J Pravne stopnje in njihovi roki v upravnem postopanji. Naslednja sistematična sestava različnih dotičnih določil naj služi praktikom v pomoč pri vsakdanjem upravnem poslovanji, je pa tudi ne kaj veseli izraz sedanjega upravnega postopanja vsled — uvedenega dvovladja in urivajočega se formalizma. Pritožbe in vzklici proti odredbam in razsodbam: občinskega starejšinstva v domačem področji: 1. pri sestavi prvotnega imenika porotnikom 2. v drugih slučajih v izročenem področji: v volitvenem postopanji 3 pri volilskih imenikih občinskih do občinske komisije v 8 dneh 1873, dež. zak. št. 26 do občinskega 1862, drž. zak. odbora št. 18 čl. XVI v 14 dneh do občinske volilne komisije v 8 dneh do okrajnega oblastva v 3 dneh in 1866, dež. zak. št. 2 1866, dež. zak. št. 2 1866, dež. zak. št. 2 4. pri volilskih imenikih za de-želnozborske in državnozborske volitve 5. zaradi veljavnosti občinske volitve 6. zaradi veljavnost! deželnozbor-ske ali državnozborske volitve do okrajnega 1873, drž. zak. oblastva št. 41 v 3 dneh do deželne vlade v 8 dneh do dpželnega aH državnega zastopstva 1873, dež. zak. št. 26 1884, dež. zak. št. 10 — 66 - v kazenskem postopanji pri prestopkih 7. stavbinskega zakona 8. požarnega zakona 9. zakona za obrambo ptičev 10. naredeb o gosenicah 11. naredeb o predenici itd. 12. poljske obrambe 13. lokalnega redarstva sploh v drugih slučajih 14. občinskega odbora v domačem področji 15. v izročenem področji 16. 17. Poleg tega imaokrajno oblastvo pravico zavirati občinskega od ' bora sklepe, kateri niso v njegovi pristojnosti ali niso po zakonu, bodi to v opravilih domačega ali pa izročenega področja do okrajnega oblastva v 14 dneh do okrajnega oblastva v 8 dneh do okrajnega oblastva v 8 dneh do okrainega iiblastva v 8 dneh do okrajnega oblastva v 8 dneh do okrajnega oblastva v 8 dneh do okrajnega oblastva v 24 urah** do okrajnega oblastva v 14 dneh do deželnega odbora v 14 dneh do okrajnega oblastva v 14 dneh 1875, dež. zak. št. 26 1881, dež. zak. št. 14 1870, dež. zak. št. 20 1870, dež zak št. 21 1883, dež. zak. št. 10 1875, dež zak. št. 8 1855, drž. zak. št. 61 1866, dež zak. šf. 2 1862, drž. zak. št. 18 čl. XVIII c in 1866, dež. zak. št. 2 1862, drž. zak. št. 18 čl. XVIII c in 1866, dež. zak. št. 2 1862, drž zak. št. 18 čl. XVI in 1866, dež. zak. št. 2 - 67 — okrajnega cestnega odbora 18. deželnega odbora 19. pri prekrških prava pod tek. št. 90 20. pri konfliktih zaradi kompe-tence pod tek. št. 91 21. pri zahtevkih pod tek. št. 94 okrajnega oblastva glede vojaškega nabora, kedar teče prošnja za olajšave duhovnikom, učiteljem, poljedelcem in vzdržateljem rodbine in 22. kedar je vanjo privoljeno, imajo zastopniki vojske, deželne brambe in občine pravi o ugovora 23. kedar je zavrnena, pa stranke pravico vzklica 24. kedar se izseljuje kedo vojaštvu podvržen 25. kedar se odmeri vojaška pristojbina 20. v kazenskem postopanji v obrtnih rečeh 27. kedar se prepove obrt ali poddnižno podjetje in prenos obrta ali če se odvzame (§§ 13., 14., 18., 20., 22., 48., 56. in 57. obrt. zak.) do deželnega odbora v 14 dneh do upravnega sodišča v 60 dneh do državnega sodišča do državnega sodišča do deželne vlade v 11 dneh do deželne vlade v 14 dneh do deželne vlade v 30 dneh do deželne vlade v 30 dneh do deželne vlade v 14 dneh do deželne vlade v 6 tednih 1873, dež. zak. št. 8 1876, drž. zak. št 36 1867, drž. zak. št. 143 1869, drž. zak. št. 44 poučilo k vojnemu zakonu z leta 1889 §§ «-59 poučilo k vojnemu zakonu z leta 1889 §§ 47-59 min. razpis z dne 1. novem. 1882 št. 1465 1880, drž. zak. št. 70 poučilo k vojnemu zak. § 84 1883, drž. zak. št. 39, § 146 5* — 68 - 28. pri pritožbah občin zaradi do deželne 1883, drž. zak. krčmarskih pravic in v drugih vlade št. 39 in min. obrtnih vprašanjih v 14 dneh razpis z dne 2. septembra 1887 št. 11695 v kazenskem postopanji zaradi prestopkov 29. stavbinskega zakona in do deželne 1875 dež. zak. vodnega zakona vlade št. 2(5 v 14 dneh 187;?, dež. zak. št. 16 30. deželnih zakonov, navedenih do deželne glej tek. št. 8 gore pod tek. št. 8 —12 31. obrtnega zakona 32. zaradi šolskih zamud vlade v 8 dneh do 10 do deželne 1883, drž. zak. vlade št. 39, § 148. v 14 dneh do deželnega 1874, ukaz. list šolskega sveta minist. za uk v 24 urah in bogočastje str. 402 33. sploh policijskih predpisov do deželne 1855, drž. zak. vlade v 24 urah št. 61 zaradi o dgona ¦ 34. zaradi odprave 35. zaradi zbornega prava 36. do deželne 1871, drž. zak. vlade takoj št. 88 do deželne 1871, drž. zak. vlade št. 88 v 3 dneh do deželne 1867, drž zak. vlade v 8 dneh št. 135 zaradi stavljenja pod prigled potnega lista 37. do deželne 1853, drž. zak. vlade št. 179 v 14 dneh v volitvenem postopanji komisije za pogozdovanje Krasa 38. do deželne 1886, dež. zak. vlade št. 7 v 8 dneh — 69 - pri sestavi vol i I sk i h imenikov za cleželnozborske in državnozborske volitve 39. do deželnega 1873, drž. zak. predsednika št. 40 in 1884, v 3 dneh dež. zak. št. 10 pri odkupu cerkvenih davščin* 40. do deželne 1886, dež. zak. vlade št. 25, § 23 v 30 dneh pri odkupu in uredbi vkupnih zemljišč 41. proti popisu deležkih vrednot do deželne 1888, dež. zak. agrarne komi- št. 2 in 17, § 81 sije v 8 ozir. •14 dneh 42. proti načrtu o razdelbi in do deželne 1888, dež. zak. uredbi agrarne komi- št. 2 in 17, § 96 sije v 30 dneh za druge prigodke 43. do deželne 1888, dež. zak. agrarne komi- št. 2 in 17, § 45 sije v 14 dneh v drugih upravnih rečeh 44. do deželne 1855, drž. zak. vlade št. 52, § 92 v 14 dneh okrajnega šolskega sveta 45. do deželnega 1870, dež. zak. šolskega sveta št 11, § 25 v 14 dneh deželne vlade glede vojaškega nabora, 46. če ne podeli izvenredne ženit- do ministerstva poučilo k voj. vene dovolitve za deželno bran zak. § 19 v 4 tednih 47. če privoli ali ne privoli v olaj- do ministerstva navodilo k voj. šave za vzdržatelje rodbine*, za deželno bran zak. § 47—59 za duhovnike, učitelje in po- v 4 tednih ljedelce 48. pri odmerah vojaške pristoj- do ministerstva 1880, diž. zak. bine* ' za deželno bran št. 70 v 4 tednih 49. v kazenskem postopanji do ministerstva poučilo k voj za deželnobran zak. § 84 v 4 tednih — 70 — v obrtnih rečeh 50. kedar se prepove obrt ah pod- do ministerstva družno podjetje in prenosobrta za notranje reči ali če se odvzame* v 6 tednih 51. zaradi obrtovalnic do ministerstva za notranje reči v 14 dneh 1883, drž. zak. št. 39 in minist. razpis z dne 2. sept. 1887 št. 11695 kakor gore 52. na rekurze občin glede krčmar- do ministerstva skih pravic za notranje reči v 14 dneh 53. v drugih obrtnih vprašanjih do ministerstva za notranj e reči v 4 tednih v kazenskem postopanji zaradi prestopkov 54. stavbinskega in vodnega za- do ministerstva kona* za notranje reči v 14 dneh 55. deželnih zakonov, pod tek. št. do ministerstva za notranje reči v 8 dneh 8—12 navedenih* kakor gore kakor gore 1875, dež. zak. št. 26, § 97 in 1872, dež. zak. št. 16 kakor gore 56. obrtnega zakona 57, zaradi šolskih zamud do ministerstva za notranje reči v 14 dneh do ministerstva za uk in bogo-častje v 24 urah 58. sploh policijskih predpisov* do ministerstva za notranje reči v rečeh vodnega prava 59. v rečeh stavbinskih 60. v 24 urah do ministerstva za poljedelstvo v 14 dneh do ministerstva za notranje reči v 4 tednih 1883, drž. zak. št. 39 1874, ukazni list minist. za uk inbogočastje str. 402 1855, drž. zak. št. 61 1872, dež. zak. št 16, § 72 1875, dež. zak. št. 25, § 92 — 71 — v rečeh razlastitvenih pri graditvi železnic 61. do ministerstva 1878, drž. zak. za notranje reči št. 30, § 18 v 8 dneh zaradi povrnitve škode po lovu in divjaščini* 62. do ministerstva 1889, dež. zak. za poljedelstvo št. 12 v 14 dneh pri določitvi ribarskih okolišev 63 do ministerstva 1889, drž. zak. za poljedelstvo št. 12, § 32 v 60 dneh v rečeh društvenega prava 64. do ministerstva 1867, drž. zak. za notranje reči št. 134 v 60 dneh v rečeh zbornega prava 65. do ministerstva 1867, drž. zak. za notranje reči št. 135 v 8 dneh v rečeh zakonskega prava 66. do ministerstva 1868, drž. zak. za notranje reči št. 47 v 8 dneh zaradi odmere