Listek. ?,27 uspešno in velezaslužno štiridesetletno pisateljsko delovanje, o katerem v uvodu zadnje knjige sam pravi: »Z. velikim veseljem sem delal od 1. 1868. na tem delu, a prisiljen sem, odložiti pero — senui enim et oculi mei caligaverunt. Nadejam se pa, da se najdejo med lavantinskim duhovništvom možje, ki bodo nadaljevali to delo. Nadaljevanje tega dela bode tem lažje, ker je vendar že nekaj tvarine zbrane in so sedaj znani viri v pridobitev sem spadajoče tvarine. Vivat sequens!« Ugleden nemški pisatelj je pisal piscu teh vrstic o pokojniku: »Rajnik si je pridobil pri vseh prijateljih domoznanstva nevenljivo slavo po svojih znamenitih raziskavanjih, in njegov spomin gotovo ne jzgine. Pri svojih študijah o dolenji Štajerski so mi bili spisi pokojnega prosta najboljši vir in so mi služili kot kažipot v nadaljno raziskav-anje. Pisateljeva skrbnost in vestnost pri spi-sovanju knjig, njega bogato in na proučevanju virov zasnovano znanje pridobila mu je ne le na Štajerskem, temuč tudi po vsem znanstvenem svetu spoštovanje in priznanje. Njegovi prijatelji naj nadaljujejo in častno izvršijo po njem pričeto delo!« — Prost Orožen je bil tudi jako dovtipen in sarkasten mož. Humor ga ni zapustil nikdar. O tej strani njegovega značaja priča brez števila šaljivih anekdot. Zadnji dovtip je naredil še par ur pred svojo smrtjo. Ko ga je zdravnik vprašal, kako se počuti, mu je rekel Orožen: »Hm, kako bi se pač človek mogel počutiti na— veliki petek?!« — Fr. O. f Anton Kos (»Cestnikov«), naš rojak, rojen na Slatini na Štajerskem, bivši sodni svetnik v Požegi, je umrl tam minolega meseca v visoki starosti. Kos-Cestnikov je bil svoje dni marljiv sotrudnik raznih slovenskih časnikov. Najbolj pa je znan po svojih preizvirnih humorističnih feljtonih, ki jih je objavljal pod psevdonimom »Spectabilis« (tudi »Oberspectabilis«) v »Slovenskem Narodu«. Čast njegovemu spominu! Tiskarska razstava v Goteborgu na Švedskem. V spomin in v proslavo petstoletnice Gutenbergove se bode vršila letos od 15. julija do 1. septembra v Goteborgu velika razstava vseh stvari, ki spadajo v področje tiskarske umetnosti. Na tej razstavi se bo videl razvoj te umetnosti, katere oče je Ivan Gutenberg. V prvi vrsti seveda bode ta razstava švedska, no Švedi vabijo tudi druge narode, da bi pokazali, kako se je pri njih razvila tiskarska umetnost, ki je za razvoj človeške kulture naravnost epohalnega pomena. Lahko rečemo, daje ni iznajdbe, ki bi bila tako globoko vplivala na razvoj človeške misli, ki bi bila tako pospešila razširjanje ljudske izobrazbe, kakor izumitev tiskarstva. Ker je društvo »Svenska Bokindustri - Utstallningen i Goteborg« poslala tudi »Ljubljanskemu Zvonu« povabilo, gotovo želi, da se tudi Slovenci pokažejo na tej razstavi. Pokažimo, kako smo napredovali tudi mi glede popolnosti strojev, glede lepote in finosti črkovnega materijala, glede brezhibnosti in naglosti tiska, glede modernosti in elegance naših knjig in časopisov, posebno tudi kar se tiče s o-lidnosti papirnega gradiva naših knjig in časopisov. Pokažimo, da vemo tudi mi, kaj je dobri okus! »Provincia Sclavonia ali Slavonia«. V nekem rokopisu c. kr. licealne