Iusoruti ho sprejemajo in volj* tristopna vrstil: H kr., čo so tisku lkrat, i, i» II >• 2 ,, „ ,, ,, ,, „ Pri večkratnem tiskanji Mina primerno zmanjša. R o k o p I »I se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedloija na velikem trgu h. štev it, II. nadstropji. Političen list znlonuki uroiL Po pošti prejeman velja: Za oelo loto . . 10 gl. — kr. Za pollota . . 5 „ — Za oetrt lotu . 2 „ 50 „' V administraciji velja: Za oelo loto . . H gl. 40 kr. Za pol lota . 4 ,, 20 „ Za ootrt lota . . a „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan volja (JO kr. več ua loto. Vrednlštvo na Dunajski costi štev. 15 v Modijatovi hiši. Izhaja po trikrat na teden iu siuer v torek, četrtek in soboto. Meščanske šole. (Konec.) Uči teljski stan je težak, to jo res; ali toliko vendar smete verjeti, da bodo 66. gg. nuno veaolejfie to pezo prenaftulo, kakor svetne učiteljice, za ktere nimate beBedice milovanja, čeravno morajo celo vporne dečke krotiti I Vi g. L—e znabiti bolj redkokrat v Ljubljano prihajate; ali kedar pridete, potrudite ho nekoliko, da pozveste resnico, ali pa nikar ne pišite o tem , česar ne veste. Kdorkoli se kaj za Sole zmeni, zlasti Btarši , ki za pravo od-gojo Bvojih otrok skrbijo, vam bo lahko povedal, da v Ljubljani pri IJrSulinkah je že drugo leto o s e m r n z r o d n n d e k I i š k n šola in poleg te žo več let š n n t r a z r e d n a notranja, o čemur vi nočete nič vedeti piHoč: „Naj više organizovane ljudske Solo nu Kran)-skem pa imajo lo 4 razrede, samo v Ljubljani in Idriji so tudi petrazrednice" 1 Tudi lahko vprašate kuga, ki jo že nune videl in njihove učenko, in vedel vam bo povedati, kako v oso I o spolnujcjo svoje dolžnosti, kako sn veselijo, ko so počitnice koncu bližnjo in so sme zopet šola pričeti : da , za di nar al pa iz ljubezni do poklicu delovati, to je dvoje I Žalujte toraj zarad druzih reči, ki so ros ni-lovunju vredne! — Potlej pu tudi pravite: „o ubogi otrcci I" Ti grdu hinavščinal Priiiiti blizo in boste ros videli solziti so otroke iu starše, pa no zato, ker morajo hoditi k nunam v Solo, ampak zato, ker ne smeje. Če žo do klnštrov nimate ljubezni, imejte jo do resnice! In pa, saj samostansko učitelj co tudi niso turkinjo, anj hi> domačinko, Avstrijarik«; če dve ali tri za tisto ceno živijo, kakor zunaj ena učiteljica, uli jo to za domovino ali narod tako napak, taka nesreča? Toraj imate toliko razlogov za izdih: , O ubogo nune I o ubogi otroci!' kolikor bi jih imel tisti, ki bi pisal: „0 ubogi g. L—e!' Pa imel bi Se eu razlog več po pregovoru: „Prva jo prepovedana, druga ne.'1 Pot'ej očitate nemškovanje — spet tako zvijačno! Zakaj pravite: „VBe dekliško Solo bile so nemško in zraven poNebej pristavite „vh« kloSierske učilnice' ? in če že imenujete „de-kliške" učilnice, zakaj izpustilo ,,deške učil-ii ce ? Ali mar morete imenovati 1 o e n o s a m o I j u b 1 j u n h k o mest u o Solo, k t o r a u i b i 1 u nemška v novejših in Se bolj v starih časih, kaj? — Ce že naštevate, uaštejte vse, ali pa niči In kar jezik zadeva, bodite prepričani, da bodo nune enuko ubogljivo višiin poveljem, kakor drugo učitelj-stvo, ker se tudi zdaj prav tako ravnajo kakor v deških šolah ljubljanskih. Ivi i no kar versko odgojo zadeva, hočejo biti ,,tvrdo, jeklene, m sprotne '; tukaj velja; sint, ut mnt, aut uou sint. Neresnično je slednjič to-le: „Zato vidimo, dit veliko ljubljanskih deklet hodi najprvo v mestne (nunski) šole, katere dovršo v 4 ali 5 lotili potem pa hrepen<5 še po višej izobružbi, katero najdejo nekoliko v zasebnih zavodih, nekoliko v