verskega zaklada 67. do ministerstva 1874, drž. zak. za uk in bogo- št. 51 častje v 4 tednih zaradi odkupa cerkvenih davščin* 68. do ministerstva 1886, drž. zak. za notranje reči št. 25 § 23 v 30 dneh zaradi priznanja potnih izkazov 69. do ministerstva minist. razpis z za notranje reči dne 12. maja v 14 dneh 1877, št. 11078 zaradi uvrščenja v konkretalnem stanu 70. do ministerstva minist. razpis z za notranje reči dne 15. novemb. v 14 dneh 1866, št. 19629 v disciplinarnih obravnavah 71. do ministerstva 1852, drž. zak. za notranje reči št. 1 § 82 in v 14 dneh 1860, drž. zak. št. 64 — 72 — v ostalih upravnih rečeh 72. deželnega šolskega sveta 73. fakultetnega dekanata na akademiji 74. do ministerstva za notranje reči v 4 tednih do ministerstva za uk in bogo-častje v 14 dneh do senata in ministerstva za uk inbogočastje v 8 dneh deželne komisije za odkup zemljiških bremen 75. do ministerstva za notranje reči v 6 tednih deželne komisije za osamolastitev fevdov 76. do osrednje komisije za osamolastitev fevdov v 6 tednih 1869, drž. zak. št. 116 1870, drž. zak. št. 11 1850, drž. zak. št 370 in 1873, drž. zak. št. 63 1857, drž. zak. št. 218 in 1889, dež zak. št. 7 1862, drž. zak. št. 103 deželne komisije za pogozditev Krasa 77. deželne komisije agrarske 78. do ministerstva za poljedelstvo v 4 tednih do ministerske komisije agrarske v 14 dneh 1885, dež. zak. št. 12 1888, dež. zak. št. 2 in 3 vojaških nabornih oblastev 79. kedar ne dado pravice jedno- do vojaškega poučilo k voj. letne radovoljne službe ali stal- teritorijalnega zakonu iz leta nega dopusta poveljstva 1889. §§52:3, v 14 dneh 60 in 71 80. kedarnedado olajšav gojencem do vojaškega učiteljišč teritorijalnega poveljstva v 14 dneh kakor gore — 73 — vojaškega teritorijalnega poveljstva 81. v teh istih slučajih davčnih in pripadnih oblastev 82. zaradi priredbe, odmere in uprave neposrednjih ali po-srednjih davkov ali pripadkov do vojnega mi- poučilo k voj. nisterstva, zakonu z leta event. do miui- 1889, §§52: 3, sterstva za deželno bran v 4 tednih do finančnega deželnega ravnateljstva v 30 dneh 60 in 71 1876, drž. zak št. 28 83. zaradi redovnih kaznij pri tem d < finančnega deželnega ravnateljstva v 8 dneh kakor gore v pripadnem kazenskem postopanji 84. če se odreče popust* 85. pri drugih pritožbah v postopanji do pripadnega okrajnega sodišča v 30 dneh do pripadnega višjega sodišča v 14 dneh 86. pri vzklicih zoper konečne do pripadnega razsodbe in pri prošnjah /a višjega sodišča milost v 30 dneh radarskih oblastev 87. do rudarskega višjega oblastva in do ministerstva za poljedelstvo v 30 dneh 1861, drž. zak. št. 52 pripad. kaz. zak z leta 1835, § 551 pripad. kaz. zak. z leta 1835, § 819 1854, drž. zak-št. 146, § 231 občnega nadzorstva n d železnicami 88. poštnega ravnateljstva 89. do trgovskega nrnisterstva v 14 dneh do trgovskega ministerstva v 6 tednih 1852, drž. zak. št. 1, § 82 poštni red z leta 1838 — 74 — ministerstev 90. pi- člo upravnega sodišča v 60 dneh prekrških prava razen, če je reč odkazana sodiščem, mešanim senatom, državnemu sodišču ali če jo po svojem svobodnem preudarku lahko presojajo upravna oblastva ali komisije za davčne cenitve in nadalje, če se reč tiče imenovanja javnih upraviteljev ali disciplinarnega postopanja ž njimi, in naposled, če se tiče občno cele države 91. pri konfliktih zaradi kompetcnce v rečeh javnega prava, potem med sodišči, upravnimi oblastvi in deželnimi odbori, deželnimi zastopstvi in vladnimi oblastvi, deželnih odborov med seboj, naposled med upravnim sodiščem iu sodišči 92. če se odkloni sodna in po- do državnega litična kompetenca sodišča v 60 dneh 93. pri prekrških političnih do državnega ustavnih pravic sodišča v 14 dneh do državnega sodišča 1876, drž. zak. št. 36 in 37 ter 1867, drž. zak. št. 146 1867, drž. zak. št. 143 in 146; 1869, drž. zak. št. 44; 1875, drž. zak. št. 37 kakor gore kakor gore kakor gore 94. pri nesodnih zahtevah de- do državnega žela od države ali narobe, sodišča dežela med seboj, občin, občestev ali posameznikov od dežele ali države Opomnja. Kolikor se tiče rokov za pravne leke, ki jih pišejo deželni zakoni, oziralo se je tu samo na kronovino Kranjsko. * Kjer ima slučaj jedno zvezdico, tam proti potrjujočm ali olajšajočm odločbam II. instance ni nobenega vzklica več. (1859, drž. zak. št. 196; 1860, drž. zak. št. 31 ; min. razp. z dne 5. marcija 1870, št. 4566.) ** V takih slučajih se uporablja večkrat tudi Udnevni vzklicni rok. X. — 75 - O uradnem pospeševanji civilnih pravd. Nekaterim sodiščem prišlo je v navado, da se završitev pravd pospešuje potem uradnih poročil. Izda se dokazni odlok v sumarnem postopanji. Stranki sta bili v pravdnih govorih nemarni, pa navedli sta priče le z I. L, po domače Štefanček, tam nekje v vasi (ki se imenuje) ali blizu te vasi. Poziv takim pričam da se, in to je umevno, vročiti malokedaj. Sodni posel poroča o tem nedostatku, sedaj pa sodišče nima nujnišega opravila, nego, prav kakor v kazenskem postopanji, iskati tega nesrečnega Štefančka po vsem svojem območji, da bi se le jedina ta priča še zaslišala in da bi potem bilo moči pravdo konečno rešiti z razsodbo. V taistem postopanji ni na primer najti priče, katero sodišče hoče slišati, bodi si, da se je preselila, bodi si da je v območji drugega zaprošenega sodišča, katero na površno poročilo poslovo, da človeka s tem in tem imenom ni v tem kotu, rajši desetkrat naznanja prosivšemu sodišču to nepriliko, nego da bi se natančneje prepričalo o površnosti poslove relacije. Kar hitro morata pravdni stranki pred sodišče, odpovedat se tej priči, samo da se bode dala razsojena pravda hitro iz rok. Poglejmo si to-le! Dokazovanja v ustnem postopanji je konec, sedaj čaka se le še na dokazni odgovor; stranka, ki ga poda, bode uže prosila takoj inrotulacije, — no potlej bode konec naredila razsodba pravdnemu postopanju, ki se je vleklo tolikanj dolgo. Kaj pa, ako stranka noče podati dokaznega odgovora? Kaj, če na nobeni strani ni odvetnika, in če se celo dokazni spis ne vloži, kako dozori ta pravda za razsodbo? — Uradno poročilo: stranka ni vložila dokaznega odgovora, stranki nočeta začeti dokaznega postopanja; odlok na to poročilo: za inrotulacijo dokaznih spisov določa se dan. Lepa je ta skrb za hiter konec pravdam, hvalevreden sodnik, ki vse stori, da bi kmalu znebil se more, tlačeče ga v podobi zamotane pravde: ali „o?nne nimium vertitur in vitium." Precej §. 1 obč. sod. r. pravi, da sodnik naj ne postopa uradoma v pravdah. To načelo je celo naravno. Kaj sodniku mari, ali teče pravda mesec dnij ali toliko let, kolikor ima mesec — 76 — dnij? Kaj sodnihu mari, če stranki nočeta nadaljevati pravde? Znabiti ne utegneta pravdati se še dalje, znabiti sta olje jednako malomarni in trpita, da je pravda tam, kamor je pritekla; znabiti sta se poravnali izven sodišča: kedo jima sme nakladati sedaj, recimo, tudi le vinar novih stroškov, ki pa nastanejo uže z vročitvijo odloka na uradno poročilo? Le-td je provzročilo strošek, sodišče prouzročilo je uradno poročilo, naj trpi tudi strošek! Sodnik, če je še tako priden ter vesten in če ima še tako pred očmi mesečne izkaze, da naj torej brez skrbi počitka pravdi, kateri stranki sami privoščita spanja, in v izkaze naj lahko še 10let piše: pravda boleha za malomarnostjo obeh strank. Da priče: Štefančkove Neže ni na sveti, da druge priče najti ni, to naj naznani stranki, katere se stvar tiče, a potem naj ne budi pravde. Inrotulacije dokaznih spisov naj prosita stranki, če hočeta priti do razsodbe, sodnik jima je vsiljevati ne sme. Tu pa je Ahilejeva peta le-tej razpravi: ne govori li dv. dekret z dne 23. septembra 1785, št. 469. zb. pr. zak. lit. 10 s čisto golimi besedami, da je dokazovalno postopanje završiti z inrotulacijo, a gori navedeni § 1. obč. sod. r. prav takrat daje duška uradnemu postopanju v pravdah, kedar to zakon sam veli ? Besede navedenega dvor. dekreta so: „smd zu inrotulieren", ne pa „sind von Amtsioegen zu inrotulieren", in dvorni ta dekret je glede na prejšnje opazke in na slične določbe v §§ 36, 39, 46, 52, 239 obč. sod. r. za