knjižnice ljubljanske sem našel to zanimivo zgodovinsko ime. Listina ta izhaja iz bivšega kartuzjanskega samostana Freudenthal (»Frewnitz«) pri Ljubljani, in v njej stoji v dveh pogodbah kartuzjanskega samostana Zajčkega in Jurkloštr 328 Listek. skega na Štajerskem ter freudenthalskega in pletrskega na Kranjskem iz let 1415. in 1483. V obeh teh pogodbah si prideva stajersko-kartuzjanska provincija, obsegajoča samostane: Zaje, Jurjev klošter, Freudenthal in Pletrje skupni naziv: »Provincia Sclavonia (Slavonia)«. Peter p/. Radics. Narodopisny Sbornik českoslovansky. Vvdava narodopisna společnost českoslovanska a narodopisne museum českoslovanske. Svazek šesty, sešit 1—2. V tem bogato založenem, 229 strani broječem zvezku utegne marsikoga zanimati razprava o moravskih »Valahih«; navedeno je več slučajev, kako dobe tekom stoletij mesta in kraji nova imena. — Dr. Karel Kadlec obširno kritikuje novo teorijo dr. Jana Peiskerja o slovanski zadrugi, ki jo je leta objavil v četrtem zvezku »Narodopisnega Zbornika«; Peisker ima zadrugo za izobrazbo poznih razmer in misli, daje pri Slovanih nastala pod tujim vplivom, pod vplivom davčnega sistema rimsko-bizantinskega — pri Jugoslovanih za turškega robstva; Kadlec je pristaš starega mnenja, da je zadruga starodavna slovanska institucija. — Urednik Polivka je zbral dolgo vrsto varijant »o zlatem ptičku in dveh ubogih dečkih« ter navaja tudi iz »Kresa« 1885, 249 slovensko povest o ptiču, ki ima pod perjem zapisano: »Kdor ima glavo tega ptiča, bo kralj; kdor srce, najde vsako noč pod glavo 100 tolarjev«. Polivka misli, da je pravljica doma v Perziji. »Kar se tiče slovanskih verzij, prepričujemo se zopet, kar smo že tolikokrat spoznali in poudarili, da so balkanske verzije sorodne vzhodnim, zapadnoazijskim in severnoafriškim tradicijam, da so tudi ruske deloma v zvezi z balkanskimi, deloma s centralno- in severnoazijskimi. Verzije pa zapadnoslovanske, severne in južne, spadajo h krogu srednje- in zapadnoevropskemu; ta vpliv zapadnoevropski sega deloma tudi k Srbom.« — F, J. »Lud«, organ towarzystwa ludoznawczego we Lwowie. Letos sta že izšla dva obsežna sešitka tega poljskega folkloristovskega lista. Zanimiva je daljša razprava Jana MVitorta o »Filozofiji prvotni (animizmu)«, kije razporejena na oba zvezka. Kako prvotni človek goji kult živali in rastlin, kako si oživlja vso prirodo, kaj misli o svoji duši, to je predmet razpravi; prvotni človek ima izraze za posamezne vrste rastlin in živali, ali splošnih pojmov »žival«, »drevo« ne pozna. — V drugi številki bo ljubitelje slavnega Mickiewicza zanimalo naznanilo Kallenbachove knjige »T i o obrz^dove ,Dziadov'», Lwow 1899. ,Dziady' {= dedi) se imenujejo obredi na čast rajnikom, a so dandanašnji na Poljskem izvečine že pozabljeni; zelo navadni pa so še bili v Mickiewiczevih časih; zato je enemu umotvoru tega pesnika naslov »Dziadv«, ki ima po takem svoj pomen tudi za folklorista. Ideja Mickie-wiczevih ,Dziadov' je: Vera v vpliv nevidnega sveta duhov na sfere misli in dejanj človeških. — F. J. Corrigendum. V aprilskem zvezku mora na str. 201. v 3. verzu prve Zupančičeve pesmi stati azurju (ne: lazurju).