ženskej proparandiji." Kdo nn-ki hrepeni? To ho prazno kombinacijo v domišljiji g. L—t ta dali č proč od vojskinega polja. Kos ni ca pu jo ravno nasprotno ta, da iz raznih zavodov in mestne šolo dohajajo v nunsko šolo mnogo učeujo in izgojo dovršo vat. In sleherno verno srce mora tolo veseliti. Iu •/, vernokouservativnega stališča moramo ostati pri trditvi, da sv. Jakopa dekliška šola šo začetkoma ni bila tako potrebna, kakor se ja trdilo in da zlasti letošnjo povikšanjo za V. razred je bilo odveč. Celo popolnoma novo dekliško šolo vstanovljati, kakor g. L—o na-Bvetujo, pa bo pravi denar v morjo metati in nežnim deklicam mesto dobrega, belega kruha, ki ga zdaj dubivajo, menj tečnega in slabe-jega So lo iskati. Kavno zdaj, ko naši narodni poslanci pohvalo iu zaupnice izrokujojo za dobro in ne-drugo frančiškansko šole ni bilo umoBtno, da „Narod" brez opombo sprejme tak Bjiis uuu-skim šolam nn kvar. Slovenski narod je od nekdaj vajen ljubiti in čislati rodove in njihovu šole, zato je z živo pohvalo sprejel besede, ki jih je govoril unkrat v zburnici g. Zarnik v prid frančiškanom, možate bosodo, s kterimi so jo za njo poganjal g. Klun i. dr. To jo duh slovenski; nasprotni jo importiran, inoBtranskl. In mi ne smomo pustiti, da bi so zanj propaganda delala in javno mnenje. v Žalostno stanje koroških Slovencev. Iz Celovcu, 12. oktobra. Današnja seja deželnega zbora jo bila jako zanimiva. Pretresal so jo deželni šolski zaklad. Naš neutiudljivi, dolgoletni boritelj Einspieler ho dvigue, ter jamo našo šolstvo v temeljitem govoru bičati. Dokazoval je, kako jo nova šola na Koroškem slaba iu grajo vredna iz treh ozirov: 1, Iz verskega ozira, ker so kršanski poduk i/, šole odriva in so mu le še malo prostorfieka pušča, in ker jo vos učni načrt in duh nove šolo katoliški cer- Govor poslanca Kluna pri blagoslovijeuji Vrhniško nlalni.ške znslnvo S. oktolmi 1. I. Slavna gospoda! Kadar po hudi bitvi vojaki premagajo Bovražniku, ter ■/. veselo godbo in glasnim vrišem vzamejo njegovo mesto, na najvišjem kraju nataknejo zastavo, ktera celi okolici nu« znauujo njih hIuviio zmago. Tudi mi danes vidimo h stolpu to krasne cerkve, h premnogih hiš iu na tem lupo ozaljšanem prostoru okoli in okoli vihrati zastavo, ki celi okolici pričajo, da se tudi tukaj (iiinos kaj posobuegn vrši. Ni bilo Hicer nobenega krvavega boja, nismo imeli vojako z vnanjim sovražnikom, imeli pu s'no dolgoleten boj h svojimi protivnikl, ki nam Hkoruj niso hoteli dovoljevati, da bi bili uneli v svoji deželi prosto dihati, da bi so bili i-mcli zavedati svojega obstanka in svojih ptavic. Toda čnsi ho minuli, ko jo bil Slovenic ob sojen biti samo ponižni sluga tujim gospodarjem, ali domačim odpadnikom, iu prišli ho časi, da bo smemo tudi mi prostejo gibati. Zbudila so ju povsod narodna zavoBt, in naj odličnejši možje vstopili so no ua čelu veue- llemtt gibanju, kterega namen jo našo ljudstvo buditi, ga bolj in boij likati in pripraviti do tega, da ne zaveda avojih pravic, pa tudi svoje naloge. Naj večo zaslugo imajo v tom ozlru narodno čitalnice, ki so so po zgledu čitalnico ljubljanske osnovalo in razširile po vseh okrajih slovanskih, da zvesto sinove Matere Slavo zbirajo okoli sebe, da narod slovenski bud<5, da njegovo najsvetejšo pravico branijo in pred celim svetom pričajo, da tudi mi Slovenci urno na HVetu, in da iiiih ni volju biti zadnjim mod raznimi narodi mogočno in obširno Avstrije. Taka čitalnica osnovala ho jo tudi tukaj v sta-rodavnej Vrhniki, in rnvno ona je, ki nam jo napravila današnjo slavnimi I Kjrr sn pa več ljudi