slučaje, kedar jedna stranka opusti procesuvalen korak, in glede na določbo v § 172 ibid., da je do-kazovalcu prositi inrotulacije, moči umeti le tako, da je dokazne spise tudi urediti, kakor sicer pravdne spise, in da se z inrotulacijozavršuje dokazno postopanje; strankamajerečeno: nDie Beweisschriften sind zu inrotulieren." Ne hiti torej sodnik s pomočjo „uradnega poročila" konča-vati pravde, saj veš, da ima pravico stranka, vsak čas prositi inrotulacije, in kaj li napraviš s takšno prošnjo, če si potem uradnega poročila uže določil dan inrotulacije ? Pri sodišči jo moraš shraniti, da ti vsaj finančni pregledovalec ne bode nocijonoval tvojega prenagljenega uradnega koraka, po katerem si spravil visoki erar ob prošenj ske kolke, če bi ne bila katera stranka pozneje in posredno uže dobila odloka o uradnem poročilu, prosila sama inrotulacije. — 77 — Evidencija, ki jo veleva min. ukaz z dne 16. decembra 1851. štev. 258 drž. zak., ima čisto drug pomen, ne pa kakšnega uradnega postopanja v dokaznem stadiji pravde; tu hoče se zagotoviti, bodo se li dokazni spisi vlagali v določenih 14dnevnih rokih, če tudi se je tek roku pretrgal s prošnjo za prepise sve-doških zapisnikov, in to je vplivno, če ne drugače, vsaj pri odmerjanji stroškov za dokazne spise, kajti takšnemu prepozno vloženemu spisu se pač ne bo priznala nikaka nagrada, kakor bi se ne, če bi ga vložil kedo po pravdi, završeni z razsodbo. Glavni smoter tej razpravi je torej izraziti mnenje, da zakon ne dopušča uradnim potem razpisovati narokov za inrotulacijo dokaznih spisov. Dokler občni in v tej točki za specijalna postopanja neiz-premenjeni sodni red po vsem svojem smislu ne utemeljuje inkvi-zitornega postopanja, da bi se pravda končala; dokler je sodnik navezan sploh na procesuvalne formalnosti, dokler se inrotulacija spisov vpričo obeh strank ni odpravila, — tako dolgo mora sodišče čakati, se li bode račilo strankama završiti pravdo ali ne. Izkazi o pravdah do višjih oblastev pa bodo hladnokrvno poročali, da pravde niso dolgotrajne zaradi sodnikove zanikernosti, ampak zaradi samooblastja pravdnih strank. Kaj pa to? Stranke brez odvetnikov ne bodo nikedar za-vrševale pravd, ker jim niso znani zgol formalni koraki. Ne bojte se! Komur je kaj do pravde, prišel bode pred sodišče in nadležno zahteval razsodbe, a tu bode zvedel, kaj mu je storiti, da dozori pravda za razsodbo. Odvetniškemu pomladku! Vsi odvetniki v Parizu sestavljajo zbor, kateremu je na čelu prvak [bdtonnier de l'ordre). Tako razpravljajo med seboj najvažnejša vprašanja, katera bujno življenje francosko nosi na površje v raznih področjih privatnega in javnega prava. Te „confe-rences* otvori začetkom sodnega leta prvak z govorom. Za to leto je ta čast doletela odvetnika Cressona; on je kot butonnier — 78 — de V ordre odprl skupščino dne 25. novembra preteklega leta sijajnim govorom, v katerem je predočil odvetniškemu pomladku dve glavni vrlini, ki treba, da dičita odvetnika: nezavisnost in nesebičnost. Priobčujemo tu po prof. Vojnovicevem prevodu v „Mjesečniku" najlepše strani Cressonovega govora, ki je po merodavnem mnenji Vojnovičevem sestavljen z ono gorečo zgovornostjo, onim navdušenjem za vse istinito in pravično, katero, dejal bi, povsodi izumira razen na Francoskem. „Vi ste culi, mlajši bratje moji, govorico o odvetniški disciplini, kaj da zahteva, znabiti celo, kako je stroga. Naj vas to ni najmanj ne straši! Čast se nikoli ne sokoblja z disciplino i ta bode vas ščitila in branila. Kajti odvetniški red posvečuje modrim zakonom običaje našega zvanja. To so oni običaji, katere so vsaki čas in pod vsako vlado zahtevali interes in dostojanstvo pravosodja, izsledovanje istine v sodnih razpravah, dolžnosti in pravice onih pravdoznan-cev, govornikov izkušenega poštenja, katerih vsakdanje in vkupno delo, katerih javne in uljudne borbe pripravljajo sodbe magistratov. Brez tega reda, in brez one discipline, ki sili, da se red spoštuje, kakšna bi postala sodnica? Kakšen bi bil sodnik sam? Izgubil bi ta svoje sotrudnike, pripravitelje njegovemu delu; odvetništvo bi se vničilo, ono ne bi dalo novega pomladka. Vzlic dandenašnji filozofiji, ki v svojih ukih zamenjava dolžnostno nadahnenje s kalkulom egoističnega interesa, — omla-dina vzdržava svoje viteško navdušenje. Kakor tist, ki pod zastavo kot vojak domovini služi, išče samo časti, pokoriti se zastavi, tako omladina hiti, da se posveti trudu, katerega sreča redko kedaj nagradjuje, zadovoljna, da bode njeno delo uma in žrtev vredno, koje prinaša. Na ta način se ona zapored vpisuje v listino odvetniškega stanu. Kolikor ona hrepeni za tem javnim potrdilom sposobnosti, izkušnje in poštenja, toliko bi se oddaljila od društva ljudij, koje bi zjedinila mržnja do redii in discipline. Paradoksi imajo vselej svojih privržencev. Neki črčkarji o disciplini so trdili, da naš stan (le barreau) vzdržava poleg predpisov, kateri kaznjujejo nepoštenje, tudi zastarelih običajev. Brez dvojbe, tradicijonalni predpisi še žive: njihova modrost kljubovala je razpravam, ki so stare toliko, kolikor oni, a običaj jih opravičuje z vsakdanjo izkušnjo. — 79 — Oni predpisi, ki veljajo za nezavisnost odvetnikovo, in predpisi, kateri mu priporočajo nesebičnost^ desinteressement), niso mogli zastareti. Ti ne merijo, da vzvišajo rokodelsko čast, nego so bitni dostojanstvu odvetništva. Brez nezavisnosti ne bi odvetnik nikoli zaslužil avtoritete, koje potrebujejo njegovi nasveti in njegova beseda. Letajoč za opravili, laskajoč in brzo služeč, šel bode na lov na klijente, iskal si bode milosti pri javni upravi in privatnih zavodih, vzdihoval po mogotčevem nasmehu, priklanjal se bode do črne zemlje pred bogatašem. Videli ga boste celo, kako neguje pod-ložnike (des subaltemes) in računa ž njimi na slaboumnost in na zadrego nesrečneževo, — sodnik pa izgubi zaupanje v spretnost njegovih govorov in v prepričanja, katera ti retorji po ceni prodajajo. Največji govornik na leči rekel je: nezavisnost je popolnost bitja. Nezavisnost je tudi pogoj značaja; ona je duša talenta. Vsi ljudje teže za nezavisnostjo, vsaj pravijo tako; ali gotovo vse je strah njenih zahtevov; in malo jih je, ki znajo po njej uravnati svoje življenje. Odvetniški red, priporočujoč odvetniku, naj je nezavisen, vender nikogar ni obsodil v absolutnost kreposti (a V absolu de la vertu). In v resnici ne kaznjujejo drugega razen pozabljanje in zanemarjanje dostojanstva in vsako poniževanje samega sebe. Zabranjeno je nakladati si mešetarskih poslov, ki zahtevajo polaganje računa, ker takšna opravila so tuja odvetniškemu zvanju ter dajo povoda tožbam, preiskavam, rekriminacijam, nelaskavim razpravam in težkim obdolžitvam. Včasih se nezavisnost kompromituje, če odvetnik komaj čaka, da postane glasovit. Ta nepotrpežljivost je slaba svetnica, ker tira slabiče v opasna prilizovanja. Naj se odvetnik čuva pohlepa, da bi postal glasovit; bolezen ta je tako splošna sedanji čas...... Ne porečem z Montaigne-om, da je reputacija najnepotreb-niši, najničemurniši in najbolj krivi novec, s katerim se služimo, ali brez prida ne bode, priznati resnico, ki jo je on lepo prevel: „Človeku treba, pravi, da želi bolj dobrega nego — 80 - velikega glasu. Zaslužimo reputacijo, ali ne dopu-ščajmo, da jo drugi z reklamo pridobivajo zanas." Na ist način kakor z nezavisnostjo, bavi se odvetniška disciplina tudi z nesebičnostjo. Kedar nesramnež ponavlja prislovico rimske decadence: „unde habeas, quaerit nemo, sed oportet habere," — ni li izreka splošniša od stvari? Brez dvojbe. Ali odvetniški stan junaški odbija dobička pohlep, ki kot vrtinec vse okoli vleče na-se: on oživlja in čuva kreposti izvenrednikov. Ako disciplina priznava naravno pravo odvetniku, da se nagradi njegov trud, ako priznava pravo na zahvalni honorar, ki mu se ponuja, — to pa noče, da odvetnik trguje s svojim znanjem, ona kara in kaznjuje običaje pohlepa za dobičkom. Kajti od načela: vse za poštenje, — nastajajo obveze, katere sprejme in izpolnjuje sleharni član odvetniškega zbora. Prepoved, da ni zahtevati honorarov brez