GOSPODARSKA RAZSTAVA 1956
Na seji s\cla za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Škofja Ijikii dne
28. oktoihra 1955 je bil na pobudo predsednika sveta spreji-t sklep, da se v juliju
mesec-u nasilednjega leta priredi v Skofji Lx»ki irosjKidarska razstava, ki naj bi prikazala
razvoj !?c>.spodarslva po drugi svetovni vojni v <i.bč.ini Škofja Loka, v Selški
in Poljanski rdolini.
Za ipriretlitev gospodars,ke razstave je občinski ljudski €>dibor na predkiig svetu
za igospodarstMo imenoval z odločbo z dne 9. n'0\enibra 1956 25-članski odibor
za organiizacijo ffospodarsike razstave. Aa svojem prvem sestamku, dne 16. septembra
l')55. ki ga je \o<lil pr^edstnlnik sveta za frospodarstvo občinskega ljudskega odbora
tov. Vlado ljO'gar.-je odbor izvolil za svojega predsedniika Franceta Kavčiča, direktorja
tovarne klobukov sšošir«, za podpredtsetlniika Vlada Ix>garja, direktorja podjetja
»Motor«:, za tajnika Janka Piiberniika, načelnika oddelka za gospodarstvo
in komunalne zadeve ObLO Skofja l.oka in za blagajnika Silva .Margiiča, diriHktorja
Komunalne banke. Izvoljeni so bili jKRlodboni in vodje teli pododborov. Za vodjo
j;odo'(llx>ra za industrijo je bil i,zv(>lien Vlado Ijogar. predse<lTvik sveta za gospodarstvo
ObLO in dijelktor p-tMljetja Motor«, za obrt Lovro Planina, obrtnik, za
trgovino in igostiiustvo Jože Babic, direktor irgovsikoga podjetja »Železnijia«, za
kmetijstvo Ivaii Hafner. ushižiK-nec Kmetijske zadrivge. za turizem in promet Veno
Doljak. dire'ktoir |)odjetja -IVansturi-sti:, za organizacijo raizstave o kulturni dejavnosti
in za pNjpagando Ivo Puhair, tržni inšpektor OLO Krattj. za ureditev publikaeije
Branko Berčič. bibliirtekar Narodne in univerzitetne knjižnice, za organizacijo
ureditve razstavnih prostorov Franc Jakič. direktor Komunalnega podjetja, z.a
organiizaeijo modne revije Vinko Priimožič. poslovodja obrtne delavnice >Kroj^' in za
organizacijo veseličnega prostora obrtnik Viktor Brifali. vsi iz Škofje Loke.
Ožji odbor za gosiK>darsiko razstavo je imel 17 sej. Na prvi seji ožjega odl>ora
dne 21. deceimibra 1955 je J>iJ pretresan proigram gospodarske razstave. Po tem programti
naj bi bila 14. julija otvoritev razstave in veseli večer, 15. /jiillija itpriz<>ritev
Visoške kronike in lonilx>la, 18. in 20. julija tuodna revija, 21. julija ocenjevanje
živine in obrtniških izdeltkov iJi ponovzia uprizoritev Viso-š^ke kr<Hiiike in 22. jidija
prireditev Ijeneške moči na Sori. Nekatere točke programa kakor na primer uprizoritev
Visoške kroniike, tombola in uprizoritev l)ene.ške noči so pozneje morale
odpasti. Na seji so bili sprejeli sklepi, da se odpre v Komunalni bamki v Skofji
Tx>ki tekoči račun, da se s<'stavi razstavni red. da se čim prej začne z urejanjem
mesta, zlasti da se uredi zeleni otok preiti pošto in pank pred železniško pt)6tajo, io
tla se dajo prekopirati načrti osnovne šole in gimnazije zaradi razporeditve razstavnih
ipnostorov. Posarnezmi vodje odlborov pa so bili zadolženii, da takoj začnejo
s pripravami za razstavo.