zbere v skupen namen , hočejo imeti nekako vidno znamenje, okoli kterega ho zbirajo, ktero jih nu njihovo dolžnost opominja, in ki jo za njo nekaka vnanja vez, ktereru vho skupaj drži. Taka znamenja ho v prvi vrHti zastave. Zato so imela žo cd prvih čuhov sim do današnjega dno vojaški polki zastave; in kadar je treba iti v boj zoper Ijutega sovražnika, nošo pred njimi zastavo, za ktero pogumno in uuvdušouo sto- pijo, iu raje življenje svojo darujejo, kakor da bi si dali vzeti svojo zastavo. In ako jo morebiti tudi žo vsa prestreljena, ako jo malo šo prvotnega blaga na njej , so vendar le pripravljeni za njo žrtvovati svojo srčno kri, ker več« Hramote za vojaški polk ni, kakor če si (lil od sovražnika vzeti Hvojo zastavo. Tudi naša narodna društvu, ki so ho v tolikem števili zbrala k današnji Hlovesnosti, ho nekako bojevalne čuto za narodno reč. Zato jo kaj primerno, da Hi tudi ona za svojo skupno znamenje zbirajo zastavo, h kterimi ho ponašajo pred vnanjim svetom. Tudi čitalnica vrhniška ni jo po zgledu Hvojih tovarš e napravila svojo zastavo, ktero ho danes preč. g. dekan blagoslovili, ker jo tudi pri narodni reči, kakor pri VNaki drugi potreben blagoslov Božji po Isreku velikega učonika narodov : On ni nič, ki sadi, in tudi on ne, kteri priliva, ampak samo Bog, ki rast, podeli. To zastavo zdaj iz-ročujomo narodni čitalnic, da naj ho zbira okoli nje, Ona bodo ponosno pričala, da Vrhnika za domačo reč gori, da jo pripravljena za njo it.i v boj, in rajo žrtvovati vso svojo moči, kakor kedaj oskruniti narodno zastavo, s ktero so danes ponaša pred celim svetom iu ktera javno kvi neprijazen. Iz denarnega ozir«, kei novu šola Hiluo veliko Mimo. 8. Iz narodnega o/.ira, kor ho hIoviuihIiu narodnost v koroških šolah tako ca tiru, du nimajo uiti jeduo hIo-voiihIio ljudsko Aolo. Dokazoval je, du lnk< ftolu 81ovouc«m nič ue koristijo, ker iz u)e pridu naraščaj, ki uo zim uo iiloveuMkugu, ne nemškega joziktt m hii uo moro duljo izolira žuvati. Kakor hi bil v mAonovo gii|o/.do droguil, tako jo nitAo Nemco nemilo diriiol g. Is naplolerja govor. Prvi ho jo oglasil uomškutar Seobu-chor iz Vitrloja, ter ju v slabi uemAčiuui nekaj čenčal, du v Vitrinji zahtevajo vhI slovenski probivalci razun dveh noniAko Aolo. Tog« ho vo da m povodni, du iuiu v Vitriujl bogati volikoneincc ti. Moro volikaiiHko libriko, du uo toraj VHi prebivalci od njega odvisui, ter hI uii upajo kljubovali HVojumu krušnemu goH|io-darju. To vuliu od viihi Viirinj, kmečko vasi ho |>a drugih iiiihIi. Seebacherju jo Hlcer kuiulo Hupe /.manjkalo iu iimolkuil jo Hrodi Htuvku. Za ujmi jo poprtjol zu busedo dr. Ubol, ud deželnega šolskega hvoIii, ki jo dolgo čiihu govorili ravno tako dr. Lugglu, ki jo potem naiilojiil. Uovorila hIii oba v istom hiihhIu, da jo duhovščina nama krivil, (o jo šola premalo vorHku, ker ho ouu Aoll odtegujo ; da Btroškov za šolo m mogočo »nižati, ker lo zahtovu nu predeli iii omika, da ho mora Hletinjomu liri bovcu prilika duti, da hii vhuj nekoliko izšola itd. Kar ho jo o t ti It dveh točkah govorilo, ho žo vnem /nuno liburuluo frazo, toraj |ih uo bom ponavljal. Zaninuvulo vuh bo bolj, kar ho jo reklo o trotjoj točki, namreč, da ho v šolali Hlovriiiiku iinruduoHl /atiru. Vsi nemški govorniki ho ponavljali vedno lo ono iu iHto pohom, du HlovoiiHki Korošci h a m 1 /.iihlovujo alovoUHku Aulo, in da lo edini g M tinpiolcr h lom m /.utlovoijou, Hicur pa vhI (V) Koroici ra/.un „privuudruuih Kranjcev V tmii leži h.c.or uokoliko roHUico, jia tudi vi lika obtožba za noniAko Korošce. Kch je, du mnogi koroški Slovenci, reči bi ho hodiiIo, ujih večina, hočejo uriiiškl |ioduk v A di, uo pu „u»iiiftko Aolo", knkor )o deželni Aolnki »vet to hitro zhhii tuli blagovolil, in h eor a) iz po trubu, b) U bujvčii »nt i, lu c) 1», iieum n oh II; i/. polroho namreč, kor ho v vnuk dunjcm življenji na promet •/, nomAklml atnodl navezani, od slovenskih bratov pa pu vmukih hribih ločeni; nudili!