dostojanstva, ni zagotoviti jim poplačila podpisom menic, obveznic, poroštva, da ni tožiti zaradi njihovega poplačila ali obravnavati jih pred sodiščem; prepoved, da ni zanimati se direktno ali indirektno za uspehe podeljenih svetov in procesov vsake vrste, — te dolžnosti, katerih nijeden drugi stan ne nalaga in ne trpi, navadne so in jednostavne za odvetnika. Nesebičnost je še bolj stroga dolžnost, če je odvetniku zaradi urada naloženo, da se briga za ubožca, nesrečnika, za zapuščene jetnike. Tolikokrat apeluje se v to ime na naš stan, da, vsaj kar se tiče obrane pred kazenskim sodiščem, vidi se oživotvorjen sen o brezplačni pravdi. In res, to sodno leto ni bilo požrtvovalnosti odvetnikov, nekoliko bolj priletnih in vse omladine, priti do dna z največjim trudom. Devetnajst odvetnikov, vpisanih v listino, je, da so članovi odbora za hranitev ubožcev. Leti so nežno in ljubeznivo prošnje pregledali in stranke zaslišali v 12.404 pravdah. Prvak (le bdtonnier) poveril je svojim kolegom 4.197 civilnih opravil in 6.224 preiskav zaradi prestopkov in hudodelstev. Te pravde (10421) ne obsegajo niti onih, ki se nalagajo iz nenada, niti onih, katere se pletejo pred vojaškim sodiščem. „Posvetiti pravdam" ubožcev svoj čas, svoje nauke in svojo točnost; boriti se za pravo; podpirati slabe in zapuščene; prihajati s svojim znanjem, z modrostjo svojih svetov, s tolažbami, — 81 — katere navdiha usmiljenje, na pomoč zatožencem, katere zakon ščiti bodisi proti gorečnosti svojih poddanikov bodisi proti svoji strogosti; ganiti srce in dušo onim nesrečnežem, katerih samo duhovnik in odvetnik nikdar ne zapuščata; braniti krivca samega, analizujoč cesto fatalne uzroke hudodelstvu; govoriti, dokler se sodba ne izreče, v zakona in človeštva ime, po razsodbi ostati usmiljen: — to je naše najplemenitejše zvanje. Branitelj ubožcev predstavlja ves odvetniški zbor: nesebičnost je njegovo poštenje. Vzlic težavam dolgih mladostnih let odvetovanja, kljubu borbam zoper tajne potrebe, — on se odreče pravice do nagrade, da celo odklanja svojevoljne ponudbe ubožnih klijentov. Poniževal bi denar njegov trud. Njegova veledušnost ne dobi drugje povračila razen v priznanji sodnikov, ki so svedoki njegovim dobrim delom; v javnem spoštovanji, katero sledi vsako požrtvovalnost, a največ v dobri svoji zavesti. Disciplina in predpisi, kateri jo potrjujejo, potrebni so in dragoceni odvetništvu; vsaki čas so podpirali značaj in vzveliče-vali slavo našega zvanja. Ponašajmo se s svojim zvanjem! Sto let je proč, slavnih v zmagah in porazih, a odvetništvo ni oslabelo. Leta 1815., 1830., 1848., 1851., 1871. in za dneva revolucije, povest pokazuje odvetnika ponosnega, milosrčnega, neustrašnega, — s pravico pobija silo, brani zmagance pred zmagovalci. Po besedah Ber-ryer-ovih je odvetnik vselej sklicaval „forum et jus"; po besedah Rousse-ovih tolažil je žrtve v temnici. Zgodi se, kar hoče koli, ostanimo, kar smo: „vojaci svobodne obrane"! Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. d) Ni upravičen deležnik pridržati računa, ki mu je bil radovoljno predložen (S 830. obč, drž. zak.). Štefan F., Lovro N., Jakob S. in Karel K. so solastniki žage pod vlož. št. 174 v kat. obč. V. Upravljali so jo vsi solastniki S — 82 — vkupno. Spomladi 1888. 1. so se zmenili, da napravijo med seboj obračun gled6 uživanja žage, oziroma založenih stroškov za dobo od 27. julija 1884. 1. dalje. Res se na to snidejo dne 6. marcija 1888. 1. imenovani prvi trije solastniki pri Štefanu F., da bi sestavili račun. Solastnik Karel K. pa je izjavil, da ga ne bode pri obračunu, da pa bode pritrdil operatu, če mu bode po godi; do-poslal je tudi k računanju svoje zapiske, tikajoče se vkupne žage. Oni trije solastniki so torej obračunili brez Karla K. in sestavili pismeni operat z naslovom: Račun Mir.ške žage. Pripoznali so ga vsi trije izrecno pravilnim, svojeročno ga podpisavši. Poslali so na to ta operat Karlu K., da bi izrazil, hoče li tudi on pripoznati obračun. Jakob Z. pa, ki mu ga je prinesel, rekel mu je pri tej priliki: >Tukaj je račun, če ga hočete pregledati,« in Karel K. je odgovoril: >Je uže dobro.« Karel K. je pa izročeno listino obdržal, ne da bi izjavil, se li strinja z njeno vsebino ali ne, in zahtevajočim solastnikom listine vrniti ni hotel. Zaradi tega sta solastnika Štefan F. in Lovro N. tožila Karla K., da mora vrniti zadevno listino. Okrajno sodišče na V. je tožbo odbilo iz nastopnih razlogov: Tožitelja, potem Jakob S. in toženec so solastniki Mirške žage po idejelnih delih. Po navedbah tožbenih bila je od nekedaj navada, da so solastniki koncem gotove dobe obračunili upravo in porabo žage ter da so ob uspehu tega obračuna, določujočega medsobne deležniške tirjatve in dolgove, napravili računski operat, katerega so potem podpisali. Tak vkupen obračun in sestava vkup-nega računskega operata bila naj bi tudi dne 6. marcija 1888. 1. za dobo od 27. julija 1884 pa do navedenega dne. Ker toženca ni bilo, obračunali so ostali trije sami in spisali vkupni računski operat. Tega poslali so potem tožencu, a ta ga ni hotel podpisati, pač pa je listino obdržal, in tako tožitelja mislita, da jima je s tožbo zahtevati nazaj dotično listino. — Po tem dejanskem položaji obsega vsak tak računski operat razmerje vkupnosti glede v njem uravnane pogodbe, katera postane za vsakega deležnika še le tedaj pravomočna, če so vanjo vsi deležniki privolili. Ker torej tukaj manka privolitve toženčeve, prepirna listina še ni pogodba, tičoča se vkupnosti, nego največ neobvezen načrt, in tožitelja nista legiti-movana, da bi zahtevala v imenu vkupnosti, naj toženec izroči to listino in jo deponuje v roke najstarejšega deležnika. — Tožitelja — 83 — trdita dalje v tožbi, da so po dotičnem računu ustanovljene obligatorne obveze med njima samima in da ga potrebujeta, če hočeta poravnati te vzajemne tirjatve. A ta navedba ni, da bi opravičevala tožbeno zahtevo. Prvič je itak iz tožbe in iz daljnjih pravdnih izjav tožiteljskih razvidno, da je račun imel le svrho biti vsem deležnikom vezalna vkupna listina in da je tudi zaradi tega bil poslan tožencu, ki naj bi ga eventuvalno odobril. Nadalje pa je ona navedba tudi neresnična, ker izhaja iz tožiteljskih navedeb samih, da je mejsobne tirjatve in dolgove deležniške moči še le določiti, kedar je natančno ugotovljena dolgovina in imovina vsakega deležnika in če so na to kompenzovani ti postavki s postavki ostalih deležnikov; šele tedaj je moči določiti, koliko ima drug od drugega tirjati ali drug drugemu dati, če je »debet« in »habet« vseh deležnikov nedvomno priznan, tega pa tukaj ni. — A celo tedaj, če so bile ustanovljene takšne tirjatve med tožiteljema, ni osnovana tožbena zahteva. Po § 830 obč. drž. zak. pristoja vsakemu deležniku pravica zahtevati položitev računa. Če ima to pravico, onda mu je gotovo priznati tudi pravico, da sme račun grajati. Tu poslala sta tožitelja tožencu tak račun in le-ta trdi, da hoče ta račun prej ko moči grajati. Ker pa tožitelja niti ne trdita, da je graja prekludovana, onda toženca, ki za sestavo očitovne tožbe potrebuje računa, ni moči siliti, da ga iz rok da pred preteklim rokom, ki mu pristoja za očitanje. — Naposled je še omeniti, da je tolmačenje tožiteljev koncem replike, češ da je račun listina, ki veže jedino le tožitelja, protivno z vso fundacijo tožbe, in zatorej ni, da bi se na to oziralo. Proti tej razsodbi vložila sta tožitelja apelacijo, povdarja-joča sosebno to, da o položitvi računa le-tu ni govora, ker nista bila zavezana tožencu položiti računa, kajti upravitelji vkupne žage da so bili vsi sodeležniki vkupno, da torej ni nihče izmed njih bil zavezan, polagati drugemu računa. Z razsodbo z dne 18. septembra 1889, .