46780 'fjL, IMil a a [b] Cirilova knjižnica XII. zvezek. [■] S s Džungla. Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. Prevedel Paulus. Drugi del. S S s a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a [j] Tisk in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru [■] b a i a ifiirii[¥][iirii|Tifiiiiirinrin I MARIBOR, 1926. a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a Cfrilova knjižnica XII. zvezek. IIHHIIHIIHIIHHHnilIHIHItUUMIUIHMUUlJHIIllllllHItIHIIIIHIIHMI Džungla. Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burrougjhs. — Prevedel Pauius MARIBOR, 1926. Tisk in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 46780 46780 O3ooo i - 4 - Pa kako je prišel med črnce —? Ah, da —I Hitel je naprej, njegovi ljudje so za- ostali. Mudilo se mu je. In potem —. Oh, še sedaj ga boli glava —! Strašen udarec je dobil od nekod, od vseh strani so padli nadenj črnci —. To je še videl, pa nič več —. In nato se je spel zavede). Divjaško kričanje ga je zbudilo. Koliko časa je neki minilo od strašnega udarca pa da je spet odprl oči —? Morebiti dan, morebiti dva dni —. Noč je bila. Krog njega so se gonili črnci v divjem plesu, vpili ter vihteli sulice in nože. Ognji so goreli. Postavili so ga na noge in vlekli h kolu. Pljuvali so vanj, ga bili s koli, zbadali z noži in sulicami, suvali —. Kamenje je letelo nanj. Da ga niso branili oboroženi črnci, raztrgala bi ga bila podivjana tolpa. Privezali so ga h kolu. Ostro so mu rezale vezi v meso. In začel se je strašen prizor, da mu je kri ledenela. Tislikrat je mislil, da je prišla njegova zadnja ura —. Priporočil je dušo Bogu in sklenil, da umre kakor se spodobi za francoskega vojaka —. Sulica se mu je zabodla v roko, druga v meča —. In tretja in četrta —. Bliže in bliže so prihajali v divjih skokih —. Tedaj pa je za njegovim hrbtom zarjovela strašna žival. Še danes mu zveni po ušesu grozni glas —. Črnci so okameneli, nato pa planili v beg. črcz vrat in nos —. V hipu j^ bil sam. - 5 - Lasje so se mu ježili. Divjaki so ga zapustili, samo da bo še grozovilejšemu sovražniku prišel v kremplje —. Pa meslo strašnega gorile je stopil predenj mlad belokož orjak, v trenutku so bile prerezane vezi, zdrknil bi bil na tla od slabosti, da ga ni prestrigel neznanec v krepke roke. Dvignil ga je od tal, zdelo se mu je, da leti z njim po zraku kdo ve kam. Spet je izgubil zavest. Čudno —. Arnot si je tri glavo, da bi razumel vse te dogodke in jih spravil v zvezo in v red. Divje rjovenje, orjaška beia postava, strah črncev, nerazumljiva re- šitev — vse lo mu je šlo po trudnih možganih. Kako da žive duše ni blizu —? Listje je šušljajo, čul je brenčanje muh in hroščev, na mirijade jih je moralo biti na samotni livadi, ptičje petje in žvižganje je odmevalo iz pragozda, opice so žlobudrale in vriščale, — vsi ti glasovi so se pomešavali in družili v čudno, neznano, uspavajočo harmonijo, iz vedno večje daljave se mu je zdelo da prihaja k njemu —. Arnot je utrujen zaspal. Ko se je zbudil, je ležala dolga senca po trati. Pozno popoldne je že menda bilo. Spet izprva ni vedel, kaj je z njim. Pa kmalu se je spomnil. Spanec ga je osvežil in misli so se mu raz- bistrile. Pogledal je krog sebe in zapazil zunaj na trati pred vhodom človeka. - 6 - Sedel je, ali pravzaprav čepe slonel na nogah, s hrbtom je bil obrnjen k njemu. Mogočna pleča je razkazoval neznanec, pleča, ki so pričala o silni moči. Usnjalo obleko je nosil. Gola koža na tilniku in na rokah je bila vsa ožgana in rjava od solnca. Arnot je vkljub temu brž spoznal, da je mož belo- kožec. Zahvalil je Boga. S slabotnim glasom ga je poklical. Koj se je neznanec obrnil, vstal — kaki mogočni udi, kaka lepa postava, je pomislil Arnot — in stopil k šaloru. Njegov obraz je bil moško lep in prikupljiv. Arnotu se je zdelo, da še ni videl kedaj tako prikupljivega in dobrodušnega obraza. Sklonil se je, zlezel pod vejevje, počenil k njemu in mu položil hladno roko na čelo. Arnot 'ga je nagovoril francoski. Pa neznanec je le samo odkimal, — žalostno, tako se je Arnotu zdelo. Poskusil je z angleščino, pa spet je neznanec od- kimal. Enako brezuspešno je poskusil ruski, španski, laški. Arnot je znal par besed v jeziku, ki ga govorijo črnci na zapadni afriški obali. Poskusil je še te, pi čudni belokožec jih tudi ni razumel. Molče je pregledal njegove rane, zlezel iz šatora in izginil. Arnol se prav nič ni bal, da se njegov čuvar ne bi vrnil, čudno čuvstvo ga je objelo. Varnega in mirnega - 7 - se je čutil v rokah belega, molčečega orjaka. Gotovo je Sel, si je mislil, da poskrbi zanj in za njegavo varnost In res se je črez četrt ure vrnil s polnim naročjem sadežev in s kokosovo lupino polno hladne sveže vode. Arnot je hlastno pil in pojedel tudi peščico sadja. Čudil se je, da nima mrzlice. Spet je poskusil v različnih jezikih, da bi navezal pogovor s svojim nemim bolničarjem, pa slejkoprej brez uspeha. Hipoma je nemi čuvar planil iz šatora, pa se koj spet vrnil s koščeki lubja v roki in — čudo vseh ču- dov! — s svinčnikom. Počenil je poleg Arnota in minuto ali kaj pisal in risal s svinčnikom po mehki gladki notranji strani lubja. Popisani košček je dal Francozu. Arnot se je zelo čudil. Na lubju je bral v jasnih tiskanih črkah tole spo- ročilo v angleškem jeziku. »Jaz sem Trzan. Kdo si ti? Ali znaš brati?« Arnot je pograbil za svinčnik. Pa obstal je. Neznani človek je pisal angleški. Torej je bil An- glež in je gptovo tudi govoril angleški, čudno da ga prej ni razumel —. »Seveda znam brati angleški!« mu je povedal po- časi in razločno. »In tudi govoriti. Hvala Bogu, sedaj se bova pa lahko pogovarjalal Najprvo, blagi rešitel, pri- srčna zahvala za vse, kar si zame storil!« Pa neznanec je odmajal z glavo in pokazal na lubje in svinčnik. — 8 — »Moj Bog!« je vzkliknil Arnot. »Če si Anglež in če znaš angleški pisati — kako da ne znaš govoriti tega jezika?« Pa tedaj se mu je zasvetilo v glavi —. Mož je bil nem, morebiti celo gluh in nem obenem! Napisal mu je torej odgovor na lubje v angleščini. »Jaz sem Pavel Arnot, poročnik francoske vojne mornarice. Zahvaljujem te za vse, kar si zame storit! Rešil si mi življenje. Vse kfr imam, je tvoje! — Kako da ne govoriš angleški?« Trzan je pogledal pisanje, gubal čelo, spet pogledal, končno pa zmajal z glavo in zapisal: »Ne znam brati. Piši kakor piše Trzan!« čudno, je pomislil Arnot. Tale človek zna menda le tiskane črke brati in pisati —! Narisal mu je torej odgovor v velikih, pravilnih, tiskanih črkah in neznančev obraz se je razjasnil. Koj mu je odpisal: »Trzan govori le jezik Kršakovega rodu. Nekoliko tudi Tantora, »Iona, in Nume, leva. Tudi drugo ljudstvo džungle nekoliko razume. Nikdar pa še ni govoril z no- benim človekom, le enkrat z belim dekletom. Pa tudi z njo le v znamenjih.« Arnot se je hudo čudil. Neverjetno, nemogoče se mu je zdelo, kar je do- življal. Tale človek, dorasel, v polni moški dobi, močen, zdravih udov in čutov — pa še ni govoril z nobenim človekom, sploh ni znal . govorili nobenega jezika. Tač pa govori z živalmi in celo razume je. In pri vsem tem zna — angleški brati in pisati, četudi le samo tiskane črke. Zamišljen je gledal Arnot na popisano lubje. Oči so mu obstale na besedah »le enkrat z belim dekletom —«. Zavzel se je. Katero belo dekle misli neznanec —?- Ah— ! Seveda —. Ine Porter —! Tod pač blizu in daleč nobenega drugega belega dekleta ni bilo najli —. Vsega se je spomnil. Da — to je bilo tisto mlado dekle, črnci so jo ugrabili in šel jo je iskat s četo po- morščakov. čudne misli so mu prihajale. ( Kje, kako je prišel tale gozdni človek z Ino Porter vkup —? Ali je bil v zvezi z ropom —? Pogledal je v dobrodušni pošteni obraz, ki je z na- peto radovednostjo zrl vanj. Ne —! Hudoben tale človek ni bil. Pregnal je hudo sumničenje, ki mu je vstajalo, vzel svinčnik in zapisal: »Kje se je srečal s tistim belim dekletom?« In Trzan je odgovoril: »Trzan jo je videl na obrežju pri koči, kjer so tudi še drugi beli ljudje. Dolgo je temu.« »In kje je sedaj belo dekle?« Napelo je čakal Arnot na odgovor. »Pri belih ljudeh v koči Trzana ob morju«, je za- pisal Trzan. Arnot se je odkritosrčno razveselil. Brž je nadalje- val ves radoveden: —10 - »Torej ni mrtva? Kje je bila? Kdo jo je ugrabi It Kdo jo je rešil?« »Ni mrtva, črnci rodu Mbonge so jo ugrabili in Trzan jo je rešil. Trzan se ne boji črncev, Trzan se ne boji nikogar. Jaz sem Trzan, velik lovec in silen borec.« »Zelo me veseli, da je rešena. Pisanje me je izmu- čilo. Počil si bom.« »Počivaj! Ko ozdraviš, te popelje Trzan nazaj k belim ljudem.« Trzan je zlezel izpod vejevja in počeni! pred vho- dom. Arnot je zatisnil oči, truden je bil in rane so ga hu- do skelele. Nekaj časa je še razmišljal o Ini, ugibal za- gonetno uganko gozdnega moža-belokožca, pa bolj in bolj meglene so prihajale njegove misli, zaspal je. Seveda ni šlo vse tako gladko s pismenim pogovo- rom, kakor smo zapisali. Trzanu je manjkalo izrazov m marsikak stavek je zapisal, ki ga je Arnot šele po dol- gem razmišljanju razvozlal. Pa tudi Arnot je rabil be- sede, ki jih Trzan še nikdar ni bral v svojih knjigah in ki je njihov pomen moral šele iz zveze uganili. Pa končno — razumela sta se in Trzan je bilo zelo ponosen na ta svoj prvi »pogovor« z belim človekom. Drugi dan je stresla Arnola mrzlica. Vedel je, kaj pomeni mrzlica v zvezi z ranami v vroči in vlažni džungli. Evropejec ji navadno podleže, tudi pri dobri negi in vkljub zdravniški pomoči. On pa je ležal v divjini, zapuščen in brez zdravniške po- moči —. Umrl bo —. I \ — 11 - Tedaj inu je prišlo nekaj na misel. Čudil se je, da se je tega domislil tako pozno, morebiti prepozno. Poklical je Trzana, fti je bil vedno kje blizu šatora zunaj na trati, in mu kazal z znamenji, da hoče pisati. Trzan je prinesel lubja in svinčnik in Arnot je napisal: »Pojdi k belim ljudem in pripelji jih sem! Dam ti seboj pismo, prišli bodo.« Trzan je odmajal, vzel lubje ter zapisal: »Trzan je že mislil na to. Pa si ni upal. Gozd je poln divjih živali, našle bi te, samega in ranjenega, branili se ne moreš, raztrgale bi te.« Arnot je obrnil glavo na stran in zaprl oči. Ni si želel umreti, mlad je še bil. Pa pomoči ni bilo. Čutil je, da prihaja smrt. Mrzli- ca ga je vse huje tresla. Tisto noč je izgubil zavest. Tri dni ga je mučila mrzlica, ni se več zavedel, bledlo se mu je. Boril se je s črnci in gorilami in klical na pomoč bele ljudi. Trzan pa je čepel poleg njega, mu hladil razbeljeno čelo in vroče roke ter mu izpiral rane. Četrti dan ga je mrzlica zapustila prav tako naglo kakor se je pokazala, pa Arnot je bil komaj senca prejšnjega krepkega in svežega ladijskega poročnika. Tako je bil slab, da ga je moral Trzan v naročje dvig- nili, kadar je pil. Tudi rane se mu še niso zacelilc, pa veliko srečo je imel, da se mu sploh prisadile niso. / J J — 12 — Arnot je zahvalil Boga za rešitev. Niso pogosti taki slučaji v afriški džungli, izmed desetih Evropejcev jih devet gotovo podleže mrzlici. še dva dni in Arnot, mlad, žilav človek, je toliko okreval, da se je postavil na noge in poskusil prve ko- rake po trati. Seveda ga je moral Trzan držati pod pazduho, da ni padel. Slab je še bil. * Sedla sta v senco džungelskega orjaka in Trzan je poiskal lubja, da bi si spet dopisovala. Arnot je napisal: »S čim ti naj pokažem svojo hvaležnost, dobri ne- znanec? Toliko dobrega si mi storil!« In Trzan mu je odgovoril: »Uči Trzana govorili kakor govorijo beli ljudje!« In tako se je začel Trzan učiti človeške govorice, dobrih dvajset let je štel tislikrat. Učila sla se seve brez vsake knjige. Arnot je po- kazal n. pr. na drevo in zanj povedal francosko besedo. Trzan jo je ponovil in ponavljal tolikokrat, da mu je oslala v spominu. Enako ga je naučil francoskih be- sed za vse druge reči, ki so bile pri roki, in za naj- navadnejše, vsakdanje opravke. Ko sla znala kopico besed, ste je vezala v kratke stavke in že v dveh dneh sta znala toliko, da sta si n. pr. povedala: Drevo je veliko — gozd je zelen —. Pojdi sem! — Daj mi pili! Učil pa ga je Arnot francoski, ker je bila franco- ščina njegov materni jezik in ker jo je najbolje znal, Za Trzana je bilo seve vseeno, ali se je učil francoski ali angleški, ker sploh ni- razločeval človeških jezikov. — 13 — Ko sta prišla do pisanja, je seve Arnot opazil usodni pogrešek. Trzan je n. pr. zapisal »drevo« po angleško, bral pa ga je po francosko. Zmešnjavo je bilo težko popraviti, posebno pri Trzanu, ker mu je manjkalo vseli potrebnih pojmov o razliki med francoščino in angleščino. Pa tudi Arnotu se ni hotelo popravljanja. V par dneh. je upal. bi se že lahko precej gladko pogovarjala. Ostal je torej pri francoščini in upal, da bo Trzan že sam spravil v red svojo jezikovno mešanico, koj ko pride med ljudi. Četrti dan po mrzlici je napisal Trzan Arnotu vpra- šanje, ali se čuti močnega dovolj, da ga ponese h ko- či. Pisal mu je, ker še ni znal toliko besed, da bi mu svoje vprašanje ustmeno povedal. Le prerad bi bil Arnot odpotoval k svojim ljudem. Pa zdelo se mu je nemogoče. »Saj me vendar« — lako mu je odpisal — »ne mo- reš vso dolgo pot nesli!« Trzan je prebral in se nasmejal. »Pa dal« je vzkliknil po francosko in Arnot je bil ves vesel, ko je čul iz ust svojega učenca pristno fran- cosko rečenico, ki je njemu le prerada ušla med po- ukom. ) * Sklenila sta torej da odpotujeta. Drugo jutro navsezgodaj sta se odpravila. Z za- mišljenim pa hvaležnim pogledom se je poslovil Arnol od ljubke samotne gozdne livade, kjer je preživel deset dni in ki bi bila njegov zgodnji grob, da ga ni reši) čudni beli neznanec. — 14 — Oklenil se je Trzana krog vratu in kakor se je pred nekaterimi dnevi Ina čudila, tako je tudi Arnot ves nem občudoval njegovo silno moč in neverjetno gibčnost. V poznem popoldnevu sta prišla do obali in zagle- dala. kočo. Žive duše ni bilo videti in prazno je bilo morje. Križarka in jadrnica sta izginili. Samota in zapuščenost ju je objela, ko sta stopala proti koči, in jima Ležko legla na dušo. Molčala sta. vsak je imel obilo posla s svojimi mislimi. Čutila sla, •slutila, kaj bodeta našla —. Trzan je stopil naprej, potegnil klin in odprl vrata. Slutnja ju ni varala, — koča je bila prazna. Trzan se je obrnil in molče sta se gledala nekaj časa. Za Arnota je bila resnica sicer bridka, pa končno umljiva. Saj si njegovi ljudje niso mogli druga misliti, ;ko da je mrtev in zato so odšli, morebiti šele po dol- gem, brezuspešnem čakanju. Drugače pa je bilo s Trzanoin. Da so beli ljudje odšli in ga pustili samega, to zanj ni pomenilo nič hudega. Saj je bil že toliko let sam v džungli. Njegova žalost in pobilost je imela drug vzrok. Vse dni sem ko je čuval pri Arnotu, ga je gnalo h koči. Tako zelo si je želel spet videti belo lepo dekle, ki jo je rešil iz rok črncev in pripeljal nazaj k njenim ljudem! Kako rad bi bil tistikrat šel z njo in ostal pri njej in pri belokožih ljudeh! Toda moral je nazaj, čul je streljanje, vedel je, da bo treba pomagati. — 15 — Tistikrat pri slovesu je bral v njenih očeh, kako rada bi ga bila imela seboj, saj ga je prijela za roko in silila, naj gre z njo! Prišel je —, Ona pa je pobegnila. Medtem ko je on slregel enemu njenih ljudi — Bridka grenkoba mu je silila v grlo. Šel bo nazaj v džunglo h Kršakovemu rodu. Nik- dar več noče videti belih ljudi. Ne, niti h koči se ne povrne več! Saj ne more več gledati kraja, ki ga je tako zelo spominjal na belo dekle, šla je in z njo je šlo nje- govo veliko upanje, da bi se vrnil v svet in poslal člo- vek, kakor so drugi njegovega rodu —. In Arnol? Kaj bo z njim? Naj si sam pomaga, si je mislil Trzan, kakor si j« on sam pomagal vsa leta sem! Tudi njega ni hotel vei videti. Sploh nobenega belega človeka več ne. Nikogar, ki bi ga spominjal na belo dekle. Tako je Trzan premišljeval pred kočo, Arnol pa j« vstopil. Koj je opazil marsikaj, česar prej ni bilo v koči, stvari, ki jih je dobro poznal s križarke, železno peč, ku- hinjsko posodo, puško, veliko zalogo streljiva, konzerr, posteljnino, celo knjige in časopise. »Morebiti se mislijo vrnili —,« je zasodil. Stopil je k mizi. Pismo je ležalo na njej, nanj jc bilo naslovljeno. Ves se je razveselil in koj je poklicai Trzana, da bi skupaj prebrala sporočilo prijateljev. Pa nihče se mu ni oglasil. Začudil se je in stopil pred prag. - 16 - O Trzanu ni bilo sledu —. Glasno je zaklical v gozd. Pa le odmev mu je od- govarjal. »Moj Bog!« si je dejal ves nesrečen. »Zapustil m« je —. Seveda! Vrnil se je v džunglo. Kaj bi si pa počel tukaj!« In tedaj se je spomnil. Kake čudne so bile Trzanove oči, ko sta iznašla, da je koča prazna! Čudenje, razočaranje, žalost, — vse to je stalo v njih. Tako gleda ustreljena žival lovca, ki jo je iz same objestnosti do smrli preganjal —. Moža je nekaj hudo ranilo —. Pa kaj —? Zamišljen je zrl Arnot po samotnem obrežju. Sam je bil. Edini človek, ki ga je razumel, ki se je z njim mogel pogovarjati, ki bi mu bil v pomoč, še ta ga je zapustil —. Slrah pred samoto in zapuščenostjo ga je prevzel. Kolena so se mu zašibila, stresel se je. Slab je še bil, par dni komaj je minilo, da je vstal iz težke bolezni, — še moža krepkih živcev in zdravih moči bi streslo, če bi se znašel v takem obupnem položaju. Sam v strahoviti džungli, v vedni nevarnosti pred divjimi roparicami in pred morebili še hujšimi ljudmi, nobenega človeka blizu, ki bi mu pomagal, ki bi z njim govoril, brez upa na rešitev —! Strašno je bilo! , Arnot je stopil v kočo in zaklenil vrata za seboj. Vojak je bil, pogumen mož. Pa tudi najpogumnejšemu bi upadlo srce, če ga vse zapusti. - 17 - Nabil je puško in jo položil poleg sebe na mizo, pripravljen je hotel biti za vsak slučaj. Nato je vzel pismo in ga odprl. Pisava je bila ženska. Bral je pa lole. Gospodu poročniku Arnotu! Upam da dobite tole moje pismo še kedaj v roke. Ne morem si misliti, da bi se neznanemu be- lemu junaku, ki Vam je hitel na pomoč, ne posre- čilo rešiti tudi Vas, kakor je rešil mene iz rok Črncev. Zaupam na njegovo moč in na njegov po- gum, zaupam pa tudi v Boga. ki ne more dopustiti, da bi našli smrt za svojo plemenitost, ki Vas je gnala v divjo džunglo meni na pomoč. Iskrena zahvala, gospod poročnik, za Vašo ve- likodušnost! Vaša dolžnica sem za vse življenje, če se kedaj spet vrnete v svet, ne pozabite se oglasiti pri nas! Čakali smo Vas teden dni. Nato pa je kapitan križarke izjavil, da se ne sme več muditi tod, in odpluli smo na Francosko. Pustili smo Vam v koči živil, obleke in streljiva in drugih reči za dober mesec. Upamo da Vas do tedaj pridejo iskat. Še nekaj Vam moram sporočiti. Koča ki smo v njej stanovali, je last nekega g6spoda Trzana. Zdi se da je Anglež. Vsaj listič, ki smo ga našli nabitega na vratih, je bil pisan an- gleški. Gospoda samega nismo nikdar videli, če pride h koči, mu prosim povejte, da se mu pri- 2 - 18 - srčno zahvaljujem za njegovo gostoljubnost. Ni- česar nismo pokvarili v njegovem stanovanju, še mnogo reči smo mu pustili, ki bodo koristile njemu in Vam. Še nekaj. Če' ste se sešli s tistim neznanim belim juna- kom, ki je rešil življenje meni in kakor upam tudi Vam, mu povejte tole: Svoje življenje mu dolgujem. Rešil mi ga je. čakali smo ga ^eden dni, pa ga ni bilo. Naj si pri- de po plačilo. Povejte mu, da je Amerika moja do- movina in v mestu Baltimore da stanujeva z oče- tom. Tam bova čakala nanj, vsikdar naiua bo dobro- došel, če mu je sploh kaj na tem da bi pustil svojo džunglo in šel v svet. Dobri Bog naj čuva nad Vami in nad veliko- dušnim junakom ter vaju srečna in zdrava pri- pelje nazaj k vajinim prijateljem! Ine Porter.« Dolgo je strmel Arnot na nežno dekliško pisavo. Veselo upanje je zvenelo iz vseh vrst. Tako pač piše mlado dekle, ki ima srce polno lepih nad, si je mislil. V resnici pa so izbrane Inine besede le slabo pri- krivale prepričanje, da od odhajajočih nihče več ni verjel na njegovo vrnitev. Zakaj ga niso prišli vnovič iskat, če so bili tako za trdno prepričani, da ga je beli junak rešil? Zakaj niso vsaj posadke pustili pri koči? Zakaj mu niso v pismu obljubili, da se vrnejo in ga poiščejo —? Arnot, čast- -19- nik franocske vojne mornarice, je dobro vedelMda kri- žari vsakih par tednov v teh vddah kaka bojna ladja, francoska ali pa angleška. Niso več upali na njegovo rešitev in Inino pismo je bilo zgolj vljudnost —. Tako je premišljeval in ugibal. Morebiti vidi pre- črno, si je prigovarjal, morebiti da samota in zapušče- nost tlačita njegovo dušo —. Pa pomagati si ni mogel. Obup in bridkost sla ga prevzela, vrgel se je na le- žišče in si zakril obraz. Ura ali kaj je minila. Tedaj je nenadoma dvignil glavo in napeto po- slušal. i ' 1 -i, ■■ l Ali ni nekaj zaškrtalo pri vratih —? Kot bi kdo poskušal odpreti. Arnot je planil k mizi, zgrabil puško in napel pete- lina. ..........- Mrak se je delal, tema je bila v koči, pa videl je, kako se je premaknil zapah. Arnotu so vstajali lasje —. •Vrata so se nalahno odprla. Zunaj je nekaj slalo —. Arnot je pomeril skozi špranjo in sprožil. 2* II. Arnot in Trzan zapustita kočo in potujeta v svet. Trzan je sklenil, da se vrne v džunglo med svoje živali. Nobenega človeka noče več srečali, ničesar noče več videli, kar bi ga spominjalo na belo dekle. Kar je sklenil, je tudi koj izvršil. Ozrl se je krog Sebe. Arnot je bil v koči. vrata so bila priprta. Ne bo ga videl. Neslišno je skočil po trati, šinil v drevje in izginit v pragozd. Nikdar še ni potoval s tako divjo, brezobzirno naglico. Čutil je, da beži pred samim seboj, pred svojimi lastnimi mislimi. Pa najsi je še tako hitel, njegove misli so bile z njim —. Globoko pod seboj je zapazil levinjo Saboro. Pla- zila se je skozi grmičje proti obrežju. H koči gre, je pomislil. Kako si bo Arnot pomagal, če ga napade Sabora? Ali pa gorila Eolgani, ali pa levinja Numa. ali pa Šita, leopard —? Trzanu se je ustavila noga. »Kaj si, Trzan?« je glasno vprašal samega sebe. ► Žival ali človek —? Če si žival, boš storil, kar stori žival. Zapustil boš belega človeka, pa če tudi pogine v džungli. Šel boš svo1 jo pot, kamor se ti zljubi. Če si pa človek, boš branil belokožca. Tvojega rodu je. Ne boš ga zapustil, ker te je zapustila Ine —.« Trzan se je obrnil nazaj h koči. Vse je bilo mrtvo na obali, tema se je delala. Kje je Arnot —? Morebiti spi. Rahlo je Trzan prijel za kljuko, čisto malo je od- prl vrata. Tedaj pa je počil strel, nekaj ga je udarilo ob glavo in nezavesten je padel z vrati vred v kočo. Ubogi Arnot je v svojem strahu mislil, da je pla- nil v sobo divjak črnec, že je napel petelina, da bi vdrugič ustrelil, ko opazi v polumraku odprtih duri, da je dozdevni napadalec bele kože. In v istem hipu je tudi spoznal svojega Trzana. .Ustrelil je svojega rešitelja, edinega prijatelja v divji samoti —! Z bolestnim krikom je planil k njemu, padel na ko- lena, mu dvignil glavo in klical njegovo ime. Nobenega odgovora ni bilo —. V divjem strahu mu je razgalil usnjalo obleko na prsih in nastavil uho na srce. Hvala Bogu, srce je bilo, mirno in zdravo in čvrsto. Previdno je dvignil prijatelja, in ga nesel na po- steljo. — Zaklenil je vrata, prižgal luč in preiskal rano. — 22 — Krogla je razorala kožo na lobanji. Rana je bila odurna in velika, Trzanov obraz je bil ves s krvjo za- lit, lobanja sama pa ni bila prebita. Najbrž se je one- svestil le vsled zračnega pritiska in vsled silnega udar- ca krogle. Arnot si je oddahnil. Stopil je po vodo, mu umil rano in obraz ter mu obvezal glavo. Hladna voda je Trzana kmalu spet oživila, odprl je oči ter Vprašaje in iznenaden gledal Arnota. Ves vesel je skočil Arnot k mizi, vzel listič ter pismeno — Trzan še ni znal toliko francoščine — po- jasnil prijatelju svojo usodno zmoto, ga prosil odpu- ščanja in povedal, kako je vesel, da rana ni nevarna. Trzan je prebral in se nasmejal. Sedel je, vzel pa- pir in svinčnik ter napisal: »Da si videl, kake rane sta Bolgani in Kršak zadjala Trzanu, — smejal bi se tudi ti tej neznatni praskil« »Hvala Bogu!« je dejal Arnot in dal Trzanu Inino pismo. Trzan je vzel pismo, ga obračal in ogledoval od vseh strani, pa žalostno odmajal. »Seveda!« je vzkliknil Arnot in se udaril po čelu. »Rokopisa ne zna brati ubožec, francoščine pa tudi nf razume toliko!« Koj je vzel svinčnik in papir, prevedel najvažnejše stavke pisma v angleščino ter jih napisal Trzanu t velikih tiskanih pismenkah. Uvodno ga je še tudi opo- zoril, da je pismo od belega dekleta, ki ga je on — Trzan — rešil in ki da mu je ime Ine Porter. — 23 — Sedaj je Trzan znal brati. Z velikim zanimanjem je prebiral črke in po nekolikem trudil je pismo tudi razumel. Ko pa ga je prebral, mu je legla temna senca na obraz, molče je obsedel in celo uro je strme) v Arnotov prevod. Globoko v spomin si je zagrebel vse. kar je bilo v pismu napisano zanj. Ni razumel belega dekleta. Tako prijazna je bila z njim! Vabila ga je, naj gre z njo k belim ljudem! Ni sicer razumel, kaj mu je pra- vila tistikrat pri slovesu na robu džungle, pa videl je v njenih ljubeznivih očeh, da mu je naklonjena. Zakaj ga ni počakala? Zakaj je odšla? Kako si je mogla misiti, da se on, Trzan, ne bo vrnil? Kdo bi mil naj branil —? Črnci? Kršak? Njemu, nepremagljivemu borcu in velikemu junaku —! Ni je razumel. Pa tudi samega sebe ni razumel. Pred par urami še je hotel uteči in se za vedno skriti v džungli, nobenega človeka ni hotel več videti. Belo dekle ga je zapustilo —. In vendar se je vrnil —. Vleklo ga je.k njej nazaj, srce mu jt hitreje udar- jalo. ko je zopet in zopet ponavljal besede: »Tam ga.bo- va čakala, vsikdar nama bo dobrodošel —.« Nove, nepoznane reči je doživljal v svoji duši, ki ?Jinje ni znal besed. V nobeni svojih knjig še ni bral o takih rečeh. Vstal je, voščil Arnotu lahko noč — toliko se je že naučil franoosščine —, legel in se obrnil k steni. - 24 - Tudi Arnot je legel spat, pa še dolgo mu je šlo po giavi, kaj neki se godi z mladim človekom. — Arnot je bil še zelo slab, tudi rane se mu še niso zacelile, Počitka je bil predvsem potreben, šele potem je smel misliti na rešitev iz samotne džungle. Zato sla zaenkrat še ostala v koči in počivala. Arnot je večinoma ležal, Trzan je hodil na lov in donašal sveže divjačine, vmes pa se je pridno učil francoščine. Tako naglo je napredoval, da sta se v do- brih desetih dneh že precej gladko pogovarjala in da je bilo le redkokedaj treba vzeti na pomoč svinčnik in papir. Trzan ie malo govoril, zamišljen je hodil po svojih poslih, z lova ga dolgo ni bilo domov. Ine ni jemal v misli, kar sta brala njeno pismo. Arnot je opazoval zamišljenega prijatelja in ugibal to in ono, čisto pravega pa le ni zadel. Kajti silno se je zavzel, ko ga je Trzan nekega dne — štirinajst dni sta že bila v koči — iznenadil z vpra- šanjem; »Kje je Amerika?« Ves nem je gledal prijatelja nekaj časa, nato pa pokazal proti severozapadu. »Tamle! Mnogo lisoč milj odtod, onstran velikega m-orja. — Zakaj vprašaš? »V Ameriko pojdem.« Arnot se je še. huje čudil. Neverjetne misli so mu vstajale. »To je nemogoče, prijatelji« mu je odgovoril in ga pozorno gledal. - 25 - Trzan je vstal, stopil k polioi ter se vrnil z zemlje- vidom, Razgrnil ga je po mizi in dejal: »Nikdar nisem prav razumel tehle slik. Razloži mi je, prosim!« Arnot se je lotil težavnega posla in uvedel tovari- ša v osnovne pojme zemljepisja. Pojasnil mu je med Irugim tudi, da pomeni modra barva vode in morja, druge barve pa da pomenijo celino. Razložil mu je, kje leži Afrika, kje Evropa, kje Amerika itd., dolgo je go- • voril, Trzan pa ga je tiho poslušal. Končno je prekinil predavanje z vprašanjem: »Kje pa leži moja koča?« Arnot mu je pokazal točko na zapadnem afriškem obrežju, nedaleč od mesta Freetovvn. »Sedaj pa mi pokaži Ameriko!« Arnot mu je pokazal New York. Trzan se je nasmejal, položil dlan na Atlantiško morje mcdi Afriko in Ameriko ter dejal: »Poglej! Saj ni daleč! Komaj pedenj!« Topot se je Arnot smejal neukemu orjaku. Kako bi mu neki razložil, temu velikemu otroku, kako daleč je Severna Amerika od Afrike? Vzel je svinčnik ter naredil drobno pičico na ob- režju zapadne Afrike. »Tale točka«, je razlagal, »je najina koča. Pa je še stokrat prevelika.« Trzan se je globoko zamislil. »Ali živijo beli ljudje v Afriki?« je nazadnje vpra- šal. - 26 »Da.« »Pokaži mi, kje stanujejo najbližji!« Arnot je pokazal točko severno od kraja, kjer je zaznamoval kočo. »Tako blizu?« se je čudil Trzan, »Da! Pa to ni blizu!« »Ali imajo tisti beli ljudje tudi ladje, ki vozijo črez veliko morje?« »Seveda jih imajo!« »Jutri pojdeva k njim!« je napovedal Trzan krat- ko in odločno. Spet se je Arnot smejal in odmajal. »Predaleč je, prijatelj! Umrla bi od lakote in utru- jenosti, preden bi prišla do njih!« »Ali misliš za vse življenje ostati v džungli?« »Ne.