158
Ze takoj oh začetku so se ix>javile težave, ker Jickajkrat zaradi slabe udeležbe
niti ni bilo inog:<xe sklicati seje otMx>ra. Na vseh naslednjih sejah pa so vodje pododborov
sproti poročali o delu. Vsa industrijska podjetja, vse obrtne delavnice in
jx>djetja. zadruge, trgovska podjetja in trgovine, privatni obrtniki, iakor tudi nekatere
druge gdspiKlarske organizacije so bile povabljene, da sodelujejo na g.',spodurski
razstavi. Hkrati so bili poslani obrazci za prijavo. Odziv je bil sprva zelo .slab. Do
1. aprila 1956, to je do roka, ki je bil določen za iprijavo, je bilo prijavljenih vsega
samo 19 razstavljavcev in zasedenega približno 160 m- razstavnega prostora. Do
takrat se niso prijavila niti vsa iindustrij.=ka podjetja, od privatne obrti pa ni
bilo ni'ti eir;- prijave. Odbor /a gosp(.;larsko ruzsiuvo je spričiv take situacije sklenil
poslati v ol>e dolini svoje člane, da zainteresirajo industrijska podjetja, obrtnike in
zadruge za razstavo in da zbeicjo čim več razstavljavcev. Iz .Selške doline je bil
odziv kar dol>er. tnodtem ko je bil iz Poljan-ike doline slabši. Prijavile so se samo
4 gospodar.iike organizacije, iz .Selške doline pa je bilo 9 prijaviljencev. >id\e zadnjih
14 tlni pre<l razstavo je bilo prijavljenih skupno 52 razstavljavcev. o:l tega 59 iz
občine .Škofja Loika.
Z iKleležbo indiistrijskih jKKljetij ]ii bilo skoraj nobene težave, ker .so bila
zainteresirana, da razstavijo svoje proizvtKie. Dosti slabše pa je bilo z (•brtjo. Kljub
temu, da je bil vodja po(lodlx)ra za obrt Lovio Planina v začetku zelo a'ktiven ter
!-e trudil, da bi pri<lobil čini več razstavljav'cev. in da sta z ol>rtnikom Joškom
Cadež<'ni p<Jvsaniezne obrtnike obis'kala tudi na <loinu. je bilo malo uspeha. Pred
otvoritvijo razstave je bilo prijavljemih samo 11 razstavljavc«v iz privatnega sektorja
obrti. To so bili v giavnorn mizarji!, glaviiikarji im torbarji. druge panoige obrti pa
iiu raz-stavi niso bile zastopane, čeprav je samo v loški občini 142 oihrtiiih delavnic.
Odbora za piiblikaciijo in za propagaiuk) sta se cesto sestajala. Propagandi.s-ti
so dali vrsto predlogov glede p>rogrania gospodarske razstave, drugi odbor pa je
pripravljal gradivo za publikacijo. Tu je obveljal pred'lo(g, naj se izda turistični
vodnik jK) .Sokolji Loki in obeh dolinaih. Tekst zainj je napisal prof. Franca Planina,
opremil pa ga je inž. arh. Tone Mlaikar. Toda tudi na tem področju so .se pojavile
določene težave. Da pa so bili j)rospekt in lepaki pravočaisno natisnjeni, gre zasluga
tiskarni Toneta Tomšiča« v Ljubljani, iki je šla razstavnemu odboru zelo na roke.
Nekaj dni pred pričetkom razstave je bilo v <lnevnem časiopisjti prioMenih tudi
nekaj člankov o pripravah za gocspodarsko razstavo.
V okviru odbora za propagando so tekle tudi priprave za modno revijo in
veseli večer. Ncikajkrat je odilx)r za gospodarsko razstavo razpravljal, ali se sploh
splača oirgaiiiizirali modno revijo, kajti priprave zanjo so stekle .šele zadnje dni pred
otvoritvijo razstave in so zahtevale mnogo truda im napora. V glavnem je modno
revijo pripravil sam tov. Primožič. Tudi o veselem večeru je moral zafadi nezadostnih
priprav s strani za to določenib člamov večkrat razpravljati odl>or za
gospodarsko razstavo.
()dlH)r za kmetijstvo je doibro deloval, isaj ni bito skoraj nobenih večjih problemov,
o katerih bi moral ma seji raz|)ravljati ožji odbor. Zasluga za to gre vodji
odbora tov. Hafnerju, ki je poleg kinetijsike organiziral tudi lovsko razstavo.