št. 6848 je viš. dež. sodišče v Gr. ugodilo tej apelaciji, predrugačilo prvosodno odločbo in toženca obsodilo, da mora račun tožiteljema vrniti v roke najstarejšega sodeležnika Štefana F. — to iz naslednjih razlogov: Po zemtjeknjižnem ekstraktu v A ad I. ter po navedbah obeh strank je dokazano, da sta tožitelja in toženec skupna lastnika Mirške žage, in sicer Lovro N. in Štefan F. vsak za 3/14, Jakob S. in toženec pa vsak za 4/u. Iz navedeb tožiteljev izhaja, da je 6* — 84 - ob upravi in porabi te žage vsak posamezen solastnik v računski dobi posebe zapisaval svojo, iz vkupnosti izhajajočo imovino in dolgovino, to je, kolikor je dal v žago lesa in kolikor je za vkupno lastnino založil, da so od nekedaj gotove dobe vsi deležniki na podlogi posebnih zapisov vkupno obračunali in ob uspehu obračuna, ki je določil mejsobne deležniške tirjatve in dolgove, sestavili ter podpisali vkupni računski operat. Tako vkupno bi naj obračunali in sestavili vkupni računski operat tudi dne 6. marcija 1888 za dobo od 27. julija 1884 naprej. Ker tožence sam priznava, da k temu obračunu ni prišel, obračunala sta; oziraje se tudi na posebni račun, ki ga je bil toženec doposlal, tožitelja z Jakobom S. sama, napravila vkupni računski operat in poslala ga tožencu. Tožitelja zahtevata sedaj od toženca, da jima izroči ta računski operat, ker je od njiju in Jakoba S. podpisan, torej za nje merodaven in pravno-vezalen. Toženec priznava, da sta mu tožitelja doposlala napominani operat, katerega sta tudi res podpisala, češ da je njima merodaven, nadalje da on računa res ni odobril niti podpisal, niti ne tožiteljema vrnil; tudi, da je ta račun poln hib, da ga mora imeti, če ga hoče grajati, in da ni dolžan izročiti ga, ker se mu ni določil rok za očitanje ali odobrenje. Po § 830 obč. drž. zak. je pač vsak deležnik upravičen zahtevati položitve računa. Ce se pa pomisli, da toženec niti ne trdi, da je od tožiteljev in Jakoba S. zahteval položitve računa in da bi leti zavezani bili njemu račun polagati; če se nadalje pomisli, da toženec, in to sam priznava, ni podpisal imenovanega računa, da sta pa tožitelja z Jakobom S. vred pripoznala račun in njegovo vsebino in da so ga vsi trije podpisali za-se merodavnim; da mu je nadalje Jakob Z. račun izročil, rekši; »Tukaj je račun, če ga hočete pregledati«, očividno torej le za vpogled; če se pomisli, da toženec niti pozvan ni bil, naj odobri ali graja napominani račun, onda nima pravnega razloga, da bi ga zadrževal tožiteljema. Na revizijo toženčevo je najvišje sodišče z razsodbo z dne 17. decembra 1889, št. 12703 razsodbo višjega sodišča potrdilo iz nastopnih razlogov: Iz zemljeknjižnega ekstrakta A v tožbi je razvidno, da imata tožitelja Jakob S. in toženec po idejelnih delih solastnino zemljišča pod vlož. štev. 174 kat. obč. V.; takisto je .lahko smatrati dokazanim, da sta tožitelja in Jakob S. za dobo, v tožbi navedeno, — 85 - obračunala, ne da bi bil toženec navzočen, in da se je uspeh tega obračuna pismeno sestavljen na znanje dal tožencu. Iz ugovorov toženčevih ni uvideti, da so bili deležniki, ki so med seboj obraču nali, dolžni tožencu položiti račun; tej dolžnosti pogoj je uprava tujega imetja. Ni torej nikake pravne podloge, da bi bilo moči takšno dolžnost spraviti v zvezo s pravico, ki pristoja deležniku po § 830 obč. drž. zak., da se mu položi račun, nego izhaja iz pravdnih izjav tožiteljev, da takšne svoje obveze niti ne priznavata, niti je nista hotela izraziti, izročujoč mejsobni obračun. Toženec priznava v odgovoru, da mu je izročil listino Jakob Z., kateremu sta baje tožitelja naložila, naj račun tožencu v pregled odda, in priznava tudi, da je znabiti Z. pri tem izustil besede: »Tukaj je račun, če ga hočete pregledati«, in da je on, prejemši listino, odgovoril: »Je uže dobro«, dogodek, ki je najmanj sposoben podpirati ugovor, da se je -namerjalo položiti račun, katerega bi bilo eventu-valno grajati. Potem se kaže, da se zahteva, naj je listino vrniti, neosnovano ometa zaradi tega, ker da je toženec potrebuje v vložitev očitovne tožbe, in bil bi moral prav toženec sam zahtevati pravdnim potem priznanja, da je dolžnost, položiti račun. Predno pa se je komu račun v resnici položil, tudi ne more biti govora o uvedbi poziva po § 100 obč. sod. r. in da je odkazati tožiteljema takšno postopanje. In ker toženec noče, da bi veljali tudi proti njemu posledki mejsobnega obračuna, napravljenega med ostalimi deležniki, kaže to, da je omenjena listina z zabeleženim obračunom sama na sebi le vkupna tistim, ki so se vdeležili obračuna; zadržavati jo ni pravnega razloga, nego vrniti jo je tej vkupnosti, kedar je pri-lično namenu, zaradi katerega je bila izročena, doslužila, to je po storjenem pregledu. bj Pristojnost sodnih oblastev za tožbe o moteni posesti v razlastitvenem postopanji. Proti ravnateljstvu državnih železnic, zastopanemu po finančni prokuraturi in proti firmi G. de Ceconi in drug., katera je prevzela, da gradi zvezno železnico med Herpeljsko državno železnico in Sv. - savskim petrolej skim reservoarom, naperili so pravdo zaradi motene posesti T. S. in drugovi, zahtevajoč s tožbo de pr. 22. januvarija 1889 št. 2128, naj okrajno za mesto dele g. so- — 86 — dišče v Trstu spozna, da je bila motena njihova mirna posest zemljišča pod zem. št. 108 Kjarbole dol, po katerem je nekoliko držala omenjena železnica, da morajo toženci postaviti reči v prejšnji stan in da ne smejo nič več motiti pod globo iooo gld. — ter naj se jim z odlokom ukaže, da delo ustavijo pod globo Soo gld. Po zvršenem ogledu ukaže sodišče z odlokom z dne 26. ja-nuvarija 1889. 1. št. 2695 tožencem, da ustavijo delo pod globo 500 gld., in to zategadelj, ker po smislu navedeb strank pripisuje si podjetje Ceconijevo pravico do posesti onih tal, katerih se je polastilo na zemljiščih tožiteljskih, češ, da so bila ta tla razlaščena in da je bilo dotično razlastitveno razsodilo vročeno vdeležencem, potem, ker po smislu navedeb strank samih rečeno razsodilo ni še postalo pravomočno in se torej postopanje podjetja Ceconijevega pokazuje kot samooblasten čin, katerega ne opravičuje pomišljevanje, da bi ona zemljišča eventuvalno, namreč če bi razsodilo višje oblastvo potrdilo, smatrati bilo za razlaščena; nadalje, ker je po smislu § 10 ces. pat. z dne 27. oktobra 1849 št. 12 drž. zak. sodišču dolžnost preprečiti vse samooblastne čine, in naposled ker ostane tožencem svobodno, da v pravdi »in merito« dokažejo svojo mirno zadnjo dejansko posest rečenih zemljišč. Rekurzoma, ki sta ga vložila i podjetje Ceconijevo i finančna prokuratura, je višje deželno sodišče v Trstu z odločbo z dne 21. februvarija 1889 1. št. 791 ugodilo obema in vničilo prve instance odlok s 26. januvarija 1889. 1. št. 2695 ter vse prejšnje postopanje, nalagajoč okrajnemu sodišču, da vrne F. S.-u in drug. tožbo kot nepristojno vloženo; tudi je obsodilo tožitelje v povračilo stroškov in sicer iz teh-le razlogov: Tožitelji priznavajo, da je glede zadevnega zemljišča c. kr. namestništvo v Trstu proglasilo razsodilo z dne 9. decembra 1888 št. 19761, da je razlaščeno ono zemljišče v prid c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v to, da se mogoča stori zveza med Herpeljsko in Sv.-savsko železnico. Tožitelji niti trdili niso, da so vložili rekurz zoper to razsodilo, in zaradi tega je smatrati, da je pravomočno. A po tem je lastninska pravica in posest zemljišča prešla neposredno na državo, in tako se tožitelji, ako se je država po Ceconijevem podjetji polastila zemljišča in začela graditi, niso mogli pritoževati pri sodnem oblastvu, ampak pri c. kr. namest- - 87 — ništvu, kateremu po določbi 5; 35. zakona z dne 18. januvarija 1878 št. 30 drž. zak. pristoja, da zvršuje razlastitve in razsoja eventuvalne spore med strankami, ker je sodišče samo poklicano pozvedeti vrednost razlaščenega zemljišča. Ker je nadalje tožena stranka uže v zapisniku z dne 24. jan. 1889. 1. prigovarjala nepristojnost sodišča, je ob to smatrati za očitno, da je naprošeno sodno oblastvo nepristojno razsojati spor in to zaradi njegovega predmeta, in zategadelj je na ta slučaj uporabiti določbo § 48. ces. pat. z dne 20. oktobra 1852 št. 251 drž. zak. Na revizijski rekurz tožiteljev je najvišje sodišče z odločbo z dne 25. junija 1889, št. 6884 odpravilo odlok višjega sodišča in odbilo kot nedopustna apelatorna rekurza iz naslednjih razlogov: Glede na to, da je po § 35 zakona z dne 18. jan. 1878. 