« »Torej odrineva jutri. Ne ugaja mi več tukaj. Raj- ši poginem ko da bi ostal v tejle koči!« »Hm —!« je dejal Arnot. »Tako je tudi moje mne- nje. Tudi meni ne ugaja tale pusti kraj in rajši umrem na potu in pri delu za rešitev, ko pa da bi tule mirna idel brez posla —.« »Torej velja! Jutri odideva!« »Počakaj, prijatelj! Pot do naselbin belih ljudi je dolga, več tednov bi potovala. Za tako dolgo pot pa je> treba priprav, vsaj meni, ki nisem vajen divjine. Tudi ne vem, ali sem že dovolj trden. Cela dva tedna že po- l-ežavam, poskusiti moram prej svoje moči. Šla bova. Tvoja misel, da bi potovala peš, je do- bra. čudno da že sam nisem mislil na to. — 27 — Pa počakajva še par dnil In porabiva čas za pri- prave! Si zadovoljen?« »Dobro!« je dejal Trzan. Počakala sta še štiri dni. Arnot je hodil na izpre- hode, da bi se mu noge razmigale, je pravil, in Trzan ga je spremljal. Vmes pa sta izbirala reči, ki sta jih mislila vzeti seboj, in povezovala prtljago. Končno je prišel dan odhoda. Dobro sta se pripravila. Arnot je vzel seboj puško, ki jo je pustil kapitan križarke v koči, in streljiva, ko- likor ga je mogej nesti. Tudi odejo je vzel, živila v kon- zervah in kuhinjsko posodo. Trzan se je smejal Arnotovi težki culi. Vzel je le lok, tulj s pušicami in svojo vrv z letečo zanko. Spal bo v drevju, je dejal, in če bo lačen, bo šel v džunglo in si dobil svežega mesa. Čemu bi naj torej vlačil seboj odejo, lonce, vilice, nož in druge take nepotrebnosti —? »Ne tako, dragi moj!« ga je prigovarjal Arnot. »V svet prideva in med ljudi! Odložiti boš moral svoje džungelske navade in naučiti se boš moral olikanega življenja, če hočeš živeti med olikanci! Sirovega mesa v svetu ljudje ne jedo!« Pomagalo je. Trzan je vzel seboj nož in vilice, svojega pre- ziranja do tega orodja pa prav nič ni skrival. Zgodaj zjutraj sta odšla. Slovo od koče je bilo kratko. Arnota niso vezali prijetni spcmini nanjo, Trzan pa ni imel časa misliti nazaj v življenje, mudilo se mu je v svet, njegove mis- li so bile v Ameriki. Knjige in druge zanju nepotrebne — 29 — reči sta pustila v koči, morebiti še kdaj komu koristijo, je dejal Arnot. Vrata pa sta zaklenila. Potovala sta proti severu, vedno blizu obrežja. Stradati jima ni bilo treba. Trzan je skrbel za sve- že ineso. Arnot ga je kuhal in učil Trzana, kako je tre- ba jesti z nožem in vilicami. Trzan je potrpežljivo ubogal, zgodilo se je pa tudi, da je nevoljen vrgel je- dilno orodje po tleh, pograbil meso z rokami in ga trgal s svojimi krepkimi zobmi kakor pred nedavnim časom v džungli. Tedaj pa ga je Arnot prijateljski pokregal. »Trzan, prijatelj, ne smeš se več obnašali kakor ži- val! Olikano, gosposki se moraš obnašali! Moj Bog, kake težave imam s leboj!« Trzan se je režal in prijel spet nerodno za nož in vilice, v srcu pa jih je sovražil. Mesec dni sta potovala, nobenega človeka nista srečala, ne črncev ne belih, niti sledu nista videla o njih. Po dnevi sta hodila v kratkih odmorih, po noči pa taborila v varnih zavetjih, včasi tudi na drevju. Strah ju ni bilo, Arnot se je mirno zaupal Trzanovim ostrim čutom, ki niti v spanju niso počivali. Brihtni Trzan je naglo napredoval v francoščini in neprestano popraševal Arnota o življenju med svetom. Arnot pa mu je pripovedoval in se veselil vedoželjnega in dovzetnega učenca. Pa tudi Trzan je pripovedoval. O svojem življenju v džungli, o svojih bojih z Bolganijem, Kršakom in Saboro, o svojih pohodih nad črnce, posebno živahno pa o svojem prvem srečanju z belimi ijudmi. Ni raz- umel njihovega čudnega vedenja, Arnot ran je moral pojasniti navade belih, omikanih ljudi. Nekoč je Trzan pripovedoval Arnolu o .zaboju, ki so ga mornarji prinesli na suho in zakopali in kako ga je on nato spel izkopal, zanesel v džunglo in skril. Arnol je pozorno poslušal. Zgodbo o/.akIadu je zvedel že na križarki od upor- nih mornarjev ponesrečene, jadrnice in tudi mladi Clayton mu je o zadevi pripovedoval tisto noč preden je odšel na črnce. »Zaklad —! je vzkliknil. »Prav nič ne dvomim, da si odnesel zaklad, ki ga je stari profesor Porler iz- kopal na kapverdiških otokih. Škoda da nisi prej. tega povedal! Pa seve — saj nisi vedel in Še danes ne veš. kaj si odnesel v džunglo!« Iti spet je moral odgovarjati radovednemu Trzann in mu razlagati, kaj je zaklad in kak pomen ima zlato v svetu. Od zlata je prišel na denar. Pojm denarja je bil za Trza na čisto nov in dolgo je .trajalo, da je umnel penam denarja v človeški družbi in njegovo vsemogočnost. H kontu razprave o denarju se je Trzan globoko zamislil, nazadnje pa dejak »Jutri pojdeva nazaj v dimn-glo po zlalo; profesorja Porterja.« Arnot se je glasno zasmejal. »Prijatelj, ti si nedosežen človek! Mesec d'ni že po- tujeva, na cilju bova kmalu, — pa naj se vrneva od- - 30 - koder sva prišla? Mesec dni bi potovala do koče, mesec dni in še več spet sem nazaj. Vsega skupaj tri me- sece! V par letih bova končno res prišla v Amerikol« »Denarja nimam!« je dejal Trzan suho. »In zlato je denar, tako si mi pravil. Torej pojdeva ponj!« »Počasi, prijatelj! Prvič je tisto zlato last profesor- ja Porterja in če že greva ponj, ga morava njemu sa- memu izročili. Drugič ti ne potrebuješ prav nič denar- ja! Jaz ga imam dovolj za naju oba, dovolj za dvajset takih kot si ti, in kar je moje je tudi tvoje, prijatelj! Tretjič in končno pa vem za krajšo pot do Porter- jevega zaklada.. V prvem mestu, ki prideva da njega, si najmeva ladjo in odjadrava ob obrežju navzdol do koče. naloživa zaboj in se vrneva. To bo šlo hitreje in nama bo dalo mnogo manj truda!« »Dobro! Zaklad čaka v džungli in nihče ga ne more najti. — Lahko bi sicer šel sam ponj«, je pristavil po kratkem premisleku, »in se prej vrnil nego v dveh me- secih.. Pa utegnilo bi se tebi kaj zgoditi. Potujva torej dalje!« Nekega vročega dne sta počivala v senci na obali. Tczan je pripovedoval, kako se je učil brati iz knjig, irn kaj je vse našel v koči. • Pravil je o nožu, ki ga je našel v predalu, o ko- stenjakih, ki so ležali na tleh, nazadnje pa je rekel: »Našel sem tudi zlato verižico, rumena je bila in svetila se je. Menda je bila zlata. Na njej je bil navesek, •ki se je čudno lepo bleščal in iskril. In sliko belega člo- veka sem našel.« : * ' Arnot je dvignil glavo. . — 31 — »Sliko —? Pokaži mi jo!« »Nimam je več. Belo dekle, ki praviš da se imenuje Ine, jo je vzelo seboj.« »Škoda, velika škoda! — Ali ne veš, čegava je bila slika?« »Ne vem. Belega človeka je kazala.« »In sliko, praviš, je odnesla Ine Porter? Kaj pa je rekla, ko jo je videla?« »Nisem razumel, kaj mi je pravila. Gledala je sliko, nato pa mene. Odprla je tudi navesek, ne vem kako, in v navesku je bila tudi slika, mlado lepo ženo je kazala. Djala je sliko moža v navesek poleg ženine slike in si ga obesila krog vratu. Pustil sem ji ga, odnesla ga je z verižico vred seboj.« Arnot je gubal čelo. Kolikokrat si je že belil glavo z vprašanjem o Trza- novi preteklosti! Ljubil je svojega prijatelja, hvaležen mu je bil in nad vse rad bi mu bil rešil skrivnostna uganko njegovega življenja. Mislil je na kočo in na kostenjake, ki so mu o njih pravili Porterjevi ljudje. Pa to so bila le ugibanja. Slika, ki jo je Trzan našel v koči, ta bi bila morebiti marsikaj več povedala. Škoda da jo je dal iz rok! Ogla- sil se bo pri Ini Porter, je sklenil, če medtem ne najde drugih, jasnejših sledov o Trzanovi preteklosti. »Si še kaj druga našel?« je vprašal Trzan. »Našel sem tudi knjigo, pisano v črkah, ki jih ne znam brati. Morebiti je znaš brati ti?« Izvlekel je iz tulja pločevinasto škatlo, jo odprl in dal Arnotu knjižico, vezano v črno platno. - 32 - Arnot je odprl prvo stran — in glasno vzkliknil. »Ah! Imenitna najdba! Dnevnik Johna C!ayton lorda Greystoke, pisan v francoščini!« # Hlastno se je lotil knjige. O nesrečnem Johnu Clayton je bral v časopisih, tudi Porterjevi ljudje so mu pravili o koslenjakih, ki so jih našli v koči in da so po vsej verjetnosti zadnji zemeljski ostanki lorda Greystoke in njegove žene. In v rokah je držal Claytonov dnevnik! Morebiti, — ne, skoraj gotovo da bo pojasnil Trzanovo preteklost! Bral je glasno, da bi čul tudi Trzan. Saj je že dobro razumel francoski. John Clayton je pripovedoval o dogodkih na Fu- waldi, o uporu mornarjev in kako je njega in ženo iz- postavil Črni Mihael na samotnem obrežji«. In. dan za dnem vse doživljaje na robu džungle prav do trenutka, ko je utrujen in obupan sklonil glavo na miz6, kjer je slonel, dokler ga ni napadel divji Kršak —. Mestoma je Arnotu zastal glas od ginjenosti, toliko brezupa in žalosti je govorilo iz Clavtonovih vrst. Včasi je pogledal na Trzana. Pa Trzan je čepel poleg njega in strmeJ predse v tla, tih in nepremičen kakor kip. Z rastočim zanimanjem je bral Arnot ko je dnevnik pripovedoval o novorojenčku. Tiho, otožno veselje, je prevejalo liste. Ponekod je donela iz njih telo pritajena sreča. »Danes je naš mali šest mescev star. Moško se- di na Elzinem krilu poleg moje mize, zdrav, zal, čvrst fantek. Gledam ga —. In zdi Se mi da ga vidim do- raslega, velikega —. Nastopil je dedščino svojih prednikov —. Slaven je, častijo ga—. Vreden po- tomec je lordov Greystoke. In tule glej — prav kakor bi hotel s svojim lastnim podpisom potrdili moje preroške besede — je pograbil za pero in odtisnil svoje s črnilom po- mazane nežne prsteke na papir —.« Res so bili na robu dnevnika vidni že nekoliko oble- deli sicer pa precej razločni odtiski štirih drobnih 'otroških prstov in posebno dobro je bil viden odtisek desnega palca. Molče in zamišljena sta obsedela, ko je Arnot kon- čal. »Povej, prijatelj Trzan«, je po dolgem molku Amot spel začel, »ali si že kedaj premišljeval o svoji zgodnji preteklosti? Ali si se že kedaj vprašal, kako si prišel v džunglo?« »Mislil sem že na to. Vsa leta sem. odkar sem za- hajal v kočo in bral v knjigah.« »No — in kaj si našel?« »Nič gotovega.« »Seveda —1 Ker nisi znal brali tele knjižice! Pri- jatelj, knjižica je dnevnik gospoda Johna Clayton lorda Greysloke! Vsak izobražen človek si piše dnevnik, tudi ti si ga boš morebiti pisal, ko prideš v svet. In tale dnevnik pripoveduje o sinčku, ki se je Clalytonu;'narodil v džungli —. ' Bog vedi, kaj se je zgodilo ubogemu Claytonu. Nje- gove zemeljske ostanke si videl v koči. Porter in nje- 3 - 34 - govi ljudje so našli neovrgljive dokaze, da so kostenjaki res ostanki lorda Greysloke in njegove žene. Kaka uso- da ga je-zadela, o lepi pravim pač nikdar ne bomo zve- deli, gotovo pa je, vsaj zame, da si ti — njegov sin, ki o njem piše dneynik, in da si torej po vseh postavah in pravicah dedič njegovega imetja in naslova, da si lord Greystoke, eden najuglednejših in najimenitnejših mož na Angleškem —I« Arnot se je razvnel, vstal jp in ponudil roko Trza- nu, da bi pm časlital. Pa Trzan je obsedel, zamišljen zrl v daljavo in otožno odgovoril: »Mislil sem na to. Pa ni mogoče! V koči so bili trije kostenjaki, sam sem jih videl in dobro se jih spominjam. Eden je bil Claylonov kakor praviš, eden njegove žene, — tretji pa je bil koslenjak tijunega otroka. Otrok, ki o njem tale knjiga govori, je torej umrl —. Zalo jaz ne morem biti Claytonov sin. Ne! Iz pragozda sem. Tam sem živel, odkar se za- vedam. Kako sem prišel tja, tega nihče nikdar ne bo do- gnal. In nikdar ne bom zvedel, kdo sla moj oče in moja mati —.« Molčala stq vsak v svojih piislil}, le da je Arnot čislo po svoje sodil q Trzanovi p^eteklpsti. JDolgo je že Qp^zqyal prijatelja in dobro ga je po- znal. \z v.sake njegove kretnje, iz vsega njegovega ob- našanja je govoril pristni, čistokrvni angleški pleme- nitaš, njegov bistri razuin je pričaj o duševni omiki nje- govih dedoy - 35 - Kako je prišel otrok iz Claytonove koče v džunglo med divje živali in odkod se je vzel tretji, otroški ko- slenjak, ki so ga Porlerji našli.v koči, to seve so bila težka vprašanja, za to je vedel le Bog sam, — toda da je bil Trzan Claytonov sin, o tem Arnot prav nič ni dvomil. In sklenil je že koj tisti dan, da bo zastavil vse svo- j znanje in če treba tudi svoje premoženje ter poiskal nepobitnih dokazov za svoje naziranje in priboril Trza- nu njegovo dedščino in prostor v svetu, ki je bil njegov po vseh postavah angleškega prava. Za to pa je neobhodno potreboval dnevnik. In ker se je opravičeno bal, da bi ga Trzan kje med potom iz* gubil, ga je liho in neopaženo vtaknil v žep. Teden dni po tem pogovoru sta potnika zagledala prve ljudi. Gozd se je zredčil, nenadoma sla stala na robu raz- sežne jase. Dobro obdelana polja, razkošni travniki sb segali prav do gozda. Sredi pblja pa so ležala poslopja, močna, visoka ograja iz hlodov jih je obdajala. Trzan je dvignil glavo, vlekel zrak skozi nos in pri- sluškoval. »črnci!« je rekel in pokazal ven na polje. Res je bila gruča črncev v belih oblekah zunaj n» polju pri delu. Trzan je pograbil za tulj in lok. »Ne prenagli se!« ga je ustavil Arnot. »Ti ljudje so naši prijatelji!« »črnci so moji sovražniki! Napadli naju bodo. Bra- niti se morava!« J* J — 36 — »Nikakor ne! Tamle je naselbina belih ljudi in črnci so v njihovi službi, torej najini prijatelji. Pojdiva * tijim!« »In če planejo nad naju?« »Se bova branila.« »Kršak in Tublat sta sovražnika previdno opazo- vala in prva napadla. Tudi Numa in Sabora sta tako storila. Midva pa se naj pokaževa črncem, ko ne veva ali so najini sovražniki ali najini prijatelji —?« »Trzan, sedaj nisi več v džungli, ampak v naselbini belih ljudi! Zapomni si, da ljudje niso tvoji sovražniki! In pa tudi to, da nimaš pravice ubijati! Med ljudmi ve- ljajo postave in če ti kdo kaj hudega stori, ga kaznuje postava, ne pa ti. Če koga ubiješ, prideš pred sodnik® in ta le bo obsodil na smrt. Še hude težave bom imel s teboj v svetu, da te bora obvaroval pred sodnijo —. Gorje pač tistemu, ki se le bo lolil!« »Torej pa pojdiva med nje, da naju ubijejol« se je smejal Trzan. Stopila sta iz gozda na travnik in se približala de- lavcem. Eden črncev je slučajno pogledal proti gozdu. Zelo čudno sta bila oblečena. Trzan je nosil svojo usnjato obleko, kratke hlače in nekako suknjo brez ro- kavov. Arnot pa si je mesto svoje že zdavnaj strgane obleke sešil in skrpal iz starih jader in živalskih kož nekaj, kar je bilo prej vsemu drugemu podobno, samo obleki ne. Pri vsein tem sta bila oba oborožena, eden s puško, in samokresi, drugi s tuljem in lokom. — 37 — Ko ju je lorej črnec zagledal, je v blaznem strahu kriknil, vrgel roke kvišku in planil proti ograji, to- variši pa za njim. Tudi od drugih strani so zadoneli glasni kriki, vse j« letelo vkup in iskalo varnega zavetja za ograjo in vrata so se trdno zaprla. Arnot in Trzan sta prišla do ograje. Krik in vik je potihnil in za Vrati se je nekdo oglasil v francoskem jeziku: »Odkod prihajata? Kaj hočeta?« »Prijatelja sva, Francoza!« je odgovoril Arnot. »Iz- gubila sva se v džungli. Že mesec dni iščeva belih lju- di. Prosiva za sprejem.« »Odložita orožje! Potem smeta vstopiti.« Arnot je mirno odložil puško, Trzan pa obo- * tavljaje se svoj lok in tulj. Vrata so se odprla. Častitljiv mož v beli obleki in z dolgo brado je stal pred njima. Zadaj pa so se gnetili črnci. Zvedavo ju je gledal, pa ne neprijazno. Arnot se je predstavil. »Dovolite, častiti oče, jaz sem Pavel Arnot, po- ročnik francoske vojne mornarice. Tale pa je moj pri- jatelj, gospod Trzan.« »Zelo me veseli!« je dejal mož v beli, dolgi obleki. »Jaz sem oče Konštantin, francoski misijonar. Tole je .naša misijonska postaja. Prosim vstopita! Res izreden - 38 - slučaj, da morem ponudili gostoljubnost dvema ro- jakoma v tej divjini! — Ampak gospoda, taka sta pa zares da bi se vaju ustrašil!« Podali so si roke in tudi Trzan je stisnil misijo- narju roko, ko je videl, da je to storil Arnot. 111. Kako se je Trzanu godilo^ ko je prvikrat prišel v svet. Dobrih štirinajst dni sta ostala Arnot in Trzan pod gostoljubno streho francoskega misijonarja. Arnota je potovanje utrudilo, preveč je zaupal spo- jim močem in leči je moral za nekaj časa. Trzana pa se je lotil oče Konštantin in ga vzel v šolo. Arnot je namreč že koj prvi večer pripovedoval misijonarju zgodbo o Trzanovi preteklosti. Oče Kon- štantin je imel bister pogled in blago, plemenito dušo. V srce se mu je zasmilil ubogi; belokbži poldivjak, ki iti vedel ničesar ne o svetli rie o Bbgu. Spoznal pa je že koj na prvi pogled izredne dušne vrline mladega člo- veka in sklenil je zasejati v njegovo srce prvo dobro serfae ter rešiti, tako je pravil, dragoceni biser; ki se je skrival pod poldivjo zunanjostjo »džungelske sirote«. Seveda je bilo časa le malo, ker obema, Trzanu in Arnotu, prvemu še posebej, se je mudilo dalje. Pa oče Konstantin je le upal, da bo svojega dovzetnega učen- ca vsaj za krst pripravil, Med učiteljem in učencem je kmahi vzklilo prav prisrčno prijateljstvo. Oče Konštantin je Vzljubil res- nega, redkobesednega mladega orjaka, njegovo od- — 40 — kritost in nepokvarjeno svežost, Trzan pa se je z vso dušo oklenil blagega, plemenitega moža, ki mu je ? svojimi nauki odprl ves nov svet. Srečo je imel Trzan, da je na svojem pohodu v svet zadel na očeta Konštantina. »Če so vsi beli ljudje taki«, je pravil, »kakor oče Konstantin, potem bo svet res lepši nego je bila samotna džungla!« Dnevi so minevali, Arnot. se je čutil že dovolj trdne- ga, prišel je čas odhoda. Trzana so krstili, Arnot mu je botroval. Tisti dan sta oba dobila nove, lične obleke, ki so jih pripravile pridne roke misijonskih sester. Vsa naselbina se je ve- selila, kajti Trzan je poslal ljubljenec vseh, posebno črnci so se ga oklenili. Drugo jutro sta odpotovala. Slovo je bilo težko, po- sebno za Trzana. -Oče Konštantin«, je rekel ob ločitvi, »če mi ke- ■daj na svetu ne bo ugajalo, se vrnem k vam!« Ni slutil tistikrat, da bodo njegove besede tako kmalu resnica —. i Potovanje ni bilo več naporno, srečavala sta na- selbine, kjer sta si lahko odpočila in se oskrbela z ži- vili, nekatere dni sta imela na potu celo druščino. Vse je kazalo, da se bližata obljudenim krajem. 1 ■■ V štirinajstih dneh sta prišla do prvega mesta. Ležalo je ob-ustju velike reke. Trgovski parniki so se zibali v zalivu, čolni so drseli po morski gladini, ži- vahen promet je vrvel po ulicah. Trzan je prvič v življenju gledal kos »velikega sveta«'. ... _ 41 - Kolikokrat si je v svoji samotni džungli želel, da bi ;edaj videl mesta in hiše belih ljudi in vsa druga ču- iesa, ki je o njih bral v knjigah! Ko pa je gledal pred seboj vse to in še mnogo več nego je našel v knjigah, se ga je lotila čudna plahost. Najrajši bi se bil- skril v drevo in od tam bi ne- zaupno opazoval množice belih ljudi, ki so hitele sem ter tja po cestah naselbine, šum in ropot vozov in stro-, j.ev in avtomobilov ga je vznemirjal, sam ni vedel, kam bi se najprvo obrnil, kaj bi najprvo poslušal. 1 Vse preveč je še pač bil vajen divjega življenja v džungli, kjer je vsak najmanjši šum utegnil pomeniti nevarno, bližajočo se roparico, kjer je vsako srečanje z živim bitjem utegnilo pomeniti boj na življenje in smrt. Plaha, divja žival je še bil. Če pripelješ srno iz gozda domov, se bo tudi plašno umikala in se vsakega šuma ustrašila. Prav tak je bil Trzan. In polno neprijetnosti je doživljal. V tesnih, ozkih hišah je moral stanovati in po ozn kih ulicah in obdelanih cestah hoditi, niti poskočiti ni smel, ampak venomer lepo umerjeno korakati, kakor ga je naučil Arnot, v družbi je moral ure in ure lepo inir-7 no sedeti na stolu, pri mizi je moral vzeti v roke osovra-*- žene vilice in nož in žlico. To je bilo skorajda preveč za svobode in neprisiljenosti vajenega Trzana. Vse kosti in mišice so ga bolele od počasne hoje in od se- denja. Toda razumel je, da se-bo treba na vse to navaditi, razumel je, da njegovo dosedanje življenje ni bilo za belega človeka spodobno. Jasen namen je. imel pred - 42 - očmi, trdno voljo pa tudi, — človek je hotel biti, kakor so drugi njegovega rodu. In navadil se je na vrveče množice ljudi, na vozove in stroje in avtomobile, čudni glasovi žkulture« ga ni- so več plašili, posilil je svoje krepke* svobode vajene mišice v ozke prisiljene meje, v katerih se kretajd oli- kani ljudje in kmalu pač nihče ne bi verjel* da je mla- dij izredno krepko zraštll gospod v neomadeževani beli obleki* ki se smeje in govori z drugimi vred i živahni veseli družbi, — da je ta človek pred par meseci še pol- nag po drevju divje džungle plezal, zasledoval leva in painterja in si tešil glad s sirovim svežim mesom. Arnot je bil zelo vesel svojega brihtnega, dovzet- nega ueerica. Ostala sta dober mesec v mestu. Arnot je brzojavno obvestil svoje poveljstvo, da še živi in da je zdrav ter prosil za več mesecev dopusta. Obenem je naročil tudi denarja. Potrebovala sta ga za potovanje na Francosko, pa tudi jadrnico sta namera- vala najeti in dvigniti Porlerjev zaklad v džungli. Gospod John Trzan — tako se je sedaj pisal — je bil kmalu splošno priljubljen družabnik. Njegovo mir- no, tehtno obnašanje, njegov odkriti, prikupljivi Obraz, -ajegova zdrava, čila svežost, — vse ta mu je pridobilo v kratkem vse polno dobrih prijateljev. Vse ga je rado imelo. Pa je tudi znal pripovedovati kakor nihče drug. O življenju v džungli, o levu, tigfu, slonu in o drugih živalih pragozda je znal govoriti kakor da je sam ke- -4aj živel med njimi in se pogovarjal z njimi. Nikdar, - 43 - tako so pravili, še nišo culi koga, ki bi bil tako na- tančno poznal življenje divjih afriških roparic. Pa ne samb da je bil priljubljen, — pravo čudo j* bil za vse mesto. Ni mu namreč minil dan, da ne bi do-: bil prilike pokazali švOjo silno moč in izredno gibčnost. Nekoč na primer je pridrvel črnec orjaške postavf pijan po ulicah naselbine, z dolgim nožfcm v toki, kri- čal je in klel in iskal, koga bi napadel. Vse se mu je umikalo. Pridivjal je tudi pi-ed TrzanoV hotel. Gruča gospo>- dotv je sedela na verandi« med njimi tudi Trzan. Sirovo kričaje je planil črnec pO Širokih štoprikah, vse je seve skočilo po koncu in prestrašeni sO zbežali* gospodje v notranje prostore. Le Trzan je mir ti o ob- sedel. Tilleč in t dvignjenim nožem se je žaietel črnec t Trzana, mislil je pač, da tukaj vsaj s? ho ha lahek tiačir ohladil svojo jezo. Izza varnih oken iti vrat pa je gle- dalo par UH-atoV plašnih oči in čakalo, kedaj bo šiln* čfni Orjak zaklal ubogega gospoda Johna. Pa silni Črni orjak se je topol hudo zmotil. Z mifnim smehljajem na lictt, kot bi šl-o za pri- jetno zabavo, je pričakal Trzan divjaka. Že je bil trde pred njim, sedaj bo šiihil dolgi UOž —. Tedaj pa je Trzan po bliskovito vstal, jeklena p<*l je prešlrigla črncev zamah, daleč je odleiel nož, silne mišice So dvignile čfnega orjaka Od tal irt nesreč«! na- padalec je Zletel kakor žoga pO žrakU lii črez pregrajo verande ter v prelepem polkrogu pljusknil v reko. da višofeO prhnila Voda na vse strani. - 44 - Glasen živijo je zadonel, bojazljivi gledalci so prišli bliže in kroholaje gledali, kako se je črnec trezen, ohlajen in ves moker kobacal iz vode ter se urnih pd pobral iz območja strašnih mišic. Ob neki drugi priliki je bil Trzan s številno družbo na obisku pri nekem bogatašu. Njegovo posestvo je le- žalo zunaj mesta na robu pragozda. Beseda je nanesla na leve. Gospodje, po večini lovci, so bili različnih misli o levovi srčnosti. Nekateri so celo trdili, da se lev človeka boji, vsi pa so si bili edini, da je najbolje prijeti za dobro zanesljivo puško, če se kje v bližini oglasi rjo- veči kralj živali.' »Gospod Trzan še ni povedal svojega mnenja«, je dejal eden gostov. »Človek, ki je leta preživel v osrčju Afrike, — vi, gospod, ste bili tam, kolikor sem čul, — lak človek, pravim, mora gotovo tudi imeti izkušnje glede lova na leve, kajne?« Glede Trzanove preteklosti sta se prijatelja že pred prihodom v mesto domenila, da o njej ne bodeta govo- rila, razen kolikor je bilo nujno potrebno. V vsej družbi je t.orej le edini Arnot vedel, kako vajen je Trzan divjih roparic džungle. »Ne manjka mi izkušenj«, je odgovoril Trzan suho. Vsaj toliko lahko rečem, da so vaša mnenja glede le- vov pravilna, ena ko druga, pa le glede takih levov, ki ste jih vi srečali ali vi videli. Toda po par zgledih ne smemo celega rodu soditi, prav kakor ne moremo re- či, da so vsi črnci divjaki, ker je podivjal tisti orjak oni teden, — ali pa da so vsi belokoži ljudje bojazljivci, ker - 45 - so nekateri pokazali onidan. da jih je strah pijanega črnca. Levi in levi so različni, gospodje, prav kakor so tudi ljudje različnega značaja. Danes na primer na- letite na leva, ki je plah in boječ, pobral se bo s poli, ko vas zagleda. Jutri pa utegnete srečati njegovega strica ali pa brata — in vaši prijatelji se bodo čudili, zakaj se ne vrnele iz džungle. Jaz sem bil, če že hočete zvedeli moje mnenje, vedno lake misli, da je vsak lev krvoločen. Zalo me pa nobeden ne more napasti nepripravljenega.« »To bi jmeli malo veselja pri lovu«, je dejal gosj, ki je začel pogovor s Trzanom, »če bi se bali divjačine, ki jo zasledujemo!« Arnol se je nasmehnil. Trzan — pa bi se bal! »Ne vem, kaj mislite, ko pravite, da bi se bal!« je odvrnil Trzan. — »Zame je pri lovu to največje veselje, če vem, da je meni žival prav tako nevarna kakor jaz njej. - Če bi šel nad leva s tucatom pušk in z dvajsetimi gonjači, bi pač ne imel lev nobene prilike da bi ušel ali se branil in moje veselje nad takim lovom bi bilo tem manjše, čim manj bi bil lev nevaren zame.« »Torej bi gospod Trzan«, se je gost dobrodušno .smejal, »najrajši napadel leva golih rok ali pa kvečjemu z žepnim nožičem?« Iz njegovih besed je donela komaj slišna zbad- Tjivost. »In z vrvjo«, je dodal Trzan kratko. — - 46 - Ni bil« dolgo pa je zagrmel iz džungle rjoveči glas teva, izzivalno in divje, kot bi. klical na boj pogumno iružba beliti lovcev. ».Poslušajte!« je vzkliknil nagajivi gost. »Prilika se vam nudi!« »Nisem gladen! Drugega vzroka pa nimam, da bi iel nadenj«, je mirno odgovoril Trzan. Vsi so se smejali, le Arnot ne. On sam je vedel, da je postava džungle govorila skozi usta Trzanova. »Pa gotovo bi se bali, iti nad leva oboroženi, kakor -ste prej pravili, le z- nožem in vrvjo!« »Ne! Pa vzroka nimam. In brez vzroka pameten človek ničesar ne stori.« »Pel lisoč frankov, to bi bilo vzroka dovolj, kaj?« je dražil gost. »Pet lisoč frankov slavim, da ne ubijete leva z nožem in vrvjo!« Trzan je pogledal Arnota in pokimal. »Napravita za deset tisoč!« je predlagal Arnot. tfDobrdl Stavim deset tisoč frankov!« Trzan je vstal. »Deset tisoč frankov dobim, če napadem leva z no- žem in z vrvjo. Velja?« »Velja! — Pa še ta pogoj stavim, da nam morate ■privleči ubitega leva na rob džungle. Tam vas po- čakam©.« •»Dobra Pa pojdimo!« Vsi so osupnili. Do zadnjega trenutka nobeden ni verjei, da bi Trzan zares šel nad leva. »Pa saj ne pojdele nadenj nocoj, po noči —?« ga je zadrževal gost, ki je stavo ponudil. . - 47 - >Zakaj ne?« je vprašal Trzan. »Numa hodi po noči r sprehod. Po noči ga je najlažje najti.« • Ne, gospod! Nočem da bi prišla vaša kri nad mo- ■ glavo. Še po dnevi bi pomenilo golp bl$?nqst, na- pasti leva z nožem.« »Pojdem!« je dejal Trzan in odšel v svojp sobo pc nož in vrv. Skupno so se odpravili proti gozdp. Družba ga jf spremljala do roba džungle. Tam je Trzan sjekpl vso nepotrebno obleko in se pripravil na lpv. Še zadnji treputek so ga pregovarjali in ustavljali; najbolj tisti, ki je slavo izzval. »Naj nam bo dovolj nevarne šale!« jje pravil. »Ver- jamemo da sle pogumen človek, slavo sle dobili, desei tisoč frankov je vaših! Samo da opustile svojo blazno namero, ki bi vas gnala v gotovo smrt!