Z urejanjem .mesta se je začelo pravočasno, tako da je bil do zač'etka gosipodarskc
razstave urejen zelen pas ))red pošto, park proti kolodvorom in odstranjena
ograja Kufrovega vrta. Urejeni im ozvočeni so bili razstavni prostori in
opravljenih več manjšib slikarskih del.
Razstavni odbor je nekajikrat razpravljal tudi o vprašanju gostišča. Slednjič
je skleniL da se organizacijo poveri Viktorju Briifahu, ki je svojo nalogo tudi dobro
0'j)ravil.
G().s|x>darsiki razstavi so služili prostori osnovne šole in gimnazije. Za ureditev
prostorov je odljor z<i, gospodarsko razstavo najel dva arhitekta. Z delom pa nista
mogla biti pravočasno gotova, ker .so gosiKidairske organizacije v glavnem šele zadnje
popoldne pred otvoritvijo razstave pripeljale svoje izdelike. Zlasti pa je odboru za
gosip<;.darsko razstavo manjkalo težaiške delovne sile. V ta namen je zaposlil nekaj
študentov, ki jih štii>endira občina. Vse breme pa je največ ležalo na posameznih
vodjih ipododborov. Kdo vse je sodeloval na tej prvi povojni gospodarski
razstavi v Skofji Ijoki in kakšna je bila raz|joreditev razstave, kaže naslednji pregled:
V veži šole, Jcjer je bil vhod v razstavne prostore, so bile razstavljene sliJce o
r.ajstarejiših Cbrtnih strokali, ki so bile podla^ga sedanji tekstilni, kovimsifci in lesni
industriji v Skofji Lolti.
159
v pritličju raz.stavnili prostorov so razstavljala svoje izdelke fKKljetja elektri>-
ko\iii9ke stroke. Podjetje »Motor: iz Škofje Loke je rajjstavljalo električne motorje,
električne brusilne stroje, električne polirne stroje, gasilne črpalke in gasilno orodje,
hladilne naprave in liladilni> omaro; iK>djetje ».Nikoi iz Železnikov električne lalx>-
ratorijske centrifuge, analitične tehtnice, lekarniške tehtnice, laboratorijske tehtuice,
tehtnice za taliranjc centrifug, a\ toinobilske magnetne luči, alarmne sirene, precizna
še*iila. žei>na šestila v etuiju, šolska šestila iti elektromotorje; .Str<:)jno podjetje
iz Škofje lx)ike pralne stroje, centrifuge, betonske mešalce, mešalce za malto in
razno oro<lje; jnKljetje hl.RA- iz Škofje Loke električna spajkala. avtomobilske
radijske sprejemnike, enofazne kolektorske motorje in loščilce za parket; Pilarna iz
Reteč izdelke \seli x rst pil; Obrtno kovinsko podjetje iz Škofje Loke pa razne
kleparske in mehanične izdelke.
lA'sna predelovalna in prehranska podjetja in delavnice so razstavljale svoje
izdelke v prvem iin del<nna v drugem nadstropju. Lesna stroka je bila na gospodarski
razstuv] zastopana z najštevibiejšimi iztlelki. Razstavljali .so: Medzadrulni
lesn.i k<«nbinai Jelovica iz .škofje Loke lesene montažne hišice, čebelne panje,
kuhinjsko in soibiio ipoliišiM> iz mehkega lesa, furnirje in vezan les, gradljene plošče,
lesino galanterijo in embalažo; Lesno industrijsko ixxljetje iz Čcšnjicc si)ec;alne
mizarske izdelke, enihalažne sode in zaboje; Lesno iiuiiistrijski obrat GR.\D1S< iz
Škofje Loke tesarske izdelike in izdelke stavbnega mizarstva; Kmetijska zadruga
.^fartinj vrh šolske ntize in pisarniško opremo; iniKar Ludvik Zontar in tapetnik
Pavle Oni<'jc iz Škofje Loke dva kavča, dva na^iouijača, okroglo mizo in omaro;
Kmetijska zadruga Sorica, (»bral mizarstvo, sodoibno opravo; Kmetijska zadruga
Zali log tri pisalne mize iz trdega lesa; Kmetijska zadruga Sovodenj. obrat splošno
mizarstvo, ikuhinjsko oipreino; sodar Jože Homan iz Škofje Loke razne vrste sodov;
mizar Jože Pete.rnelj iz Škofje Loke [K>h'ištvo; eniako tudi mizarji Janez Lavčar iz
Form in Tomaž. Prevodnik iz Bi-odov; Alojz Cadež, tnizar iz Škofje Loke, in Obrtna
delavnica >Sliikopleskr iz šk<>fje Loke spalnico iz mehkega 'lesa; kolar Jože Cemažar
iz Stare Loke \oz in ročni voziček z gumijastimi kolesi; Ivan Cemažar. kolar iz
Form, pa vprežni voz z gumijastimi kolesi.