1. pristojno politično oblastvo za prisilno zvršilo razlastitvenega razsodila, potem, ker je neprepirno med strankami, da ni še zvršeno postopanje zaradi določevanja odškodninskega zneska in zategadelj ni očitna nepristojnost sodnih oblastev v sedanjem stanji te reči, ker torej ni dopusten proti odloku z dne 26. januvarija t. 1. št. 2695 c. kr. okrajnega za mesto deleg. sodišča poseben rekurz po smislu L 16. ces. ukaza z dne 27. oktobra 1849, bilo je ugoditi revizijskemu rekurzu. Dr. 0. E. c) Odvetniški koncipijent sme svojega odvetnika zastopati tudi v rednem ustnem postopanji na deželi V pravdi Antonije Z. po dru. Š. zoper Antona Z. je bila določena obravnava v rednem ustnem postopanji pred okrajnim sodiščem na deželi v R. Zglasila sta se k naroku tožiteljiči-nega zastopnika legit. substitut dr. V., pa toženec sam. Le-ta je izjavil, da na tožbo noče dati odgovora, ker namestu nasprotnice ni prišel odvetnik, nego odvetniški kandidat. Dr. V. pa je na to predlagal razsoditi »in contumaciam«, in sodišče je res izdalo kon-tumacijsko razsodbo. Na apelacijo toženčevo je višje deželno sodišče v G r. z odločbo z dne 29. majnika 1889, št. 4781 razveljavilo razsodbo okrajnega sodišča in postopanje pri naroku kot nično ter zaukazalo, da je nadaljevati postopanje po zakonu o tej tožbi. Razlogi: Po — 88 — občnem sodnem redu ima načeloma odvetnik pravico, da sme zastopati stranke, in zakon izrecno ter s posebnimi pogoji ustanavlja tiste posebne izjeme, kedar osebe lahko tudi obravnavajo pred sodiščem po pooblaščencih, ki niso odvetniki. Določbo §-a 15. odvet. reda z dne 6. julija 1860, št. 96 drž. zak. je tudi moči uporabljati samo ob izjemah, katere so postavljene v sumarnem in bagatelnem postopanji, ne pa za redno ustno postopanje. Tudi minist. ukaz z dne 5. julija 1859, št. 122 drž. zak. glede pravdniškega zastopanja v krajih, koder ni odvetnika ali pa je le jeden sam, nanaša se zgol na podpisovanje pismenih vlog, ne pa tudi na zastopanje pred sodiščem. Zatorej je tožiteljica Antonija Z. mogla tudi pred sodiščem obravnavati le po svojem pravdniku dru. S., odvetniku v Lj., a če jo je pri naroku zastopal odvetniški koncipijent dr. V., smatrati je, da po zakonu to ni dopustno. Zategadelj pa toženec ni bil zavezan, da bi se spuščal v ustno obravnavanje z neupravičenim zastopnikom tožiteljice, in kontumacijskega predloga zastopnikovega pri naroku ni moči zaradi mankajoče zastopniške upravičenosti smatrati v pravdi pravoveljavnim. A tako je očitna ničnost v izreku, kateri je bil storjen na omenjenem nezakonitem predlogu. Na revizijski rekurz Antonije Z. po dru. S. je najvišje sodišče z odločbo z dne 4. decembra 1889, št. 13719 višjesodni ukaz odpravilo in višjemu sodišču naložilo, da naj o toženčevi ape-lacijski pritožbi razsodi po zakonu, ne oziraje se na uže rabljeni razlog razveljavljenja. Razlogi: Po dvornem dekretu z dne 17. januvarija 1787, št. 619 zb. pr. zak. ni odprta proti ukazu drugega sodnika, s katerim se je prvosodna razsodba odpravila kot nična, pot revizije, nego le rekurz do najvišjega pravosodnega oblastva, in torej je revizijsko pritožbo Antonije Z. zoper ukaz viš. dež. sodišča moči uvaževati le kot revizijski rekurz. Le-ta pa je utemeljen, ker z jedne strani toženec — ki je preložitve naroka samo zategadelj prosil, ker k obravnavi ni prišel tožiteljičin zastopnik dr. S., nego njegov substitut dr. V. — ni pravočasno vložil rekurza proti prvosodnemu odloku, zavračajočemu preložitno zahtevo in zatorej tudi ni več mogel izpodbijati zaradi nedovoljene preložitve naroka kontumačne razsodbe, ki je iztekla, ko je omenjeni odlok bil v pravno moč stopil, — z druge strani — 89 — pa, ker je tožiteljičin zastopnik dr. Š. bil po § 15. odvet. reda upravičen, zastopati se dati pri rečenem naroku po odvetniškem kandidatu dru. V., zlasti ker ga ni nikakega zakona, ki bi izrecno velel, da je k obravnavnemu naroku na deželi, vršečem se v ustnem postopanji, privzeti odvetnika. Po poročilu okr. sodišča v Radovljici se je dr. V. pri zadevnem naroku izkazal z legitimacijo odbora odvetniške zbornice kranjske in po vsem tem ni moči uvideti ničnosti v tem, če je pri naroku tožiteljičinega zastopnika substitut dr. V. stavil kontumacijski predlog. Pravna vprašanja. 4.) Ako se vložita istočasno prošnja za odpis in prošnja za vknjižbo zastavne pravice, — kako je postopati glede prednosti ? 5.) Ovira li zabeležba nameravanega odpisa parcel po smislu § 3. zakona z dne 6. februvarija 1869, št. 18, eksekucijo glede teh parcel v iztirjanje pozneje zastavno-pravno vknjiženih tirjatev — in za koliko časa? ¦m Književna poročila. K valutnemu vprašanju. Spisal Vaso Petričič. Ponatis iz „Slov. Naroda". V Ljubljani 1890. Natisnila ,.Narodna Tiskarna" v Ljubljani. V tej 36 stranij obsežni knjižici seznanja nas pisatelj z raznimi mnenji o živem vprašanji, kako preustrojiti našo državno valuto. Izraža nam tudi svojo misel o tem. G. V. Petričič je sploh jeden izmed redkih obdelovateljev na-rodno-gospodarskega polja, katero je v Slovencih malone še popolna ledina. Mjesečnik pravničkoga družtva u Zagrebu prinaša v 2. let. broji naslednje sestavke : Svojstva dosadanjih sustava u kaz. tiskovnih predmetih, izražena u nekih zakonarstvih. Spis. dr. VI. Pappafava. — Mjestni sudovi kao sudovi kazneni u prekršajih suprot sigurnosti poštenja Spis, dr. M. Biščan. — Črtice iz financijalne judikature. Spis. S. Kocian. — Črnogorski gradjanski zakonik i njemačka kritika. Sp. dr. I. J. — Poleg tega praktične slučaje iz civilnega in kazenskega pravosodja. Sammlung von Entscheidungen zum Ilandelsgesetzbuche. Sechster Band. Von Dr. Leop. Adler u. Dr. Rob. Clemens. Wien, Manz'sche Buchhand-lung 1890. — 90 — V tem zvezku, ki se je uže težko pričakoval, zbrane so vse odločbe najvišjega sodišča k trgovinskemu zakonu, k zakonu o pridobitnih in gospodarskih družbah z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70 in k zakonu v obrano pravicam zastavnih posestnikov z dne 24. aprila 1874, drž. zak. št. 48 in 49 in to iz let 1880 do vštetega 1883. leta. Vzete so vse, kolikor jih je bilo do 1889. leta priobčenih v avstrijskih strokovnih časopisih, a popravljene po smislu aktov. Dodanih je tudi nekaj določeb iz leta 1876 do 1880, a najvažnejše je kot dodatek sistematično kazalo k zvezku V. in VI. Izdajatelja obečata, da kmalu izide nadaljevalni zvezek te hvale vredne zbirke. Handbuch der Gebilhren von Rechtsgeschaften, Urlcunden, Schriften und Amtsliandlungen im gerichtlichen Verfahren in und ausser Streitsachen. Von Joh. Gams, Hotsecretar des k. k. obersten Rechnungshofes. Wien 1890. Manz'sche Buchhandlung. Smoter tej lični knjigi (str. 260 ¦(-V) je, da bi sodnim uradnikom i'i strankam podala jasen pregled pristojbinskih določil, ki so merodavna za pristojbine v sodnem uradovanji in sicer od sodnih obravnavnih aktov in uradnih dejanj, potem v prepirnem in izvenprepirnem postopanji. Smoter je gotovo praktičen. Še nedavno je pa prišlo na trg delo iz te stroke, katero ni za ni-kako rabo. Danes naznanjena priročna knjiga pa bode dobro služila. Die Evidenzhaltung des Grundbuches, Berg-, Eisenbahnbuches und der Landtafel zum Zicecke d. Herstellung u. Herhaltung d. Uebereinstimmung mit dem Grundsteuerkataster. Bearbeitet von Franz Pollak. Wien 1890. Manz'sche Buchhnndlung- Razloženi so tu dotični zakoni in ukazi c. kr. pravosodnega ministerstva ter c. kr. višj. dež. sodišči Dunajskega in sicer ne samo časovno razvrščeni, nego tudi stvarno razločeni. Predpis, ki ga j« prilično treba, dobi se lahko brzo in popolno. Dodani so praktični uzovci in obrazci, tako da je delo zelo uporabno, seveda po svojem n imenu le najbolj v območji Dunajskega višj. sodišča. Državni zakonik v slovenski izdaji. (Dalje.) Kos XXXIII Izdan in razposlan dne 5. junija 1889. 78. Dkaz pravosodnega ministerstva od 8. maja 1889, da se občina Dejšina odkazuje okolišu mestno - delegovanega okrajnega sodišča pelzenskega na Češkem. 79. Razglas finančnega ministerstva od 11. maja 1889, da se je ustanovila podružnica kraljevo-ogerske colnije mitroviške v Jarku (v Slavoniji). 