« Trzan se je krhko nasmejal — in v trenutku ga jf zagrnila temna džungla. Nekaj časa so še stali spremljevalci molče na robu ^ozda, nalo pa so se drug za drugim obrnili in liho od- šli nazaj v hotel, — Komaj da je Trzan začutil vonj džungle krog sebe, *e se je ves izpremenil. Poskočil je kakor že dolgo ne, pograbil za vejo in šinil po drevju ko veverica. Hej, to je hilo veselje! Kako j« ljubil tako življenje! Končno je spel svoboden! Kako je že lepo počasi lezel v okove »omikanega švela«! Niti zavedel se sk«ray iji več, da je ujetnik —! Pa sedaj so padle vezi! - 48 - Vse, vse ga je oviralo, obleka, tesne hiše. ozke <>este —. Sedaj je spet prost —! Kaj je »svet«, kaj je »omika« s svojimi stoterimi i>zkimi, tesnimi predpisi in navadami in obziri v pri- meri s tole svobodo —! In — ali mu ni bila odprta pot nazaj v svobodno džunglo —? Pa se kako lahko bi šlo! Malo globlje bi prodrl, se obrnil proti obali in prosta bi mu bila pot nazaj v nje- gov pragozd in h koči —! Hipoma se je Trzan ustavil. Na .nos mu j.e udaril duh leva in brž je ujelo tudi njegovo bisto uho znani šum, ki je napovedoval, da s? plazi po goščavi velika divja m9Čka — lev. Neslišno je pohitel Trzaj) po drevju, sedaj je bil trdo nad levom., Šel je za njim, da bi ga dobil na kraj. kjer bi mogel vreči svojo letečo zanko. Prišla sta na ozko travnato jaso. Prilika je bila ugodna. Rahlo je siknila vrv po zraku, za hip je plavala zanka nad levovo glavo, padla —. Kratek sunek, pa se mu je zadrgnila krog vratu. Brž je privezal konee vrvi k deblu. Žival se je vzpenjala kvišku in grabila s šapami po zraku, pa že se je spustil na tla, jej planil na' hrbet in jej pač dva- najstkrat sunil ostri nož iried rebra. In potem je Stopil Numi na vrat, dvignil glavo vznak in zagnal v strmeči pragozd divji, zmagoslavni bojni krik Kršakovega rodu! * — 49 — Krik je izzveneval v daljnih odmevih po džungli, molče je stal Trzan ob mrtvem levu. Mogočno mu je zavalovelo v dušj hrepenenje po svobodi džungle, po sveži naravi, po šuštenju pragozda, po svobodnih potih, po bojih in zmagah —. Korak —, pa bo prost. Naj gre Arnot sam na Fran- cosko, naj si mislijo beli ljudje v naselbini, da ga je raztrgal lev —. l?rost hoče biti —1 Hudo ga je mučila skušnjava. Tedaj pa se mu je zazdelo, da puje glas dobrega očeta Konstantina! spomnil se je njegovih naukov — in posnona glava mu je klonila, noga, že postavljena v skok, se je umaknila. Pa še nečesa se je spomnil Trzan. V duhu je zagledal pred seboj nežno belo dekle, obraz, obrobljen od zlatih las, sinje ofi, ki so ga pri- jazno gledale —. Spomnil se je Ininih besed v pismu na Arnola: »Tam v Ameriki bova čakala nanj, vsikdar nama bo dobrodošel!« — Trzan je stresel glavo, zagrabil mogočno levovo truplo, si ga vrgel črez ramo in odšel proti naselbini. — Molče so sedeli lovci na verandi in čakali na Trza- novo vrnitev. Vse so poskusili, da bi navezali pogovor, pa ni šlo. Beseda je zamrla in vsak se je molče spet vdal svojim mislim in ugibal, kaj bo z drznim gospo- dom Trzanom. »Moj Bog!« je končno vzkliknil oni, ki je ponudi! stavo. »Te negotovosti ne prenesem več! Puško bom 4 - 50 - vzel .111 v džunglo pojdem ter pripeljem nazaj nesrečnega predrzneža.« »Jaz pojdem z vami!« je vzkliknil eden gostov. »Jaz tudi! — Jaz tudi! — Jaz tudi! —«. Tako so se hkrati vsi ponujali. Kot bi se jim bil kamen odvalil od prsi, tako se jim je zdelo. Jadrno so pohiteli vsak po svojo puško in kmalu nato je vsa družba korakala proti gozdu, do zob oborožena. — />Za božjo voljo, kaj je to so kriknili najbolj plašni med njimi, ko je iz džungle zadonel daljni bojni krik Trzanov. »Cul sem že ta glas. Spodaj v naših kolonijah«, je razlagal eden. Nosači so mi pravili, da tako zarjove go- rila, kadar ubije nasprotnika.« Edini Arnot je vedel, kaj pomeni divji krik. Čul je Claytona pripovedovati, da Trzan z njim naznanja svo- jo zmago. Nasmehnil se je, razveselilo ga je. Saj je Trzan zmagal —. Pa vkljub temu ga je čudno spreletelo, ko je pomislil, da je strašni glas prišel iz grla — njegoveg« prijatelja. Četa se je ustavila na robu pragozda. Pravkar so se posvetovali, kako bi se najbolje porazdelili, da bi brž našli Trzana — ko se v goščavi nekdo glasno zasmeje. Vsi prestrašeni so planili okoli in pograbili za puške — pa zagledali orjaško postavo z ogromnim le- vovim truplom na mogočnih plečah. Celo Arnot je okamencl. - 51 - Kar nemogoče se mu je zdelo, da bi bil njegov pri- jatelj tako naglo opravil z levom, — pa še s takim bor- nim, ubogim orožjem. In ogromno levovo truplo je nosil rta ramenih kakor kdo drug pet tednov staro jagnjel Vsi so obkolili Trzana in ga obsipavali z rado- vednimi vprašanji. Trzan pa se je prezirljivo smehljal. Njihovo čudenje se mu je prav tako smešno zdelo :trželjivost. Ampak — kaj pa naj počne ta visoko izobražena mtada dama s človekom, ki ne zna ne brati ne pisati ne računati, ki ne razume niti najnavadnejših reči, o ka- terih se že mali otroci v šoli učijo —?!« Besede so zalegle. Trzan se je z vso vnemo lotil učenja. Arnol mu je poskrbel dobre učitelje, na dom so ga hodili učit in naglo je napredoval. Pridno je tudi sam — 59 — bral knjige, na večer pa šla šla z Arriotoni v mesto, v družbo, v gledališče, v koncerte. Vsak drug bi bil omagal pri tolikem delu, pa Trzan je bil svež, zdravih, nepokvarjenih živcev in povrh na- darjen in vedoželjen. Misel na Ino končno tudi ni bila najslabša gonilna sila. Trzan je torej imel vse, česar si je svojčas tako vroče želei. Užival je svet in njegovo kulturo v polnil« požirkih. Vkljub temu pa ni bil prav srečen. Predvsem je bil utrujen, duševno in telesno. Presi lil se je s »kulturo«, prenasičen je je bil, h koncu mu že za nič več ni bilo. Včaši se mu je celo vsiljevala mi- sel, ali je pač treba vsega tega njemu, brezpomembnemu človeku, ki nikdar ne bo v človeški družbi na laki stop- nji, da bi mu vse to znanje koristilo —. Pa tudi nezadovoljen je bil. Razočaranje se je oglašalo, spoznanje je prihajalo. Svet ni bil ves tak, kakor si ga je predstavljal tistikrat ko je o njem sanjaril pri knjigah v svoji samotni koč1. Beli ljudje niso bili tako dobri in pošteni, kakor si jih je mislil —. Srečal je že take, ki so bili slabši ko Kršal< ali Sabora ali Sita —. Da, če bi bili vsi kakor sta bila Arnot ali pa oče Konstantin —1 Take misli so mu vzbujale v duši nemir, ki ga nikdar ni poznal v džungli. Vleklo ga je nazaj v preprosto, svobodno življenje, v njegov pragozd —.' In če bi že ne šel nazaj k svojim živalim. — vsaj k očetu Konstantinu hi se vrnil. Edino pri njem je bif — 00 — srečen, odkar živi med belimi ljudmi. In saj tudi oče Korištanlin živi v džungli —. Toda Ine —! Trzan se je zamislil. »Črez teden dni pojdem v Amerik« —t« je dejal sam pri sebi. »In potem —?« Spet je umolknil, djal glavo v dlan in premišljeval. »Bomo videli —!« si je končno sam odgovoril. Vstal je in hotel oditi. Pa znan glas ga je ustavil. »Pozdravljen, prijatelji« Arnot je stopil na verando. »Le kar sedi spet!« mu je klical. »Govoriti morava! —- Natakar, whiskyja in sode!« Trzanu se je obraz razjasnil. Vesel je pozdravil pri- jatelja. »Novice imam za tebe«, je živahno nadaljeval Arnot, »prijetne, neprijetne, nujne in važne«. »Res? Torej pa le kar odpri lorbo in začni!« »Takoj! To ti moram še prej povedali, da sem že pred tedni potihoma pisal v Baltimore v tvojih zadevah. In te dni ,sva se sešla z znancem, ki je pripotoval na- ravnost iz domovine Inine. Zvedel sem marsikaj zanimivega. Poslušaj! Prva novost! — Gospodična Ine ne živi več v Balti- mori, preselila se je na materino farmo v Wisconsinu. Moj poročevalec ni vedel natančno kraja, kje živijo se- daj Porterji, pa to se bo zvedelo v Baltimori. Slaba jim bojda prede vsem skupaj. Že prej niso živeli v sijajnih razmerah, s svojim potovanjem v Afri- — 61 — ko pa se je slari čudak profesor Porler do vralu zakopal v dolgove. Vse bi bilo dobro, da so prinesli domov zaklad, ki ga je šel iskal Porler in ga res ludi našel. Pa oropali so ga, kakor si sam videl. Sedaj pa ni denarja, dolgove de- lajo in upnik, neki bankir Canler iz New Yorka, velik bogataš, jih hudo pritiska. — Kaj praviš na to?« »Zaklad potrebujejo, ki sva ga dvignila!« »Seveda! Pa še kmalu! Toda o lem h koncu! Druga novost —! Cecil CIayton — se še spominjal tistega bledoličnega, bolehavega fantiča,, ki se je' veno- mer muzal krog Ine? — Da? Dobro! — torej ta fant se zdaj da klicati za lorda Greystoke, prevzel je posestvo in naslov tvojega očeta, češ Jobn Clayton je že davno umrl in potomcev ni nobenih. Oropal te je tvoje dedščine —! Kaj pa na to praviš?« »Nič!« je dejal Trzan hladno in malomarno. »Kako naj dokažem, da je bil John Clayton moj oče —? Saj še •sam tega ne verjamem!« »Kaj pa! Seveda! — Sicer pa bom že jaz poskrbel i ta dokaze! Pa vidim da te moje novice nič ne premaknejo •—. Poskusimo torej z močnejšimi topovi! Gospodična Ine ima snubce in sicer za enkrat samo dva. Eden je listi bankir Canler, ki postaja, da mimo- grede omenim, zeio nasilen, ker je upnik. Drugi snubec pa je tvoj prijazni znanec in sorodnik, gospod Cecil Clayton laži-lord Greystoke —. Ine pa baje ne mara ne za enega ne za drugega..— - 62 - , ker ljubi Ireljega, tako baje pravijo vsi. In tako mislim tudi jaz, tvoj prijatelj, ki ti želim vse dobro!« Arnot je napelo umolknil in čakal, kedaj bo Trzan •»kočil po koncu ali vsaj vznemirjenje pokazal. P« Trzan je mirno obsedel in gledal za dimom, ki se je dvigal iz njegove tleče cigarete. »Neverjeten človek!« se je jezil Arnot. — »Trzan, ti divji človek, pri nas v kulturnem svetu se mladi ljudje pri takih vesteh razburijo, veš, planejo po koncu, ali pa vsaj kažejo nenavadno zanimanje, posebno če se njih tiče —! Ali si nič ne misliš, kdo bi utegnil biti tisti srečni tretji tekmec?« »Gospod Filander —?« »Še šale zbijaš, ko gre za Ivojo kožo!« »Drugih belokožJh ljudi pa ne poznam iz bližine inine!« »Pa jaz poznam nekoga, ki je bil nekoč in nekje prav blizu gospodični Ini, ki je velike reči zanjo storil in ji pač zato tudi smel pogledati precej globoko v .OČi —. . , ; Toda čemu bi slepomišila? Prijatelj Trzan, tvoja •ireča je moja sreča! Čas je da se oglasiš! Prekinil boš woje učenje in v Ameriko pojdeš! Koj le dni!« »Tudi jaz sem že tako sklenil.« »Da, res —? Hm —! Torej se pa vendarle nekoliko žanimaš za — Ameriko! Dobro! Jutri pogledava, kedaj odide prvi parnik. Čas do odhoda pa porabiva za priprave. Rad, zelo rad bi šel s teboj. Morebiti bi bilo celo dobro, da bi šel —. - 63 - , Pa mi ni mogoče. Saj veš, oziroma nič ne veš, kako je, če se človek ženi, In še službo moram opravljati. Pa Čuval bom nad teboj in delal in skrbčl po moči. da poj- de vse gladko! Glede zaklada! Pri zlatarju sem bil, ki sva mu ga izročila. Prešlel je zlate in ocenil ves zaklad na 241.000 dolarjev. Dobil je tudi kupca in mož mi je dragevolje koj izstavil nakazilo na banko v Baltimori. Pogodila sva se tako, da ostane zaklad skupaj, do- kler njegov lastnik ne odloči, kaj bo z njim. Pa mislim da mu bodo v danih razmerah dolarji ljubši! No, Vse- kakor dobiš nakazilo seboj in mislim da te ne bodo ne- prijazno sprejeli, če prideš s takim darilom —!« »Kje pa bom denar dobil za vožnjo?« »To je moja briga! če nočeš drugače, pa ti ga po- sodim. Lordu Greystoke s ponosom in rad »dam na upanje!« »Saj sem ti že povedal, da s tvojim domnevanjem ne bo nič!« »Tudi to je moja briga! Za dokaze bom že poskrbel! In prav zalo pojdeš kar jutri z menoj. Upam da ti bom že jutri lahko časti tal in da bom že jutri lahko pred- stavil strmečemu svetu lorda Greysloke.« »Kam pojdeva?« »Dovoli, da sem tudi jaz redkobeseden! Jutri poj- deva k policiji. Nocoj pa v gledališče —.« Trzan je slabo spal listo noč. Ne da bi mu bil »lord Greystoke« delal skrbi. Pre- malo je še po?nal svet, da bi bil znal ceniti imenitne naslove in bogate dedščjne. Vrhu tega je bil prepričan, - 64 - , 4a ni sin lorda Greystoke. Odkod pa bi naj bil prMe 4isU trelji, otroški kostenjak v Claytonovo kočo —? Ne! Dete, ki je o njem govoril dnevnik, je umrl- od gladu, par dni morebiti potem ko sta njegova ro- ditelja umrla iz neznanih vzrokov, najbrž vsled bolezni Na napad ni bilo misliti. Saj so bila vrata trdno za- prta. ko je prvič prišel h koči —. Pač pa ga je vznemirjalo, kar je cul o Ini. Trzana je prvikrat v življenju ranila ostra puščica ljubosumnosti —. Da ljubi Ino, to spoznanje se mu je polagoma in neopaženo razvilo v pplno jasnost, čimbolj je postaj«; kulturen človek in umeval čustva, ki se oplašajo v Mo veškem srcu. Ali pa tudi lne ljubi njega —? Dva snubca se ji ponujala, je pravil Arnoi. in d* nobenega ne mara, ker menda ljubi tretjega —. Trzana —? Zamislil se je. V duhu je gledal mično travnato planoto, doli v daljnem pragozdu Afrike. Tam sta sedela drug dru- gemu nasproti, počivala na begu iz Mbongove vas; ler se krepčala s sadeži, ki jih je nabral po gozdu. Ni raz- umel njenih besed, pa iz njenih oči je sijala'prijaznost —- tako se je prav živo spominjal še danes —. smehljala se mu je, mu vzela zlati navesek z vratu in si ga nadela sebi. Pokazal ji je tudi sliko in tudi lo mu je vzela jo gledala, pogledovala nanj in mu nekaj pravila. Pustil ji je navesek in vzela ga je seboj, — 65 - In ko sta prišla blizu koče, ga je prijela za roko in skoraj vlekla seboj, naj bi šel z njo k njenim ljudem —. Spomnil se je pisma, ki ga je pisala Arnotu. Iz- rečno ga je v pismu vabila, naj pride za njo v Ameriko. Vsikdar bo dobrodošel —. Ali ga ljubi —? Trzan je bil vse premalo izveden v takih vpra- lanjih, da bi si bil( sam dal odgovor. »Vprašal jo bom in jo zaprosil za roko —.« Tako je rasodil. Drugi dan pa je vzel Arnot Trzana seboj k visokemu policijskemu uradniku. »Pa čemu k policijskemu uradniku?« se je čudil Trzan. »Ne boj se, prijatelji Ne bodo te djali v verige! Ti gospodje znajo tudi druge reči! Na razpolago so jim sredstva, ki z njimi doženejo istovetnost dveh oseb iz sledov, katerih drugi ljudje niti ne opazijo. Tako znanje je važno v slučaju, če je treba najti zločinca. Pa tudi v tvojem slučaju bo odločilne važnosti, po mojem mne- nju vobče edina pot. da najdemo, ali si ti Claytonov sin ali ne. Če ti pripomočki odpovejo, potem ne vem —.« Policijski kapitan je bil prijazen človek. Arnot ga je ie prej pripravil na obisk in mu, kolikor je bilo treba, tudi pojasnil zgodovino Trzanovega življenja. Občudoval je Trzana, njegovo krepko, zdravo telo, hvalil njegovo olikano vedenje, kUda prav nobenega sledu več ne kaže o življen ju v džungli, ter dejal: .5 — 5(3 — »Gospod Trzan, policijski uradnik ima bistro oko, opravka ima z najrazličnejšimi ljudmi, vajen je opazo- vanja in iz malenkostnih pojavov v človeški zunanjo- sti si naredi če treba cel roman. Verjemite mi, vaši predniki niso bili ljudje navadne vrste, telesni in du- ševni darovi, ki ste jih podedovali, pričajo o plemeniti krvi in o visoki kulturi. * Pa to, bi končno kdo dejal, so le domnevanja. Po- trebujemo pa nepobitnih dokazov, ker gre za velike re- či, kakor mi je pravil gospod Arnot. Moderna policijska veda, draga gospoda, pozna celo vrsto sredstev, ki z njimi more dognati istovetnost dveh oseb. In sicer z nepobitno gotovostjo. Najmoder- nejše sredstvo, pa tudi najzanesljivejše, so pač odtiski prstov. Gospod poročnik Arnot mi je namignil, da bi se po tej poti morebiti dalo priti na sled vašemu pokolenju. Naj vama stvar razložim! Poglejte, gospod Trzan, konce svojih prstov! Koža ni gladka, kajne, vse polno vijugastih črt je na njej. Dognano dejstvo pa je, da te vijuge in krivulje niti pri dveh osebah niso enake. Lahko se o tem sami pre- pričate, če pogledate tule skozi povečalno steklo svoje prste in potem prste svojega prijatelja!« Trzan je z velikim zanimanjem ogledoval svoje in Arnotove prste. »Res je! Črte na Arnotovih prstih so precej drugač- ne nego na mojih. Posebno na palcu se dobro vidi raz- lika!« »Kajne! — In glejta, te vijuge in krivulje pomagajo najti pravega človeka! — 67 — Vlomilec recimo je bil pri svojem poslu nepreviden pa je napravil nekje na neki šipi odtiske svojih prstov, denimo morebiti, ko je odpiral okno. Koža — tudi na prstih, je navadno nekoliko mastna, svetla, gladka šipa pa je za maščobo zelo občutljiva. Le poskusita tamle na oknu! Tudi odtiski na šipah so zelo razločni in tudi trajni.« Arnot in Trzan sta stopila k oknu, pritiskala prste na šipo in vsa vesela ogledovala madeže, ki sta je na- pravila na gladkem steklu. »Za vlomilcem pa pride detektiv«, je nadaljeval po- licijski kapetan, »in najde odtiske. Koj izreže šipo i odtiski in jo nese na policijski urad. Tam imajo v po- sebnem arhivu shranjene točne odtiske vseh ljudi, Ki so kedaj prišli policiji v roke. Posebni veščaki primerjajo najdene odtiske z zbir- ko in navadno smo storilcu koj za petami. Če pa je bil vlomilec nov človek — tak, ki s policiji še ni imel oprav- ka — potem seve ga je treba šele iskati. Pa tudi v tem slučaju so odtiski važen pripomoček. Detektiv si zna na vse mogoče zvite načine dobiti od- tiske od ljudi, ki so mu kakorkoli sumljivi. — In ž« imamo storilca!« Trzan se je globoko zamislil in hotel nekaj vpra- šati. Pa kapetan je nadaljeval: »Policijski uradi imajo poseben stroj, preprost si- cer, ki pa daje zelo ostre, razločne odtiske. In trpežne. Odtiski v naši zbirki preživijo cel*hxl hudodelcev in vlomilcev. 5* - 68 - , Dam ga prinesti, ga bomo itak najbrž potrebovali.« Pozvonil je in dal slugi kratko naročilo. »Dovolite!« se je tedaj oglasil Trzan. »Dveh reči ne razumem. Ena je tale. Verjamem da so odtiski trpežni in trajni. Videl sem tudi, da niti pri dveh osebah niso enaki. Toda — kaj pomaga vse to, ko pa se koža na prstih obrabi, in če to ne, pa se vsaj v par letih že izpremeni. Tako so mc učili tu v Parizu. In s kožo vred se vendar izpremenijo tudi črte —I V nekaj letih bodo torej tele vijuge in krivulje na mojib prstih čisto drugačne! In kaj potem —.« »Koža se res prelevi«, ga je prekinil uradnik, »pa črte na koži se nikdar ne izpremenijo. Od prve mladosti pa do sive starosti so te črte pri enem in istem človeku vedno enake, potekajo v isti smeri, delajo iste vijuge. Edino povečajo se, ko človek raste, ali pa se nebistveno izpremene, če se na primer vrežele v prst. Pa te izpremembe, posebno če so nasilne, so le ne- bistvene, pravim. In povrh, če posnamete odtiske od vseh petih prstov ter je v danem slučaju vse primerjate z izvirnikom, — tedaj je zamenjava nemogoča. Če bi bili na primer vi, gospod Trzan, v svojih mla- dih letih slučajno kje kam pritisnili svoje prsle in bi nam bili ti'odtiski ohranjeni, — te črte iz mladostnih let bi se popolnoma strinjale s tistimi, ki so na vaših prstih danes po dvajsetih in še več letih —!« > »To je prav tisto, kar sem še hotel vprašati!« je de- jal Trzan zamišljen. »Kako pa hočete vašo vedo upo- rabiti v mojem slučaju —? Ali hočete poslati svoje de- — 69 — tektive doli v afriško džunglo, da poiščejo, če sem kje pustil kak odtisek svojih prstov v mladih letih —? Drugje ko v džungli pa jih ne bodete našli, ker sem vso mladost tam preživel!« »Gospod poročnik Arnot vam bo prišel v tej zadevi na pomoč, če se prav ne motim«, je odgovoril uradnik. »Sedaj pa poglejmo tule naš stroj!« Sluga je vstopil in prinesel ličen zabojček. ■Policijski kapetan je vzel iz njega srednje veliko stekleno ploščo, steklenico gostega črnila, valjar iz gumija in par snežnobelih listov trdega papirja. Na ploščo je nalil par kapljic črnila ter ga z valjarjem razmazal, da je bila vsa plošča pokrita z enakomerno tanko plastjo barvila. »Položite sedaj svoje prste na ploščo, gospod Trzan! Takole! Najprvo štiri, potem pa palec z dlanjo navzdol! Dobro! Sedaj pa še desno roko!« Trzan je poslušno in pazljivo pritisnil prste na steklo. »Sedaj je dvignite, mirno, enakomerno, da ne raz mažete črt! Dobro! Pritisnite sedaj prste v isti legi na tale list papirja! Pa v isti legi! Tule sem levo roko in sem desno. — Izvrstno!« Na listu so se jasno in razločno odtisnile črte in vi- juge Trzanovih prstov. »Vidite, to so odtiski vaših prstov! Sedaj nam je treba le še odtiskov iz vaših mladostnih let, — pa bo- dete videli da so prav isti.« — 70 — »Ali traja dolgo časa tisto primerjanje?« je vprašal Trzan. »Navadno je podobnost vidna že koj na prvi po- gled. Posebno kadar so odtiski jasni in pazljivo na- rejeni. Včasi pa traja primerjanje dalje časa in delo vza- me v roke poseben strokovnjak, ki se bavi samo s tem poslom.« V tem je potegnil Arnot iz žepa drobno črno knji- žico ter je zaglobil vanjo. Trzan je zavzet gledal prijatelja —. Kako je prišla črna knjiga v njegove roke —? Da —, sedaj se je spomnil. Ko sta bila na potovanju k belim ljudem, tistikrat jo je pokazal Arnotu. In nato se ni več menil zanjo. Saj je ni znal brati —. Arnot jo je gotovo vtaknil v žep. Čisto pozabil je na knjižico —1 Kaj neki namerava Arnot z njo? Arnot je med tem listal po knjigi ter končno obstal na neki strani. Par obledelih, pa še vedno precej raz- ločnih madežev je bilo na robu. Ponudil je knjigo kapitanu. »Povejte prosim, ali so tile odtiski podobni onimle ki jih je gospod Trzan pravkar naredil na listek!« Uradnik je vzel močno povečevalno steklo ter po- zorno ogledoval odtiske. Todaj je Trzan razumel namen obiska in dolgo, učeno razpravo policijskega kapitana. — 71 — Odtiski v črni knjižici — v Claytonovem dnevniku — bi naj dali odgovor na veliko skrivnost njegovega življenja —. Sklonil se je in napeto opazoval uradnika. Hipoma pa se je vzravnal, mahnil z roko ter se na- smejal. Arnot ga je začuden gledal. »Iz vsega tega ne bo nič!« je dejal in iz glasu mu je donela trpko razočaranje. »Pozabil si, prijatelj, da je truplo otroka, ki je odtisnil svoje prsteke v dnevnik, le- žalo več kot dvajset let v koči svojega očeta —! Vse ži- vljenje sem videl njegov kostenjak v zibelki —.« Kapitan je radovedno dvignil glavo. »Le nadaljujte, gospod!« mu je rekel Arnot. »Po- vem vam zgodbo pozneje, — če gospod Trzan dovoli?* Trzan je pokimal. »Ponavljam ti, da ne bo nič!« je polglasno pravil prijatelju. »Brez potrebe nadlegujeva gospoda! Tile drobni prsteki ležijo pokopani na robu džungle!« »Ne vem, če je lako nepobitno res, kar praviš! Mo- goče je seve —. Pa če ti nisi sin Johna Claytona lorda Greystoke, — potem za Božjo voljo pa povej, kako si prišel v tisto divjo, strašno džunglo,.kamor razen Claytona še nik- dar noben beli človek ni stopil —?« »Ne vem!« je odvrnil Trzan trpko. Vstala sta in počasi stopila k oknu, zamišljena zrla v vrvenje pariške ulice ter pohajala vsak za ^svojimi mislimi. - 72 - , »Pa dolgo traja tisto primerjanje —! je pomislil Arnot in po strani pogledal k miri. Zelo se je začudil —. Policijski kapitan ni več primerjal odtiskov —. Naslonjen nazaj je sedel v stolu in hlastno pregle- doval drobne vrstice Claytonovega dnevnika. ArnOt je zakašljal. Uradnik je dvignil glavo in naglo položil prst na usta. Arnot je razumel migljaj ter se molče spet obrnil k oknu. »Gospoda!« ju je tedaj glasno poklical policist. Stopila sta k njemu. »Stvar ni tako enostavna, kakor sem si mislil«, je pravil. »Zadeva je velevažna, mnogo, da, vse zavisi od pravilne rešitve. Ne upam si sam izreči končne sodbe. Pa saj imamo strokovnjaka! Izkušen je, reševal je že vprašanja, ki je pri njih šlo za življenje. Žal da ga trenutno ni v Parizu, črez dober teden pa se vrne. Pustita gospoda dotedaj zadevo v mojih rokah! Črez par dni, kvečjemu v desetih dneh vama lahko od- govorim!« »Škoda!« je dejal Arnot. »Upata sva, da že danes dobiva odgovor. Gospod Trzan mora namreč v par dneh odpotovati, koj ko dobi parnik.« »Ne moreta čakati?« »Ni mogoče«, se je oglasil Trzan. V Ameriko po- tujem, zadeva je zelo nujna.« - 73 - , »Nič ne de! Čemu pa imamo brzojav —! Pustite gospodu Arnotu svoj naslov. Ko konča naš veščak svoje delo, ga obvestim in brzojavno vam naznani, kaj smo našli. — Če pa bomo gotovi še pred vašim odhodom, je pa še bolje, kajne?« »Kako sodite o zadevi, gospod kapitan?« »Ni dvoma, odtiski so si podobni, gospod poročnik! — Pa kakor rečeno, premalo sem veščak, da bi si upal dali obvezen odgovor o taki važni, vse odločujoči za- devi. Počakajmo na strokovno sodbo!« Poslovila sta se. Arnot je prepričeval Trzana o nezmotljivih uspe- hih moderne kriminalistične vede in pravil, da bo v par dneh najden dokaz za njegovo trditev. Trzan ga je mirno poslušal. »Zame je tretji, otroški kostenjak v Claylonovi ko- či prejkoslej težkoča, ki mimo nje ne morem, pa če so si odtiski še tako podobni«, je dejal po dolgem molku. »Torej ni druge pomoči«, se je kregal Arnot napol v šali napol v jezi nad trmastim nevernim Tomažem, »ko da gremo doli v Afriko, vzamemo seboj stro- kovnjake-naravoslOvce, izkopljemo tisti zagonetni ko- stenjak ter pogledamo, čegav da pravzaprav je.« »Bi bilo res najbolje —.« vii. Pri 111 i se oglašajo snubci. V predmestju Baltimore se je ustavil avto pred staro dvonadstropno hišo. Mož štiridesetih let, krepke polne postave, samo- zavestnega nastopa, pa z neprijetnimi, odbijajočimi potezami v obrazu, je izstopil, odslovi! vozača in odšel v hišo. V knjižnici je sedel gospod profesor Porter ter se uglabljal v velevažna vprašanja o prazgodovini člo- veštva. Ko mu je sluga naznanil obisk, si je komaj še snel očala, pa je že stal prišlec pred njim. »O —, gospod Canler! Me veseli —!« je dejal. Obraz pa mu je legel v zabrižene gube in iz glasu mu je donela zadrega. »Kako je? Sedite vendar, prosim!« »Dober večer, dragi profesor!« je pozdravil Canler in stisnil starcu roko. »Na vso srečo ste prišli še o pravem času, gospod Canler! — Ine odide v par dneh v Wisconsin. Skoraj bi jo bili zgrešili. Saj ste prišli pravzaprav k njej? Seveda —! Koj jo dam poklicati.« »Hvala, profesor! Prišel sem predvsem k vam!« »Ah —! Me veseli —! Me veseli —!« — 75 — Spet so mu neprijetne misli nagubale čelo in nje- gov glas je izdajal vse drugo ko pa veselje nad obis- kom. Raztreseno si je nataknil očala, jih spet snel, pri- čakovaje gledal gosta in nemirno premikal noge. »Gospod profesor«, je začel bankir Robert Canler počasi in premišljeno in kakor bi vsako besedo tehtal. »Gospod profesor, prišel sem nocoj, da izpregovorim z vami končno bešedo o Ini. Moja srčna želja vam je znana in velikodušno ste mi tudi dovolili, da sem se smel približati vaši gospo- dični hčerki.« Profesor Porter je nemirno mencal na stolu. Kadar- koli je Canler govoril o Ini, vsikdar je bil nemiren. Bogvedi zakaj. Saj je bil Canler za Ino sijajna pri- dobitev —. »Ampak Ine —«, je nadaljeval Canler, »— nje pa ne razumem! Danes ima en izgovor, jutri drugega. Zdi se mi, da si vsakik-rat oddahne, kadar se poslovim.« »Bežite bežite!« je škodoželjno ugovarjal profesor in gube v licu so se mu zadovoljno režale. »Bežite be- žite, gospod Canler! Ine je ubogljivo dete. Storila bo kakor ji bom jaz naročil.« »Torej še vedno smem upati na vašo pomoč?« je vprašal Canler vidno olajšan. »Seveda seveda! Kakor sem dejal —!« je nervozno hitel profesor Porter. »Kako morete sploh dvomili o tem? Saj sem vedno bil na vaši strani!« »Tisti mladi Clayton, veste —! je razkladal Canler z nezaupnim glasom in obotavljaje se. »Tisti Clay- — 76 — ion —! Že par mesecev se potika tod in se muza krog gospodične Ine. Ne vem sicer, ali se gospodična Ine briga zanj aLi ne. Pravijo pa, da je podedoval imeniten naslov in še imen i tre j še premoženje po svojem stricu. Nič čudnega bi torej ne bilo«, je pravil in neprijetne poteze na licu so se mu še poglobile, »če bi jo končno vendarle pre- genil in premotil. Razen če —.« »Bežite bežite, gospod Canler! Razen če kaj —?« »Razen če«, je dejal Canler počasi in s skoraj gro- zečim poudarkom, »če bi se vam ne zdelo primerno, da se z Ino koj poročiva —.« »Saj sem ji že pra il in pravil, da bi bilo za nas vse najbolje«, je boječe in otožno odgovoril Porter. — — »Tako mlado dekle stane vedno več, čimbolj se bliža možitvi«, je tarnal. »Naše gospodinjstvo je preskromno in ne doseza več stroškov, ki je zahtevajo njene dru- žabne obveznosti.« »In kaj je odgovorila —?■ »Odgovorila je, da ji še ni za možitev in da lahko živimo na materini farmi v Wisconsinu. Tam da bo življenje cenejše, pravi. Farma ne nese mnogo. Pa skromno se da od nje živeti. In še nekaj malega bi ostalo. Vsaj najemniki so si dosedaj še vsako leto nekaj dali na stran. Kakor rečeno, gospod Canler, v par dneh odidemo v "VVisconsin. Gospod Filander in gospod Clayton sta že odpotovala, da pripravita in uredita stanovanje.« »Clayton —?« je vzkliknil Canler vidno vznemir- jen in nezadovoljen. »Čemu pa on —? Zakaj pa meni — 77 — niste ničesar povedali —! Prav rad bi bil šel in poskrbel za vašo udobnost —!« »Ine pravi, da smo že itak preveč vaši dolžniki.« Canler je odprl usta da bi odgovoril, ko so za- šušieli hhni koraki na hodniku. Ine je vstopila. »O — oprostite!« se je ustavila na pragu. »Mislila sem, da so oče sami —.« »Le jaz sem na obisku, gospodična!« je hitel Canler in živahno vstal. »Le vstopite, prosim, Prav nič naju ne motite! še čisto prav ste prišli! Kar k nama prisedite! O vas sva govorila —.« »Hvala!« Ine je sedla na stol, ki ga ji je Canler uslužno ponudil. ■ ' »Hotela sem povedati očetu, da je Tobey prišel. Pčmagal bo namreč očetu pripraviti knjige, ki je vzame seboj. Sicer jih bo spel naložil toliko kakor tislikral ko sni o šli v Afriko. Si je tudi mislil naložiti celo knjižnico —.« »Tobey je prišel —?« se je hlastno oglasil gospod profesor. »Zelo dobro! Jako dobro! — Govoriti moram z njim. Kje pa je?« »Zunaj v veži se pogovarja z Barbo. — Ampak, oče —!« ' »Jako dobro! Koj ga poiščem. — Zelo dobro! Oprostita, otročiča, za trenutek —!« In že je slari mož s sumljivo naglico smuknil skozi vrata. , — 78 — Komaj pa so se vrata zaprla, se je že Canler tudi lotil Ine. __ »Poslušajte, gospodična Ine«, je dejal kar brej ovinkov, »kako dolgo me še mislite za nos voditi? Od- bili me niste, obljubili pa tudi še nistel Naj bo dovolj odlaganja in čakanja in izgovar- janja! V par dneh se lahko poročiva! Čul sem, da ho- čete v Wisconsin odpotovati. Želel bi da bi bila poro- čena še pred odhodom —. Sicer pa želi tako tudi val oče, kakor veste?