«*, kor vidijo, da pri v«eb uradni)uh iu goM|>ohktili lo nemščina volja; iz b O J e 6 u 0 h 11, ker HO Htrahovuui lu zuulčuvaO1 od Nomoov, ho jim boji^ »auoritl, iiiIhIijo, dn lo Nenuc viftu vratu človek iii du (;u lo treba ubogati i iz u o u m U u, ker no npozmijo, du juh jo zu mi|iredok in narodno omiko nebu ruzvitka narodnega jezika, k< r no Hpor.uaio, da zuilr»n|o HlovonHkega jezika pomunja tod i&tiruuje NloveuHko narodnosti, ker ho h teui narod oropa iuleligence, vndituljov; ker ue Hprovidijo, da na podlagi nemščino zamorejo utkprodovuci lo posamezni členi narodu, ki ho ho nemščino do dobrega naučili, kur v Ijudnki Aoli m mogočo, da pu inusa (množica) ljud-hI.vu ziiostuiio iii no moro napredovali, nko ho jej odtcginju učni pomočki v narodnem jor.iku Volilni obtožba '/.u koroško Nemco pu leži v teu;, kor ho uafio Slovencu tuko UHlruhovull iu v HUŽnjoHt uklepali, da žo milili nu obfutljo več hvujo Hrumoto, da jih uo boli več, čo Jih Nouici pozdravljajo /. „\v.admchor to«t, \vuidl-hclior osel Itd.", um|iak vhu lo mirno premiAHjo iu ho Ao bu li, ako jim kdo povri, da ho dolžni, hvojo čutil braniti iii hvoj jezik pa iiurodiiOHt ljubiti Iii h|ioAlovuli. Kakor ho nko/,i stoletja tlačoni Judi ua Mojzohii huii bili, da jih Je iz hiižiiohU odpoljal, tur hii k ogiptovHkim, z mcHoin nubuHttiinn loncem nazaj želoll, tuko no (udi koroški Slovenci žo vajeni zaničevanja In auiujostl tur ho ju/tf nu liHto, ki jih tiranijo iii zbujajo k bolj čutilnemu In Hvohodtiomu ž.vljenju I Hčer pa tudi ni toh, da bi bili vhI koroški Slovenci h tedanjimi Aninim zadovoljni. Mnogo jih jo nezadovoljnih, pa uiinajo besede. Zujiunl In vplivni iiinžjo hii vhi nomftkuturjl, duhovnom nu piHtč tukaj uič veljuti, pa ho tudi boječi, tuk.) o 11,mi ei lu iitioga piiia, ki Ima v. vnuk daiijim življenjem toliko nkrbi, da no iinjdo čuhii, pritožbo hpiHovuti do deželnega iu iti-žuvnigu zboru. NuAiiu Nemcem pu to dobro h l u A, da ho župani iiuinAkUturji in ho iiu pri tožujejo o »atirunji Slovencev, da /uinorojti liotem g 10 UHpl«der|U pod iioh kazali: „gloj, •aj liudatvo ni za teboj". V današnji hcji hii vhi poslanci čor, naAegii K UHpiolorja padli, nli z b.iHodo, ali h kroho mojim, uli z različnimi klici, iii tudi poslu šulntvo ju voHelju uskliknilo, kudur mu jo kak govornik ktero priložil, — pa nikjer nt vidol okoli hcbo nobenega pomočniku in branltelja. Nazadnje ju poprijel za besedo Ao deželni predsednik g. Hchundl žl. Zabiorov, intiili ta AiiHtopuik Tnuifojovo v I n d o ju malimi po g. IClOHpielorjU, lor rekel, tla ljudstvo slovensko hiiiiio rulitova ueniAko šole, kakor ho jo huui prepričal. Ko vu du, vitoki gospod uo občuje h prostim ljudstvom, ampak nu| brž lu v do-tiko pi lilija z župani, liitinarjl m griijAuki, ki mu po lisičjo pravijo, .,wir t-ind ju nuch Slo-veiicn itd." v nreu pu Slovencu viditi uo B>u» rojo. fto eno benedo jo g. (it Ž, predsednik rukcl, ki hu Kitmolčiili no »mo, namreč „da on no bo trpel, da bi tuji (kranjHki) agitutorji deželni mir kalili, iu da hu iiu njih Izjav« no bo oziral". Pri vuh ua KrunjNltum ho Nemci iz raznih tujih dežol uotavovoriio politiko ugn-tiliili iu jo Ao Ufiaujajo; iu ču hu jim ju to očitalo, roklo ho