8°. Dkaz ministerstva za bogočastje in uk v porazumu s poljedelskim ministrom od 18. maja 1889, s katerim se, izpreminjajoč ukaz od 8 decembra 1881 drž. zak. št. 1 iz leta 1882), izdajejo novi propisi, kako opravljati teoretične državne preskušnje na visoki šoli za zemljedelstvo 81. Zakon od 22. maja 1889, o tem, da se menoma prepuščajo predmeti nepremične državne svojine, dalje o prodaji nepremične državne svojine, in kako porabljati izkupilo. — Kos XXXIV. Izdan in razposlan dne 5. junija 1889. 82. Zakon od 25. maja 1889, da država prevzame v svoj obrat in po okolnostih odkupi avstrijske proge prve ogersko-gališke železnice in ogerske zapadne železnice. 83. Zakon od 26. maja 1889, o nadaijnem začasnem ustavljenji delovanja porotam za okoliš kotorskega okrožnega sodišča v Dalmaciji. 84. Zakon od 28 maja 1889, p tem, kak'j je zadolžnice gališkega in bukovinskega propinacijskega odkupa — 91 — uporabljati za koristonosno nalaganje ustanovinskih glavnic, glavnic zavodov stoječih pod javnim nadzorom, potem otročjih, fidejkomisaih in hranilnih novcev, in pa za polaganje položnin. — Kos XXXV. Izdan in razposlan dne 15. junija 1889. 85 Pogodba o Suez-prekopu od 29 oktobra 1888 — Kos XXXVI Izdan in razposlan dne 18. junija 1889. 86. Zakon od 28. maja 1889, s katerim se uravnavajo prejemki dejalnih državnih slug pri po!tne-.n in telegrafskem zavodu, spadajočih v vrsto služništva. 87. Zakon od 28. maja 1889, o ustanovitvi družinskega fidejkomisa knezov Didtrichsteinov. 88. Zikon od .'10. maja 1889, da naj si država pridobi enošestinske deleže dunajs' e spojne železnice, katere imajo avstrijska severo-zapadna železnica, družba avstrijsko ogerske državne železnice in družba južne železnice. 89. Zakon od 30. maja 1889, s katerim se mest'ii občini in pa trgovinski in obrtni zbornici tržaški dodeljuje prostost od pristojbin in se jima podaljšuje prostost od davka za nove. prezidane in prizi-dane stavbe z namenom, da izvršita dopustilo od 19. ;ulija 1887 za stavbo in obrat javnih skladovnic in hangarjev v novem pristanišči tržaškem 90. Zakon od 31, maja 1889, o napravi poslopja za nemško obrtno šolo v Brnu in o dobavi potrebnih novcev. 91. Zakon od 1. junija 1889, o pristojbinskih ugodnostih za kreditna in napredninska društva (hranilnice in posojilnice). 92. Dkaz finančnega ministra od 13. junija 1889, v izvršitev zakona od 1. junija 1889 (drž. zak. št. 91), o pristojbinskih ugodnostih za kreditna in napredninska društva (hranilnice in posojilnice). 93 Razpis finančnega ministerstva od 12. junija 1889, o kakovosti posod pogreznic. ki jih je uporabljati v ovedbo alkoholovitosti žganja, 94. Dkaz ministerstva za notranje stvari od 14. junija 1889, s katerim se v zmislu § 76, odstavka 2. zakona od 30. marcija 1888 (drž zak. št. 33), o bolniškem zavarovanji delavcev, ustanavlja čas, kedaj je pričeti v § 1. tega zakona omenjeno zavarovanje. 95. Dkaz ministerstva za notranje stvari od 14 junija 1889, s katerim se v zmislu § 63. odstavka 2. zakona od 28. decembra 1887 (drž. zak. št 1 od leta 1888', o uezgodnem zavarovanji delavcev, ustanavlja čas, kedaj je pričeti v § 1. tega zakona omenjeno zavarovanje. (Dalje prihodnjič.) Drobne vesti. V Ljubljani, dne 15. marcija 1890. — (Iz kronike društva ^Pravnika.") Dne 22. prošlega meseca bil je društveni shod „pri Slonu", ki se ga je vdeležilo navadno število društve-nikov. Citnl je društvenik dr. Vlad. Ž i te k svojo skrbno sestavljeno razpravo „o razžaljenji časti po novem načrtu kazenskega zakona", s katero je poslušalce potanko opozarjal na logično zvezo med novimi določili in na razlike v primeri*s sedanjim zakonom. Po zahvali, ki jo je Izrekel predavatelju načelnik dr. Papež, vsprožil je društveni odbn-nik svetnik Ven ca j z. — 92 — razgovor o pravniškem nemšk o-s lo v en skem slovarji. Uspeh tega razgovora je bilo soglasno nar čilo društvenemu odboru, naj v kratkem ukrene, da se zbiranje gradiva za slovar prične in priredi nav.idilo zbirateljem. Večina navzočnih društvenikov je izjavila, da prevzame delo, katero pos tmezniku odbor naloži. Iz odbora dodajemo, da dotično delo pripravljata dva odbornika. — (Osobne vesti.) Imenovani so: Računski revident pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani, J. Zabukovec računskim svetnikom; rač. oficijala A. S vete k in Val. Vojvoda rač. revidentoma in asistenta Al. Dolenc in Al. Hiršal rač. oficijaloma pri istem ravnateljstvu; — notarski kandidat dr. H. Bullo notarjem v Ajdovščini, not. kand. K. Čibej notarjem v Komnu; pravni praktikant Fr. Peteri in avskultantom za Kranjsko. — (Pravničko družtvo u Zagrebu) imelo je dne 22. prošlega meseca svojo redno glavno skupščino. Tajnik prof dr. Spevec in blagajnik prof. dr. Pliverič predložila sta tiskano „Izvješče pravničkoga družtva za g. 1889." Poglavitno delo društva je bilo izdavanje društvenega časopisa „Mj e-sečnika", ki jako lepo napreduje in ki ga je lani izšlo 49 pol. V »Izvješči" tudi čitamo, da društvo pomaga jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti pri sestavi slovarja hrvatskega ali srbskega jezika glede pravniških izrazov, odbornik dr. Jakšič priredil je popis del, iz katerih bi bilo zbirati za slovar, in ta popis gre sedaj od odbornika do odbornika, da ga še popolnijo. To leto šteje društvo 527 članov. Izdatek je lani znašal 4441 gld. 36 kr., a dohodek 4620 gld. 33 kr. Imovina koncem 1889. 1. znašala je 6777 gld. 88 kr. Za to leto so poleg starega predsedniki dra. Fr. Bu rgstal 1 e r j a izvoljeni v odbor vsi dosedanji odborniki razen prof. dra. pl. Bresztvenszkega, kateremu je naslednik dr. M. Biščan, kr. kot. sodnik. „Mjesečnik" bode tudi za naprej, uže 16. leto. urejeval prof. dr. Blaž Lorkovic — (K ženitnemu pravu avstrijskemu) A. K. iz Celovca, oženjen po katoliškem obredu, dobi poverilnico, da se izseli iz Avstrije, in kmalu potem tudi domovinsko pravico v Ogerski. Tu leta 1888. prestopi v protestantsko cerkev. Na ta način se mu posreči, da se razdruži njegov zakon, kakor je želel, in oženi se znova s protestantsko deklico, katera se je tudi bila iz Avstrije izselila na Ogersko. Ko pa se povrne v Avstrijo, bilo mu je do tega, da bi se razdružil tudi njegov drugi zakon. To ni bilo težko. Izrekla so sodišča, da je prvi zakon nerazdružen, ker je sklenen po katoliškem obredu, a da je zaradi tega drugi z.ikon uže iz kraja neveljaven; bigamije da ni, ker je mož ravnal „t,ona fide". Dgovarjal je „defens'>r matrimonii'', da je drugi zakon bil sklenen v inozemstvu, a najvišje sodišče se na to ni oziralo, nego storilo je važni judikat: To, je li veljaven zakon, sklenen med zakonskima, ki stalno bivata v Avstriji, odločiti je avstrijskim sodiščem, četudi je zakon bil sklenen v inozemstvu, četudi sta zakonska inozemca in mora znabiti avstrijski sodnik razsojati na podlogi inozemskega prava. - 93 — Člani društva „Pravnika" 1890. 1. 1. Andolšek Fran, c kr. okr. sodnik v Kranjski gori. 2. Dr. Arko Anton, zdravnik v Škofji Loki. 3. Dr. Babnik Janko, c. kr. okr. sodišča pristav v Logatci. 4. Baš Lovro, c. kr. notar v Celji. 5. Borovniške občine predstojnišivo. 6. B rum en Anton, e. kr okr. sodišča pristav v Slov. Bistrici. 7. Butalič Jakob, c kr. kancelist v Radoljici. 8. Dr. Dečko Ivan, odvetniški kandidat v Celji. 9. Dekle v a Alojzij, c. kr. okr. sodišča pristav v Kozjem. 10. Dr. Dolenc Hinko, c. kr. dež. sodišča tajnik v Ljubljani. 11. Dolinšek Blaž, c. kr. okr. sodišča pristav v Ribnici. 12. Drukar Avgust, notarski kandidat v Kranji. 13. Dr. pl. Ducar Josip, c. kr. avskultant v Ptnjem. 14. Dr. Dukič Anton, odvetnik v Pazinu. 15. Einspieler Tomaž, c. kr. okrož. sodišča tajnik v Radolfovem. 16. Erhovnic Fran, c. kr. notar v Ribnici. 17. Dr. Ferjančič Andrej, c. kr. držav, pravd, substitut v Ljubljani. 18. Dr. Firbas Fr.iu, c kr. notar v Brežicah. 19. Dr. Fraidl Josip, c. kr. okr. sodišča pristav v Ptujem. 20. Frankovič Henrik, c. kr. okr. sodišča pristav v Kostanjevici. 21. Gabrielčič Miha, c kr. okr. sodišča pristav v Tolminu. 22. Geiger Fran, c. kr. di.včni nadzornik v Radoljici. 