« »Vem —s« Šepetaje, komaj slišno je odgovorila Ine. Poblede- la je. Stisnjene ustnice so se ji rahlo tresle, v oči so ji silile solze. Pa hrabro se je premagovala. Za hip je molčala, nato pa je dvignila glavo, mir- no, ledeno hladno je govorila. »Ali se zavedate, gospod Canler, da me — ku- pujete, če me silite k poroki? Kupujete za peščico be- raških dolarjev —? Seveda veste to, gospod Canler! Na to ste upali, s tem ste računali kot podjeten in premeten finančnik ti- stikrat ko ste ponudili očetu posojilo za njegov — oprostite da tako rečem! — prismojeni izlet na kap- verdiške otoke, ki bi pa bil vkljub vsemu bogato uspel, da ni zaklad na nerazumljiv način izginil. Najhuje bi bili seve iznenadeni vi, gospod Canler, Je bi bil oče zaklad domov prinesel. Kajti o tem ste bili p*č trdno prepričani, da ne bomo ničesar našli. Preveč se razumete na take reči! Pa ste tudi preveč dober fi- nančnik in hladen računar, da bi bili posodili denar na — 79 — zaklad, zakopan nekje na otokih zapadne Afrike, in še celo da bi ga bili posodili brez jamstva! Ne —! Prepričani ste bili, da ne borno našli nič. In ker ste vkljtib temu denar posodili, ste pač računali na drug dobiček —. Vedeli ste, da vam denarja ne bomo mogli vrniti in da nam bodete s posojilom roke zvezali. Vedeli ste, da bodete s posojilom, s takim brezupnim posojilom, naj- Jažc dobili mene, me prisili v možitev, ne da bi-bilo na zunaj opaziti kake sile. Nikdar niste omenili posojila. Pri vsakem drugem možu bi mislila, da je to znamenje plemenitega, veliko- dušnega značaja. Pa imel je trdo kožo. In kar je bilo glavno, svoj na- mene. Poznam vas, bolje poznam nego si mislite! Vdala se bom, če ne bo druge pomoči. Pa treba je, da se razumeva, — čimpreje tem bolje. In enkrat za vselej!« Razvnela se je h koncu svojega govora, lahna rde- iea jo je sprelelavala, oči so se ji parkral sovražno za- bliskale in zadnje besede je kar vrgla Canlerju v obraz. Canler je med njenim govorom zaporedoma za- rdeval in prebledeval. Sram ga je bilo in jezen je bil. Mlado dekle je razkrinkalo njegove načrte in mu z brezprimerno drznostjo očitalo' podlost in neznačajnost m kdo ve kake druge lepe lastnosti še vse. Pa imel je trdo kožo. In kar je bilo glavno, svoj na- men bo dosegel, to je videl. Ptičica mu ni mogla uiti. Vstal je, se namuznil prisiljeno in dejal s posme- liom: — 80 — »Čudim se vam Ine! Nisem mislil, da ste taki. Pri- sojal sem vam več samopremagovanja, več — ponosa! Seveda, povedali ste prav. Kupil vas bom —. Res je, priznam. Vedel sem, da bodete navsezadnje le prišli na to. Saj ste bistroumni dovolj. Pa mislil sem, da ste tudi ponosni in da se ne bodete izdali, niti si sami sebi pri- znali takega ponižanja. Toda — imejte svoja pota!« je končal malomarno. »Glavna reč je, da vas gotovo dobim. In to je končno vse, kar si želim!« Ine ni zinila besedice. Obrnila se je in odšla iz sobe. Nekaj minut pozneje je pristopical profesor Porler po hodniku in naletel na Canlerja, ki se je odpravljal domov. Raztreseno ga je pogledal stari gospod profesor, se ustavil in zamišljen položil kazalec na čelo. »Kakor sem dejal, gospod Canler —! Saj pravim, tele mlade ženske so samo zato na svetu, da nas moške motijo v naših znanstvenih pogovorih! Kakor sem de- jal, gospod Canler, moje mnenje, je slejkoprej. da iz- hajajo pritlikavci osrednje Afrike od —.« Pa gospoda bankirja Canlerja je zelo malo zani- malo pokolenje pritlikavih narodov osrednje Afrike, Brez poklonov je pograbil razmišljenega gospoda pod pazduho, ga potegnil v sobo nazaj in mu v kratkih, ne- voljnih besedah razložil uspeh svojega pogovora z lno. »Hm hm —! Jako značilno —! Zelo značilno —!« je nevoljno majal z glavo gospod profesor in skušal na- gubati čelo, oči pa so se mu vkljub vsem naporom sme- jale v tolikem neprikritem zadovoljstvu, da ga je sko- — 81 - raj gotovo opazil tudi Canler. »Saj pravim, tele mlade ženske današnjih dni pač ne poznajo več uboglji- vosti —. Koj grem po njo, pa jo pripeljem sem in vpričo mene —.« »Hvala lepa, profesor! Za danes imam dovolj takih prizorov! Jutri se vrnem. Zastavite do tedaj svoj očetov- ski vpliv pri dekletu! Ponavljam vam, da ne morem več čakati! Želim, razumete, želim, da se stvar uredi še pred vašim od- hodom v Wisconsin! Z Bogom, gospod profesor!« »Kakor sem dejal, gospod Canler —!« je klical za njim profesor Porter. »Tale mladi ženski svet —! Saj pravim —!« Ko je Canler drugi dan prišel, Ine ni bilo doma. In ko je tretji dan prišel, jo je našel sredi zabojev in kov- čegov v polni potni pripravi za odhod. »Sami vidite, gospod Canler, da danes ne morem biti razpoložena za svatovske pogovore! Jutri zarana od- potujemo. Ali nas pospremite na vlak?« Canler je polihoma klel in se priduševal, da bo de- kle dobil, pa če bi bilo treba za njo prebroditi Zedinjene države od vzhodnega konca do zapadnega. »Glavna reč je, da je ne pustim predolgo s CIay- tonom skupaj! — Koj moram za njo v Wisconsin!« Tako je umoval in ko mu je Ine voščila svoj hladni zbogom, je še za odhajajočim vlakom vpil, da jo črez teden dni obišče na farmi. f — 82 — Wisconsin leži v severnem delu Zedinjenih držav. Dežela je polna rodovitnih planot in gozdov, toda pre- cej redko obljudena, železnic in velikih mest nima mnogo, le velike farme — kmetije — so razteresene po njej, samotne in po pol dneva druga od druge oddaljene. Ine je podedovala po materi srednje veliko farmo, polja, travnike in gozd. Posestvo ni bilo slabo, dalo se je živeti na njem, le zelo oddaljeno je bilo od mesta in železnice. Mnogo je žrtvovala Ine, ko se je preselila na sa- motno farmo. Vajena je bila velikomestnega življenja, zabavnih druib, koncertov, gledališča. Vedela je, da ji bo vsega tega manjkalo v novem življenju in še mnogo drugega. Pa še več bi bila žrtvovala, samo da se re3i nadležnega snubca. Canler je imel svojo banko v New Yorku, tam je tudi živel. Iz New Torka v Wisconsin je bilo daleč, sil- no daleč. Posli so Canlerja držali v mestu in Ine je ra- čunala, da bo v Wisconsinu prej mir pred njim ko pa v bližnji Baltimori. In s časom, si je mislila, se bo stvar že dala kako urediti. Morebiti tako, da bo polagoma odplačevala dolg iz prebitkov kmetije. Ali pa se bo karkoli zgodilo —. Polna boljših upov je stopila iz vlaka. Clayton jih je čakal na kolodvoru. Posedli so v avto, na drugega na- tovoriti razsežno prtljago in se odpeljali po valoviti, brezkončno dolgočasni planjavi proti farmi. Ine že dolgo let ni bila v Wisconsinu. Zadnjikrat je obiskala farmo, ko ji je mati še živela. Spominjala se je še, kako je bilo tistikrat. 1 — 83 — Spodaj v ravnini so ležala gospodarska poslopja in stanovanja najemnikov, gori na valoviti višini pa je stal »dvorec«, materin dom. Za hišo je ležal obsežen vrt, za njim pa še je koj začel gozd, ki je segal par ur daleč v deželo. Ko se je mati preselila v Baltimoro k možu, so prevzeli posestvo najemniki, hiša je ostala sama in prazna. Nihče je ni popravljal in dobro se je še spomi- njala izza zadnjega obiska, kako žalostna in zane- marjena je samevala na holmu. Zato je vsa začudena odpirala oči, ko je avto pri- drdral v bližino naselbine. Snažna, enonadstropna vila se je belila v popoldan- skem solncu vrh griča, mičen balkon poln cvetlic je kraljeval nad glavnim vhodom, široka bela vozna pot je peljala na grič. V nemem čudenju je gledala vse te izpremembe. Mislila je na Claytona in srce se ji je krčilo. Avto je obstal pred vhodom. Gospod Filander in najemnik sta pozdravila nove gospodarje. Clayton je bil zaposlen pri stroju, profesor Porter pa se je koj lotil svojih zabojev s knjigami. Te so bile njegova prva in edina skrb. Za izpremembe na hiši se ni zmenil ali pa jih menda vobče še niti opazil ni. 0 Ine je izstopila in sama pohitela po sobah. Ko se je mati preselila v Baltimoro, je odpeljala del pohištva seboj, drugo pa so prevzeli najemniki. Sobe so ostale prazne. Toda sedaj —! 6* — 84 — V nemem iznenadenju je obstajala na pragih, s strahom je odpirala vrata, kamor je pogledala, povsod vse novo, vse opremljeno. Clayton je poskrbel za vse —. Po sobah novo, okusno pohištvo, zavese, preproge, povsod ličnost, udobnost, bogastvo, skrajda razkošje —. Ničesar ni manjkalo, karkoli si je mogel poželeti raz- vajen mestni okus, vse je bilo pripravljeno. In kako dobro je zadel Clayton njen, prav njen okus! Sama bi si ne bila bolje izbrala —! In besedice ji ni omenil Clayton. Vse je natihoma naredil —-! Ko je pregledala, vse sobe, je hotela stopiti še n« balkon. V predsobi pa je zadela na Claytona. »Ah, gospod CIayton!« je vzkliknila. »Kaj ste na- redili !« Veselje, zadrega, strah je govoril iz njenega glasu. »Psssst -!« je svaril Clayton. »Tiho, da oče n« čuje! Ničesar ne bo opazil razmišljeni gospod profesor, če molčite. Nočem da bi zvedel —.« »Pa zakaj —?« »Nikar se ne vznemirjajte, gospodična! Da ste vi- deli, kako nesnaga in kaka zapuščenost je gospodaril« tod, ko sva prišla z gospodom Filandrom pred par tedni sem! Kar misliti si nisem mogel, da bi se vi, gospodična, naselili v tako zanemarjeno gnezdo. Kar sem storil, je le malo! Rad bi bil storil več, pa y takem kratkem času in pri toliki oddaljenosti od vsa- — 85 — kega večjega mesta mi ni bilo mogoče —. še enkrat prosim, nikar ne povejte očetu!« »Ampak gospod Clayton, saj veste, da vam nimamo s čim povrniti —!« je dejalo dekle skoraj jokaje. »Za- kaj ste nas tako zelo zadolžili —!« »Nikar, Ine!« je odgovoril Clayton otožno. »Če bi bilo samo za vas, — verjemite, ne bil bi tega storil, ker vem, da bi vas bil užalil. Ampak — ljubi, stari gospod profesor! Ali bi naj stanoval na svoja stara leta v taki luknji? Mislite si prosim, da sem storil vse to le zanj. Ali mi hočete napraviti to veselje —?« »Mislila si bom tako, gospod Clayton! Saj vem da ste bogati in plemeniti dovolj in da ljubite mojega oče- ta in — oh, Cecil, kako rada bi vam vašo velikodušnost povrnila s tem, kar ste si zaslužili, — s tem, kar si sami najbolj želite!« Trenuten molk je zavladal. Proseče jo je gledal €layton. Končno je dejal: »Pa zakaj ne?« »Ker — ker ljubim drugega.« Spet sta umolknila. Dolg, mučen molk je bil. Ine je povešala oči, Clayton pa je strmel vanjo, kakor bi jo bil videl prvikrat v življenju. Nazadinje je neverno vprašal: »Canlerja — ?« »Ne!« »Saj ga poročite —! Sam mi je pravil.« Ine je vztrepetala. t - 86 - , »Ne ljubim ga!« je odgovorila ponosno. »Koga pa —?« Ine ga je proseče pogledala. »Gospod Clayton! Ne silite me k odgovoru! Naj ostane zakopan na dnu mojega srca! Vem da je moja ljubezen brezupna, da se ne bo, da se ne more nikdar uresničiti, če bi tudi —.« Spet sta molčala. CIaytonu so begale misli, zaman je ugibal, kdo bi utegnil biti njegov srečni tekmec. »Ne bom silil v vas, Ine!« je dejal otožno. »Le eno mi povejte, če ne ljubite Canlerja., zakaj pa ga potem mislite poročiti? Zavoljo tistega denarja —?« Ine je nemo pokimala. Clayton je stopil k njej. »Ine —! Ali res ne morete in nočete meni zaupati? Ali nimam denarja dovolj,, mnogo več nego ga po- trebujem? Ali res ne morete vsaj malo ljubiti — mene?« Ine ga je pogledala v oči, mirno, odkrito. »Cecil! Jaz vas spoštujem! če se že moram komu prodati, se bom prodala tistemu, ki ga zaničujem. Kako bi mogla živeti z vami, ki vas cenim itn spoštujem, če bi se morala dan za dnevom zavedati, da ste me — kupili! Srečnejši bodete brez mene, pa z zavestjo, da vas cenim in spoštujem, ko pa če bi vas morala sovražiti, ker ste me kupili —.« Na stopnicah so se čuli glasovi. »Hm hm ! Jako značilno -! Zelo značilno -!« je modroval gospod profesor Porter sam pri sebi. »Ka- kor sem že dejal, kdo bi si bil mislil, da se bo pohištvo tako dobro držalo vsa leta sem, odkar je moja ljuba — 87 — rajna žena zapustila tale svoj dom! In sploh vsa hiša, — kako snažna in čedna je ostala! Jako značilno —t Zelo značilno —! Hm hm —!« Ine je odbežala po sobah, Clayton pa je ves potrt in žalosten stopil profesorju Porterju naproti. Porterji so se kmalu vživeli v nove razmere. V šti- rinajstih dneh jim je bila farma s svojo samotno oko- lico ljuba in domača kakor nekdaj živahne baltimorske ulice. Vsak je šel za svojim opravkom kot da je vse dni živel na farmi. Gospod profesor se je zakopal s svojim tajnikom, gospodom Filamdrom, v kupe knjig in nadaljeval svoja učena raziskovanja o prazgodovini človeštva ter hodil na sprehode. Pa si je redno zašel, da je imel ubogi gospod Filander nadčloveške trude in skrbi z njim, preden ga je spet našel in spravil domov. Ine je hodila okrog z objokanimi, suhimi očmi in pomagala Barbi pri gospodinjstvu. Najrajši pa je ho- dila po vrtu in po bližnjem gozdu, sanjala in mislila. Clayton je žaloval, pa vseh nad le še ni zakopal. Edini nevarni tekmec mu je bil Canler. Oni »drugi« sploh ni prišel v poštev, saj je Ine sama pravila, da je njena ljubezen brezupna. In naredil si je nov načrt, ka- ko se bo iznebil Ganlerja. V Ino pa ni več silil od tistihdob. Rad bi se že bil poslovil, čutil je, da pravzaprav po Inini odpovedi ne sme in ne more več stanovati z njo pod eno streho. — 88 — Pa zadrževali so ga. In posebno še Ine. Dejala je, da bi ji bilo dolgčas, če bi odšel. In oslal je. Polagoma in tiho so se začele plesli nevidne vezi med Ino in CIaytonom, da niti sama nista vedela zanje, Kdo ve kako bi se bile stvari še obrnile. Tedaj pa se je nepričakovano spet pojavil Cainler. Že njegov prvi nastop je pokazal, da se topot ne da več odpraviti z izgovori in z odlaganjem. Z vso vztraj- nostjo se je lotil starega profesorja Porterja in ga silil, naj vpliva na hčerko. Rekel je da ne odide, dokler ne dobi Inine obljube. Ine je hudo trpela. Od ene strani ji je prigovarjal oče, zahteval od nje pokorščino in jo prosil ,in rotil, naj reši čast hiše, z druge strani pa ji je Claytom ponujal pomoč in silil vanjo, naj sprejme v dar tistih deset tisoč dolarjev in naj plača Canlerja, on pa da bo že počakal na njeno naklonjenost. Pa Ine ni mogla sprejeti velikodušne ponudbe. »Vse preveč vas spoštujem, da bi se prodala vam!« je pravila. In končno je prišlo, kar je moralo priti. Ine se je vdala Canlerju, samo da bi se rešila nad- ležnega in osovraženega prigovarjanja in siljenja. Zmagoslavno je razlagal Canler svoje načrte za bližnje dni. Že zaroka, je pravil, se mora kar najlepše vršiti. Koj jutri da se popelje v mesto in poskrbi vse potrebno zanjo. — 89 — Po zaroki se odpeljejo vsi skupaj v Baltimoro. Tam bo v štirinajstih dneh poroka, taka, kakršne Baltimora še ni videla in kakršna se spodobi za bankirja Canlerja iz New Yorka. Po poroki pojdeta z Ino na ženitvanjsko poto- vanje, gospod profesor pa se bj vrnil na farmo ter se polagoma preselil v New York. Tam namreč bodeta •odslej z Ino živela. Tako je razlagal Canler ter se odpeljal. Za seboj pa je pustil hišo polno žalosti. Profesor Porter se je prejkoslej s svojim prijateljem zakopaval v kupe učenih knjig. Pa nista študirala. Mesto tega sta se prepirala o pravicah starišev in o dolžnostih otrok ter sta končno — jako značilno! — oba in s čudovito in redko enodušnostjo lopnila po oblastnem in nasilnem Canlerju ter zabavljala huje ko se je dalo. Barba je godrnjala po kuhinji, si brisala solze s sajastim predpasnikom in nevoljno metala krog sebe ponve in kožice. Qlaytan pa je hotel oditi. Toda Inine žalostne oči so ga zadrževale. Ni je mogel zapustiti. Povrh je še neprestano upal, da se bo nekaj, kar- koli, zgodilo in izpremenilo obupni položaj. Pa nič se ini zgodilo. Le Canler se je vrnil z dvema okrašenima avto- mobiloma in s kopo prijateljev. Slovesno so obhajali ta večer zaroko. — 90 — Drugo jutro pa so se začele priprave za odhod. Opoldne so mislili odpotovati. — Ine je ušla šumni družbi in pobegnila na vrt, od tam pa v gozd. Daleč zunaj sredi gozdne tišine je ob ozki stezici stala poltrbla klopica. Tja je zadnje čase rada priha- jala, tja je hitela tudi tisti dan, — poslednji svojega svobodnega življenja. Zdrknila je na klop in dolgo zadržane solze so ji planile v vroče oči. Ves svoj užaljeni ponos, ves svoj strah pred kruto bodočnostjo, vso svojo tajno, brez- upno ljubezen je vlila v svoje solze. Skrivala je vse dni sem, premagovala se je, nihče bi naj ne vedel, kako bridko ji je. Tu pa se bo raz- jokala, potem pa bo šla nazaj med ljudi, — mirna, hladna, malomarna za vse kar jo čaka —. Iz nedrij je potegnila zlat navesek, okrašen z dia- manti in obešen na težko zlato verižico. Odprla ga je. pobledela slika mladega moža je bila v njem in pole^ slika mlade, lepe žene. Dolgo je gledala sliko, pomirila se je, skoro po- zabila je na solze. »Za las sta si podobna!« je šepnila in se zamislila daleč v stran v neki drugi gozd, na mično travnato planoto —. Tam sta sedela, dolgo je bilo temu, z njim, ki je bil tako zelo podoben možu na sliki, jedla sadeže ki Jih ji je nabral po gozdu, si gledala v oči in se smejala ker se inista razumela. — 91 — Tistikrat, da, je bila srečna, srečna kakor nikdar poprej in ne pozneje v življenju —. Kolikokrat je mislila nanj, kolikokrat ogledovala sliko —! Da, tega neznanega, lepega jiunaka je ljubila, pri njem je bila srečna, srečna bi bila tudi sedajle t njim —. Pa saj ni bilo mogoče —1 Tisoč in tisoč milj je ležalo med njima, ne našla bi ga, če bi ga tudi šla iskat —. In Bog vedi, če je vobče še živ, tam doli v divji džungli, sredi tolikih nevar- nosti —. Pa ne samo da ju je ločil prostor, tudi življenje ju je ločilo —. Ali bi mogla živeti z njim —? Ali pa on z njo —7 Preveč ju je ločilo —! Neznani beli junak doli v afriški džungli je bil vzor moške lepote, poosebljena zdrava, nepokvarjena mladost in svežost, pa vzor, ki ga občudujemo in lju- bimo, ki pa ni dosegljiv —. »Usoda mi je odločila Canlerja, njega moram vzeti«, je šepetala. »CIaytona spoštujem, moj najboljši pri- jatelj je. — Tebe pa, moj mladi, lepi, neznani junak, tebe pa ljubim in te bom ljubila do zadnjega vzdihljaja ter čuvala-spomin nate v skritem kotičku svojega srca, najdražji, najljubši spomin —. Ti si moj, moj junak, Ine pa je tvoja —1 Tako se je tolažila in mirila in solze so se ji po- sušile. - 02 - , »Nikdar se ne bova več srečala v življenju —. Ni aama bilo usojeno -!« je vzdihnila, skrila navesek v nedrije in počasi vstala. Pa glasno je kriknila, kolena so se ji zašibila, vsa kri ji je planila k srcu in v nemem strahu in iznena- denju se je sesedla nazaj na klop. Na stezi, komaj par korakov od nje, je nekdo std i —, Visok človek, vitke postave, širokih pleč in čudno zarjavelega obraza —. O —, in ta obraz —1 VI. Trzan, Ine in Canler. »Ine —1« Vsa se je tresla. Z velikimi, plašnimi, začudenimi očmi je gledala zagoreli obraz. Kako dolgo je že stal tukaj pred njo in jo opazo- val —? In kako je prišel sem —? On —! Pozna jo —! Pa saj ni mogoče —! Preveč se je zagledala v pobledelo Sliko, ki mu je tako zelo podobna —1 Sedaj pa jo motijo oči —! Sanja —1 Saj ni mogoče —! Toda pozna jo —! Po imenu celo —! Nehote so se ji izvile besede: »Ti si —? Vi. ste —?« »Da, jaz sem!« je odgovoril francoski. »Tisti, ki vam je dal zlati navesek —.« Stopil je bliže. »Dovolite, da govorim francoski! Francoščino sem. se najprvo učil. Sedaj se učim angleški. Pa še ne znam dobro.« — 94 — Njen strah se je umaknil neznanemu čudenju. Srce ji je burno bilo. Lica so ji gorela, čutila jih je in v ljubki zadregi je iskala vsakdanjih besed, da bi mu skrila svoja burna čuvistva. »Ampak — kako je mogoče?« Prijeten smehljaj se je razgrnil po njegovem moš- ko lepem obrazu. Njegove oči so iskale Inine oči in pripovedovale o ljubezni in sreči, njegova usta pa so govorila vsakdanje vljudne besede. »čudite se, gospodična, kajne, da vidite pred seboj mesto divjega, mutastega gozdnega divjaka — pa vljudnega pohlevnega gospoda, oblečenega po najnovej- šem pariškem kroju in ki povrh govori celo fran- coski in razume angleški —! pa to je dolga povest, ki vam jo bom pozneje pripovedoval —.« »Neverjetno —!« se je resnično čudila. Oči se ji ■kar odmaknile niso od njegove vitke, krepke postave, zaman je umikala pogled. Strah jo je popolnoma minil. Tako mirna je bila, tako prijetno zadovoljstvo jo je objelo, srečna je bila. Pa tudi brezmejna radovednost se ji je oglasila. »Ampak — kako ste me našli? Tule v skritem gozdu —! Kako ste prišli semkaj iz — iz Afrike?« »Saj ste mi napisali svoj naslov! Ne veste več —? V pismu na gospoda Arnota!« v- Živo je zardela. Vsa v zadregi je hitela: *Ubogi gospod Arnot! Ali še živi?« se »Seveda!« ' . . .■ , r »Pa zakaj se nista vrnila tistikrat?« — 95 — »Ves je bil ranjen. Dober teden se je zdravil r ■džungli.« »Ah —! Saj sem pravila kapitanu, naj še počaka z odhodom, gotovo da se je Arnotu kaj pripetilo! In prišli ste h koči, pa je bilo prepozno —! Pravili so, da ste šli k črncem, da ste njihovega rodu —!« Nasmejal se je. »In vi ste jim verjeli —?« »Oh ne, gospod —, gospod -? Kako vas naj ime- nujem —?« »Trzan —.« »Trzan —?« je vzkliknila. »Trzan —! Torej ste ena in ista oseba z lastnikom koče —! O, mislila sem si tako! Torej ste vendar že tistikrat znali angleški —! Li- stič na vratih je bil vsaj angleški pisan. Kako pa da sedaj —?« Spet se je smejal. »Tudi to je dolga povest! Dejstvo je, da sem tisti, krat znal samo pisati po angleško, govoriti pa ne. Šele Arnot me je učil govoriti. Pomotoma pa najprvo po francosko.« ' Umolknila sta za trenutek. Ine je po strani gledala Trzana. Kolika izprememba, pa v tako kratkem času! In vendar, — vkljub vsej veliki izpremembi še vedno isti dobrosrčni, plemeniti obraz, iste rjave, velike, poštene oči kakor nekdaj v daljni džungli -! In niti pariška modna obleka ni mogla zatajiti izredno krepke rasti, mogočnih mišic in silnih moči —! - 96 - , »Škoda lepega mladega junaka!« si je mislila, pa pravzaprav sama ni vedela, zakaj bi ga naj škoda Hipoma se je spomnila doma. Canler jo čaka -! Danes se z njim odpelje -! Kot da se zbudila iz prijetnih ljubkih sanj, tako se ji je zdelo. Kako srečna je bila teh par trenutkov, kar je govo- S Trzanom! Kak°r tistikrat, ko sta sedela na trati v samotnem, tihem pragozdu, si gledala v oči in se smejala —. Pa sanje so minile. Kruta, odurna resnica se ie oglasila —. J Domov mora —. Mora —! Za trenutek jo je obšla blazna misel. Pobegnila bi s Trzanom —. O - dobro je čutila, po kaj je prišel! Katero mla- do dekle bi tega ne čutilo? Dovolj je brala v njegovih odkritosrčnih očeh, da je vedela, kako jo ljubi - In tudi njo je vleklo k njemu. Izročila bi se njegovim krepkim rokam. Močen ie iTšiT-leva se ne boji'pomasati si ludi zna z nJim prišla3 ^^^ JC miSel PraV tak° nagI° kakor » ie Canlerju je dala besedo -! Zaradi očeta -t Obraz se ji je zatemnil, oko ji je ugasnilo, ki je še malo prej žarelo od veselja, na ustnicah ji je zamrl Ijubkr smehljaj, ki ji je silil nanje, sama ni vedela kako. _ 97 — Plaho je vstala in dejala otožno: »Domov moram, gospod Trzan! Dolžnost me kliče! — Saj me pospremite, kajne?« Trzan jo je začuden gledal. Zdelo se mu je, kot da je temen oblak zagrnil toplo, žarko solnce. »Domov —? Ali ste daleč doma?« »Dobre pol ure. — Ali niste prišli mimo farme?« »Ne!« »čudno! — Kako ste me vobče našli tu sredi sa- motnega gozda?« Počasi sta stopala po stezi proti farmi. »Arnot mi je v Parizu povedal, da stanujete sedaj v Wisconsinu. Pa že med potom sem zvedel, da je to velika dežela in da si moram poskrbeti natančnejši na- slov, če vas hočem najti. Šel sem torej v Baltimoro in popraševal. Sinoči sem prišel iz Baltimore z vlakom. V mestu sem poizvedoval za vami. Davi sem vzel avto ter se odpeljal. Pa vozač sam ni vedel za farmo. Čisto drugam me je zapeljal. Odslovil sem ga ter šel peš dalje. Končno mi je neki farmar onstran gozda pokazal pot in dejal, da po njej pridem naravnost k vam.« »Pa kako da vas nisem slišala -I Ves čas ste me menda že opazovali tam na klopici!« je dejala in zardela. »Ne pozabite, gospodična, da sem mladost preživel v divji džungli! Še preden sem vas videl, sem vedel, da je nekdo tu. Previdno sem se bližal. Da sem se zelo razveselil, ko sem vas spoznal, to si lahko mislite, Ine! Pa tudi začudil sem se —!« - 08 - , »Začudil —? Zakaj?« Baltimori so mi pravili, da se danes odpeljete. Neki Canler da vas snubi in da bo vkratkem poroka Lahko si mislite, kako sem hitel! - !Pa vas najdem trne sredi gozda! Ali ni to čudno -! Pa menda ni res da bi se možili —?« »Res je!« je dejala otožno. cJ&T ' d°ma in " i0&te! T«i « 'J-"« »Ne!« »Pa kako morete vzeti človeka, ki ga ne ljubite?. »Oče so mu dolžni.« »Torej je le res, kar je zvedel Arnot!« je pomislil irzan. Na glas pa je dejal: »Tisto posojilo, kajne, ki so ga oče najeli, da so sh iskat zaklad?« »Da.— Odkod pa veste vi o kakem posojilu?« »Arnot mi je pravil. Tudi to vem, da ste zaklad res našli, da pa so vam ga uporniki vzeli ter zakopali na oorezju, m da je nato neznano kam izginil. — Povejte, Ine«, je nadaljeval po kratkem molku in obstal, »recimo da se je zaklad našel in bi Canlerja i&plačah, - ali bi bili potem zopet prosti?« Ine ga je pogledala. .. KAko J'e ?ovoril Prav kot bi imel zaklad že kar v -žepu! Žalostno je odmajala. »Obljubila sem mu zakon. In taka obljuba je pri nas obvezna!« 3 F - 99 — »Pa recimo da ga vprašate in da vam vrne besedo, — ali bi potem bili prosti?« »Potem bi bila prosta. Pa besede ifii nikdar ne bo dal nazaj, ker — ker me hoče imeti!« žalostno je povesila glavo in spet sta stopila. Oba sta molčala. In nato je Trzan dejal počasi: »Kaj pa če bi ga recimo vprašal — jaz?« »Ne verjamem da bi ugodil tujcu, — temmanj ker bi takoj uganil, čemu ga vprašate!« »Trzanu se še Kršak ni mogel ustavljati —!« je po- vedal. Njegov glas je bil ves izpremenjen in Ine ga je po- gledala. Pa prestrašila se je —. Dobrodušnost je izginila iz njegovega lica, njegove prej mirne in prijazne oči so sršale bliske, itjegoV za- goreli obraz je zatemnel še huje in neznana divjost je gledala iz njega. Streslo jO je, s strahom je zrla na svojega sprenilje- vaiea. Vedela je, kaj je hotel reči —. Grozil je Ganlerju, — oh, ki je leva ih gorilo napadel z golimi rokami —! »Ne smete tako govoriti!« ga je kafala. *Wisconsin ai afriška džungla in vi niste več divja žival* ampak olikah človek. In olikani ljudje se fie pobijajo med seboj hladnokrvna —K »V srcu šem še vedno divja žiVdl!« je rekel pol- glasno in s štisnjehilfii žobihi. Osupnila je in molčala. 7* — 100 — Tudi Trzan nekaj časa ni rekel besede, zdelo se je, kot da hoče ukrotiti svojo divjost. Nato pa jeftstal, pogledal Ini v obraz in dejal mir- no, odločno in počasi: »Ine, saj veste, po kaj sem prišel?« »Da!« »Ine! Nisem vajen lepih in izbranih besed, zato bom govoril kar naravnost. — Ine, ali hočete biti moja žena, če bi vam Canler dal besedo nazaj?« Ni mu kaj odgovorila. Potrpežljivo je čakal in molče je stopal poleg nje. Vedela je, da bo prišel s tem vprašanjem. Pa kaj mu naj odgovori —« Srce ji je burno bilo. Kolikokrat si je želela, da bi prišel —! Kolikokrat .sanjala o sreči ob njegovi strani —! Nanj je čakala. Zato je odklanjala Canlerja, zato se je ustavljala Clay- topu —. Toda razum —! Saj ni bilo mogoče —! Preveč ju je ločilo! Njegov pravkar tako divji obraz, njegove strastne, gfozeče besede so ji za trenutek odgrnile usodno potezo iijegb^ega značaja ter jo še bolj potrdile v njenem inišljenju. Toliko ju je ločilo! Cel svet je stal med njima, vzgo- ja, razlike v značaju in mišljenju, družabne razlike —. Občudovala ga je, ljubila njegovo moško lepoto, njegovo srčnost in drznost, njen junak je bil—. Toda junak iz divje džungle —. — 101 — Ali je bil pa to tudi mož, ki more žena z njim zve- zali usodo za vse življenje —? Tako ji je govoril razum. Srce pa je zahtevalo svoje pravo —. Kaj mu naj odgovori —? Ali naj reče da, ali naj ga odkloni? Ni si upala storiti ne enega ne drugega. Pa saj tudi ni mogla! Saj je dala besedo Canlerju in Canler ji besede še ni vrnil —. In če bi jo vendarle vrnil? Če bi se karkoli zgodilo? Morebiti da ima tale silni človek sredstva in moči, da ■vkljub vsemu prisili Canlerja —! Potem —? Potem je še vedno čas, da se odloči za da ali pa za me. Tako si je mirila težki, hudi boj med srcem in raz- umom. Preložila bo odločitev. Počakala bo, kaj bo storil Canler. In če bi se on tudi res odrekel — mogoče je vse. Trzan je nenavaden človek —, ne, danes se ne more odločiti, jutri, črez par dni —. Dotedaj se bo pomirila, bo mogoče drugače sodila o Trzanu in o — sebi. Prišla sta do roba gozda. Skoz drevje se je belila hiša. Še par korakov ,pa sta na vrtu —. »Nič ne odgovorite?« jo je vprašal. »Se bojite, da bi me užalili?« »Ne vem, kako vam naj odgovorim! Premalo časa je! Glejte, tamle je farma!« »Torej me — ne ljubite?