jo »mirom: „Kdor ju Avatii-jttuvc, m tUjfC na Kranjskem, ker Krunjnka pod Avstrijo spada". Kako ju potem to, da ju Kranjec tujec iiu KoroAitemV Čudno, du v tak.h Hltičajih znajo coutrallsti varovati iltižuliio avtonumljo, Hlcer ho pa vnuk čas pripravljeni, dežiilnu pravice državi Izdati iu prodati I lostno jo tedaj, du koroAki Slovenci tudi m» vladnem zuHtopniku no najdujo zuAčituika, iu to Htvar bi bilo dobro v državnem zboru v razgovor veuti. To jo sicer dož. prodsodnik AolHkumu hvutu nuročil, nuj gleda, da hu bodo v Hlovonsklh šolali otroci vhiij Hlovouski brati iu piHiitl naučili. Pa kako bo Aiilskl uvel U> izvršil, žo vrniti; g. predsednik pa ku tudi nadzorovali no moro, kur hiiiii hIovciinIu menda uo »iiii lu ho mu lahko točo, du ho do ti slo-vuiiHkegH uči, akoravuo ho morda iio bo zgodilo uič. •Sicer pu pri duh t.nko dolgu uo bo boljo, dokler ho IjihI itvo hiiiiio iio aait^ svojih pravic, iii nu začne aaino h policijami delati. To bridko HkuAnjo ho prestali rodoljubi po vaeh dovunskih dežolnli, tUdI ttu Kranjskem, du so lunini sloveiiikl rojaki iz r.aslupljuiioatl največ ovuuli delovanju domoljubov. Pa tam jo v,daj to žo prestauo in Ijuiintvo, zdaj bolju podučono, hvali iu podpira hvojo vodituljo. nprlčovuiijo tlajo iio hiiiiio o čulihh, ki iiiih ilaiiiiH navdajajo, ampak jo tudi iittjprimoriiejAu zniimenje onih čnlnoatl, h kleilnu hu hiiiuuio Slovenci pitni vnemi diugiuii narodi |>o pravici jiounAali I Trojno hii barvo, ki jih na narodni zn-Htavl zapazimo, bela, modra iii rudeča, in vnuku IMiHobej, poleni pa tudi vho Iii Hltupiij imajo zii ua i poseben pomen. IMu jo po HploAuji razlagi zuamonju nc-oiuadtžouoall, in uko jo zaatava tiploh zna uiODJo vdanoHtl iii zvoHtobu, jo bola biu va pri zastavi Kiiumonjo noomadržoiiu aveslobe. in n tako iiu Hinemo Blovoncl ponašati v vaiikum ozitu. Vho va vero, tlom, cuHiirjal Tuko ho glasi uaAo »turo gmilo. In to guslo hu hniiilli, nnAi lledje, lo huinimo mi, iii to bodo hranili, ako Itng da, tUdI naši potomci neomudežano. Slo voncl ao bili '/inuroin zvonil ovoji kiitoliAki vori, iii ko ho hu krivo vero razširjalo po raz iilb dežulah, Ohtull hii iiiiAi dedje verni hiiiovi katol Ako cerkve iii lo mulo jih jo bilo, lil ho jI poHlali ne/, voh ti m Au njih večimi ho bili vičidol lu pnAli tujci. Tudi dandanes ju dežela krniijHka ona i nj vurnojAih in Ima mod Vriem', Tirolsko, ki vitlja ta Itločuo katoliAko deželo, no IzvzcinAl, nnjiiianj drugovorcuv. Slu vrnil bili ho pu tudi /.vesli Hvojoinu domu, hvojcuiu narodu, hvoji unli domovini. Vobko ho hu Hicer v raznih čuhiIi nuponjall, du bi naš narod odvrnili od ljubezni do hvo joga rodu, da bi v njo.n iina.uli vnemo kii njegov jozilt m zu ujugovo običaju; ponkušali so t lepo m z grdo to hvojo pogubljlvo na uiuno doneči, pa ni hu jim posrečilo; iiuA nutod mnofi" toptan iii zatiran jo voudar lo osiul zvest hvojoiiiu domu iii ju hotul raji pruziran iu tlačun biti, kakor pa ukloniti ho tujemu juziku iu tujim šegam, vodivAi, du narod, lil intuil nnrodnost hvojo m dom, huiii nebo ob.iodi k Hiiinl iii poginu. Narod miA pa jo bil tudi VHig lur zvuat Hvnjomu cuaurju. Ni Ao dolgo tega, ko jo bil iiuA deželni Z.untop poslul tložolnoga glavni ju iii dva ziiHtopnlUa v Trst, pozdravit preavitluga comiria, ko iio tam bivali, Iii jih /ugotovit no ouio)tiio zvoitlobo, iu vtlauoati narodu sltivou rikegu. Ousar no riizotloll hvojo vuhoIju , da jo iibAii dežela poslala deputaclio k niiin iu go vin iii ho pri tuj |iriliki pomenljivo benedo , lil iiiijio|iAii |iričajo o n n Ai Hvostubl, in ki bodo ostulu