23. Dr. Gelingsheim Dragotin, c kr. okrož. sod. pristav v Celji. 24. Dr. Geršak Ivan, c. kr. notar v Ormoži. 25. Dr. Gestrin Karol, c. kr. dež sod. svetnik v Rudolfovem. 26. Dr. Glančnik B., odvetnik v Mariboru. 27. G laser Ivan, pravnik v Gradci. 28. Globočnik Janko, notarski kandidat v Kranji. 29. Globočnik Viktor, c. kr. notar v Ki-anji. 30. Goli a Ludvik, c. kr. okr. sodnik v Trebnjem. 31. Gogola Ivan, c. kr. notar v Ljubljani. 32. Dr. Greg o re c Lavoslav, kanonik in žnpnik v Novi cerkvi pri Celji. 33. Grill Matija, c. kr. okrajni glavar v Litiji. 34. Dr. Gross Fran, c. kr. dež. sodišča pristav v Ljubljani. 35. Gruntar Ignacij, c. kr. n jtar v Logatci. 36. Gutman. Emil, c. kr. fin. prokurature pristav v Ljubljani. 37. Dr. Homan Alojzij, odvetniški kandidat na Dunaji. 38. Dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptujem 39. Dr. Hrašovec Juro odvetnik v Celji. 40. Hren Jakob, c. kr. dež. sodišča svetnik v Celovci. 41. Hribar Ivan, glavni zastopnik banke „Slavijea v Ljubljani. 42. Dr. H u dni k Matija, odvetniški kandidat v Ljubljani. 43. Hudovernik Aleksander, c. kr. notar v Kranjski gori. — 94 — 44. Di\ Jan Ivan, c. kr. fin. prokurature koncipist v Ljubljani. 45. Dr. Jurtela Fran, odvetnik v Ptujem. 46. Kastreutz Egidij, c. kr. okr. sodišča pristav v Zatični. 47. Dr. Kavčič Jakob, c. kr. drž. pravd, substitut v Ljubljani. 48. Kermek Filip, c. kr. okr. sodišča pristav v Konjicah. 49. Kersnik Janko, c. kr. notar na Brdu. 50. Dr. Kladva Ivan, c. kr. okr. sodišča pmtav v Ilir. Bistrici. 51. Klobučar Anton, c kr. okr. sodišča pristav v Voloski. 52. Koblar Anton, duhovnik v prisil, delavnici v Ljubljani. 53. Kodrič Fran, c kr. okr. sodnik v Tolminu. 54. Koser Makso, c. kr. notar v Idriji. 55. Kovač Josip, c kr sodni pristav v Rudolfovem. 56. Krek Bogomil, pravnik v Gndci. 57. Dr. Krisper Valentin, odvetniški kandidat v Ljubljani. 58. Kronvogel Josip, c. kr. okr. sodišča pristav v Št. Lenartu pri Mariboru. 59. Dr. Kulterer Jurij, odvetnik v Velikovci. 60. Kupljen Anton, c. kr. notar v Črnomlji. 61. Kušar Josip, odvetniški kandidat v Kranji. 62. Lenček Niko, c. kr. notar v Velikih Laščah. 63. Leveč Anton, c. kr. dež. sodišča pristav v Ljubljani. 64. Lončar Ivan, c. kr. davk. nadzornik na Krškem. 65. Lubec Karol, c. kr. fin tajnik v Gradci. 66. Dr. Majaron Danilo, odvetniški kandidat v Ljubljani. 67. Martin a k Josip, c. kr dež sodišča svetnik v Ljubljani. 68. Mihelič Josip, c. kr. okr. sodišča pristav v Ptujem. 69. Merk Josip, c. kr. vladni svetnik v Ljubljani. 70. Dr. Mencinger Janez, odvetnik na Krškem. 71. Mikuš Fran, c. kr. okr. sodnik v Loži. 72. Dr. Mosche Alfonz, odvetnik v Ljubljani. 73. Dr. Messner, odvetnik v Velikovci. 74 Dr. Munda Fran, odvetnik v Ljubljani. 75. Murnik Ivan, ces. svetnik v Ljubljani. 76. Nabernik Ivan, c. kr. okr sodnik v Litiji. . ... 77. Novak Mihalj, c. kr. okr. sodnik v Mokronoga ^^k^^^ 78. Okretič Ivan, c. kr. okr. sodnik v Pazinu. 79. Dr. Papež Fran, odvetnik v Ljubljani. 80. Pehani Fran, posestnik v Žužemberku. 81. Pešec Ani, not. kandidat v Zatičini. 82. Petrovič Ivan, c kr. okr. sodišča pristav v Št. Lenartu pri Mariboru. 83. Pfefferer Adolf, c. kr. okr. sodnik v Mokronogu. 84. Dr. Pfefferer Anton, odvetnik v Ljubljani. 85. Pfeifer Henrik, pravnik v Ljubljani. 86. Pire Ciril, pravnik v Kranji. 87. Pirnat Stanko, c. kr. notar v Zatičini. 88 Dr. Pitamic Fr., odvetnik v Postojini. — 95 — 89. Plantan Ivan, c. kr. notar v Radoljiei. 90. Pleiweis Karol. c. kr. avskultant v Ljubljani. 91. Pleško Karol, c. kr dež. sdiš8a svetnik v Ljubljani. 92. Dr. Ploj Jakob, odvetnik v Ptujem. 93. Ploj Oton, c. kr. notar v Žužemberku. 94. Pollak Josip, c. kr. vlad. koncipist na Krškem. 95. P o le c Julij, c. kr. okr sodnik v Kamniku. 96. Dr. P ozn i k Albin, c. kr. notar v Ruilolfovem 97. Dr Pretner Matej, odvetniški kandidat v Postojini. 98. Dr. Prus Dragotin, zdravnik v Konjicah. 99. Dr. Pucko Jurij, c. kr. notar na Krškem. 100. Pukl Jakob, odvetniški kandidat na Dunaji. 101. Ravnikar Aleksander, c. kr. okr. sodišča pristav v Logatci. 102. Ribaf Otokar, c. kr. avskultant v Trstu. 103. Rili ar Josip, c. kr. okrajni komisar v Ljubljani. 104. Riz/.oli Emil, c kr. okr. sodišča pristav v Radečah. 105. Roblek Fran, posestnik v Žalci. 106. Roglič Jakob, c. kr. kancelist v Vel. Laščah. 107. Rog i na Anton, c. kr. avskultant v Rudolfovem 108 Rohrmann Adolf, c. kr. okr. glavarstva tajnik v Kranji. 109. Rohrmann Josip, not. kandidat v Kostanjevici. 110. Rotter Rudolf, c. kr. davkar v Kranji. 111. Rotner Josip, c. kr. okr. sodišča pristav t Šmariji pri Jelšah. 112. Rozina Viktor, c. kr. notar v Kostanjevici. 113 Dr. Rudolf J., odvetnik v Konjicah. 114 Sen čar Josip, c. kr. okr. sodišča pristav v Senožečah. 115 Dr. Sernec Josip, odvetnik v Celji. llii. Sesek Ivan, magistratni tajnik v Ljubljani. 117. Sitter Josip, c. kr. okr. sodišča pristav v Mahrenbergu. 118. Dr. Slane Dragotin, odvetnik v Rudolfovem. 119. Smodej Josip, not. kandidat v Radoljiei. 120. Spess Mihael, koncipijent v Slov. Bistrici. 121. Dr. Srebre Gvidon, odvetnik v Brežicah. 122. Svetec Luka, c. kr. notar v Litiji. 123. Dr. V. C Suppan, odvetniški kandidat v Ljubljani. 124. Dr. Suppanz Jarnej, c. kr. notar v Ljubljani. 125. Šetinc Josip, odvetniški koncipijent v Brežicah 126. Škerlj Ivan, c. kr. drž. pravdnika substitut v Rudolfovem. 127. Dr. Škofi c Fran, c kr. okr. sodnik v Loki. 128. Škofic Josip, c. kr okr. sodišča pristav v Vel. Laščah. 129. Šorli Ivan, c. kr okr. komisar na Krku (VegliaJ. 130. Šuflaj Danijel, c. kr. okr. sodnik v Vel. Laščah. 131 Dr. Šusteršič Ivan, odvetniški kandidat v Ljubljani. 132. Dr. Schegula Jakob, odvetnik v Rudolfovem. 133. Dr. Schmidinger Karel, c. kr. notar v Kamniku — 96 — 134. Dr. pl. Schijppl Anton, odvetnik v Ljubljani. 135. Schvvinger Rajmuud, c. kr. državni pravdnik v Rudolfovem. 136. Stajer Fran, c. kr. notar v Metliki. 137. Dr. StaniC Josip, odvetnik v Tolminu. 138. Stanič Josip, not. koncipijent v Brežicah. 139. Dr. Stare Josip, c. kr. fin. prokurature pristav v Ljubljani. 140. Starič Josip, c kr. okr. sodišča pristav v Litiji. 141. Dr. Stor Fran, odvetnik v Ljubljani. 142. Dr. Štempihar Valentin, odvetnik v Kranji. 143. Štrucelj Jurij, c kr. okr. sodnik v II. Bistrici. 144. Dr. Tavčar Ivan, odvetnik v Ljubljani. 145. Dr. Tekavčič Fran, odvetniški kandidat v Ljubljani. 146. pl Terbuhovič Eugen, c. kr. avskultant v Rudolfovem. 147. Ternovec Bogdan, c. kr. dež. sodišča svetnik v Trstu. 148. Dr. Toplak Jakob, c. kr. avskultant v Gradci. 149. Dr. Triller Karol, odvetniški kandidat v Ljubljani. 150. Dr. Trinajstič Mate, odvetnik v Buzetu 151. Dr. Tuma Henrik, c. kr. avskultant v Trstu. 152. Dr. Truden Miha, odvet. kandidat v Trstu. 153. Dr. Tušar Anton, c. kr. dež. sodišča svetnik v Rovinji. 154. Dr. Dllepitsch pl. Rudolf, c. kr. dež. sodišča svetnik v Rudolfovem. 155. Vencajz Ivan, c. kr. dež. sodišča svetnik v Ljubljani. 156. Veršec Fran, c. kr. notar v Sevnici. 157. Vidic Makso, c. kr. okr. sodišča pristav na Brdu. 158. Vilfan Janko, odvetniški kandidat na Dunaji. 159. Višnikar Fran, c. kr okr sodnik v Ribnici. 160. Dr. Vojska Andrej, c. kr. dež. sodišča svetnik v Rudolfovem. 161. Dr Vok Fran, c. kr notar v Ljubljani. 162. Dr. Volčič Eduard, c. kr. okr. sodišča pristav v Žužemberku. 163. Vončina Ivan, magistratni svetnik v Ljubljani. 164. Dr. Voušek Fran, c kr. okr. sodnik v Brežicah. 165. Wenger Dragotin, c. kr. okr. sodnik v Št. Lenartu pri Mariboru. 166. Wiesthaler Herman, c. kr. avskultant v Mariboru. 167. Wohinec Adolf, c. kr. fin. direkcije praktikant v Ljubljani. 168. Zagorjan Anton, notarski uradnik v Ljubljani. 169. Zamida Matija, dež. svetnik v Ljubljani. 170. Dr. Zbašnik Fran, c. kr. okr. komisar v Kamniku. 171. Zatiško c. kr. okrajno sodišče. 172. Zupančič Josip, odvet. kandidat v Ljubljani. 173. Dr. Žitek Vladimir, odvet. kandidat v Ljubljani. 174. Dr. Žnidarič Alojzij, odvet. kandidat v Mariboru. „Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gl., za pol leta 2 gl. Uredništvo je v Ljubljani, št. 8 na Bregu; upravništvo pa na Križevniškem trgu št. 7.