« je vprašal rahlo. »Nikar ne recite tako! Vzljubila sem vas, ko sem vas prvikrat zagledala! In ljubim vas še danes —I In - 102 - , ah, kolikokrat sem mislila na vas od tistikrat — r Sami ste videlil Pa saj veste, da sem dala besedo Canlerju! Nisem prosta. In če bi tudi bila prosta —. Povejte, ali bi bili — srečni poleg mene, vi, ki ste vajeni svobode, ali bi bili srečni v našem življenju, ki ga tesnijo in omejujejo postave in predpisi?« Trzan je nekaj časa molčal, nato pa dejal mirno io nežno: »Razumem vas! Verjemite mi, vaša sreča mi je nad vse, mi je več kot moja lastna sreča —. In posnel sem z vaših besed, da bi ne bili srečni t — divjakom iz pragozda.« Rahel očitek je slišno donel iz njegovih besed, vkljub temu da se je zelo premagoval in je mirno go- voril. »Ne ne, Trzan —!« je ugovarjala in ga prijela za roko. »Ne govorite tako —! Ne razumete me! Jaz vas —.. »Gospodična Ine, za božjo voljo! Kje neki tičite —J Čakamo vasi Vse je pripravljeno! Koj je treba odpoto- vati, še vlak bqdete zamudili!« Po stezi je prihitel gospod Filander, težko je sopel In z rokami je krilil. »Povsod smo vas že iskali. Gospod profesor Porter j« odšel v gozd, črnci da so vas ugrabili, je trdil. Ves emeden je bil, mislil je, da smo tam spodaj na robu afriške džungle. Kake težave sem imel, da sem ga spet nazaj spravil —! Ampak saj pravim —. Zagledal je Trzana in vprašaje pogledal Ino. - 103 - , »To je Trzan, gospod Filander! Vaš dober znanec! Ga ne poznate več?« se je smehljala Ine. »Gospod Trzan —? Me veseli! Hm — se spomi- njam. Da, v Baltimori je bilo, kajne gospod? Pa oprostite, pomenimo se pozneje. Saj ostanete pri nas, gospod? — Torej gospodična Ine, brž, prosim! Gospod Canler je že ves jezen. Koj pojdem pa mu po- vem, da smo vas našli.« Odhitel je v hišo. Glasovi so se čuli iz odprtih oken. Ine se je obrnila k Trzanu. Nem je stal za njo in čuden smehljaj mu je igral krog usten. Tako se je sme- hljal, kadar je šel v napad na Sahoro —. Pa Ine je imela druge misli in ni opazila smehljaja. »Trzan —!« je dejala mehko in otožno. »Pojdiva, gospodična« ji je rekel in stopil po stezi. »Gospod Canler ne sme zamuditi vlaka!« je prid j al s čudnim naglasom. »Upam da se kmalu spet vidiva —!« »Trzan, ljubi —! Zakaj nisem ostala pri tebi v džungli —! Srečna bi bila! Sedaj pa je nemogoče! Zavezana sem —.« Stisnila mu je roko, ga pogledala, omahovala. »Vidijo naju!« je šepnila. Nato pa je nadaljevala glasno: »Pojdite! Predstavim vas. Ne odpotujemo še tako kmalu! Če en vlak zamudimo, počakamo na drugega!« Stopila sta v hišo. Vse je bilo zmedeno. Canler je robantil: »Vlak bo- mo zamudili!«, profesor Porter pa je stopical po hod- nikih s knjigami pod levo in desno pazduho, si brisal čelo, kolikor se je dalo pri takih ovirah, in že dvajseti- - 104 - , krat povedal Filandru svoj »Kakor sem rekel, gospod Filander, kakor sem rekel —!« Toda gospod Filander ga ni imel časa poslušati. Moral je nositi na avto knjige in spet knjige, da bi med potom nemoteno nadaljevala svoje važne študije o pra- zgodovini človeštva. Barba je jokala in si brisala solze s sajastim pred- pasnikom, CIayton pa je nem stal pri vratih in čakal. »Da bi se le še zadnji trenutek kaj pripetilo —!« Vsaka minuta zamude, se mu je zdelo, je bila njemu v prid. Ko se je prikazala Ine, so jo koj vsi obsuli, le Clayton je ostal pri vratih. Govorili in vpili so vse vprek, da je skrajni čas da se naj brž pripravi. »Vlak bomo zamudili —!« se je hudoval Canler in jih pri- ganjal, naj hitijo. Ine se je ozrla za Trzanom, da bi ga predstavila. Pa Trzan je izginil. V šundru in nemiru odhoda ni imela časa misliti nanj. »Morebiti je pa bolje, da se je skril —«, je po- mislila. V četrt uri je bilo vse v redu. Svoje reči je pri- pravila že davi, druga ni bilo treba ko naložiti kov- čege. Sicer pa se je itak mislila kmalu po poroki spet vrniti na farmo k očetu. Stroji so zadrdrali, uslužno je ponudil Canler svoji zaročenki roko in jo peljal k vozu. Profesor Porter s knjigami, Filander s knjigami in kovčegi ter Clayton in Canlerjevi prijatelji so šli za njima,- Stopili so po veži in skozi glavna vrata. — 105 — Zunaj pred Canlerjevim avtom je stal mlad orjak silnih pleč, z rokami prekrižanimi na prsih, ter malo- marno pa s čudnim smehljajem na licu gledal sva- tovsko družbo. Ine je pobledela. Vsa se je tresla. Kaj namerava Trzan —? Canler je gubal čelo. »Kdo je tisti človek —?« je vprašal Ino. Ine ni odgovorila. Le huje se je še tresla. Vsak čas se je utegnilo kaj zgoditi. . Canler je stopil k vozu. Pa neznanec mu je za- stavil pol. »Kaj želite?« se je Canler osorno zadri. »Zahtevam, da daste gospodični Ini Porter besedo nazaj!« Canler se je sirovo nasmejal. »Mož, ste znoreli —? Kdo vam pa daje pravico, da —?« Ni skončal. Jeklena pest ga je pograbila za vrat, druga za pas in v hipu ga je dvignil orjaški neznanec visoko v zrak in ga tresel kakor psička. Gostje so zakričali, Ine je za trenutek v nemi grozi zrla v Trzana. Vedela je, da pomeni Trzanov nastop smrt Canler - jevo. In bala se je, bolj za Trzana ko za Canlerja. Stro- ge, hude kazni so bile na nasilje in uboj! Priskočila je, da bi pomirila strašnega človeka. Eden gostov jo je prehitel in planil nad Trzana, da t>i mu iztrgal žrtev. - 106 - , Pa en sam zamah z levo roko je zadostoval, da je odletel daleč v stran in se zavalil po tleh. Tedaj je položila Ine svojo belo, nežno roko Trza- nu na ramo in mu pogledala v p£i. »Meni na ljubo, Trzan!« je prosila. Prsti na Canlerjevem vratu so nekoliko odnehali. Trzan je zrl doli v plašni lepi obraz Inin. »Ali želite da ostane pri življenju tale —?« je vpra- šali začuden. »Želim da ne umre od vaših rok, prijatelj! Nočem, da bi bili ubijalec!« Trzan je zrahljal prste na Canlerjevem vratu. »Ali jo odvežete od njene obljube? To je cena za vaše življenje!« Canler je krčevito hlastal za zrakom in pokimal. »Ali bodete takoj izginili odtod in je ne bodete več nadlegovali?« Spet je Canler pokimal in obraz se mu je krčil v smrtnem strahu. Trzan ga je posadil v avto kakor otroka ter za- povedovalno mignil vozaču, ki je le prergd ubogal. Z vso brzino je šinil avto po griču navzdol. Še v zadnjem trenutku pa se je Canler obrnil, dvignil pesti in z divjim obrazom grozil nazaj proti hiši. V nemem strahu so gledali gostje prizor. Nihče se ni genil, kakor okameneli so stali, tako jih je imel silni človek v oblasti. Trzan je bil neoporečeno gospodar položaja. - 107 - »In vi drugi«, je zapovedal, »ki ste prišli s Can- lerjem, sedite v vaš avto in glejte da čimpreje izginete! Prtljaga, kar je domače, pa ostane!« Ubogali so, nobeden ni ugovarjal in v dveh mi- nutah so stali pred hiše le še domači ljudje, Ine, pro- fesor Porter, Filander, Clayton, Barba in služinčad. S hudomušnim posmehom je zrl Trzan za bežečimi avtomobili. — vii. Ine odkloni Trzana. »Jako značilno —! Zelo značilno!« Profesor Porter je stopil k Trzanu. V »Kdo pa ste, vi mož, in kako se drznete nastopati tako sirovo in nasilno ter motiti našo slovesnost?« »Vaša hči, gospod profesor Porter, ne ljubi Can- lerja, si tudi ne želi zakona s tem človekom. Prisiljena mu je dala besedo. To vem in zato sem posegel vmes.« »Vse ste pokvarili!« je tarnal gospod profesor. »Canler je ne bo hotel poročiti!« »Prav za trdno pričakujem da ne!« je dejal Trzan s poudarkom. »Ugonobili ste nas, nesrečnež, in uničili našo hišo!« »Nikakor ne, dobri gospod profesor! Plačali bodete Canler ju svoj dolg. še preden bo minilo pet minut, bo- dete imeli v rokah denarja dovolj.« »Bežite bežite, gospod! — Kakor sem 'dejal —! Kje neki naj dobim denar —?« »Našli smo vaš zaklad!« »Kaj —, kako —? Kaj —? Kateri zaklad —? Kaj veste vi o našem zakladu?« »Vse vem. Na lastne oči sem gledal, kako so ga uporni mornarji zakopali prt;v peri drevesom, na ka- — 109 — terem sem sedel. Lastnoročno šem izkopal zaboj in ga skril globoko v džungli, ne da bi vedel, kolika vrednost je v njem. Šele dolgo potem mi je gospod poročnik Ar- not stvar pojasnil. Šla sva, dvignila zaklad in ga vzela seboj v Pariz ter ga dala oceniti. Vreden je 241 tisoč dolarjev in tule je nakazilo zanje na banko v Baltimori, Če pa hočete rajši zlato, pa tudi čaka na vas v Parizu.« »Jako značilno —! Zelo značilno —!« je pravil profesor Porter in ogledoval pismo, ki mu ga je Trzan dal. »Kdo ste pa vi, da tako natančno poznate zgodo- vino tistega — hm — potovanja v Afriko?« Vse se je čudilo. Radovedni pogledi so leteli na mla- dega velikana. Ine je že ves čas sem nekaj polglasno pravila Claytonu in Filandru. Tedaj pa se je obrnila k očetu. »Ali ga ne poznate več, oče! Trzan je, gospod Trzan, tisti, veste, ki je vaju s Filandrom rešil leva, ki je naju z Barbo rešil, da naju ni lev raztrgal, ki je rešil gospoda Claytona iz smrtne nevarnosti, ki je mene otel iz rok črncev, ki je gospodu, poročniku Arnotu rešil življenje, ki je —.« »Ki je nas vse rešil Canlerja, naše največje ne- sreče!« je vzkliknil Clayton ter pograbil Trzana za ro- ko. In za njim je tiščal gospod Filander in vzklikal: »M mogoče —! . Neverjetno —! Tolika izprememba —1 Cel gentleman —!« Barba je buljila s svojimi velikimi očmi v junaka, solze so ,jo polile, »O vsi dobri du- hovi —j« je vzdihovala in si brisala lica s sajastim predpasnikom. — 110 — Tudi profesor Porter je prišel bliže, snel očala, po- gledal gori in doli po mogočni postavi, si spet nataknil očala, spet pogledal Trzana, gonil svoj »Jako značil- no —! Zelo značilno —!«, nato pa se dostojanstveno postavil pred družbo ter začel: »Ljubi otroci! K temu, kar sem pravkar povedal, moram dodati še par besed. Slučaj Trzan, ki ga ima- mo tu pred seboj, je vsekakor zelo zanimiv pojav v zgodovini človeškega rddu, čeprav ni čisto osamljen, Moža šem si jako natančno gledal in reči moram, da je zelo redek, pa zato tembolj posrečen primer za res- ničnost mojih trditev o zgodovinskem razvoju člo- veštva. Pritlikavci na primer v osrednji Afriki —.« »Ampak oče, oče —! Saj nismo ha vseučilišču! — Zahvalite se rajši gospodu Trzanu! Zaklad vam je pri- nesel!« »Tiho tiho, dete! Ne vtikaj se v zadeve, ki jih ne fazumeš! — Stvar je prezanimiva, da je ne bi natančneje preiskali. Kakor sem že dejal, pritlikavci —.« »Gospod profesor«, ga je prekinil Claytoh, »ali bi ne bilo bolje, da bi poslušali vaše lepo in učeno pri- povedovanje gori v sobi? Tam vsaj lahko zložno sedemo. Čemii bi stali tukaj pod milim nebom! Gospod Trzan, prosiifl lepo!« Ina in Ciayton Sta vžela Trzatia v sredino ter ga v iitahnem pogovoru odpeljala V hišo, Barba je odhitela i kuhinjo, kjer je kmalu vrelo in cvrčald na moč, pro- feSOf Porter pa je še v zadnjem tfertutku ujel ža gdmb gospoda Filandra, ki bi jo bil tudi najrajši pobrisal za — 111 - •značilnim pojavom v zgodovini človeškega rodu«, ter dejal: »Kakor sem rekel, gospod Filander! Pritlikavci v osrednji Afriki —.« »Dovolite, gospod profesor, da vam skromno ugo- varjam! Kakor ste pač sami videli, z očali in brez rijih, je inož vse drugo ko pritlikavec. Pravi orjak je! Pa še kako imeniten gos —.« »Bežite bežite, gospod Filander! To ni nič nena- vadnega v zgodovini človeškega rodu. Saj ste sami bMi onidan v znameniti razpravi 0 srtdrtjeaftiŠkih pritli- kavcih, ki —.« »Saj res!« je vzkliknil gospod Filander in poželjivo gledal gori k Oknom, odkoder so prihajali veseli gla- sovi. »Dovolite, gospod profesor! feoj grem po knjigo. Dovolite —!« »Gospod Filander«, je dejal profesor Porter s po- udarkom ter vlekel za gumb ubežnega tajnika, »gospod Filander! Tista knjiga je brez dvorila zelo zanimiva. Ima pa tudi pogreške, ki —. Gospod Filander —! Gospod Filandeeeer —t« Pa gospod Filander je z enim samim velikim sko- kom planil proti hiši, žrtvoval za svojo svobodo suknjin gumb, ki je ostal profesorju Porterju med prsti, ter iz- ginil v veži. »Jako značilno —1 Zelo značilno —!« je mrmral učeni gospod, gledal gumb, ga vtaknil v žep, djal roke na hrbet ter s sklonjeno glavo in globoko zamišljen od- stopical krog ogla in proti gozdu. — 112 — Gospod Filander pa se je lolil Trzana, ga popraš- eval in se dal pripovedovati ter se čudil, kako je mogel v par mesecih iz gozdnega divjaka pa postati tak iz- obražen in fin gospod. Tudi Ine in CIayton sta rado- vedno poslušala in popraševala, posebej ju je še za- nimala usoda poročnika Arnota. . Po prvem navdušenju pa je beseda zastala in da ni bilo zgovornega Filandra, bi bila popolnoma zamrla. Clayton posebno je bil čimdalje bolj redek v be- sedah. Nepričakovani obisk Trzanov se mu je zdel sumljiv. Po kaj je prišel ? — Kdo mu je dal naslov —? Ni še pozabil, kako navdušena je bila Ine za »ne- znanega belega junaka«, ki jo je rešil iz rok črncev, in kako sta se zaradi njega prvič v življenju sprla. Slutil je v Trzanu novega, nevarnega tekmeca in ljubosumnost se mu je vzbujala. Ini tudi ni bilo posebno prijetno. Nista še bila gotova s Trzanom, to je dobro čutila, • in da bo še enkrat poprašal —. Vedela je pa tudi, da je Trzan človek, ki ne razume šale in se ne da odpraviti s prijaznimi, praznimi besedami. Zahteval bo odločen, jasen odgovor. Nekaj kakor strah pred Trzanom ji je vstajal v du- ši. Neprestano je mislila na prizor s Canlerjem. _ Kak° kratko in gladko je znal ta silni človek opra- viti z ljudmi, ki so mu bili napoti —! In kako je imel v oblasti vso družbo —1 Nepremagljiva sila je izhajala od njega —. Strašen človek je bil! Zares, bala se ga je —. — 113 — Mučni položaj je opazil celo Trzan, četudi ni bil va- jen družbe. Zato je koj pograbil prvo priliko, da se odstrani. Gospod Filander se je namreč sredi pogovora hi- poma udaril po čelu in vzkliknil: »Saj pravim! Da sem mogel tako čisto pozabiti na gospoda profesorja! Kje neki tiči? Gotovo je v svoji raz- tresenosti šel kdove kam in še iskali ga bomo. Saj pra- vim, take skrbi mi dela —!« »Pa res! Kje je oče?« se je vznemirila tudi Ine. »Gospod Filander, stopite krog oglov pa poglejte za njim! Saj ste mi obljubili, da bodete pazili nanj! Si- romak —! Tako razmišljen je!« Tedaj je vstal Trzan. »Pojdiva, gospod Filander! Skupno ga poiščeva in pripeljeva domov.« Ine je sjcer nekoliko ugovarjala, češ, gosta se ne sme nadlegovati. Pa le bolj iz vljudnosti. Trzan in Fi- lander sta se koj odpravila. Gospoda profesorja ni bilo ne v hiši ne na vrtu. Nihče ni vedel zanj. Le to je pravila Barba, da ga je videla iti po vrtu in proti gozdu. Tja sta se napotila tudi Trzan in Filander. Za Trzana je bilo iskanje malenkost. Saj je bil vso mladost v šoli divje džungle, njegovi čuti so bili še vedno ostri. Kmalu je našel sled in dejal: sV četrt uri ga bova imela, se nama torej prav nič ne mudi. In če dovolite, gospod Filander, vas bom po- 8 - 114 - , toma poprašal o neki zadevi, ki mi je že dolgo v mislih, — Ali vas smem nadlegovati?« »Prosim, gospod Trzan! Zelo bom vesel, če vam mo- rem koristiti. Saj veste, vaš dolžnik sem —. če le sledi ne bova izgubila!« »Ne bojte se! Sled se dobro vidi. Sicer bova pa go- spoda profesorja kmalu navohala.« »Navohala —? Hm —! Kako mislite to, gospod Trzan?« »Navohala! čisto enostavno.! — Torej če dovolite, gospod'Filander, vas bom sedajle nekaj vprašal. Se še spominjate tistih treh kostenjakov, v moji koči, doli na robu džungle? Pokopali ste jih blizu koče, kajne?« »Čisto natančno se jih spominjam, gospod, zelo na- tančno!« »Gotovo ste si jih pred pogrebom dobro pogledali. Učen človek ste, vi in tudi gospod profesor, pa ne dvo- mim, da so vaju kostenjaki zanimali. Povejte, ali ste našli kaj posebnega na katerem iz- med njih?« • Gospod Filander je obstal in srepo pogledal Trzana. »Zakaj vprašate?« »Zame je zadeva jako važna. Vaš odgovor utegne pojasniti veliko, dosedaj nerešeno skrivnost. že par mesecev sem se bavim z nekim vprašanjem, ki je v tes- ni zvezi s kostenjaki. Ustvaril sem si o njih svoje po- sebno mnenje. Potrebujem pa še-trdnih dokazov.;In te mi naj poda; vaše strokovno naziranje. Zato prosim da mi daste kar najbolj vesten, odgovor na tole vprašanje. — 115 — Ali so bili listi trije kostenjaki, ki ste jih v koči našli, — vsi res človeški kostenjaki?« »Ne!« je odgovoril gospod Filander brez pomisleka. »Najmanjši kostenjak, tisti, ki smo ga našli v zibelki, je bil kostenjak gorilinega mladiča.« »Gotovo —?« - »Gotovo! Prav točno se še spominjam, da sva ga z gospodom Porterjem natančno pregledala, posebno lo- banjo. Kakor veste, se bavi gospod profesor s pra- zgodovino človeštva. Prvovrsten strokovnjak je v takih vprašanjih. Koj so se nama nekatere posebnosti na lo- banji zdele sumljive. Iskala sva dalje in ugotovila to, kar sem vam že povedal. Hotel sem obvestiti tudi gospo- da Claytona, pa profesor Porter ni dovolil. Zato tudi danes še nihče ni zvedel, kaj sva našla. Ampak, če vas smem vprašati, zakaj pa —?« »Hvala lepa, gospod Filander, za natančni odgo- vor!« mu je segel v besedo Trzan ter vlekel zrak skozi nosnice. »Ali kaj navohate?« Filander je vohal po zraku na vse strani, majal z glavo in dejal: »Seveda! Sveži gozdni zrak, po smoli diši in po trohnobi. Nič posebnega —!« »Toraj pa pokličite gospoda profesorja Porterja!« Filander je začuden pogledal Trzana, pa ubogal in glasno zaklical profesorjevo ime v gozd. Le jek je odgovarjal. Ko pa je Filander še vdrugid zaklical, se je oglasil čisto blizu za grmom siten: »Pridem takoj. Nikar ine ne motite!« 8* - 116 - , Stopila sta in glej, za grmom je ležal na trebuhu častitljivi gospod profesor, ves zamaknjen v velikega hrošča, ki ga je napadalo celo krdelo gozdnih mravelj. »Ampak čujte, gospod profesor, ves čas vas že išče- mo! V takih skrbeh smo bili!« se je kregal Filander. »Kaj pa počenjate?« »Gospod Filander!« je užaljeno dejal profesor Por- ter ne da bi dvignil glavo, »Gospod Filander, zelo se vam čudim! Toliko let sva že skupaj, pa se še niste naučili, da mora znanstvenik osredotočiti vse svoje duševne in telesne sile na svoj predmet! Na primer tale hrošč! Niti enega njegovega migljaja ne smemo izgubiti iz oči, vsa- ka njegova kretnja je velevažen prispevek k umevanju zakona o boju za obstanek, ki vlada vso naravo in po- sebej še —.« »Pozno je že, gospod profesor! Treba bo iti domov.« »Recite Barbi, naj prinese večerjo sem v vrt. Se- daj pa mi dajta mir!« Mnogo truda in prigovarjanja jima je še dalo, da sta ga spravila na noge in odvlekla domov. In gotovo bi se njima ne bilo posrečilo, da jima ni napadeni hrošč sam prišel na pomoč. Zbral je namreč vse sile, razprl peruti in odfrčal v gozd, noseč seboj lepo število svojih najdrznejših napadalcev. Večerilo se je že, ko so prišli na farmo. Pa tudi tam so se med tem reševala važna živ- ljenjska vprašanja. Ine in Clayton sta šla na sprehod po vrtu. Beseda jima ni kaj gladko tekla. Oba sta .čutila, da je dozorel — 117 — trenutek, ko se je bilo treba odločiti za jasen da ali ne. Po vsak se je bal začeti. Claytona je mučilo ljubosumje. Njegov nasprotnik, se je utegnil vsak hip vrniti in bal se je, da mu ne bo kos v tekmi za Ino. Treba ga je bfflo prehiteti in mu Lzpodkopati tla. Dobro je poznal Inino slabo stran. In ko sta hodila po vrtu in govorila vsakdanje, brezpomembne reči. je hitel pripravljati svoj načrt in zlagati primerne besede ea odločilni napad na njeno srce. Pa tudi Ine je mislila težke misli. Trzan se bo vsak hip vrnil in prvo ugodno priliko, to je vedela, bo porabil ter ji stavil odločilno vprašanje. Bala se ga je. Nepremagljiva sila je izhajala iz njega. Ali se ji bo znala ustavljati? In vendar ni moglo biti —. Vedno jasneje se ji je zdelo da umeva svoje nag- njenje do mladega junaka džungle. Ali je bilo Maj druga ko trenutno navdušenje, ko občudovanje njegovih silnih moči, njegove spretnosti in gibčnosti, njegove junaštva —? Kateremu mlademu, slabotnemu dekletu bi ne udarilo srce burneje vpričo mladega junaka, ki se zaradi nje golih rok vrže na leva, katero dekle bi ne čutilo hvaležne naklonjenosti do mo- ža, ki je zaradi nje junaški tvegal življenje in jo rešil gotove smrti —! Navdušenje, občudovanje telesnega junaštva, hva- ležnost, — to pa še ni bila ljubezen, ki zadostuje za za- konsko srečo. Seve, v džungli je sodila drugače. Car džungle jo je omamil in bi bil omamil vsako drugo. — 118 — Pa Wisconsin ni bila več džungla, čar džungle se je razblinil in »neznani beli junak«, nekdaj ožarjen s slavo nepremagljivega zmagovalca nad levi in gorilami, je stal pred njo v krotki modni obleki pariškega kroja! govoril francoski, se olikano vedel in hil prav tak, ka- kršni so vsi drugi mladi ljudje. Romantika džungle je izginila, kaj pa je ostalo mesto nje na »junaku« —? Svojih silnih mišic seve ni izgubil, kakor je po- kazal nastop s Canlerjem. Pa taki nastopi v kulturnem, urejenem svetu niso več pomenili junaštva, ampak na- silje —. Kdo ji je jamčil, da bi se taki prizori ne utegnili f ponoviti še tudi v zakonu -? Kaj bo počela z možem, ki je znal neljubega človeka enostavno dvigniti od tal in ga vreči skozi okno —? Kdo ji je jamčil, da ima njen junak iz džungle go- leg telesnih moči tudi potrebno izobrazbo duha in srca velikodušnost, rahločutnost, požrtvovalnost in druge lastnosti, ki so podlaga zakonske ljubezni, zakonskega medsebojnega razmerja —? »V srcu sem še vedno divja žival«, - tako je dejali Ine se ga je bala. In tedaj je govoril Clayton. »Ine«, je dejal mehko, »Canlerja ni več, svobodni ste! Dolg tudi lahko plačate. Ni vam treba mojega de- narja. Rekli ste, da me spoštujete, da sem vaš prijatelj —. Ali ni mogoče, res ni mogoče, da bi našli v svojem srcu še vsaj tudi iskrico ljubezni za mene?« — 119 — Ine si je zakrila obraz, »Ali mislite na — Trizana, Ine?« je nadaljeval. »Premislite si dobro, preden se vezete nanj! Kdo je ta človek? Kdo so njegovi starši? Kako je prišel v džunglo? Niti sam ne ve! Po vsej verjetnosti utegne biti ubegel kaznjenec iz kake evropske kolonije v Afriki, ali pa vsaj potomec kakega takega begunca. Dokaz temu je njegova gladka francoščina, ki jo je iz umljivih vzrokov spodaj v Afri- ki zatajil, in pa njegovo olikano vedenje. In na takega človeka se hočete vezati, Ine? Nikar ne mislile, da vam ga hočem očrniti! Priznavam, da je ju- nak, kakršnega še nisem videl, da nam je mnogo do- brega storil. Toda končno — v smrtni nevarnosti smo bili in vsak pošten človek pomaga bližnjemu v takih položajih. Toda — ali je to njegovo zgolj telesno junaštvo že tudi jamstvo, da ima potrebne značajne lastnosti* ki jo zahteva dobro vzgojeno dekle od svojega bodočega moža —?« Tako je govoril Clayton. Ine pa se je čudila, kako s« ujemajo njuni nazori —. Pogledala je izza prstov po Claytonu in se po- praševala, ali bi res ne bilo mogoče da bi ga ljubila, vsaj toliko, kolikor je bilo potrebno za skupno življenje, Zakaj ne, si je mislila. Nobenega pogreška ni našla na njem, vedno je bil prijazen, miren, — pravi gent- leman. Vsako dekle bi bilo ponosno nanj. In ko ji je črez nekaj časa rahlo potegnil roke z obraza, jih obdržal ter vprašal: »Ine, osrečiti vas ho- - 120 - , čem, bodite moja žena!« - tedaj je šepnila komaj slišni »Da—I« — J »Jako značilno -! Zelo značilno -1 Kakor sem re- kel, gospod Filander! Boj za obstanek je temeljni zakon življenja. Mislite na hrošča! Ni pa treba, da telesno močnejši vedno premaga slabiča. Zvit, prekanjen re- cimo hudoben človek bo izpodrinil tudi orjaka -.<< Tako je primodroval na vrt profesor Porter s svo- jima spremljevalcema, Ine pa je planila očetu naproti. »Oče, ze spet ste nam naredili toliko skrbi! Tako smo vas iskali!« »Beži beži, ljubo dete! In ne teri si glave s stvarmi ki jih ne razumeš! Znanstvenik mora tvegati •življenje za vedo! Midva z gospodom Filandrom na primer -.« »Gospodična Ine«, se je oglasil Filander, »zahvalite se tule gospodu Trzanu, da smo ga našli! Da nima ta- kega dobrega nosu. še sedaj bi ga iskali in kdo ve, če bi ga vobče našli!« »Nosu —?« »Da. Navohal ga je.« Smejali so se, Ine pa je šaljivo dejala: »Gospod Trzan je še pač vedno nekdanji junak džungle!« »Seveda«, je rekel Trzan. »človek pač ne more tako hitro pozabiti, česar se je v mladosti navadil.« Ine in Clayton sta se pomenljivo pogledala. Trzan je pogled opazil in si naredil iz njega celo zgodbo. — Še tisti večer je dobil Ino na samem. Brez dolgega uvoda ji je rekel: — 121 — »Ine, naj se stvar razčisti! Saj veste, po kaj sem prišel. Zapustil sem svojo ljubljeno svobodno džunglo, šel sem v svet, s trudom sem se učil vsega, kar potre- buje omikan človek, žrtvoval sem neomejeno svobodno življenje pragozda, ki mi je bilo nad vse drago, ter se dal vkovati v tesne, ozke, nevajene spone, ki v njih ži- vite ljudje med svetom, vse to sem storil in še mnogo več bi storil — zaradi vas, Ine! Prišel sem k vam črez daljno morje, pol sveta sem prepotoval, da sem našel vas. Zaradi vas hočem postati vse, karkoli zahtevate —. Ine, prosti ste, osrečiti vas hočem, vas morem, — bodite moja žena!« Mirno je govoril in rahlo. Pa iz njegovega glasu je donela vsa njegova mlada, sveža sila, vsa njegova glo- boka iskrenost-, vso dušo je položil v svoje besede. Prvikrat ga je Ine cula tako govoriti. Prvikrat je gledala v globine njegove ljubezni. To je bila zares ve- lika, močna požrtvovalna ljubezen —. Ali ni zagrešila usodno zmoto, da je tako ljubezen odklonila? Se ni zmotila, ker je mislila, da tale človek iz pragozda nima zanjo dovolj velikodušnosti, po- žrtvovalnosti —? Ali se ni prenaglila, ko je dala Glavtonu besedo —? In povrh, kako bo sprejel njeno odpoved, on, ki je toliko žrtvoval zaradi nje? Ali ga ne bo bolelo, da ga bo po tolikih žrtvah pognala nazaj v divji pragozd —? In vendar vkljub vsemu — ali je smela, mogla sprejeti njegovo žrtev? Ali ni tvegala vse, če bi se zve- zala z njim, z neznanim tujim človekom, ki je do pred- kratkim bila njegova domovina — džungla? - 122 - , Težki, hudi dvomi so ji trgali srce, v očeh jo je za- skelelo, obrnila je glavo in si zakrila obraz z rokami. Mirno je čakal, niti genil se ni. Počasi se je obrnila mu pogledala v zveste oči - in povedala mu je vse' svoje dvome, svoje pomisleke, se obtožila svoje usodne obljube, ki jo je dala Claytonu, svoje srce je izsula pred njim, ničesar ni prikrila. Dolgo je molčal Trzan. Nazadnje pa je krotko rekel: »Premalo časa sem še med ljudmi, da bi vas raz- umel. Priznali ste, da me ljubite, tudi to veste, da vas ljubim jaz. Pa vkljub temu ne morete biti moja zena -! Čudne so postave, ki vladajo človeško družbo —. Ne bom silil v vas, Ine, Saj želim le eno, vašo sre- čo. In ce mislite, da ne morete biti srečni z - divjakom )Z dZun§le in vas čaka sreča le ob strani CIaytonori pa bom tej vaši sreči žrtvoval tudi svojo ljubezen D« ste le vi srečni —!« Avto je prihrumel pred hišo in njunega pogovor« je bilo konec. Nekdo je prihitel po stopnicah. »Ali ne stanuje tu gospod Trzan?« je vprašal. »To sem jaz.« »Nujno brzojavko prinašam. Iz Baltimore so jo poslali k nam, takoj sem moral sesti v avto ter vas po- iskati. Iz Pariza je prispela po prekomorskem kabelnu.. Trzan je vzel pismo in raztrgal ovoj. Arnot mu je brzojavljal. Bral je: — 123 — »Odtiski so dokazali, da si sin lorda Grey- stoke. častitam! Arnot.« Tudi drugi so prišli gledat, kdo se je pripeljal t»ko pozno. Clayton je radovedno vprašal: »Brzojavko ste dobili iz Pariza? Važne družinske zadeve, kajne?« »Da«, je suho odgovoril Trzan. Za hip je obviselo njegovo resno oko na Claylonu. Tule je stal njegov tekmec! Slaboten, bledoličen mladič —. Ali mu naj pokaže brzojavko? Par besed v pojasnilo, pa bi se moral odpovedati naslovu in bogastvu, vsemu, kar je bilo po postavi nje- gova, Trzanova last —. In Ine —? Ali bi s Claytonom obenem ne izgubila tudi Ine naslova lordov Greystoke in njihovega premoženja? Ali bi ne bila ta izguba zanjo najhujši udarec? Trzan je mirno zgenil listič in dejal: »Da. Nujna zadeva. Takoj moram odpotovati. Pe- ljal se bom s poštnim avtom. Kakor nalašč zame ugod- na prilika! Koj grem da pripravim svojo prtljago.« Trzan je odšel v svojo sobo. Za seboj pa je pustil radovednost, čudenje, veselje in potrtost. Vesel je bil Clayton. Dobro je čutil, da odhaja Trzan za vedno. Rešen j« bil tekmeca in nemoteno je mogel začeli s priipra- — 124 — vami za poroko. Zato je osebno poskrbel, da bi imel Trza„ kohkormogoče udobno vožnjo na dolgi nočni poti do zeleznice. Sr«™? ^ °fitela V SV°j0 SoWco in se ^zjokala, neb 8313 " je' °ČitaIa Si J6 P°dl0St- brez" Trzan je obstal v svoji sobi s prekrižanimi rokami in_ se zamisli,. Neopažena je zdrknila brzojavka na t" Njegove oči so zrle daleč nazaj v preteklost. Zeleno mlada0 t v " * "a njej dva mlada človeka, k, sta vsa srečna poskušala sočne divje S* V °Či in - smejala. Srečna sta bili p ^ Zlv!JenJ" s,a »živala veliko srečo ljubezni. _ v temni ST* * ^ P° *"» in m,J°rJ l Pn'em lmdStr°PjU Pa je bolestno zastokalo mlado dekle in omahnilo na stoi. VIII. Kaj je Trzan v Parizu doživel. Poročnik Arnot se je hudo začudil, ko je nekega jutra nenadoma Trzan stopil v njegovo sobo. »Si že v Parizu? Pa sam? Ali si dobil brzojavko? Kje pa —?