nujlupil apoiuluok niiAuinu narodu zu vso prihodnjo čuho. Kranjukn, ho rekli h po itobuu prihi čiiostjo |irtiHvllli cunur, bila iiii jo VHiltdar zventii I Da, Kraii|Hka bila ju vitikdar cvuata hvo)lin vladarjem m vre ho bo Hoilo poanlkove: ,,llrlb ho omaja In hrast, ivostobaSlvonca uo itniio!1' Zgodovina iiuAii nam našteva premnogo prilik, pri kterih hu Jo tu r.vostobu razodovala v Diijlnpfluui Hvltu; ouiuiutl hočem pnloenoga, kteri priča, da ho Slovenci ooaarju /vohU ostali, ko hii ho mu l/.uovurili njegovi iinjbližuujl potl-ložnlki. L. 14(12 bili ho no Uuniijčani »puntali zoper cosiirja, Friderika IV., to ju tistega dinarju, ki jo VHtaiiovll ljubljansko flklilijt/, a prvi, ki ho mu na pomoč prihiteli In ga rušili z puntnrukb rok, bili iio Kranjci, I«i Jih jo todanjl drželn! glavar Hchauonburg pripeljal iiii Dunaj. Tudi po/,noju no ho o raznih prill kali puntalo razne deželo iu razna mosta, dežela miAa pa jo ostala umorom »renta, lu i lnovl njeni s« >o viktlar oiillkovali, kadar )o bilo treba hraniti cesarja ali domovino. Pač toraj urne «»Aa dežela v svoji /.uMuvl po vhoi pravici liiiuti bulo barvo v /,namenja zvohIoIio m vdiinOlti hvojo do Hiiga, domovino in cuHiirjal (Konuc prih.) Politični pregled. V l^jubUiuii Iti. oktolmt, AvHii-ijrtkt- Na ..............i iicIhi sedaj ni viharjev. Govorili ho sicer, ko potihne urožie, bodo začeli govoriti diplomat)«', ull dosibtnal ho Ao ni ho uglasili. Ali Hjiočega britanskega levu nočejo družiti, ali ima vnuk hhih h Hubo opraviti, ull tliug drugemu ue zaupajo, navadni ljudju no moremo vedeti lega, In toliko vemo, kuj ho ju,zgodilo, razdejano ]e bilo ninnreč veliko kupčijsko mostu, prepojeni ali v Uh poniundraui prebivalci, po inuouih krujib to zada iu lefcku rami, prod vnem bi hvuI rad bil ■agotovljou, da ho Iihj tucegu ne bo tako brž »godilo. VcIovIuhM spoanajo, du iIohiIiiuuI iiIho hodile po pruveiu potu, m tliij pu hi- mod nubo pogajajo. V ho ho hvičo o tem, da h« Francoska lu Auglrftku poruiuniftu med sabo, ali ontuiic, uli nebu kontrola (uadzoruvauiu nud rgiptuv-Hkuui prihodki), diugti volevlasti ho »u Hudu) ne vmeAuvujo. Nemčiju hoče Angleško podpirati v tem, du uupruvl v Kgiplu mir m pravno razinerio, kukor&uogu priznavajo drugo velo-vluntl. Kusiju mula) Ao čalta, misliju pu, da bode Htopilu u n nogo, ko vidi, tla alu no porazuuioli Angleška iu Kruuoonku. MihIi ho pu, du bodo po jednoiu polu hodile: Nunič jn, Avstro-Oger-ttku iu LuAko. V«*f) itrcmcN^cn) nu v i mi službo (avuucoinontH) ho pričakuju sedaj pri tnlulaler-hIvii, pu tudi |iri viAih upravnih in HodnijHkih uradih. Nujveč jili bode menila pri minlMtor-Htvu pravosodja, liupčijtilva iu denarstva, kjer jn več viAjih Hlužub izpraznjenih. Pri iniulatcr-hIvu kupčije b ulo pu treba več urudiiikov, ker ho biulii vpeljal« poAlmi hranilnice. KnzgluAouu liiido vne lo, kedar bodo vhi ininintri nu Diinujl. W Itolcilje- l¥Ntl l.|Nll4-lll lit Žrl ii lili ir.boru je nasvotiival poslanec (Jimormun, du mi) uč.teljicu, ko ho oiiiižn, zgubit učitelj-hIiu službo. N uh viit. tu hii navrgli y, 'JI glusovi zoper 22. Piod nokttj let bi hti muiijAuii' no lnlo za Ink nuNvet, u če/, iiolinj lot bodo bu-(lobil večiuo, kor lo veleva vsakemu iiuvudiia pamet. 1' I<1 ■■<*•■ je »prejel deželni zbor pu-Htnvn v.tirnd prcuurodbn držnlnegu volilnega reda iu zarad volilno pravice putakurjev. Nuhvi'1 dr. lifcliiiorja in tovarišev r,a spre-menibo ftolskh postav hii zavrgli h '.!!