Prehranske izdelke so razstavljali; Kmetijska zadruga Škofja Loka — obrat
mlekarna. Mesarsko ]x>djetje OZZ in Mlinsko podjetje iz Škofje Loke.
V drugem nadstropju so vt«čji del razstavnega prostora zasedla podjetja in
delavnice teikstiilue, čevljarske in usnjar.ske stroke. Tekstilno stroko so zastopali;
Gorenjska predMnica jz Škofje Loke z honihamo prejo, vi^onko in sukano prejo;
Tovarna klobuikov 7/Šešir« iz Škofje f^oke z moškimi klobuki in damskim.! tulci;
podjetje :>Odeja« iz .Škofje Loke s prei.šitiini odejami in Mazinami za stole; Sivčilnica
;>Kroj« iz Škofje Loke pa z raznimi vrstami moških in ženskih oblek.
Iz čevljarsikc stroke so razstavljali: »Alpina« iz Zirov trideset vrst čevljev
za poletje, jesen in zinio; Ce^lja^ska zadruga Ratitovec iz Studenega čevlje in sandale;
,.\letka« iz Zirov o^troške čevlje. Lsnje je Tuzstavljala usnjairna iz Železnikov,
razne usnjene izdelke in galanterijsko blago pa torbarja Peter Kajizer in Janez
Porenta ,iz Virmaš.
Trgo\.siko stroko so zaistopali; blagovnica »Tromostovjec iz Ljiubljane. ki je
razstavljala razjiovrstno mowiko in žensko konfekcijo; trgovina »Pri Lukežu* iz
Škofje Ix>ke špecerijsko blago in alkoholne pijače; Trgovsko podjetje »Železnina«
iz škofje Loke kolesa, električne gospodinjske stroje, razne štedilnike in go^sjKKlinjske
ptvtrebSčine.
Gradbeno ]>odjotie »Tehnik.; iz škofje Loko je razstavljalo razne fotografije
o gradnjah in gratU)ene načrte. Anton Mohorič, olbrtnik ia Starega dvora. ji» razstavljal
comentne izdelke in umetni kamen; obrtniik Jože Mlakar iz Škofje I^oke
prevozne peči in pečarske vizorce; glavnikarji Bernik, Žitnik in Hafner glavnike in
f>(>lizdelke glasnikov in Dom slepih iz Stare Loke ščetarske, pleJtaT-ske in metlaiske
izdelke.
Gosi>odarski del razstave so dopolnile z dokumenti o svojem delit družbene
organizacije, kot ai. pr. gasilci, prosvetarji. filatelisti, lovci, ribiči, turisti, planinci,
slikarji in kiparji ter vodstva šol.
Industrija je zavzemala 240 m- zaiprtega prostora, privatna in socialistična obrt
skupaj 243 ni^ in tngovina 40 m^,
(Gospodarska razstava je priikaizala močan razvoj industrije in obrti ipo vojni
v loški občini, kakor tuidi v Poljanski in Selški dolini. Med industrijo so poleg
starih znanih tovani »Sešir«, Gorenjska predilnica in jOdeja« razstavljala tudi JHKI-
160
stare tekstilne uidustrije |C bil na razstavi prikazan tticli velik napretlek lesne industrije,
ki je razstavljala razno\Tstne končne izdelke. Poljansika dolina je prikazala
lep /lapredek v usnjarski ijidastriji. Slatx> pa je bila na razstavi za&topa/ia privatna
obrt: jKKlatki kažejo, da postopfmia nazaduje.
I^k
a oiirt: jKKiaiKi Kažejo, tia postopfmia nazaauje.