« Trzan je zamahnil z roko in ustavil silni naval vprašanj. »Preveč vprašanj v eni sapi, prijatelj! Dovoli da sedem, pa ti povem.« Arnot je pozorno gledal prijatelja. Miren j« bil, hladen, vse kakor običajno. Le krog izrazitih usten mu je igrala lahna, komaj vidna pre- zirnost, skorajda zaničljivost. Tega izraza še ni opazil pri Trzanu. »Torej —!« je začel Trzan. »Pravkar sem pripoto- val, naravnost iz New Yorka. Sam in brez neveste, kakor vidiš. Brzojavko sem prejel. Hvala lepa!« »Kako si opravil z Ino? Kaj pa je rekel Claylon,. ko si mu brzojavko pokazal?« »Z Ino ni nič. Claytona bo vzela. — In da bodeta imela od česa živeti, sem mu pustil naslov in dedščino svojega očeta. Brzojavke mu seve nisem pokazal.« Arnot je globoko potegnil sapo, si pokimaval in od- kimava!, nekaj časa molčal, nato pa rekel: — 126 — »Ta je pa spet ena tvojih nedosežnih —I Pa pri- poveduj vendar od kraja!« In Trzan je pripovedoval, mirno, malomarno, kol hi šlo za zadeve popolnoma tujega človeka, ne pa za njegove lastne. Arnot ga je tiho poslušal in ko je končal, mu j« rekel: J »Prijatelj, ti si milo rečeno velik nerodnež in stra- šen siromak! Pa saj ti ni zameriti. V par mesecih se ne moreš naučiti tiste uglajenosti in prebrisanosti in re- cimo prelkanosti, ki je v svetu potrebna, da se kaj do- seže. Ti pač vedno greš kar naravnost nad svoj plen —1 0 da nisem šel s teboj! Vse drugače bi se bile stvari razvile! Pa saj še ni vse izgubljeno. Dalo se še bo popraviti, kar si polomil. Pisal bom na Ino in Claytona. Ali pa morebiti sam pojdem tja. Saj sta poštena, značajna člo- veka in Clayton nitLza trenutek ne bo hotel nositi na- slova, ki mu ne gre.« »Nikar se ne trudi, prijatelji Za naslov mi ni prat me, če nimam Ine. In Ine me ne mara.« »Ne verjamem! Najbrž si stvar napačno začel 1 oda recimo da bi bilo res, - ampak dedščine vendar ne boš zavrgel?« »Je ne potrebujem. Pa ne boj sel Ne bom tebi » nadlego.« »Kaj pa nameravaš?« »V džunglo pojdem.« Arnot ga je gledal, strme in z odprtimi usti, nato pa se je razjezil: — 127 — Ta je lepa! Ali si se zato prišel v Pariz učit omike in kulture ter se mučit z jeziki in z drugimi rečmi, da boš sedaj šel gorile izpreobračat —? Veš, prej sem ti rekel, da si nerodnež in siromak, sedaj pa ti kar na- ravnost povem, da si osel! V džunglo -! Claytona lorda Greystoke potomec, iz slavne rodbine, eden najbogatej- ših mož pod angleškim solncem, ljubljenec vseh, ki so ga kedaj srečali v življenju, nadarjen človek, zal fant da ga je iskati treba, — pa gre med gorile, samo zato, ker ga ne mara domišljava Amerikanka —! Ha ha ha!? Vse huje se je razburjal, skočil je po koncu, letal po sobi in krilil z rokami. Saj je dobro vedel, da se Trzan ne šali. Trzan pa ga je mirno gledal, končno stopil k nje- mu, mu d j al roKo na ramo in začel: »Pavel, prijatelj! Ko bi me ti razumel —! Kaj pa naj počnem med svetom? Pristudil se mi je, komaj da sem prvi korak stopil vanj. Kako sem hrepenel v svet, ko sem bral o njem v očetovih knjigah! Kako sem se ga veselil, ko se je iz- polnila moja želja! S koliko vnemo sem se lotil učenja, da bi bil enak belim ljudem v vsem. In kako srečen sem bil, ko sem mislil, da me ljubi Ine! In kaj sem doživel? Ozke, omejene razmere, povsod prepovedi in po- stave. Geniti se nisem smel, pa že ni bilo prav. Brez- srčne, sebične ljudi sem našel, nevoščljivo in po strani so me gledali kakor kakega nadležnega nepridiprava, |e več, - za divjaka iz afriške džungle so me imeli. Vsakemu je bilo neprijetno v moji družbi, vsak se me — 128 — j« skušal prejkoprej iznebiti. Izpodrinili so me, ne- dvomno so mi dali vedeti, da nisem za med nje. In v takem svetu bi naj živel —? Ali ni lepša svo- Loda pragozda, ali niso poštenejše divje živali, ki ne poznajo zahrbtnosti —1 V džunglo pojdem. Tam sem zrastel, tam sem bil srečen —.« »Prijatelj, prečrno gledaš! Razumljivo je, da si je- zen na svet, razočaral te je komaj da si stopil vanj. Pa vaje ti manjka! Izkušenj nimaš! To vse pride!« Nekaj časa sta molčala, nato pa je Arnot nadalje- val: »Prepusti zadevo z Ino in Claytonom meni, pojdi *n si počij! Večer pa te vzamem seboj na zabavo. In službo ti dobim, da boš imel posla, ki* bo vzel v zakup tvoje misli. Pozabil boš! V džunglo pa mi ne pojdeš nazajl« Trzan ni ugovarjal. Prepustil se je Arnotovemu vodstvu in se za nekaj dni z vso silo vrgel v naročje pariškim zabavam. Seve zabave niso bile krive, da se je silno dolgočasil in da so mu nazadnje do skrajnosti mrzele. Večinoma sta prebila večere skupno, le če je Ar- nota služba zadrževala, je šel Trzan sam na zabavo. In tako je bil sam tudi tisti večer, ko je doživel svoj usodni, čudni dogodek. Sedel je v koncertni dvorani, pil neizogibni whisky ter malomarno poslušal petje in godbo. Hipoma je dobil občutek, kot da ga nekdo odzadaj ostro opazuje. — 129 — Naglo se je obrnil in ujel pogled dvojih črnih oči. V tistem trenutku pa se je nezanec umaknil in izginil med gručo gostov. Trzan se ni zmenil za neznanca in ko je pozno v noč zapustil dvorano in šel proti domu, je že zdavnaj- pozabil na dogodek. Zato tudi ni opazil človeka, ki mu je sledil v var- ni oddaljenosti in se skril v temno senco hiš, kadarkoli je Trzan obstal ali se obrnil. Da bi bil vedel, kolikokrat mu je neznanec že sle- dil in ga opazoval, v gledališčih, v koncertnih dvo- ranah, na potu domov, koderkoli je hodil! Srečo je imel Trzan, da ga je navadno spremljal Arnot. Tisto noč pa je bil sam! Malomarno je stopal po temni, samotni stranski ulici. Tam je najrajši hodil, skrajšal si je pot, pa se tudi izognil šumriim, obljudenim ulicam. Ni še bil na polovici pota, ko čuje iz odprtega okna bližnje hiše divje vpitje in vmes obupen ženski klic na pomoč. Obstal je. Gori v drugem nadstropju je sijala skozi odprto okno luč.'Ni bilo dvoma, nekdo je bil tam v nevarnosti. Najbrž so zlikovci izrabili ugodno priliko, vdrli v pozni uri v samotno hišo in napadli brezbrambno žensko. Niti trenutek se ni pomišljal. Planil je skozi vrata in po stopnicah. Na koncu hodnika V drugem nad- stropju je zagledal polodprta vrata. Ropot in krik je do- nel iz sobe in vmes je klical ženski glas na pomoč. 9 — 130 — V hipu je bil Trzan v sobi. Okajena svetil jka je stala na mizici in obsevala tucat odurnih postav. Eni so sedeli po stolih, drugi so stali naokrog, par pa se jih je drenjalo krog ženske srednje starosti, ki je slonela v kotu in porivala od sebe napadalce. Ko je planil v sobo Trzan, je zaklicala obupno: »Pomagajte, gospod, pomagajte! Oropati me ho- čejo, ubiti me hočejo!« Trzan je pogledal po moških. Nasršene oči je sre- čal, hudobne, divje obraze. Za trenutek so stf-gledali. Čudno bi se bilo moralo zdeti Trzanu, da se nobeden ne gane, da ga prav nič za- čudeno ne gledajo, niti vprašajo ga ne, kaj hoče, in da ni nobenega sledu o ropu in nasilju v sobi. Toda premalo je bil izkušen, da bi bil vse to opazil. Pa tudi časa ni imel za razmišljanje. Tla so zaškripala za njegovim hrbtom. Obrnil se je. Dvoje je videl. Nekdo se je prav tisti trenutek izmuznil skozi Vrata in Trzanu se je zdelo, da je njegov obraz že nekje videl. Pa ni imel časa se spomniti. Drugo kar je videl, je koj Vzelo v zakup vse njegove misli in moči Eden zlikovcev, velik, močen človek, se mu je po prstih bližal in že dvignil vi zamah težek, debel kol. Z enim samim udarom bi bil zdrobil Trzanu glavo, če bi bilo prišlo do udarca. Pa ni prišlo. — 131 — Ko so videli, da je Trzan opazil napadalca, so vsi hkrati planili nadenj. Noži so se zabliskali, stoli so se dvigali, V hipu so ga obkoljili. Pa topot so se pariški apaši urezali. Naleteli so na bister razum, na strelovito gibčnost džungelskega borca, na silne mišice, k>i so se s Kršakom in Saboro kosale. Po bliskovo se je Trzan umaknil zamahu in s strašnim udarcem je sunil napadalca pod rebra, da je odletel daleč v stran. Nato pa se je lotil drugih —. Zunaj pri vratih je stal neznanec, ki je očividno vodil napad, sam pa ni hoteUnesti kože naprodaj. Ča- kal je, da vidi kedaj se Trzan mrtev zgrudi na tla. Ženska je še vedno stala v kotu, pa njej obraz se je čudno izpreminjal. Navidezni obup se je umaknil lokavosti in škodoželjnosti, ko se je Trzan obrnil k prvemu napadalcu, pa se nato izpremenil v čudenje ter nazadnje v strah in nemo, bledo grozo. In kako tudi ne! Lično, brezhibno oblečeni gospod, ki ga je s svojim klicanjem privabila v zasedo, kjer bi naj poginil in iz- ginil brez sledu, se je hipoma izpremenil v pravega de- mona. Pričakovala je slabotnega mladiča plehkih mi- •šic, — pa je gledala orjaka, ki je obdeloval svoje na- padalce kakor mlatič snopje. Povsod' je bil hkrati, ,v gibčnih, prožnih skokih se je zaganjal po sobS, tu je sunil napadalca, da je od- letel v steno, tam je dvignil drugega od tal in ga vrgel v gručo, da je tri štiri tovariše podrl v padcu, tu je pre- ■strigel udar s stolom, tam izbil nož in izvini! roko. 9* — 132 — Kričeč od bolečin^ 's krvavimi nosovi in polomlje- nimi rebri so se zlikovci drug za drugim umikali skozi vrata kakor hitro se je dalo. Toda ni bilo dolgo, ,pa so priropotali težki koraki po stopnicah in v sobo je stopil oddelek mestne straže. Nenavaden prizor se jim je nudil. Trije moški so ležali na tleh v kotu in stokali, na stolu je slonela in jokala ženska ter se tresla od strahu, sredi sobe pa stal mlad, izbrano oblečen gospod s pre- križanimi rokami in pričakovaje gledal oborožene stražnike iz polzaprtih bliskajočih se oči. »Kaj; se je zgodilo?« je vprašal četovodja. Trzan je nakratko" razložil dogodek, ko pa se je obrnil k ženski, da bi mu potrdila resničnost njegove- ga poročila, se je zgodilo nekaj, česar Trzan še ni do- živel. »Tale človek laže!« je zakričala. »Laže! Napadel me je, sama sem bila v sobi. Ubil bi me bil, da mi niso prihiteli na pomoč tile gospodiie. Cel divjak je, vam pravim! Malo je manjkalo pa bi je bil ubil z golimi rokami!« Trzan je stal kakor od groma zadet. Rešil je žensko gotove smrti, pa v zahvalo tako odurno laže zoper nje- ga. Ali je mogoča tolika nehvaležnost —? Tako je premišljeval, možje postave pa so precej neverno poslušali žensko. Ni bilo prvikrat, da so imeli posla z njo in z njenimi »prijatelji«. Toda bili so stra- žarji, ne pa sodniki in napovedali so, da bodo za- enkrat obe stranki vzeli seboj na policijo. — 133 — Pa izkusili so si, da temu mlademu, fino obleče-« nemu gospodu napovedati zapor, je ena reč, —druga pa, ga v zapor odpeljati. »Jaz nisem ničesar zagrešil!« je dejal Trzan mirna »Le branil sem se. Ne vem, zakaj vam je tale ženska pravila tiste laži. Sovražiti me ne more, nikdar je še nisem videl.« »Dobro dobro!« je rekel stražnik. »To bodete že sod- niku povedali!« Stopil je bliže, da bi Trzanu roko na ramo položil, Trenutek pozneje je Ležal v kotu sobe in ko so mu tovariši priskočili na pomoč, se jim ni nič bolje godilo. Niti časa niso imeli, da bi na orožje mislili. Med tem kratkim bojem je opazil Trzan odprto okno in zunaj na ulici železen steber, ki je na njem menda visela električna svetiljka. Koj nato so stražniki videli, kako je gibčna posta- va kakor panter šinila skozi okno in na steber ter iz- ginila. Ko so stopili k oknu, ni bilo sledu več o nasilnem tujcu. Vzeli so žensko in njene tri tovariše seboj na po- licijo. Stražnik, ki je stal na ulici-, je prisegal, da ni ni- kogar videl, ki bi bil skočil skozi okno in priplezal po stebru na cesto. Njegovi tovariši so zasodili, da laže, pa dokazati mu niso mogli. — Ko je Trzan dosegel steber, jo najprvo pogledal podse, če ga morebiti na cesti čaka še več sovražnikov. Naučil se je v džungli previdnosti. In prav je storil. Spodaj na cesti je stala straža. — 134 — Pogledal je navzgor in tam ni videl nikogar. Sple- zal je torej kvišku. Vrh stebra je bil v ravni črti s streho hiše. V hipu ije bil na strehi, — igrača zanj, ki se je leta in leta v džungli poganjal še v večje daljave od drevesa do dre- vesa. Z ene strehe je splezal na drugo, vedno dalje, do- kler ni spet našel v samotni ulici pripravnega stebra. Po njem se je spustil na tla. Urnih nog je pohitel po ulicah, stopil v znano go- stilno, si umil roke, skrtačil obleko ter počasi odšel proti domu. V zakotni pivnici blizu hiše, kjer se je zgodil na- pad na Trzana, sta tisto noč sedela dva človeka v živahnem pomenku. Eden njiju je bil tisti, ki je opazo- val Trzana pri koncertu in mtu sledil po mestu. »Neverjetno!« je pravil. »Bankir Canler me je sicer svaril, da je mož izredno močen. Zato pa sem tudi vzel 10 mož. Ampak kaj takega —! Ta človek bi zaslužil ti- sočake dnevno, če bi nastopil!« »Zaenkrat pa mi ne bomo nič zaslužili!« se je hu- doval njegov drug. »Preklicana reč ti! Tak posel ni zame! Dvignil me je v zrak in vrgel po sobi kot da sem slamnat možicelj! Pa imam svojih 80 kg dobre vagel Na vso srečo sem priletel mehko, — vrgel me je v gru- čo ljudi. Ne vem kako je z njimi. Pobral sem se in po- iskal vrata. Takih poslov ne maram! Ne grem več na- denj, razen s topovi!« — 135 — »Ne bo treba topov! Nocoj sem se mnogo naučil. Temu človeku se pride do živega le z zvijačo. In za zvijačo zadostujeva midva sama. Dobiti pa ga morava! Nagrada je prelepa, da bi na- ma ušla. Le kako ga primeva —?« »Zakaj pa pravzaprav hoče tisti Canler imeti tega človeka? Nič ne veš?« »Ne vem prav, zakaj;. Toda zdi se mi, da gre za neko dekle —. Pa saj mi je vseeno. Glavna reč je visoka na- grada! In dobiti jo morava! Zasedaj je seve edino kar moreva storiti, da ga opazujeva in ne izgubiva izpred oči. Verjetno je da se bo skušal umakniti policiji. Odpotoval bo —. Po- slušaj —!« Sklonil se je k tovarišu in v živahnem šepetu sta nadaljevala pogovor. IX. Trzan odpotuje v službo in izgine med potom brez sledu. »Tvoj Pariz je zame nevarnejši nego mi je bila svojčas džungla!« je pravil Trzan, ko je drugo jutro po- ročal prijatelju Arnotu o svojih nočnih dogodivščinah. »Zakaj so me zvabili v hišo? Zakaj so me hoteli ubiti? Kaj sem jim storil —?« Arnot si je nalahno požvižgaval in zamišljeno ki- mal k prijateljevemu poročilu, Trzan pa je nadaljeval: »Kaj takega bi v džungli nikdar ne doživel! Tam ubijamo, da si dobimo hrante, ubijamo sovražnika, če nas napade, da si rešimo življenje. Taka je železna po- stava džungle. Ampak tule v Parizu, sredi vaše toliko hvalisane kulture —! Fej! Vaš kulturni človek je sirovejši, div- jejši ko žival džungle! Ubija iz gole objestnosti in srbo- ritosti! Še huje, — plemenito čuvstvo človekoljubja iz- rablja, da zvabi v svoje zanke mirnega, nedolžnega, niš hudega slutečega človteka! Kajti obupni klic na pomoč me je zvabil, da sem hitel v tisto jamo razbojnikov. Kar razumeti nisem mogel in še danes se mi zdi neverjetno, da more ženska pasti tako globoko in s klicanjem na pomoč vabiti koga — v smrt! — 137 — Takale je kultura in omika, katero mi hočete dati v zameno za mojo džunglo! In v takem svetu naj ži- vim —? Prijatelj Arnot, povedal sem ti že in ti danes po- novim,, da v) džunglo pojdem nazaj! Tam sem bil sre- čen, tam tudi bom spet srečen!« Oba sta molčala, ko je Trzan končal. Šele po dol- gem času se je Arnot oglasil: »Pomilujem te, prijatelj! Priznam ti, da res nimaš sreče z našo »kulturo«. Od najslabše strani se ti kaže. Ponavljam ti pa, da prečrno gledaš] Ne poznaš nas še dobro! Nismo vsi taki! Tudi dobri ljudje, pošteni ljudje so na svetu. Naša kultura ima slabe strani, pa ima tudi mnogo, da, še veči dobrih! Teh se boš šele zavedel, ko boš globlje poznal življenje med svetom! Pa pustiva zasedaj to! Vem da ti zaman pridi- gujem. Bridke in neprijetne reči si doživljal, užaljen si. Treba ti je, da se pomiriš, da prideš na druge misli. Zato ti bom koj sedajle podal eno tako misel. Ali res misliš, prijatelj, da so te hoteli zvabiti v za- sedo in ubiti, da je bil torej ves napad pripravljen —7« »Kako da ne! Saj je šlo vse tako gladko kakor na vrvici. Klic na pomoč, napadalci vsi zbrani, prav nič se \iiso začudili ko sem vstopil, niti vprašali me niso, pG kaj sem prišel, in komaj da sem bil med njimi, je že bi» eden pripravljen, da me s kolom pobije —.« »Kakor pripoveduješ, res kaže, da je bil napad pripravljen.« »In še nečesa se spominjam. Pri koncertu me je neki človek opazoval. In prav tisti človek je bil tudi v — 138 - sobi. Videl sem ga, izmuznil se je skozi vrata v tre- nutku, ko se je napad začel. Dobro se spominjam nje- govega obraza! Napad je bil pripravljen, skrbno pripravljen! Pre- pričan sem, da je neznani opazovalec stal zunaj pred vrati in čakal na izid. Ko je videl, da njegovim ljudem slaba prede, je poklical stražo in ženska je dobila za ta slučaj navodilo, naj laže in zoper mene priča. Kako pa bi bilo sicer mogoče, da je bila straža tako naglo pri roki in čemu bi sicer bila ženska lagala zoper mene?« »Razumem! Napad je bil res pripravljen. Pa zakaj? Ali poznaš tistega človeka, ki te je opazoval?« »Ne. Ga še nikdar nisem videl.« »Čudno —! Ali imaš sovražnike —? Si koga raz- ialil? Si morebiti koga takole po džungelsko nekoliko pretrdo prijel?« »Nimam sovražnikov. Vsaj za nobenega ne vem. Po džungelsko, kakor praviš, pa tudi nikogar nisem premikastil. Saj ni bilo priLike —! Pač! Canlerja sem precej brez poklonov posadil v avto in ga pognal s Porterjeve farme.« »Hm —!« Spet si je Arnot požvižgaval, gledal Trzana, pre- mišljeval, nato pa rekel: »Mislil sem nanj že koj izpočetka. Dobro da si ga omenil! Povej, kaj pa je Canler rekel, ko si ga brez po- klonov posadil v avto?« »Nič. Pač —! Spominjam se, da mi je s pestjo za- grozil. Seve se za to tistikrat nisem zmenil. Misliš da je napad Canlerjevo delo?« i — 139 — »Glavo stavim da je! Kdo bi ti pa drug stregel po življenju? Saj sam praviš, da nimaš sovražnikov! Can- ler je tvoj sovražnik! Saj si mu Ino vzel! In Canler ima denar in dobre zveze v Parizu. Napad je Canlerjevo delo! Topot se jim je sicer ponesrečilo. Pa nikar ne misli, da je stvar pri kraju! Gotovo je obljubil tem ljudem visoko nagrado, če te spravijo s pota. Pričakuj za- nesljivo, da te vkratkem spet napadejo. Izpremenili bo- do načrt. S silo ne gre, poskusili bodo z zvijačo. In tej ne boš kos. Močen si za tucat drugih, pa preveč po- šten si in premalo izkušen, da bi ušel njihovi pretka- nosti! Zato je najbolje, če —.« »Če se umaknem v džunglo!« »Pusti džunglo! Dovolj je, če se umakneš iz Pariza in iz Francije vobče. To se čisto ujema z mojimi načrti. Že dolgo iščem službo zate. Mislim da sem nekaj pripravnega našel. Morebiti že v par dneh odpotuješ. Dotedaj pa, prijatelj, se boš držal doma! In če poj- deš v mesto, te bom spremljal. In previden moraš biti! Zavedaj se, da te opazujejo! Morebiti je že danes kdo lazil za teboj in sloni sedajle kje tod blizu ter čaka na tebe —.« Trzan se je nasmehnil. »To bo vsaj zanimivo in zabavno!« »Le počakaj, prijatelj! Zabave mislim dobiš kma- lu tudi brez Canlerjevih ljudi in več nego si je morebiti želiš! Ne pozabi, da si dvignil roko zoper može posta.ve! Tisto s policijo še ni pri kraju, četudi si jim za prvi - 140 - trenutek ušel. Dobro poznam pariško policijo in povem ti, ne bodo pozabili, kako si kar štiri oborožene straž- nike pometal v kot! Prej ali slej te bodo našli, dragi Trzan! In potem bodo divjega junaka iz džungle djali pod ključ in za debelo železno mrežo —! Kako ti bo to ugajalo, prijatelj Trzan?« »Nikdar ne bodo Trzana djali pod ključ in za že- lezno mrežo!« je zagodrnjal Trzan. Iz njegovega glasu je donelo toliko pritajene grož- nje, da je Arnot nehote pozorno pogledal prijatelja. Njegove ustnice so bile stisnjene, njegov sicer do- brodušne in prijazne oči nasršene, srdita odločnost je legla na njegov obraz. V skrbeh je gledal Arnot Trzana. Dovolj ga je po- znal in vedel je, da temu velikemu otroku divje svo- bodne džungle nobena postava ne pomeni nič, da pri- znava samo postavo svojih silnih mišic. Gorje tistemu, ki bi mu hotel vzeti svobodo, gorje pa potem tudi Trzanu —! In policija se bo oglasila —. Treba jo je bilo prehiteti, treba je bilo nekaj ukre- niti, preden bi se Trzan utegnil z njo srečati —. »Mnogo se boš še moral učiti, Trzan!« mu je pravil resno. »Postavo moramo spoštovati, pa nam je prav ali ne! Le škodo in velike neprilike bi imel ti pa tudi tvoji prijatelji, če bi se ustavljal čuvarjem postave. Ubogati jih je treba pa nič ne pomaga! Ti pa si se zoper može postave hudo pregrešili Se- veda ne iz hudobije, ampak iz nevednosti. In zato upam da se bo dala stvar mirnim potom poravnati. — 141 — Dobrega prijatelja imam na policiji, k njemu poj- deva kar sedajle in pojasnim mu dogodek še preden ukrenejo kaj zoper tebe.« Trzan je uvidel, da je najbolje če uboga, in skupno sta se podala na glavni policijski urad. Policijski kapitan ju je prijazno sprejel. Z Arnotom sta si bila prijatelja in Trzana je tudi že poznal. Tisti je bil, ki sta ga pred meseci obiskala zaradi odtiskov v Claytonovem dnevniku. Krut smehljaj je igral visokemu uradniku krog usten, ko je Arnot končal svojo povest o Trzanovih nočnih dogodivščinah. Pozvonil je, poiskal iz kupa pa- pirjev listič in ga dal slugi. »Pokliči tele stražnike! Naj pridejo takoj k meni!« Nato se je obrnil k Trzanu. »S svojim sinočišnjim nastopom«, je pravil resno, pa nikakor ne osorno, »ste hudo kršili postavo in težko žalili vse policijsko osobje. Da mi ni tale vaš dobri pri- jatelj zadeve pojasnil, bi vas bil najbrž precej trdo kaznoval. Pa zatisnil bom za topot oči in storil nekaj, kar se še ni menda tako kmalu zgodilo. Dal sem poklicati gospode, ki ste jih sinoči raz- žalili. Gospod poročnik Arnot jim naj zadevo razloži in nato jim prepustim, naj sami razsodijo, ali vas je treba kaznovati ali ne. Mnogo se še morate učiti, dragi gospod! Vidim da mnogih naših naprav in naredb še ne razumete. In do- kler jih ne razumete, se jim morate ukloniti, četudi ne — 142 — veste čemu. Na primer sinoči! Možje stražniki, ki so vas v imenu postave hoteli odvesti na policijo, so vršili le svojo službeno dolžnost. In ta je, da skrbe za red in mir in varnost v mestu. Dan za dnem tvegajo življenje v svoji službi. Tudi za vas bi ga tvegali, če bi bilo treba. Pogumni, pridni možje so in zelo so užaljeni, da jih je eden sam in neoborožen človek premagal in jim še ušel. Olajšate jim spravo! če se prav ne motim, ste tudi vi pogumen človek, in pogumni ljudje so navadno tudi velikodušni.« Tedaj so vstopili stražniki. Seveda so vsi iznenadeni odpirali oči, ko so zagledali Trzana pri svojem naj- višjem poveljniku. »Fantje«, jih je nagovoril kapitan, »tule je gospod, ki ste se z njim sinoči srečali. Sam se je javil. Želim da pozorno poslušate gospoda poročnika Arnota tamle, pripovedoval vam bo o življenju tega gospoda. Razumeli bodete njegovo sinočišnje obnašanje. — Prosim, gospod poročnik!« Pol ure jim je govoril Arnot. Pravil jim je o Trza- novem življenju v džungli, o njegovi mladosti, ki mu je zjeklenila mišice, o njegovih bojih z gorilami in levi, ki se je z njimi boril sebi v obrambo in drugim v po- moč, o njegovem površnem poznavanju sveta in kul- ture, ki še ni izbrisala sledov njegovega dvajsetletnega življenja v divjem pragozdu. Pojasnil jim je, da je tega poldivjega človeka pri napadu nanje vodil bolj naravni nagon samoobrambe, ko pa misel na odpor zoper zastopnike postave. Da ni razumel in ni mogel razumeti njihovih namenov in nji- — 143 — hovega poklica. Zanj se človek, ki bi mu hotel kratiti svobodo, ni mnogo ločil od divjih živali v pragozdu. »Vaš ponos je užaljen«, je končal svoje pripovedo- vanje, »ker vas je premagal eden sam in neoborožen človek. Tega se vam v tem slučaju pač ni treba sramo- vati! Ali bi se sramovali, če bi vas napadel v ozki, tesni ■sobi afriški lev ali pa strašni gorila —? In vendar ste se borili zoper mišice, ki so se toliko in tolikokrat kosale s strašnimi mišicami gorile in leva in zoper mišice, ki so v teh bojih vsikdar zmagale! Po- vem vam, nobena sramota ni, podleči nepremagljivi i$oči Trzanovi!« Arnot je končal. Tedaj je Trzan stopil naprej in storil še zadnje, kar je bilo treba storiti. Ponudil je iznenadenim možem postave roko * spravo in dejal: »Žal mi je! Oprostite mi in bodimo si prijatelji!« Za trenutek so možje postave gledali mladega or- jaka, pa spet svojega predstojnika in Arnota, nato p« krepko segli v ponujeno roko. In tako je bila rešena zadeva, ki bi bila sicer lahko usodna za Trzana, pa tudi za Arnota. Zadovoljni in pomirjeni so odšli stražniki javnega miru, Arnot in Trzan pa sta še obsedela. Policijski kapitan si je gladil lepo ostriženo brado, pogledoval po Trzanu in po Arnotu in končno dejal: »Zadeva, je rešena. Pa samo deloma. Mene vsaj pa že zanima drugo vprašanje. — 144 — O sinočišnjem dogodku sem dobil precej natančno poročilo in prepričan sem, da je gospod Trzan za topo! le za las ušel smrti. Napad je bil pripravljen. Kako p. vidva sodita o tem?« »To je tudi moje mnenje«, je odgovoril Arnot in pripovedoval, kaj je Trzan vse opazil pretečem, noč, ter dostavil: »Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če bi se go- spod Trzan za nekaj časa umaknil iz Pariza, recimo da bi dobil službo kje v francoskih kolonijah. Kaj mislite o tem, gospod kapitan?« »Hm ! Mislim da bi bilo najbolje. Trije napadalci so za trenutek pod ključem, drugi pa so ušli. Skoraj gotovo bodo se enkrat poskusili napad Gospod poročnik, ali imate že kako določeno služ- bo v mislih? Sicer bi vam jaz utegnil kaj svetovati.« Kdo je bil bolj vesel ko Arnot! Z obema rokama je sprejel ponudbo. J »Ne morem še reči, kaka služba bo«, je pravil ka- pitan. »Pa ce me vse ne moti, bo mislim nekaj takega, s čimer bo gospod Trzan zelo zadovoljen. In kar je glavna reč, odšel bo za nekaj časa iz Pariza in zmešal zhkovcem sled. Medtem pa bomo mi že poskrbeli, da Jih uzenemo. Pridita v treh dneh vprašat! . , G0S,P°<; Trzan«> J'e deM ko so se poslavljali, »uga- jate mi! Skoda za vašo silno telesno moč in za vašo bistroumnost, če bi je ne porabili človeški družbi v prid in sebi v korist!« F — 145 — In tako je prišlo, da je dobil Trzan svojo prvo službo, meslo zasebnega detektiva v nekem velikem francoskem detektivskem podjetju. Dobil je že koj tudi delo. V par dneh bi naj odpoto- val v južno Afriko. Posel je zahteval mnogo poguma, trdno zdravje in skromne življenjske navade. Ko je Trzan cul, da pojde v Afriko, se je zelo raz- veselil. Naloga, ki mu je bila poverjena, mu je naročala potovanje po divjih, neobljudenih krajih, spet bo živel v svobodi, kakor nekdaj v džungli, prost bo okov, ki mu jih je nalagala kultura in omika, pri vsem tem pa bo zaslužil še denar! In morebiti pride spet nazaj v svo- jo džunglo —. Priprave so vzele v zakup celih 14 dni. Medtem je skoraj popolnoma pozabil na svoje sovražnike, na Can- ler j a in njegove ljudi, celo na Ino je le malokdaj mislil. Arnot mu je. pomagal z nasveti in z denarjem. Vmes pa mu je pol v šali pol resno očital: »Strašno si vesel, da boš zapustil svojega prijatelja, Trzan! Ali ne veš, da se morebiti cele dolge mesece ne bova več videla! Trzan, ti si zelo nehvaležen človek!« »Ne, Pavel! Veliko dele sem. Novo igračico sem do- bil in po otročje se je veselim. — Sicer si pa sam kriv, * da se morava ločiti —■!« »Ah da! Oditi moraš, toda ločitev je vkljub vsemu bridka.« — Prišel je dan odhoda. Arnot je spremljal prijatelja v Marseille, kjer bi naj Šel Trzan na ladjo. 10 — 146 — Poslovila sta se prisrčno in Arnot je dal prijatelju za na pot nauk: »Trzan, bodi previden! Imej oči odprte!« Prve dni vožnje je priživel Trzan v nemirni nepo- trpežljivosti. Komaj je čakal da zagleda afriško obrežje. Morebiti, tako je upal, zagleda vsaj od daleč kraje, kjer je preživel mlade dni. Morje je bilo izpočetka nemirno, ves čas je skoraj presedel v kabini in v čitalnici. Družbe si ni iskal. Gibraltar je splaval mimo, kapverdiški otoki so iz- ginili na obzorju. Trzan je seve že dobro znal brati zemljevide in vedel je, da je blizu svojih »domačih krajev«. Ves dan je prebil na krovu, napenjal oči in iskal na brezkončnem obzorju sledove suhe zemlje, zapadno afriško obrežje. Nemiren je bil, z vso silo ga je vleklo nazaj v priljubljeni pragozd. Družbe se je naravnost izogibal. Sam je hotel biti s svojimi spomini in mislimi. Pozabil je na svojo služ- bo, pozabil na Pariz in Ameriko, živel je v duhu spet v svobodni džungli, neomejen gospodar, prost vezi iD tesnih razmer, ki je nalaga svet svojim sužnjem. Ni čuda da je pozabil tudi na previdnost, ki mu jo je Arnčt toliko priporočal, da so bili njegovi sicer ostri čuti gluhi in neobčutni za to, kar se je godilo krog nje- ga. Njegovo telo je potovalo s parnikom, njegov duh pa je živel v džungli. — 147 - In tako je sam dal priložnost čuječemu in neumor- no delavnemu sovražniku, da je končno mogel izvršiti svoje nakane. Tisti večer ko se je nesreča zgodila, sta sedela dva moška v tesni kabini drugega razreda in se šepetaje pogovarjala. »Sedaj ali pa nikoli!