> zoper 20 (Mlinov. Dobnta je bila živahna, viielt žrvali ho hii iijn Akol Kudigior, župnik llinder, dr. Lehnur in dr. Muhr. Poročilo v audevi deželnega nukludu nu li,Ani davek ju lulo uprrjtuo. ■ ft»liH»Krti«lu. Doielni zbor hu Je lotos puHvotovul o vludiieui tiiuvotii, ki ju bil predložim že lanskega leta, namreč zurud vntu oovljtmju okrajnih Kastopov in osnove deželnega kulturnega uvela. Oba predlogu hIu paillu ; tudi v V o i u r 1 b n r g u v deželnem »boru , ker ljudstvo mina ka| putiobnega »ntipnnja do novih iiruitiiij, ter ho hoji, du bi nu obliiHtl pre več ne vlilinlo v iliinuičii zadeve; kur pu hu tiče ilikluviioHli iiiiiiiHtrn |io1jihIoIhLvu grola bal keuhajiiu ao lu povsod pnauuva. SloiiiiiHkii l*ra»ii. Nu novo odbrani župan v Pragi jo govoril o ,,Hluvuuskl Pragi." Hicer jo bil voh govor pruv nnreu tu H|>tnvnti Ijiv, povdurjal ju župan, iln ud nekdaj v modu ntuuiijn (lvujo narodnosti, h v.ui lu uo ptininga nič, zurud It h ttv« h boMotli zasluži nnjhiiji' kiur.ni, laku milili iijnju nekateri mimiki II liuralcl. V Pragi dujnuskii Hiidnj Htaiiuju troje iiaroiluiiHli: Klnvam, Nemci in Z d o. Nuj Iiiijo no razžuljem Znlju. Nemci in več let uo volijo za luoituo občin ilio «vetovalit»o, Zidjo ho pa doHihinal Ao zimroiu puAiljali hvojo mi Htopovulcu v uiOHtnl zbor, nedaj pa ho Au ti iz-htopiII, Inku iln ostanejo umni Oeho Slovani v občiiiHkiun avetu. M ur ii hočejo pukuzati, du razun Cehov žive tudi druge narodnosti v Pragi? I lir. IBimIii|H'A1c ho juvlju, du je puntal grof Pavel K n h oni) minister poljedelstva iu burou Uabriol K oni on y minister prometa, h borulua Htrunku bi ho laku zlila z zmerno opozicijo. MuiiHiorHki predseduik Koloinun Tisza jo Aol 11. t m. nu Diinujl, du ceHurju naroča o populnjoul kubiuota, potem ho imu lutro povrniti nazaj, du odgovori ua Interpelacijo, kutino jo Htuvil poslanec Uohuuci, ker bodo tudi poročal, lotj jo h tožbo zoper uu-katoro v rad ni k o pri ministerstvu prometu. ( Pretekli teden ho jo v državnem zboru mnogo govorilo o iintisnmitiHinu (iiuh|irutovun)i Judom.) Ko jo Umsko loto lutuci sprožil Ki Hlvar, Hinijuli ho ho inu povsod, in takrat Ae ni ho iiiihIiIi, da bodo priAlu du resnice, iu tla ho tinti uajbuljo hiiiiju, kdor ho puHlcdiiji umijn. In vendar jo priAlu tako. AutiHomituv Je hoiIui ugrumnu Atevilo. Premisliti jo treba, du so judovsko vprašanju nedaj kaže Ao bol) prikrilo v poduhnh Interpelacij, minlHterski prodHodnik ho jim Hprotni) ugiba. Hotel ju, da ho naj od-govur vzame nu znanje, in du bi lo dosegel, žiignl jo r. odstopom. Tuko je bilo privržencem vlado nemogočo, izreči ho »opor Komite, kor znano jo, tU jo Tisza prijatelj Judom, kor je vzroka dovolj, biti jim hvaležnemu. Vendar jo Hploh znano , du )o tudi mod privržouoi lu utrnuku veliko niiHprutinkuv Judom, in koilnr bodo imoll iiiitiHomltjo kak duločoii program, in bodo imeli terjali lia| pozitivnega, bodo vhu Htranka zedlnjena. Kuliku jo uiitiHemltov, bodo ho poknnnlo ob II priliki. MiniHter Tisza jo v državnem zboru odgovoril na iuterpolaoljo ltiihoncljevo, da nI jo den vraduikuv v miiiistorHtvii proniuta kriv tega, čnhur jih ilolže. Kubunci baju h lom odgovorom ni bil zadovoljen. Vnanje (Ir/uve. iv. 1'iiilfii. — Kako trdno hu Ao Htnli prod noknj časom ropubllkauci; „Kopu-hlii|un Francaiso" organ Gumbottov je trdila: iiko čukuto tega, iln bodo l|uduvludu Huma nebu ugonobila, yiihlnu) čakate. Vihar jo misliti, ki jo podrl Muc Mithuuu, iu Ijudovluda jn tulit roAuna na volio vekov. Duuou pa toži ihtl Iihi, du jo Muc Muliou nekuj lot prevrnil oiislopil, ku republikanci Ao niso bili pripravljeni, prevzeti vlado. Tu ju ur,lok, du ju Hoduj vho zavoženo m niliču no vo kuj hvoIovuU. A takrat ho jiiii jo