GosjKKiar^ko razstavo je odprl i)re(lscdnik olK-inskejra ljudskega odbora .Škofja
i Svetko Kobai dne 14. julija 1956. Razstava je bila odprta <lo 22. julija in si
JO je ojrlodalo nekaj eez ".000 obiskovalcev, .Slišati je bilo kritiko, da prostori niso
bili dovolj oprtniljeni z raznimi slikami, kar zadeva aranžersko stran. Od prireditev
je bila jK>sebno dobro obiskana modna revija, medtem ko je bil <sbi-^k veselega
večera zaradi slalK'>ga programa slab.ši. Dabro je bil obiskan tudi veselični prostor.
Kakšen je bil končni finančn.i rezultat razstave in v okviru nje orgajiiziraJiih
prireditev (modna revija, veseli večer, izdaja prospekta in gostinske dejavnosti).
Kažejo naslednji jKikazatelji:
Dejavnost v ,b r-?:peP romevt d,o o. ro v .b remeS aldo v d. o.b ro
Razstava 804.664 705.489 99.175
Veseli večer . . . . 92.325 91.140 1.185
Modna -revija . . . S50.364 852.022 18.542
Prospekt 752.159 756.245 15.894
Gostišče 855.162 941.556 SS.454
S k u p a j . , . 5,552,654 5,506,492 154,596 88.454
Priimanj'kljaj . , ^-162 46,162
3,352.654 3,552.654 134,596 154.596
Razstava sama izkazuje izgiilio v znesku 99J175 din. Temu bi se izognili, če bi
bilo število razstavljavcev \ečje. Glavni izdatek je nastal z ureditvijo razstavnega
prostora, ki je zahtevala 335.000 din. Omenimo naj ise, da je bilo makupljcno orodje
Jn potrošni material, izdelane razne reklame (obelisk) in fotopovečave v vrednosti
več kot 98,000 diai; ta material je bil deklo razdaii (Muzejsko društvo), delno pa je
na zalogi.
Veseli večer ni prikazal pričakovanega uspeha, ker je bil preslallio iiripravljen.
Večji del stroškov je šel xa godbo, in sicer 67.000 din.
Modna revija s tremi predstavami je dobro uspela. Zanjo so bile izdelane obleke
v ocenjeni vrednosti 625.000 din. Gostovanje modne revije v Kranju pa je /aradi
slabega obiska doprineslo k izgubi. K njej je prisi])evalo tudi znižanje pr(xlajnc
cene preostalih oblek za več kot 18,000 din. Tudi stroški nianeikenov so bili previsoki
(145.000 din).
Prospekt je bil izdelan v 10.000 izvodih, k čemur so največ prisj)evaUi podjetja
z oglasi. Končni rezultat, ki kaže za 15.894 din izgube, ni realen. Zaradi reprezentaince
je bilo namreč 1520 izvodov iiiospekta podarjenih občiiUsikemu ljudskemu odboru
Skofja Loika, za |>ospe,šev amje tmizma pa Minzejskemii drii.štv ii 2000 iz\<>floi in Turističnemu
<lruštvu 5800 izvodov, skupaj torej 2120 izvodov a 50. kar znese 356.000 din.
Turistično in Muzejsko društvo potlarjene prosiK-kte prodajata, (hiibljena sredstva pa
vlagata v propagando turizma. Z upoštevanjem vrednosti teh prospektov se stroški
izdaje visoiko krijejo.
Gosiišče je bilo dobro založeno in ic nudilo obiskovalcem razs-tave okrepčila in
zabavo. Na njegovo uspešno delo kaže že dober finančni reizultat.
Knjigovodsko prikazani končni finančni rezultat prve povojne razstave v Škofji
Ijoki je sicer negativen. Ce pa upoštevamo VTodnost preostalega materiala in podarjenih
prospektov, vidujno. da je razstava tudi ^ finančnem pogledu uspela. l'stvar-
]ena finanona sredstva v približnem znesku oik. 500.000 din bodo uživa.le družbene
organizacije.
Iz prikazanih iiajjak in uspehov gospodarske razstave iiZ 1. 1956 se bo učil in si
ob izkuiSnjah olajšal delo novi odbor, kadar se bo pokazala potreba i>o ponovnem
pregledu gospodarskega in kulturnega napredika Škofje Loke, Selške in Poljanske
violine. Janko Pibernik
" 161