« je pravil prvi, človek črnih, bodečih oči z gosto, veliko, očividno ponarejeno brado. »Sredozemsko morje in njegova pristanišča smo zapu- stili, kmalu bodemo tudi od afriškega obrežja toliko oddaljeni, da je zanj vsaka rešitev nemogoča. Saj sem ti pravil, mož je silno močen, ure in ure bi se držal nad vodo. Sredozemsko morje je polno parnikov, našli bi ga. Ali pa bi celo kje na suho splaval, saj nismo bili noben dan dovolj daleč od celine! Odslej plavamo na odprtem morju. Ne more se rešiti, ti pravim! In še nekaj! Pristali ne bomo prej ko v Capetownu. In dotedaj bo že zdavnaj prepozno, da bi ga šli iskat!« »Pa pogrešali ga bodo —!« »Kaj še! Z nikomer ne občuje, ves dan je zaprt v kabini, če ne sloni na pregraji, zadaj kamor nihče ne pride blizu. Najmanj 24 ur, bodi prepričan, se ne bodo zmenili zanj! In potem —! Kaj naju briga! Meni prepusti stvar! Vedno sem imel jezik na pravem mestu! Nocoj se ga lotiva! Ne vem kako je, pa zdi se mi, da tu nekje blizu mora biti domovina tega zagorelega orjaka, ker toliko zija ven v morje. Ko bomo mimo, se bo spet zapiral in kdo ve če še dobiva kedaj priliko —.« »Misliš torej zares, da bi ga —?« 10* - 148 - »Da! Poslušaj —!« Uro pozneje sta se plazila dva moža proti zadnje- mu krovu. Veter je žvižgal v vrveh in jamborih, stroji so bobneli, morje je šumelo pod silnimi udarci vijakov. Vkljub temu sta se bližala z največjo previdnostjo in neslišno temni, visoki postavi, ki je sklonjena slonela na pregraji. Sedaj sta oddaljena komaj pet korakov, sedaj, ko- maj štiri, nato tri —-. Temna postava se ni genila. Trzan je bil ves v se zamišljen, lop in gluh. Moža sta pocenila, trenutek sta čakala kot bi zbirala moči. črni z dolgo brado je dvignil roko, jo spustil —. Kakor en mož sta planila, vsak je zgrabil za eno nogo in preden se je utegnil Trzan, četudi nagel ko blisk, obrniti, že je izgubil pregrajo iz rok in črez glavo zdrknil v morje. Veter je požvižgaval po vrveh in jamborih, stroji so bobneli v svojih enakomernih udarih in vijaki so mlatili valove z neizpremenjeno brzino. Naglo je plul parnik daljnemu Capetownu naproti. X. Arnot na delu za svojega prijatelja. Tisti večer po Trzanovem odhodu je čudna pobitost legla na Porter j evo farmo. Profesor Porter je bil skrajno slabe volje. Venomer je popraševal po gospodu Trzanu. Iskal ga je po hiši, krog oglov, po vrtu, parkrat je že pomeril svoje raz- mišljene korake proti gozdu in gotovo bi se bil spet iz- gubil, da ga ni pripeljal nazaj gospod Filander, njegov skrbni in neutrudljivi varuh. In nato je bil še huje jezen. »Gospod Trzan«, je pravil, »nam je rešil čast in pre- moženje. Našel je moj zaklad. Pa niti zahvalili se mu nismo. Vi ste tega krivi, gospod Filander! Zakaj ste ga pa pognali iz hiše!« »Gospod profesor —!« »Bežite bežite! Dobro vas poznam in vem, kaki ste! Vaša razmišljenost mi je napravila že mnogo škode. Kam ste na primer vtaknili tisti listič, tisto bančno na- kazilo, ki ga je prinesel gospod Trzan?« »Gospod profesor —!« »Nič se ne izgovarjajte! Videl sem na lastne oči, da ga je dal vam. Vtaknili ste ga v žep in ga seve iz- gubili, - če si niste pipe ž njim prižgali. O Bog, take — 150 — ljudi pod streho imeti -I Saj pravim -! Vaša raz- tresenost me bo še pod grudo spravila Kako naj do- bim denar, če nimam nakazila?« »Gospod profesor —!« »Seveda! Ine pa tudi -! Kar takole pusti, da odide moz, ki mu dolgujemo vse, prav vse! Vsi skupaj ste -!« Toda gospod Filander ga ni več poslušal. Urnih korakov je hitel k Ini. Zadeva je bila važna, da, usodna je lahko bila za vso hišo. On, Filander, seve ni izgubil bančnega nakazila. Pač pa gospod profesor. In p0 stari svoji navadi je va- lil vso krivdo nanj, na svojega ubogega tajnika -! Pa kaj bo sedaj? Če ni nakazila, tudi denarja ne bo. Vsaj kmalu ne. Vsaj tri tedne bi trajalo, preden bi prišlo novo nakazilo od Arnota. In - kaj če bi nepoklican človek našel nakazilo in ga zlorabil! Treba je takoj obvestiti Ino. In Clayton bo moral pomagati. Pa Ine mu je dala po sobarici povedati, da je bolni in da ne more z nikomer govoriti. v sCudno dekIe!« J'e mrmral gospod Filander in se cehljal po osiveli glavi. »Vse ji je šlo po sreči. Canlerja se je iznebila in prišel je po njo tale mladi, lepi orjak pravi polubog p0 vseh pravilih grškega bajeslovja. Pa ga odbije! Sedaj pa se cmeri, ker je šel Hm, saj pravim!« Šel je iskat Claytona. 151 Pa Claytona ni bilo nikjer. Pravili so, da ga že od davi ni bilo videti. »Hm, saj pravim -! Dolgčas je tod, kar je odšel tisti lepi dolgin. Saj pravim, ko bi bila Ine pametna -1« Najhujše ure pa je tisti dan preživljal Clayton. Rad bi bil govoril z Ino, pa ni prišel do nje. Odkar je odišel Trzan', je ni bilo več na spregledi Poln skrbi in hudih slutenj je hodil tisto jutro po sobah. Kdo ve, kako je bilo da ga je zaneslo tudi v Trzanovo stanovanje. Vrata so bila odprta. Nihče še ni pospravljal. Saj je bila vsa hiša narobe. Vstopil je in zamišljen gledal po zapuščeni sobi. Na tleh pri oknu je ležal list papirja. Pobral ga je. Brzojavka je bila. »Ah, pozabil jo je v naglici — !« Za trenutek je pomišljal, ali mu je dovoljeno, pre- birati pošto tujih ljudi. Pa skušnjava je bila prevelika. »Morebiti pa je zadeva važna -!« je zagovarjal svojo radovednost. »Morebiti potrebuje brzojavko za.pd- verilo, morebiti je denarno nakazilo - Treba jo bo po- slati za njim. Moram pogledati!« Na listu je stal en sam kratek stavek. »Odtiski so dokazali, da si sin lorda Greystoke. Castitam! Arnot.« Za hip je kakor od strele zadet strmel na papir. Nato pa se mu je zazibalo pod nogami, naslonil se je na steno, da ni padel. — 152 — Dolgo je trajalo, da se je popolnoma zavedel krute resnice. Tistega o odtiskih seveda ni razumel. Pa je bilo postransko. Zanj je bilo glavno, da je Trzan potomec lorda Greystoke —. Ko je stopil v sobo, je bil še lord Greystoke. Sedaj pa je bil — berač. Trzan — njegov bratranec! O, sedaj je razumel svoje slutnje! Razumel je svojo mržnjo do tega človeka -! Tistikrat se je začelo, ko so našli stričeve zemeljske ostanke v koči! In Ine je s svo- jim navdušenjem za »belega junaka« še huje razpalila iskro ljubosumja. Ni vedel zakaj, pa zasovražil je nezanega belega divjaka džungle. Krvno sorodstva se je oglašalo že ti- stikrat! Ni vedel, pa slutil je menda, da bi utegnil biti belokoži človek v kaki zvezi z njegovim stricem, lor- dom Greystoke. Kako bi bil tudi sicer prišel v džun- glo —! In podobna sta si bila! Slutil je v neznancu tekmeca za stričevo dedščino in tekmeca za Inino roko —. In sedaj je vse prišlo na dan —. Prav v trenutku, ko je dosegel vse, kar si je želel, lordstvo Greystoke in Ino. Kaj bo sedaj —? Kaj bo storil Trzan, kaj bo storil Arnot —? Značajnost mu je velevala, da takoj stopi pred Ino jn ji vse pove. In potem bo vsega konec —. Bogata ded- ščina, plemeniti naslov, Ine, vse bo izgubljeno. Ine ne — 153 — ibo hotela »gospoda Claytona« v zameno za «lorda Greystoke« —. Meglilo se mu je pred očmi, iznova se je moral pri- jeti za steno. Slaboten človek je bil, njegova bolehavost pa je vplivala tudi na njegovo voljo. Žrtev je bila prestrašna zanj. Tedaj mu je prišla rešilna misel. Zakaj mu Trzan ni pokazal brzojavke —? Živo se je še spominjal na sinočišnji prizor. Trzan je stal pred njim, brzojavko je držal v roki, »nujna za- deva«, je rekel, nato pa odšel v svojo sobo. In pol ure pozneje se je za vedno poslovil. Ali ne misli uveljaviti svojih dednih pravic? Se jim bo odpovedal? Zaradi Ine -? Ine mu sicer ni besedice omenila, pa Clayton je dobro vedel, kaj se je zgodilo med njo in med Trzanom —. Če pa Trzan ni mislil zahtevati svoje dedščine — in dokaz za to njegovo mišljenje je bilo vse njegovo ob- našanje, njegovo kratko, naglo slovo -, čemu bi mu naj torej on, Clayton, branil njegovo velikodušno žrtev? Če je Trzan hotel Ino osrečiti, zakaj bi jo naj on, njen bodoči mož, pahnil v nesrečo in v siromaštvo —? Korake je začul na hodniku. Brž je vtaknil list v žep, se obrnil k oknu in se delal kakor bi bil ves za- topljen v pogled na gozd. Sobarica je bila, pospravljat je prišla. Vprašal jo je, ali je gospodična Ine že po koncu, pa mu je dejala, da jo boli glava in da še leži. Tiho kakor tat je zlezel Clayton po stopnicah, se zmuznil krog ogla in odšel v gozd- — — 154 — Šele popoldne je Ine prišla iz sobe, pa le na nujno klicanje gospoda Filandra. Bleda je bila, vse rdeče oči je imela in nema je po- i slušala Filandrovo novico, da je gospod profesor iz- gubil nakazilo. »Nemudoma bo treba kaj ukreniti!« je pravil. »Sicer bo nesreča!« »Mislil sem«, je nadaljeval, ko je molčala, »da bi gospod Clayton brzojavil v Pariz. Pa. ga ni nikjer.« »Kam bi pa bil šel?« se je vzdramila. »Nihče ne ve. Ga že ves dan niso videli.« Kmalu je bila vsa farma na nogah. Profesor Por- ter je zabavljal, Ine je tarnala in hude slutnje so jo obhajale, gospod Filander je letal od enega do drugega služinčad pa je iskala Claytona. V velikem nemiru in neredu jih je našel Clayton, ko se je pozno istega popoldne vrnil. Ine ga je boječe pogledala, gospod Filander pa se ga je koj lotil in mu povedal zgodbo o izgubljenem nakazilu. Clayton je z obema rokama pograbil priliko. »Trenutno še nič ni hudega«, je pravil, »pa v par dneh mora kdo v Baltimoro, da razveljavi nakazilo. Obenem pa bo tudi treba pisati v Pariz.« Sklenili so, da pojde Clayton v Baltimoro. Vesel je bil, da bo prišel za nekaj dni s farme. Ni imel mirne vesti. Ves tisti dan se je boril s po- - štenjem in s sebičnostjo, nazadnje pa je zmagala se- bičnost. Seveda je moral še vedeti, ali se je Trzan res od- rekel dedščini. In pa, kaj pravi Arnot. Dobro bi bilo, je - — 155 - zasodil, če bi šel v Pariz. Zato mu je prišla zadeva z nakazilom kakor nalašč. Odločil je, da pojde v dveh dneh v Baltimoro. Pred odhodom tisti večer pa je še imel dolg pogovor z Ino za- radi poroke. Mudilo se mu je. Predlagal je, naj bo poroka po nje- govem povratku iz Baltimore. »V Pariz moram zaradi nakazila. In na Angleško tudi, na posestva. In rad bi videl, da'bi me spremljala — moja žena.« . _ ' »Priprave ne bodo gotove do tistikrat«, se je iz- govarjala. »Priprave —? Koliko časa pa potrebujejo tiste pri- prave?« »Najmanj mesec dni.« Upala je, da ga bodo posli v Parizu in na Angleš- kem zadržali še najmanj dvakrat toliko časa. Zavedala tee je, da je dala besedo, vedela je tudi, da jo mora držati. Pa čim bolj se je možitev zavlekla, tem ljubše ji je bilo. Clayton je odpotoval v Baltimoro in se črez teden vrnil. Iznova je prigovarjal Ini in pravil, da bo poča- kal tisti mesec na priprave. Pa dnevi so minevali, Ine je našla vsak dan drug izgovor in nazadnje je moral Clayton sam v Evropo. Obljubil je, da bo pisal. Res sta prišli dve pismi, nato pa je Clayton utihnil in ni dal več glasu od sebe. Mesto njega pa se je nekega dne, dober mesec po njegovem odhodu, nenadoma oglasil na Porterjevi far- mi — poročnik Arnot. — 156 — Vsi so se nepričakovanega obiska odkritosrčno raz- veselili. Posebno še Ine. Saj je bila toliko hvale dolžna pogumnemu poročniku, ki se je s pravim viteškim ju- naštvom postavil na čelo rešilni četi in jo šel iskat v ne- varno divjino. Pripovedovanja kar ni bilo konec. Podrobno je moral Arnot razlagati, kako ga je Trzan rešil in s koliko požrtvovalnostjo ga je negoval v isamotni, zapuščeni džungli in prisrčno so se vsi smejali, 'ko je pravil, kako se je učil prve »omike«, kako je iz- početka sovražil nož in vilice in le s težavo mirno sedel (na nevajenem stolu. »Sicer pa je bil zelo dovzeten in priden učenec, na- darjen da malo takih, ves vnet za izobrazbo in omiko, r~ vse seve edinole zato, da bi mogel dostojno nastopiti tukaj v Ameriki. Da ni bilo — Amerike, še danes bi bil divjak v džungli!« Počasi in poudarkom je govoril in Ino so zadele besede v, srce. Prebledevala je, vest se ji je vzbujala, sram jo je bilo. Iz Arnotovih besed je donel očitek, ču- tila je, da ve vse, slutila je, da ni prišel v Wisconsin sa- mo zaradi zaklada —. Na ustih ji je drhtelo vprašanje, kje je sedaj Trzan. Pa ni si upala govoriti o njem pred očetom. Na pomoč ji je prišel sam gospod profesor. »Škoda«, je dejal, »da je mladi gospod tako naglo odšel. Ali se je kaj oglasil pri vas? Kje je neki sedaj?« »Imenitno službo je dobil in danes je kje spodaj v Capetownu v južni Afriki.« 157 — »Glej glej!« je dejal gospod Filander, »tale džun- gelski junak še bo kedaj imeniten gospod!« »Vsekakor!« je pripomnil Arnot in napeljal pogo- vor na Trzanov doživljaj s policijo. Izogniti se je hotel popraševanju o Trzanovi bodočnosti, ker ni hotel Ine v zadrego spraviti. Ko pa sta se drugi dan sama sprehajala po vrtu, se je koj lotil perečega vprašanja. »Gospodična«, je začel, »sinoči sem vam povedal, da je bil Trzan pri meni. Torej veste, čemu sem prišel sem v Wisconsin?« Ine je, molče prikimala. »Dejali mi bodete, da nimam pravice se vmešavati v vaše srčne zadeve. Sam čutim, da je posel kočljiv. Pa Trzan je moj prijatelj, življenje mu dolgujem in grdo nehvaležen bi bil, če bi mu ne pomagal v težavnem po- ložaju, v katerega je zabredel. Pa tudi vam imam pravico pomagati. Doli v koči ob robu džungle ste pustili zame pismo in zapisali vanj. da ste moja dolžnica. Tako hudo sicer ni, kar se mi ni posrečilo, da bi vam bil storil kako uslugo, pa vsaj ne- kaj pravice mislim ste mi dali, da vam smem pomagali. Kajne?« Ine ga je hvaležno pogledala. »Gospod poročnik, zelo nehvaležna bi vam bila, če bi vam karkoli očitala. Prosim vas, govorite brez ovin- kov in ozirov!« »Dobro, gospodična! Vse bom povedal! Pa eno vas vnaprej prosim«, je dejal po kratkem pomisleku. »Ne vznemirite se, bodite hladni, ravnodušni! Novice, ki — 158 — sem vam je prinesel, so presenetljive in bodo nedvomno popolnoma izremenile vaš položaj —.« Ine je pobledela. »Pa menda ni -? Ali se je gospodu Trzanu - kaj zgodilo?« J •Prav nič hudega! živ je in zdrav ter na najbolj- šem potu, da postane velik, slaven mož. _ Povejte go- spodična ali ste že kedaj ugibali, čegav potomei bi utegnil biti gospod Trzan?« »Oh seve, pa še kolikokrat! - Ampak čisto tako vprašate kot da imate že odgovor v žepu!« »Seveda ga imam! Medtem ko je bil Trzan tu pri vas, se mi je posrečilo odgrniti zastor, ki je visel nad njegovo skrivnostno preteklostjo. - Pa tudi vi bi bili *e zdavnaj lahko sami rešili to uganko. Saj imate ključ v rokah, če se prav ne motim.« »Kaj mislite?« »Gospodična, prosim pokažite mi tisti zlati navesek V3m ga je dal TPZan °b neki Priliki v Pra- lne je zardela ko mak pa spet prebledela. S tresočo se roko je snela z vratu navesek, ga odprla in molče pokazala Arnotu. Pozorno je ogledoval Arnot slike, posebno sliko moškega, in si ogledal tudi navesek natančno od vseh strani. Z velikimi očmi ga je opazovala Ine, strah, pričako- vanje čudenje, - vse je stalo v njenem vprašujočem pogledu. J — 159 — »Ali veste, kdo sta ta dva?« je vprašal Arnot končno. »Ne. Trzan tudi ni vedel, čegave bi bile slike.« »Seveda —! Saj ga niste poznali! Jaz sem ga poznal. Videl sem ga, samo enkrat sicer, — pa je ves on! Pomagal vam bom! Trzan mi je povedal, da je na- šel navesek in slike v koči. Saj veste, čegava je bila tista koča, čegava sta bila kostenjaka?« »Da. Kostenjaka sta bila zadnji zemeljski ostanki gospoda Johna Claytona lorda Greystoke, in njegove soproge Elzč. Našli smo prstan z njegovim imenom, tudi na knjigah je stalo ime Clayton. — Trzan pravite da je našel tele slike v koči? Torej je bil tole nesrečni lord Greystoke? Ubožec!« Sočutno je gledala Ine slike. Napeto jo je Arnot opazoval. Trenutek je bil resen in važen, saj bi naj bil zadnji člen v verigi dokazov, ki jih je nabral za pristnost Trzanovega pokolenja. In prvi pogled je res zadostoval. Hipoma se je Ine vsa stresla, navesek ji je padel iz rok, s praznimi očmi in odprtimi usti je gledala Arnota, videti je bilo, da deluje njen spomin, njen razum s si- lovito naglico —. In spet je prišlo življenje v njen obraz, solze so ji planile v oči, zakrila si jih je, zastokala je kot da se ji srce lomi, »O —! Sedaj vem vse! Vse, vse, vse —! Trzan! Brzo- javka —! Clayton!« — 160 — S čudovito bistrovidnostjo, ki je lastna duši v takih usodnih trenutkih, je našla zvezo med dogodki zadnjih dni. Da sta si Trzan in mož na sliki za las podobna, to je vedela že zdavnaj. Slika je kazala lorda Greystoke, — na kaj drugega je pač hotel Arnot opozoriti, ko da je T rzan sin lorda Greystoke. In skrivnostna brzojavka ga je obvestila, da je medtem Arnot našel dokaze za njegovo pokolenje —. Trzan pa ji o vsem tem ni besedice povedal! Odšel je, ko ga je odklonila. »Vaši sreči bom žrtvoval tudi svojo ljubezen!« Te so bile njegove zadnje besede —. In Clayton —! O, sedaj je razumela njegovo čudno obnašanje tisti dan po Trzanovem odhodu! Clayton je vedel za vse —. Saj ga je našla sobarica tisto jutro v Trzanovi sobi. Morebiti ga je Trzan pismeno obvestil. Za vse je vedel, pa ni bil toliko pošten, da bi bil njej, svoji nevesti, le samo besedico omenil —. •Svojo dedščino, svoj naslov je Trzan Claytonu po- daril, žrtvoval njej na ljubo —. Clayton je žrtev molče sprejel, ona pa je Trzana odklonila, — ker se je bala, da je divjak, premalo ple- menit —! »Pomirite se, gospodična!« ji je sočutno pravil Arnot. »Ni še prav nič izgubljeno! Vse se bo dalo po- praviti. Saj zato sem prišel. »— Toda pojdite, sediva! Pripovedoval vam bom.« Sedla sta na bližnjo klop in Arnot ji je pripovedo- val o dnevniku lorda Greystoke, o odtiskih in kako je po njih dognal Trzanovo pokolenje, o brzojavki, ki je I — 161 — Trzanu naznanila srečni izid preiskave, dalje kako se je Trzan ves potrt in brezupen vrnil v Pariz ter po vsej sili hotel nazaj v džunglo. »Poslal sem ga z doma, da vidi malo več življenja in da mu pridejo druge misli. Medtem pa sem vzel nje- govo zadevo sam v roke, da popravim kar je mladi moi pokvaril s svojo neizkušenostjo in naglico. V tem pa se na mah pojavi v Parizu gospod Clay- ton. Dejal je sicer, da prihaja zaradi zaklada, toda ni bilo treba prav posebno bistrih oči, pa se je videlo, da ima mož še druge reči na srcu in tudi — na vesti. - Njegovo govorjenje je bilo negotovo. Izogibal bi se bil rad imena Greystoke, pa je vendar venomer hotel govoriti o dedščini svojega strica. Nesrečni Greystoke in njegov oče sta si bila brata, kakor veste —. In ne- kam čudno boječe je popraševal za Trzanom. Koj sem opazil, da ni vse v redu. TrZan mi je sicer povedal, da ni Claytonu ničesar omenil o brzojavki, pa mogoče je bilo vsekakor, da je mladi Clayton po drugih potih zvedel o našem razkritju. Če bi bilo to res, sem sklepal dalje, potem je prišel Clayton k meni, da zve, ali namerava Trzan dedščino zahtevati zase ali pa jo prepustiti njemu — vam na ljubo. To bi bila seve po- žrtvovalnost in velikodušnost brez primere, kajne gospodična!« »In jaz sem ga v tistem hipu, ko je zame žrtvoval vse, — pa pognala iz hiše, ker sem se bala, da je pre- malo plemenit, da je — divjak!« je zastokala. »Zmotili ste se gospodična, in to je človeška sla- bost —. Pa poslušajte dalje! Moral sem zvedeti, ali je 11 — 162 — bil Clayton, v slučaju da ga je kdo obvestil o Trzanovi dedščini, toliko pošten in nesebičen, da je vas obvestil o svojih, izpremenjenih razmerah. Skušal sem ga ujeti. Rekel sem mu: »Gospod Clay- ton, ali ste že povedali gospodični Ini, da se je Trzan odrekel njej na ljubo svoji dedščini?« Res je nasedel. »Ne še«, je dejal in pobledel. Kaj je dalje besedičil je brez pomena za naju. Glavno je tole, gospodična! Clayton je vedel, da ni več lord Greystoke, ampak čisto navaden, brezpomemben človek. In ni na- šel v svojem značaju toliko možatosti, da bi bil vam, svoji nevesti, sporočil svoj izpremenjeni položaj. Ali veste, gospodična, kako se —.« Ine je vstala, bleda, prepadla, pa hladna in po- nosna. Ni bila zaman potomkinja stare amerikanske rodbine, po njenih žilah se je pretakala kri slavnih an- gleških dedov, poštenje in čast, to dvoje je največ ve- ljalo v rodbini Porterjev. »Vem, gospod poročnik, kako se tak človek imenu- je —! Kje je sedaj gospod Clayton?« Tudi Arnot je vstal. »Nisem še končal. Gospod Clayton se je izdal in položaj je bil zame jasen. Povedal sem mu jasno in odkrito, da ni nastopil kot se spodobi za Angleža- gentlemana, da Trzan svoje dedščine ne bo pustil — in da bo gospodična Ine odločila sama, ali hoče za moža človeka, ki je hotel izrabiti plemenitost svojega tekmeca. Povedal sem jnu tudi, da vkratkem potujem v Wiscon- stn, uredim zadevo z zakladom ter vas o vsem obvestim. — 163 - Nato je gospod Clayton odšel in ni dal več glasu od sebe. živi na Angleškem na očetovem posestvu. Sedaj veste vse, gospodična! Na vas je, da storite kar je edino pravilno in pošteno!« »Bom!« je dejala Ine in odšla v hišo. 10* XI. Ine išče Trzana. Parnik Mary Stuart je -bil pristen izletniški parnik. Bogato je bil opremljen z vsemi udobnostmi in je nudil svojim potnikom vse kar so si le mogli želeti na svo- jem potovaju krog Afrike. • Prihajal je iz Marseilla, teden dni je ležal v Aleksandriji ter dal potnikom priliko, da so si ogledali spodnji Egipt. Nato je potoval po sueškem prekopu in skoz Rdeče morje, se ustavil v vseh zanimivih prista- niščih, nazadnje v Durbanu. Odtam je bil namenjen naravnost v Capetown. Poleg druge izbrane družbe je bil na krovu tudi gospod profesor Porter s svojim neločljivim tajnikom Filandrom, Ine z Barbo in pa ladijski poročnik Arnol s svojo novoporočeno soprogo. Kot pristen pomorščak je hotel Arnot prebiti prv« mesece svojega mladega zakona na morju. Ni bilo tre- ba mnogo prigovarjati, pa se je potovanju pridružil* tudi Ine. Profesor Porter je sicer malo pogodrnjal, pa se je hitro vdal. Zanj, je pravil bo potovanje zgolj znanstve- nega značaja. Pogovorila sta se s Filandrom, da po- iščeta potomce afriškega pračloveka, obložila sta se s — 165 — knjigami in zemljevidi, se vso pot učeno pogovarjala 'ali pa prepirala o prazgodovinskih kostenjakih in lo- banjah, za žive kraje in ljudi, ki sta med njimi in mi- mo njih potovala, pa se še zmenila nista. Za Ino je imelo potovanje še prav poseben pomen. Saj je bil izletniški parnik namenjen v Capetown in tam je ob tistem času bival — Trzan. Zelo se je izpremenila Ine, odkar jo je obiskal po- ročnik Arnot v Wisconsinu. Clayton je bil zanjo ne- mogoč. Koj prvi dan po Arnotovem obisku mu je na- pisala pismo ter mu naznanila, da kot poštena Ameri- kanka more možiti le poštenjaka, ne pa varalico. Ločitev ji ni bila pretežka. Saj je že koj tisti dan ob Trzanovem odhodu bridko obžalpvala svojo pre- nagljenost in čutila, da brez Trzana nikdar ne bo ne srečna ne vesela. Zato je tudi poroko zavlačevala od tedna do tedna. Arnoto.v obisk ji je dal povod, da je končno in za vselej prelomila vsako zvezo s Claytonom. Tembolj pa je z vso dušo zakoprnela po Trzanu. Arnot ji je pravil, da je Trzan zaposlen v Cape- townu ali pa vsaj v bližini. In parnik je nameraval ostati v Capetownu dobrih štirinajst dni! Poiskali bo- do Trzana, koj bo moral zapustiti službo — kaj se je bilo njemu, bogatemu angleškemu lordu, treba potikati po južni Afriki in zasledovati politične in vojaške be- gunce! —, skupno bodo potovali nazaj v Pariz, medtem pa se bodo, če bo le količkaj mogoče, še zadnjikrat oglasili v Claytonovi koči na robu džungle. In nato bo prevzel Trzan dedščino svojega očeta in obhajali bodo poroko. — 166 — Arnot in njegova mlada soproga sta naredila ta načrt in Ine je vsa zardela pokimala. Kako bo iznenadila Trzana! Takega obiska pač niti najmanj ne pričakuje —. Kako se je veselila svidenja! Vse prepočasi ji je vozil brzi parnik . Tla so ji gorela pod nogami v Alekšandriji in v drugih pristaniščih. Tako dolgo je povsod čepel parnik! Kaj je bilo njej mar za lepote orienta! Zanjo je bil zanimiv le Capetown! Kako hudo ji je delo, da je Trzana takorekoč spo- dila s farme! Same sebe ni razumela. Da je bila tako slepa —! Trzan, pa divjak, nekulturen človek, ki bi bil sramota za njeno družabno stališče —i Ali ni iz vsake njegove kretnje govoril plemenitaš! In sploh vsa nje- gova čila, zdrava, sveža osebnost —! Trzan, pa bolehavi Clayton, — kaka razlika! Zares, slepa je bila! Prenaglo ji je prišel njegov obisk. Ni bila pripravljena. Da bi bil Trzan vsaj dalje časa ostal na obisku, preden jo je za roko prosil —. Pa saj bo popravila svojo zmoto! Sama ga pride iskat in odpuščanja prosit! O, ta dolgočasni parnik! — Pa vkljub vsemu hrepenenju in vese'ju jo je bilo vendarle nekoliko sram. In tudi strah. Kaj, če je Trzan užaljen in ne bo hotel ničesar več vedeli o njej? Res da je plemenit človek, ampak tudi sa- movoljen je, tako čisto drugačen ko drugi. Če jo od- kloni, mrzlo, hladno, kam se bo djala —? Sram jo je bilo. — 167 — Njeno edino upanje je bil Arnot. Vedela je, da ima velik vpliv na svojega prijatelja. Posredoval bo. Njega bo poslala naprej —. Da bi se mu vsaj potožiti mogla —! Toda gospod Arnot je bil na ženitvanjskem po- tovanju! Kaj je njega brigala Ine, uboga, razdvojena, obupajoča sirotica! Da bi iskala pomoči in tolažbe pri očetu, na to še misliti ni bilo. Gospoda profesorja so zanimale kosti afriškega pračloveka, učene misli je mislil, — pa bi naj tolažil zaljubljene ženske? Samevala je, slonela ob pregraji po cele ure ter hrepeneče zrla proti jugozapadu, kedaj pride toliko za- željeni Capetown. Končno po dolgem, nestrpnem pričakovanju so se pojavili na obzorju megleni obrisi ploščnatega hriba, ki je značilen za pokrajinsko sliko Capetowna, in na večer tistega dne so celine željni potniki stopili na suho v živahnem pristanišču najjužnejšega mesta Afrike. Kako rada bi bila Ine še tisti večer pohitela na urad, ki je imel Trzana v službi. Toda. Arnot — ta neusmiljeni Arnot! — je malomarno dejal, da imajo za za Trzana še časa dovolj, saj bo parnik ostal v mestu dobrih štirinajst dni. Jutri da pojdejo, — morebiti, je pridejal hudomušno. Sicer pa, je pravil, Trzana čisto gotovo ni v mestu, kje zunaj na deželi je, morebiti par sto milj daleč. Kaj je hotela! Vdati se je morala. Pa maščevala se je. Prav čisto nič se ni zanimala za Arnotovo živahno pripovedovanje o Capetovvnu in o njegovi zgodovini in — 168 — okolici. Malomarno je listala med njegovim govor- jenjem po časopisih. Seve le na zunaj malomarno, Kajti v resnici je z bistrimi očmi pregledovala vsako vrstico, če bi kje kaj stalo o Trzanu. Pa besedice ni našla. Drugi dan pri zajutrku so delali načrte. Profesor Porter in gospod Filander sta prišla i mizi z velikanskimi zemljevidi. Slovesna sta izjavila da ju mesto prav nič ne zanima ter da bodeta koj od- potovala za nekaj dni v notranjščino dežele na lov n« kosti pračloveka. Nemudoma sla se zaglobila v zemlje- vid ter iskala primeren kraj, kjer bi se lahko nemeteno vdajala svojemu poželenju po kostenjakih in lobanjah. Arnot in njegova soproga pa sta se ponudila Ini d« gredo skupno iskat Trzana. Toda po kratkem pre- misleku je Ine prosila Arnota, naj gre rajši sam, pove pa naj, da ga Ine čaka —. Ine in gospa Arnot sta torej ostali v hotelu, gospod Arnot pa je šel po Trzana, oziroma poizvedovat za njim. Z utripajočim srcem se je Ine poslovila od Ar- nota —. Arnolova prva pot je bila v detektivsko pisarno, podružnico tiste, ki je Trzana poslala »na delo«. Tam je poprašal za gospodom Johnom Trzanom. Uradnik je odmajeval z glavo, listal po zapisnikih spet odmajeval ter končno vprašal, kedaj bi naj bil ta gospod prispel v Capetown. Arnot je preračunal čas ter odgovoril, da pred do- brim poldrugim mesecem. — 169 — Iznova je uradnik iskal, pa spet brez uspeha- Vpra- šal je še, eemu je bil gospod John Trzan poslan v Capetovm. Arnot, že precej nemiren, je podrobno opisal za- devo. Tedaj je uradnik vzkliknil:- »Seveda! Gospodu se vobče ni bilo treba pri nas oglasiti! Šel je naravnost v Worcester. Tam je naša po- družnica, tam so ga čakala podrobna navodila. Oglasite se prosim v Worcesterju! Lahko brzojavite. V par urah dobite odgovor.« Precej pomirjen je stopil Arnot na brzojavni urad ter odposlal brzojavko v Worcester. Na odgovor je počakal v bližnji kavarni. Ni hotel domov, da ne bi brez potrebe vznemirjal Ine. V dveh urah je prišel odgovor. Glasil se je takole, »Pričakujemo gospoda Johna Trzana že mesec dni. Do danes se še ni javil.« Arnotu se je povesila roka, s praznimi očmi je zrl na papir in velik nemir se ga je lotil. Kaj se je zgodilo s Trzanom —? Ali je ušel v divjino? Spomnil se je njegove želje: »V džunglo pojdem nazaj —!