neznansko iniidilu, priti na krmilo, llol) odkrito voudur Mumbotta ui mu gol povedati, da no ju zelo zelo zmotil, ilu ho ju nud mero centi iu da ni zmožen ».a krmo-uiiAu ua dižuviil Indiji, ker uže pot lot Jo nuj bulj mogočna, unj bul) upliviiu UHtibn mod republikanci. Ou jo tedaj Itriv temu noz-uOHiiomu položuju. Za preden Jo (lumlioltn h|iiir.unl hvi)|0 iiaopučuoHt, Hpuzuali hu vutljo ropiililikuiiHkih IVakciJ, du tako uu m tiru iti napiti), kor Ijudutvu hu oiivračiije od Ijudo vlade. A vendar uihču noču popraviti hvujiIi storjenih napak. NohIožiiuhI med rojuiblikaiiHku večino ju du vrhu pnkipllu. Kažejo hu (uli •nauieuia, du vladajoči ropubllkauci huiui uo viiiujujo uu obittuiifk hvuju vluilu. Lupo Atevilo ataruAiu, puslunOiiv, pnlokluv in ilmgili oh«b, ki nu proHkrhljcm uu ulično troAko, se jo tlulii vpisali mod irtvu držuvncga previutu I. ihlll kur notni uu letu 1200 fiunkov, Ko likur imajo sudaj u KtiH|iodjo plače, jo ho vo, tu mula hvuIh zu nje ; ku bi |>u iinstu) občni pn lom, je pa to vsekako pomoč ali priboljAek; kajti le bonapartsku vluilu bi jih odpravila, vnuku druga vlada jih bode pustila, vže zato, da si uo nakupijo uu vrut kakih 21.000 sovražnikov več. Du mouarhistom pri takih uku-lisluvuli pogum rase, lahko razumemo. Logitl-uiistični banketi ho tako zelo obiHkujojo, da prostoru primanjkuje, daHiravno hI izbirajo za to največo dvorano. Lepo denarHtveno gospodarstvo to I Hačun za raiHtavo I. IH7K hu hoiIiiJ konočuo Hklomli. V prodAtovu hu imeli prihodkov 25 milijonov a truAkuv .'15 milijonov. A znašali hu 2-1 In 5H milijonov, primuukljoja jo tedaj namesto U), 34 milijonov. Zu vraduiko )o bilo nastavljenih 1,723.000, u Izdali hu 3,708.000; m laku jo Alo pri drugih miHtavkih. Kaj pak, v Ijudo-vladi, kjer je 851) Htarešin iu |iuHluncev, sicer pa Ao miiugo visoko iimcAčoulh nnob hviiju vu-rovmico puAilja na mastne paAuike, ju vho mogoče. Izvirni dopisi. I r. Naleta uicm<», 15. oktobru. Sijajno h m o včeraj zmagali tudi v 1. razredu pri občinskih volitvah. Izvoljenih jo 5 nnAih kandidatov, namreč Kichtenau,dr. Utihni, Logar, Kastollc mlajAt pa dr. UiiHiiia; kurar Krmik jo prupadol, in namesto ujoga jo bil izvoljen tir. Skeilel. To pa ju priAlo ud tod, kor ju Hkodol dni himii sebi glan, Frank pa ne, in ga tudi ni dal komu drugemu, auipuk ravno dr. Hkodolnu. Kichtenau utegne odstopiti, kor Ima že itak vlrilul glas; poleg njega ima tuk glaa tudi pl. Langor. V intiHtnein odboru hu toraj aedelo 18 uaA h mol, pa dva nanprutuika. £upau hude puntal g. Kinotlč, c. k. stotnik v pokoju, rodoDi belukraujec. Agitacija mod nasprotniki ju bila huda, posebno hu jo odlikovnl okrajnega glavarstva kuiniHur Otun Vesteneck I I r. 4'cl»V(ii, II. vinotoku. (I/, de ž o I n o g a /. I) t) r u. N o m A k u t a r h k a h t. r u h t. No m A ki liberalci v Ho l j ak u.) V de-ielncin »boru hu je obravnaval deželui Aolnki proručuo. HtroAkl v.a Aolu hu hu gru/.nvitnu pomnožili. Leta 1H7H su znuAuli saino UO.tkH), tiiaj pa žo čet 800.1HK) gld. I V doHotih letill Jo izdala revna dežela že čin dva mlljuna gld. zu Aolel Ali jo pu tudi umi teh Aul primeren velikanskim HtruAkom? V tduvoiiHkih dolih Jo Hud nuniAkutarHkii-bruRVcrHku Aolu popolnem nlčev, litij li otroci, tluviAivAi lo Aulo, nu /jihju nu uluvoniiki, uo iifinAkt, Ao krAčanukega nauka no. Kaku bi tudi, huj ho Ac učenci iu učitelji mod Hobuj nu razumejo! Pa tudi v neuiAkih krajih Aula nima puuobiipga vnpeliu, kor iiomAki učitelji tm m i Ullčo)ii, uu) ho napravijo ,,cuii't'c-luiiiHluitHor lilr ver\vuhrlo»tu jugoiul" (ud-gujiluico zu M|iriiii