«, spomnil se je njegovih grenkih besed, ki je z njimi tožil svoje razočaranje nad svetom —. In nje- gove užaljene ljubezni —. Mogoče je vsekakor bilo, da se je v Parizu potajil, porabil med potom ugodno pri- liko ter izginil brez sledu v džungli —. Pa stvar se je Arnotu zdela le preneverjetna. Po- sebno še, ker bi se taka potuhnjenost prav nič ne uje- mala s Trzanovim poštenim značajem. — 170 — Mislil je na druge možnosti in spomnil se je na na- pad v Parizu. Ali so Canlerjevi najemniki šli za njim? Ga napadli med potom —? Ali pa tu v Capelownu? Toda človek kakršen je bil Trzan, tak ne izgine brez sledu. Branil bi se bil in napad bi ne ostal neopažen —■ Morebiti pa se je Trzan na morju ponesrečil? Šel bo poprašat še na zastopstvo parobrodne družbe. Koj se je odpravil na pot. Domov sedaj na no- ben način ni smel, do konca je moral vse poizvedeti. In če je bilo najhujše res, — dobri Bog, kako bo Ini dopovedal strašno novico —? Ves pobit in poln zlih slutenj je stopil pred uradr nika parobrodne družbe. Vesti, ki jih je tu dobil, so mu uničile zadnje upe, da bi še kedaj videl prijatelja. Povedali so mu, da je gospod John Trzan pač pri- šel na parnik v Marseillu, da pa je potoma izginil. Sko- raj gotovo, so mu pravili, se je ponesrečil. »Pa kako, za božjo voljo«, je vprašal Arnot ves pre- padel, »kako da niste opazili nesreče? Da ga niste rešili?« »Usoda, gospod poročnik!« je odgovoril uradnik so- čutno. »Toda nikar ne mislite, da so naši ljudje mo- rebiti svojo dolžnost zanemarili! Gospod John Clayton je bil, tako smo zvedeli, v se zamišljen človek, z ni- komur ni občeval, vedno je sameval. In to je postalo zanj usodno. Nihče ga ni pogrešal. Šele ko so se pred- zadnje jutro začele priprave za izkrcevanje, so opazili, da ga ni več med potniki. Seveda so preobrnili vso — 171 — ladjo od zgoraj navzdol, klicali na zasliševanje potnike,, pregledali njegove stvari Pa zaman. Zvedelo se je 1« toliko, da so ga potniki zadnjikrat videli na krovu južno od kapverdijskih otokov. Od tistikrat pa so minili štirje dnevi. Kam bi ga naj šli iskat? V štirih dneh je prevozil naš brzoparniS silno.daljavo, več nego pol zapadne Afrike. Kje bi g« naj iskali —? ... ' Zasodili smo, da se je najbrž ponesrečil, Morebiti. tako so pravili nekateri, - oprostite da vam to povem - si je sam vzel življenje. Molčeč, zamišljen človek je bil —.« ... . » »Pa zakaj nam niste tega koj javili?« je očitajoč« vprašal Arnot. ... . »Izročili smo zadevo capetownski policiji. Kaj je ta storila, tega ne vemo. Če bi utegnili in poprašali pri njej —t« Arnot je odšel, Prepadel, nem, ves zmeden in poln grenke žalosti je stopal po ulicah, kakor izgubljen je bil. Rad, zelo je rad je imel prijatelja, vzljubil je nje- govo odkritost in dobrodušnost, njegovo tehtno, nurno resnobo, njegov svežo nepokvarjenost. Tesna, ne- razdružljiva vez ga je vezala z njim, - Trzan mu j re- šil življenje, dvakrat rešil, iz rok črncev m iz objem« nevarne bolezni. „;,.««' Solze so mu silile v oči, glasno bi se bil najrajši raZJ°KaarL dvomil ni več, Trzan je bil žrtev zločina - Canlerjevi plačani ljudje so šli za njim, ga opazovali — 172 — na parniku, naši, da rad samuje in porabili ugodno priliko, ko je kakega samotnega večera slonel ob pre- graji, ter ga sunili v morje Da bi odvrnili od sebe sum, so pa raztrosili glas, da se je ubožcu zmešalo - Ubogi Trzan! Pri vratih sreče je stal, bogata ded- oma ga je čakala, mlado, lepo dekle polno ljubezni je hrepenelo za njim, po burnih mladostnih letih bi bil končno začel življenje, ki ga je bil vreden, ki bi v njem mogel udejstviti svoje bogate zmožnosti, _ pa mu ni bilo dano. In Ine! Nesrečno, ubogo dekle —! Srce mu je zastajalo, ko je mislil nanjo. Kako ji bo dopovedal strašno resnico? Kako se je veselila da ga bo kmalu spet videla -! Kako je obžalovala, da se je prenaglila —! Pozno popoldne je prišel tistikrat Arnot domov Kakor tat se je prikradel. Da bi ga le Ine ne videla' Neopažen je prilezel v svojo sobo in tam sta s so- progo zasnovala načrt, kako bi kolikormogoče nežno in prizanesljivo pripravila Ino na usodno resnico. Gospa Arnot je prevzela težko nalogo in še tisti ve- čer je zvedela Ine, kaj se je zgodilo z njenim Trzanom. Rahločutno ji je zamolčala, da je bil najbrž na- paden, ter je pravila le, da se je ponesrečil v viharju. Sicer pa da še ni vsako upanje na rešitev izključeno, ker je utegnil kje splavati na obal. Zadnjega stavka Ine ni več slišala. Ves dan je čakala na Arnota in na njegove novice o Trzanu. Mesto Trzana pa je prišla Arnotova gospa s prepadlim obrazom —. — 173 — Ljubeča srca imajo bistro umevanje za take po- jave —. Ves dan so jo že obhajale temne slutnje, Her Ar- not a ni bilo od nikoder. In ko je končno prišla Arnotova gospa in začela z negotovim glasom nekaj pripovedo- vati, — je hipoma umela, kaj se je zgodilo. »Rajši kar naraAmost povejte, da ga ni več —!« je dejala, ko je čula o nesreči, in se nezavestna zgrudila gospe Arnotovi v naročje. Par dni je trajalo, da se je zavedla. In nato je zbolela. Celih štirinajst dni jo je tresla mrzlica. Zdravniki so pravili, da je zbolela vsled prenagle izpremembe podnebja. Le Arnot in njegova soproga ter profesor Porter in Filander so razumeli pravi vzrok njene bo- lezni. Parnik Mary Stuart je odplul brez njih proti se- veru, Ine je še vedno bolehala. Profesor Porter in go- spod Filander sta prepustila kostenjake njihovi usodi in se nista genila več izpred Ininih vrat. Vsi so pri- čakovali najhujše. Črez tri tedne pa je Ine mrzlico prebolela. Za- pustila jo je prav tako naglo kakor je prišla. Toda Ine, ki je vstala iz bolezni, je bila le senca prejšnje zdrave, sveže, samozavestne Amerikanke. Tiha, otožna in bleda je slonela ob roki svojega osivelega očeta, za nič več se ni zanimala, le eno željo je še imela. »Samo enkrat«, je pravila, »bi še rada videla kraj, kjer sem ga spoznala, kočo in džunglo. Potem pa poj- dem domov, na našo tiho,-samotno farmo v Wiscon- sinu. Tam vam bom stregla, oče, in živela ob spominu nanj, ki sem mu jaz kriva njegove nesreče, — dokler me Bog ne pokliče k njemu v večnost —.« — Dobili so si prostor na skromnem obrežnem par- niku, ki je oskrboval trgovski promet z bližnjimi mesti na zapadni afriški obali. Dolge mučne dneve so čakali po pristaniščih, parkrat so menjali ladjo in končno dobili parnik, ki je bil namenjen v Freetown, odkoder je bilo najbližje k samotni koči lorda Grey- stoke. XII. Kako se je Trzanrešil. Ko so se zagrnili valovi nad Trzanovo glavo, je najprvo skrbel, da se kolikormogoče hitro oddalji od parnika. Ladijski vijaki bi mu bili lahko nevarni, pa tudi ogromni vrtinci, ki jih je ladja puščala za seboj, S krepkimi sunki je odplaval iz območja nevar- nosti in mirno obležal na vodi, le toliko je delal z ro- kami, da je ostal na površju. Da bi bil klical na pomoč —? Še na misel mu ni prišlo. Nikdar v življenju, kar je odrastel, še ni ni- kogar prosil pomoči, mu razen Kale še tudi nikdar nihče ni pomagal. Pa če bi tudi klical, saj ga niso mogli slišati —. Parnik je bil že predaleč. Sam si bo pomagal tudi topot in se rešil. Ali pa bo poginil v valovih. Jezilo ga je, da se je dal tako neumno prekaniti. Kdo ga je vrgel v morje —? Najverjetneje se mu je zdelo, da so mu bili Canler- jevi ljudje tudi na parniku za petami. Spomnil se je Arnotovega svarila. Premalo je pazil na svojo okolico! In preveč se je udajal samevanju —! Pa prepozno je bilo za kes. Treba je bilo misliti na rešitev. Da bi ga našla in pobrala kaka ladja, to bi bil med tisoč nasprotnimi možnostmi eden srečen slučaj. Prav tako malo je bilo verjetno, da bo priplaval na suho, preden mu opešajo moči. Toda obupu se ni hotel vdati. Mogoče je bilo vse. Plavač je bil izvrsten. Sila ga je naučila plavati že v zgodnji mladosti, tistikrat, ko ga je skok v bistro je- zerce sredi džungle rešil Saborinih krempljev. Dovolj močnih mišic pa je.tudi bil. Vso noč, je sodil, bo vzdržal. Po dnevi pa se je lahko marsikaj zgodilo —. Mogoče pa da ni bilo več daleč do obali —. Z dolgimi, izdatnimi, pa mirnimi udarci je delil valove. Varčeval je z močmi. Od časa do časa je legel na hrbet in počival, toliko da je krenil z rokami. Plaval je na vzhod, zvezde so mu kazale pot. Morje je bilo mirno in gladko. Kmalu pa je čutil obleko. Ovirala ga je. Sezul je torej čevlje in je spustil v morje. Brž nato je slekel še hlače, kmalu se je iznebil tudi suknje in ni bilo dolgo, pa je prost in neoviran plaval vzhodu na- proti. Dolge ure je plaval, zvezde so začele oledeti na vzhodu. V prvem svitu jutra je opazil pred seboj ;ia morski gladini temno liso. Bliže je prihajala in črez neka) časa se je izpremenila v ostanke razbite mak: jadrnice. Dno je bilo še precej dobro ohranjeno, vse drugo so razdrli valovi. — 177 - S par sunki je bil ob razbitini. Nekaj brun je bil!? še tnino zbitih, zlezel je nanje, se zleknil po njih in ; ii globoko oddahnil. Vso noč je plaval, utrudilo ga je. Počil si bo, je sklenil, in za nekaj časa zadremal, saj že dvajset ur ni spal. Potem pa bo že Beg poskrbel za naprej. Lahno se je zibala bruna na drobnih valovih, jutro je vstajalo, Trzan pa je sladko spal sredi brezkončne gladine. — Vroči opoldanski žarki so ga zbudili. Prvo kar je občutil, je bila pekoča žeja i'/i bolj ko je prihajal k zavesti, huje ga je mučila. Željno je pogledal po brezkončnih vodah — in v hipu pozabil žejo in svoj brezupni položaj. Dvoje reči je zagledal. Krog njega je plavalo vse polno razbitih ladijskih kosov, menda tiste jadrnice, na katere dnu je počival. Sredi razbitin pa se je zibal prevrnjen reišlni čoln. Drugo pa je bila — ah koliko veselje! — dolga, temna, komaj vidna črta na daljnem vzhodnem obzorju. Obrežje —! Zavriskal bi bil, da je bil vajen na tak način da- jati duška svojim čuvstvom. Torej parnik le ni pla- val daleč v stran od afriške obali —. Rešen je bil —! Jadrno je pljusknil v vodo in splaval med raz- bitinami k čolnu. Hladna voda ga je osvežila, z obnov- ljenimi močmi se je lotil rešilnega dela. 12 " — 178 — Plavajoč z eno roko je tiščal čoln pred seboj z dru- go in ga po mnogih trudih srečno pritiščal skozi raz- bitine do brun. Po brezkončnih naporih — čoln ni bil majhen — ga je spravil na bruna. Tam ga je obrnil in pregledal. Cel je še bil in v dobrem stanju. Le vesel mu je manjkalo. Trzan se je radoval. S takim čolnom pride še dalje ko do brega, ki ga je skorajda videl pred seboj. Spet je skočil v vodo, splaval med razbitine in si poiskal par desek, pripravnih za veslanje. Nato je spu- stil čoln v morje, zlezel vanj — in v par minutah je počasi pa. varno in vztrajno brodaril proti sinjemu, daljnemu obrežju. Solnce se je nabigalo k zatonu, ko se je približal celini za toliko, da je razločeval posameznosti. Dolga obal je ležala pred njim. Temna, gosto za- raščena džungla je segala prav do morja. Človeških bivališč ni bilo, le jate ptičev so se podile po drevju,. Džungla —! Srce je zaigralo Trzanu. Njegova velika želja se mu je izpolnila —. Spet je bil doma, v pragozdu svoje mla- dosti, v svobodi! Vso silo je položil v vesla, čoln je drknil po gla- dini, ni bilo dolgo pa je zaškrtal pesek pod njim in Trzan je skočil na suho. Radoveden se je ozrl naokoli. Kje pa je —? 2e med veslanjem si je naredil čisto določno na- črt za svoje bodoče bivanje v džungli. Usoda sama mu — 179 - je izpolnila njegove želje, vrgla ga je na suho ob za- padni afriški obali, — tja, kamor si je želel. Edini kraj v vsej džungli pa, kamor ga je vleklo, je bila koča njegovega očela in pragozd ob njej. Tam je bil srečen, tam je hotel še enkrat srečen biti. Na misel mu je prišel sicer tudi oče Konštantin, toda, si je pravil, če že hoče biti svoboden, hoče biti popolnoma svo- boden. če mu bo dolgčas, še vedno lahko poišče dobrega misijonarja. Treba je bilo torej predvsem poiskati kočo. In v ta namen je moral vedeti, ali je prišel na suho severno ali južno od nje. Potegnil je čoln na pesek in se napotil proti gozdu, da se malo razgleda. Tudi žeja in glad sta se mu hudo oglašala. Približal se je drevju. Pa kakor pribit je obstal. Kraj se mu je zdel znan. Ali ni tod že nekoč hodil —? Da, tamle pod širokim džunglinim orjakom, tam je počival in Arnot poleg njega —. Tistikrat, ko sta po- tovala k belim ljudem. Čisto dobro se je. vsega spominjal, še to je vedel, kaj sta govorila —. Sedaj seve ni bilo težko uganiti, kje leži koča. Tam- le na levi je bil sever, naselbina očeta Konstantina, mnogo mnogo dni daleč, tu doli na desni pa je bil jug, očetova koča, morebiti par dni hoda, če se je prav spominjal. 12* — 180 — In tja bo potoval. Koj jutri ob prvem svitu. Peš se- ve, Nagleje pojde in hrano si bo lahko sproti iskal. Trenutno pa je bilo treba misliti na večerjo in na počitek. Poskočil je, se prijel za vejo in šinil po drevju. Kmalu je našel potočič hladne vode in ob njej nekaj drevja z divjimi sadeži. Napil se je, povečerjal sadeže, si izbral široko ro- govilo v drevju in kmalu sladko zaspal. Drugo jutro ob zori je bil že na potu. Potoval je ob obali, iz potokov je pil in hranil se je s sadjem. Orožja ai imel, zato si tudi mesa ni mogel dobiti. Naglo je potoval, hrepenenje »po domu« ga je gna- lo. Bolj in bolj miu je bila džungla znana. In opoldne tretjega dne se je razgrnila pred njim travnata obal, naredko poraščena z drevjem-, za njo pragozd in na obali — o, tam je stala koča očetova! V silnih sunkih je hitel Trzan proti svojemu do- mu. Sedaj je bil na robu trate, spustil se je na zemljo. Spet je stal na domačih tleh. Trzan se je vrnil v svojo domovino —. In da bi ves svet zvedel, da je prišel domov Trzan, gospodar džungle, je dvignil mlado glavo in zagnal v strmeči pragozd divji, izzivalni bojni krik Kršakovega rodu. Ptice so plaho zaplahutale, gozd je umolknil, le jek je odmeval po divji tihoti. Nato pa se je nekje v gozdu grozeče oglasil odgovor, — Numa, lev, je zagrmel v globokem glasu in izzivajoče. In daleč daleč nekje v dlžungli je zarjovel in klical na boj strašni gorila. — 181 — Trzan je stopil h koči. Nihče se ni dotaknil vrat, odkar sta jih pred mno- gimi meseci z Arnotom zaprla. Odprl jih je. Tudi v sobi se ni nič izpremenilo. Tamle je stala miza, ki je pri njej prebil toliko prelepih mladostnih dni, tamle je bilo travnato ležišče, police so visele na steni in tamle je stala — zibelka, njegova zibelka! Oče mu jo je napravil, lastnoročno. Preprosta je bila, tako preprosta! Pa Trzanove oči so v nežni lju- bezni počivale na skromni otroški posteljci. Stopil je k njej, jo pogladil po hrapavih deskah in mislil na ma- ter in očeta, ki ju nikdar ni videl -. Tu sta živela svo- je zadnje dni, delala zanj', tukaj umrla —. In tukaj, blizu koče, je bil tudi njun grob. Da! Saj se je še čisto dobro spominjal, kako so ti- stikrat Porterjevi ljudje kostenjake pokopavali. Čepe! je na bližnjem drevesu in radovedno opazoval po- čenjanje belokožcev. Tudi za kraj je še natančno vedel. Njegov prvi obisk pri koči naj bo posvečen spominu starišev —. Stopil je ven na trato. Da, tamle je bil grob -! In tam je Trzan pokleknil, poro sil grob nepoznanih starišev s solzami gorke ljubezni in hvaležnosti in tu- kaj v bližin starišev je sklenil da ostane, zvest, samo- ten čuvar, kakor sta zvesto čuvala v tej .samoti oče in mati nad prvimi dnevi njegovega življenja —. In ko je zadostil blagemu spominu svojih ranjkih so se mu oglasile različne telesne potrebe. Žejen je bil in lačen. žejo si je kmalu ugasnil pri potoku, ki se je stekal v zaliv. Pa kje bo dobil mesa? Kajti mesa si je želel. Orožja ni imel. Z Arnotom sta vzela vse orožje seboj, tudi lok in tulj s puščicami in nož. Le ena nje- govih starih vrvi je visela na klinu. Obrabljena je bila in raztrgana. Davno jo je že odložil in zamenjal z novo. Da bi imel vsaj nož! »No « se je tolažil, »preden bo solnce vdrugič zašlo, bom imel nož in sulico in lok in puščice, kakor gotovo so Mbongovi ljudje tod v džungli! In tale vrv bo po- skrbela za vse to!« Popravil si jo je in povezal, jo djal črez ramo m se odpravil na lov. Vrata je skrbno zaklenil. Par korakov za kočo se je začela džungla. Vanjo se je pogreznil Trzan. Za njim je utonil svet, je utonila kultura, pred njim pa in krog njega pa se je sirila ne- omejena svoboda pragozda. Trzan je bil spet divji človek džungle, ki si išče svoj plen —. Izpočetka je stopal po tleh, kmalu pa se je povzpel v veje. Vedel je za kraj, kjer gotovo dobi masten kos m6S Globoko v džungli je tekel potok, v majhno jezerce se je izlival. Tje so hodile gozdne živali na vodo men- da kar je džungla pomnila. Shojena pot je vodila k njemu po nepredirni goščavi, Tantor, slon, jo je utrl in za njim druge velike živali pragozda. Kolikokrat je tam čakal na Saboro ali na Numo ali na Horto! Ali pa na sočno gozdno antilopo. Kadarkoli - 183 - je bil lačen, vsikdar je našel pri jezeru svoj košček mesa. Tja se je napotil tudi tisti večer. Trdo ob stezi si je poiskal veliko drevo, se skril v gosto zaraščeno vejevje, pripravil zanko in čakal. Uro ali kaj je čakal. Mrak se je delal. Tedaj je začul v grmičju poleg steze rahlo šuštenje. Mogočne šape so previdno stopale po mehkih tleh, ve- liko truplo se je prerivalo »kozi goščavo in se brusilo ob veje. Trzan je razumel šuštenje —. Numa, lev, se je plazil k stezi in iskal zasedo. Enak • namen je imel ko Trzan. Trzan se je nasmehnil'. Ni bilo dolgo, pa je prihodila po stezi druga žival, previdno sicer, pa vendar s precejšnjim šundrom in šumom. Sedaj jo je videl. Horta je bil, merjasec. Trzan se je zadovoljno obliznil. To bo sočna ve- čerja —! že dolgo dolgo ni take imel. V zasedi, kjer je ležal Numa, je bilo tiho, nevarno tiho. Horta je prišel pod TrzanoVo vejo, še par kora- kov, pa bo vštric Nurne. Trzan je gledal v duhu, kako se Numi blešče ru- mene, krvoločne oči, kako vleče sapo vase, da bi v tre- nutku napada s silnim rjovenjem zastrašil žival in ji v skoku zasadil strašne kremplje v meso. Toda medtem ko je Numa zbiral moči, krčil or- jaške mišice in se pripravljal na skok, je siknila tenka — 184 — vrv po zraku, obvisela za trenutek Horti nad vratom, legla in se zadrgnila —. Horta je obupno za krulil, prestrašeno zacvilil — m Numa je gledal, kako se je njegov plen dvignil od tal in splaval med veje. Sev 1 je planil za njim, pa nje- gove šape so zamahnile po praznem zraku, Horta je iz- ginil v zelenju in škodoželjen, hudomušen obraz se mu je režal z veje. Tedaj je Numa kajpada zarjovel. Razi]učen, gro- zeč, gladen je stopil pod drevesom gorindol, zdaj- pa zdaj se je ustavil, se dvignil na zadnje noge in ob- deloval v onemogli jezi deblo s svojimi strašnimi krem- plji da je lubje letelo na vse strani. Trzan pa je potegnil brcajočega merjasca na vejo železne pesti so opravile delo, kar ga je še zanka pu- stila. Noža ni imel, pa pomagal si je tudi brez njega m njegovi gladni zobje so se kmalu poželjivo zasadili * sočno meso. Medtem pa je lev besnel pod drevesom m sršal strele iz jeznih oči gori na tekmeca, ki mu pred nosom izmaknil okusni grižljaj. Tema je že bila, ko se je Trzan končno najedel. Obrisal si je prste ob listje, si naložil ostanke plena n» rame in odšel po gosti džungli proti domu. Pod njim pa je korakal Numa in kadar se je Trza- nu zdelo vredno da je pogledal pod se, je uzrl dvoje žarečih mačjih oči, ki so mu sovražno sledile po go- ščavi. Numa ni rjovel več, le vztrajno m odločno je hitel za tekmecem. ., .. Trzana je nekoliko skrbelo, ali pojde Numa za njim prav do koče. Tedaj bi seve moral prenočiti v ro- govilih drevesa blizu obale, ki mu je že večkrat v slič- nih slučajih nudilo gostoljubje, in čakati, da bi se kralju živali zljubilo oditi. Pa Numa si je topot premislil. Naveličal se je za- sledovanja, še zadnjikrat je srdito zarjovel, pa se je obrnil v goščo in izginil. Trzan je nemoteno prišel do koče in je par tre- nutkov pozneje že ležal v kupu preperele trave, ki je bila kedaj njegova in očetova postelja. XIII. Kako je Trzan našel očeta Konstantina. Daleč v predpoldariske ure je spal Trzan. Zadnji trije, štirje dnevi so ga utrudili. Pa čil in svež se je zbudil in najprvo stekel k po- toku ter se napil. Nato je skočil v morje in se »kopal. Po kopelji je pozajtrkoval kos mesa, zakopal ostanek pred kočo za drugi dan, si ovil vrv krog ramen ter se pripravil na odhod. Topot je šel na lov na — ljudi. Orožje si je moral poskrbeti, nož, sulico, lok in puščice. In tako orožje je dobil le pri črncih. Namenil se je v Mbongovo vas. Najbližnja je bila in če mu je šlo vse po sreči, je bil lahko drugi dan proti večeru že doma. Naglo je potoval, pa mračilo se je že, ko je prispel na rob gozda, odkoder je svojčas tolikokrat opazoval vas črncev. Tudi topot je zlezel v visoko drevo, ki je stezalo svoje gosto obraščene veje črez vaški plot. Pa vse tiho je bilo na vasi, živa duša se ni pri- kazala. Vkljub mraku je opazil, da je plot razdrt, da so vrata polomljena. Koče so razpadle in trava je rastla med razvalinami. — 187 — Previdno je zlezel med podrtije, pa kmalu se je prepričal, da se mu ni treba nikogar bati. Vas je bila popolnoma zapuščena. Stikal je nekaj časa po podrtijah, da bi kje našel kako pozabljeno sulico, kak zarjavel nož, pa zaman je bilo. Tema se je naredila in lačen je moral tisto noč spati v vejah visokega drevesa ob robu naselbine. Drugo jutro se je spet lotil iskanja. Pregledal je vso vas, pretaknil vsako kočo, pre- kopal podrtije, se mučil in trudil, — pa spet brez, uspeha. Črnci so dobesedno odnesli vsak ženeij m vsako nit. Slabe volje je obrnil vasi hrbet, šel k potoku, se napil, si poiskal sadežev, nato pa se vdal razmišljanju. Orožje moral imeti. Brez orožja ni mogel živeti v divjini. Niti braniti se ni mogel, če bi ga napadla večja žival. Orožje pa je dobil le pri črncih. Belih ljudi tod ni bilo. Pa kje jih najti? Mbongovih ljudi je gotovo še nekaj ostalo. Vseh Francozi niso pobili, to je vedel. Toda kam so se izselili? Šli so nedvomno iskat kraj, pripraven za novo na- selbino. Naselbina pa je bila mogoča le ob vodi. Zato so, je sklenil svoja razmišljanja, šli gotovo navzgor ob potoku, ki je tekel mimo stare naselbine. Iti mora torej ob potoku, dokler jih ne najde, ali pa jih iskati ob kakem drugem-potoku. — 188 — Tako je zasodil in se koj podal na pot. Držal se je potoka, včasi je potoval po tleh, pa se spet zavihtel v vejevje, hranil se je z divjačino, ki si jo je z zanko zamudno lovil med potom, in s sadjem. Prenočeval pa je v drevju. Tri dni je tako potoval. Vedno proti severovzhodu, tako si je izračunal iz zvezd. Prišel je v kraje, kamor ga v mladosti nikdar ni noga zanesla. Svet se je pola- goma dvigal in gozd se je redčil. Četrti dan je zagledal skozi drevje vrhove gora na ' severovzhodu in visoke travnate planote ob njihovem vznožju. Zrak je bil svež in suh, ni bil več težek in Vlažen kakor spodaj v džungli. V Evropi, je pomislil, bi rekli, da veje tod planinski zrak. Kraj je bil lep, zdrav, in zemlja je bila rodovitna, kakor nalašč je bil ta svet ustvarjen za naselbino. Vse polno divjačine je srečaval, cele Črede antilop so se pasle po travnatih jasah, ki so vedlio češče redčile pragozd. Trzan je bil ves navdušen. Semkaj bo hodil na lov, je sklenil, in v dobi deževja, ko je ležal vlažen, nezdrav zrak spodaj na obali, takrat bo tu stanoval! Napravil si bo letovišče —. Opoldan je počival sredi gozda ob potoku. Ugibal je, kako dolgo bo še iskal črnce. Potoka je utegnilo zmanjkati, tamle v hribih kje je izviral. In če dotedaj ne najde ljudi, kaj bo potem —? Tolažil se j«, da lahko pojide za drugim potokom. Saj jih je tod v gorah gotovo več izviralo. Na misel mu je prišel tudi oče Konštantin. — 189 — Štiri dni je že potoval proti severu. Z Arnotom sta svojčas mesec dni potrebovala od koče do Konštan- tinove naselbine. Pa hodila sta zelo počasi. Trzan je računal, da je na pol poti do Konštantinovega misij o- na. Le nekoliko bolj proti zapadu bi se moral obrniti, pa bi nanj zadel. Ali bi ga šel iskat —? Dolgčas mu bo samemu v džungli. Navadil se je v svetu na družbo. Tudi knjig mu bo manjkalo. In še mnogo drugih reči, ki so mu postale vsakdanja po- treba v svetu. »Bomo videli!« si je dejal in se odpravil na pot. Ni še storil deset korakov, ko mu udari v nos ra- hel, čisto nov vonj. Vetrič mu je prinašal v nos vonj človeka, — črnca! Pa daleč je še bil. Trzanu je -zaigralo srce. Kjer je bil eden črnec, tam jih je bilo gotovo še več. Do naselbine torej ni bilo daleč —. Pa previden je moral biti! Lahko da je postopalo kje tod v bližini še več črncev —. Kakor veverica je šinil v drevje in pohitel proti vetru. In kmalu je zagledal dolgo zaželjenega človeka. Visok mišičast črnec je bil, postave kakor ulit iz brona, gibčno in rahlo je stopal po mahovitih tleh. Proti severu je šla njegova pot. Dolg lok in tulj poln puščic sta mu mahala po plečih, sulico je nosil v rokah. In oblečen je bil, skorajda po evropsko oblečen -. Trzan se je zelo čudil. — 190 — Kar je dotedaj srečal črncev v džungli, so vsi no- sili kvečjemu nekak predpasnik, malokateri je imel kaj več obleke. Odkod je dobil tale črnec tako obleko —? »Ukradel, uropal ali pa kupil, — vseeno!« si je od- govoril. »Tudi obleko mu vzamem. Saj jo potrebujem.« Kar potoma si je naložil svojo vrv v kolobarjih na ramo. Črnca ni izgubil iz oči. Pa počakati je moral na primeren, odprt kraj, kjer bi mu lahko vrgel zanko. Polagoma se je £,ozd zredčil. Skozi drevje se je odprl pogled ven na obsežno planoto, ki se je polagoma dvigala v hribovje. In zunaj v daljavi — glej, tamle je ležala cela vas nizkih, okroglih koč na pobočju majhne višine. In sredi njih —. Ali ni tisto prava, pristna evropska hiša in poleg nje nekaj kakor cerkvica s stolpom —? Trzan ni imel časa, da bi si bil naselbino natanč- neje ogledal. Njegovo bistro uho je ujelo rahlo šu- štenje, tisto značilno šustenje, ki ga povzroča velika ro- parica, ko se plazi po goščavi za svojim plenom. Pogledal je. Da! Izza redke goščave, komaj pet korakov od črnca, se je rumenil kožuh Nune, leva. Tuldi Numa se je pripravljal da ugrabi svoj plen — črnca! Ko blisk tako naglo so šinile misli po Trzanovl glavi. Vsak trenutek utegne Numa planiti. Črnec ni bil več Trzanov dobrodošel plen, — človek je bil, njego? sobrat, v smrtni nevarnosti. Ni šlo več za njegovo — 191 — orožje, življenje mu je moral rešiti, za vsako ceno rešiti. Dogodki so si sledili udar na udar. V dolgem skoku je planil Numa, Trzan je pre- sunljivo kliknil, črnec se je sunkoma obrnil m dolga vrv je zaplesala po zraku. Zanka je ujela leva v sko- ,u in ga podrla na tla. Trzana pa, ki ni imel časa, da bi bil zadrgnil vrv krog debla, je 'M™***^ z veje, da je z vso močjo telebml po tleh, komaj par korakov od razjarjene roparice. Ko blisk je planil fcsni Numa na novega sovra- nika in Trzan, golih rok in brez orožja, - omam en od silnega padca, je bil bliže smrt! ko kedaj prej v življenju. Pa prihitel mu je na pomoč črnec. Da mu je neznani beli človek rešil življenje in sam zaradi njega prišel v smrtno nevarno^tojev hipu videl. Spoznal je tudi, da le nagla ubraniti njegovega rešitelja pred strašnimi levovimi ^"Takor misel, tako naglo je sunila krepka ^ča- st* roka sulico v zamah, vso moč je položil vanjo in ^kor strela je šinila sulica po zraku ter se zabodla v '""z groznim_rjovenjem se je obrnil Numa in skočil v črnca Pa na pol poti ga je ustavila vrv, ki jo je med tem Trzan spet pograbil. Iznova se je obrnil k Trzanu, pa le da se mu J tem ostra puščica črnca zasadila globoko med rebra. Spet se je ustavil, tedaj pa je že Trzan dva trikrat ovil vrv okrog debelega drevesa in pritrdil konec. Numa je bil ujet in črnec se je od ušesa do ušesa režal imenitni umetnosti belega neznanca. Pa Trzan je dobro vedel, kako nevaren da je Numa vkljub vrvi okrog vratu in da jo lahko vsak trenutek raztrga s svo- jimi mogočnimi šapami. Skočil je k črncu in mu potegnil dolgi nož izza pasu. Kazal mu je z znamenji, naj strelja vanj svoje puščice, sam pa mu je skušal priti za hrbet. Numa je bil med dVema sovražnikoma. Eden ga je dražil s puščicami, drugi pa mu je grozil z nožem. Ves pobesnel je. Divje, bolestno je rjovel, se vzpenjal na zadnje noge in skušal doseči zdaj tega zdaj onega na- padalca. Pa nazadnje je ugledal Trzan ugodno priliko m skočil Numi na hrbet. Železna, mišičasta roka je objela kocinasti vrat in ostri, dolgi nož, natančno in zvesto pomerjen, se je zagrebel živali v kraljevsko srce. Numa je zahropel in omahnil po tleh, parkrat se je še stresel in mrtvo je obležalo njegovo mogočno truplo. Tr'zan se je ozrl po svojem sobojevniku in črni in beli junak sta si pogledala v oči. Zgodilo se je nekaj čudnega. Črnec je nekaj časa stal kakor okamenel in ne- premično buljil v belega človeka, potem pa je tlesknil z rokami, poskočil, planil črez levovo truplo, pokleknil pred Trzana in mu poljubal roko ter ves ginjen go- voril nerazumljive besede. Pa je spet skočil po koncu, - 193 - vpil v Trzana kazal na jug, se pačil grdo, suval z ro- kami po zraku, razgalil brazgotino na roki, potožil roke na hrbet kakor da bi bile zvezane, zarjovel kake* gorila, krilil