VII, EVROPSKI KONGRES MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA
ZA DELOVNO PRAVO iN SOCIALNO VARNOST
STOCKHOLM, 4.-6. SEPTEMBER 2002
Prvi teden v septembru 2002 je v švedski pre-
stolnici potekal VII. evropski kongres, ki ga v
sodelovanju z nacionalnim združenjem organizira
Mednarodno združenje za delovno pravo in
socialno varnost, katerega član je tudi slovensko
društvo za delovno pravo in socialno varnost.
Letošnji evropski kongres je obsegal bogat stro-
kovni program, ki je bil razdeljen na tri glavne
teme:
1. avtonomija kolektivnih pogodb - razmerje
do zakonodaje, mednarodnih pogodb, podjetni-
ških dogovorov, individualnih pogodb itn.,
2. utemeljitve za diskriminacijo na podlagi
spola v delovnem življenju,
3. svoboda gibanja oseb in transfer pravic iz
socialne varnosti.
Kot je že običaj, sta bili dve temi namenjeni
delovnemu pravu (individualnemu in kolektiv-
nemu), ena pa socialni varnosti. Poleg plenarnih
zasedanj, na katerih so bile splošno in temeljno
obravnavane navedene teme, je razprava o posa-
meznih vidikih izbranih tem nato potekala še na
panelnih sekcijah oziroma delavnicah.
Prvo temo, avtonomija kolektivnega pogajanja,
so na plenarnem zasedanju predstavili Niklas
Bruun iz Finske in Giuseppe Casale iz Mednarod-
ne organizacije dela kot poročevalca in Rolf Birk
iz Nemčije kot komentator. Prof. Bruun je med
drugim opozoril na glavne elemente avtonomije,
kot so svoboda združevanja, neodvisnost sindika-
tov, svobodno polje delovanja za stranke, ravno-
vesje moči med strankama, sposobnost za akcijo
z namenom pritiska na nasprotno stranko. Opo-
zoril je na strukturno krizo kolektivnega pogaja-
nja in v tej zvezi anaUziral njene posamezne vidi-
ke. Tako je eden od glavnih problemov sedanjega
časa upad sindikalnega članstva, a tudi upad član-
stva v delodajalskih združenjih. Posebej je pouda-
ril aktualni problem brezposelnosti. Stranke kole-
ktivnega pogajanja se praviloma (pre)malo ukvar-
jajo s tem delom prebivalstva, z osebami, ki so
bile izločene iz aktivnega delovnega življenja.
Pogosto kolektivnemu pogajanju očitajo tudi, da
je premalo fleksibilno, kar je še bolj očitno s pora-
stom atipičnih oblik zaposlitve, z veliko fragmen-
tacijo delovne sile, zaradi česar je reguliranje de-
lovnih razmerij vedno bolj kompleksno. Omenil
je tudi vprašanje reprezentativnosti sindikatov in
opozoril, da je kolektivno pogajanje »ogroženo«
tudi zaradi pojava »konkurenčnih« pravnih in-
stitucij, s čimer je mislil predvsem na sisteme in-
formiranja in posvetovanja oziroma širše parti-
cipacije delavcev v podjetjih. Predstavil je tudi
nove trende razvoja kolektivnega pogajanja in
možne odgovore na aktualne probleme; posebej
se je ukvarjal z vplivom EU na perspektive kole-
ktivnega pogajanja na evropski in na nacionalni
ravni, v zaključku pa obravnaval na novo defini-
rane glavne funkcije kolektivnega pogajanja (so-
cialni mir, varstvo delavca kot šibkejše stranke,
oblika standardiziranja pogojev zaposlitve, instru-
ment sodelovanja med socialnimi partnerji, meto-
da za reguliranje plač in drugih delovnih pogojev,
podobna zakonodajnemu urejanju) in glavne spre-
membe, med katerimi sta prav gotovo porast
zakonodajnega urejanja delovnih razmerij in sve-
tovna globalizacija gospodarstva, kar vse skupaj
še z drugimi spremembami vpliva na kolektivno
pogajanje, ki se bistveno spreminja. Prof. Bruun
ugotavlja, da je avtonomija kolektivnega pogaja-
nja ogrožena in da bo treba najti in razviti strate-
gijo za njeno ponovno okrepitev. Dr. Casale je
predstavil značilnosti, aktualne trende in proble-
me kolektivnega pogajanja v Srednji in Vzhodni
Evropi.
V okviru te teme so bile organizirane še panci-
ne diskusije in delavnice: Avtonomija kolektivnega
pogajanja in erga omnes ureditev, ki jo je vodil
Peter Hanau iz Nemčije, na njej pa so sodelovali
Barbara Wagner de Ankerburg s Poljske, Ivana
Grgurev s Hrvaške, Geir Höin z Norveške in Ma-
thieu van Putten iz Belgije, Kolektivno pogajanje
na podjetniški, obratni ravni in druge oblike parti-
cipacije delavcev, ki jo je vodil Antoine Lyon-Caen
55
POROČILO
iz Francije, Direktive ES in njihov vpliv na sistem
kolektivnega pogajanja v državah članicah, ki jo
je vodil Antonio Ojeda-Aviles iz Španije, in Kole-
ktivno pogajanje v 21. stoletju, ki jo je vodil Michal
Sewerynski s Poljske, sodelovali pa so Paul Davies
iz Velike Britanije, Manfred Weiss iz Nemčije,
Svante Nycander s Švedske in Polonca Končar iz
Slovenije.
Drugo temo, Utemeljitve za diskriminacijo na
podlagi spola v delovnem življenju, so na plenar-
nem zasedanju predstavili Tamara Hervey iz Ve-
like Britanije (zaradi odsotnosti je njeno poročilo
na kongresu predstavil Jeffrey Kenner) in Marie-
Ange Moreau iz Francije ter Brian Bercusson iz
Velike Britanije. Referat prof. Hervey je podal
sistematičen in izčrpen prikaz prava Evropske
skupnosti na tem področju in še posebej relevan-
tne sodne prakse. Obravnavana so bila vsa temelj-
na vprašanja diskriminacije na podlagi spola v
delovnem življenju. Posebej za neposredno in
posebej za posredno diskriminacijo na podlagi
spola so bile predstavljene posamezne okoliščine,
ki opravičujejo različno obravnavanje med spolo-
ma, oziroma predstavljeni standardi, ki so jih dol-
žni spoštovati delodajalci, če želijo, da se njihovo
ravnanje ne šteje za diskriminatorno in nedopust-
no. Analizirani so bili tudi testi, ki jih uporablja
luksemburško sodišče pri presoji zadev s področja
diskriminacije na podlagi spola. Prof. Moreau se
je usmerila bolj v novejši razvoj prava ES glede
diskriminacije. Med drugim omenja pomen novih
direktiv glede diskriminacije. Direktivo 2000/43,
ki se nanaša na enako obravnavanje ne glede na
raso ali etnični izvor, in Direktivo 2000/78, ki
ustvarja splošni okvir v podporo enakega obrav-
navanja pri zaposlovanju in delu. Evropsko pra-
kso povezuje s primeri in sodno prakso v Franciji
ter zaključi z vprašanjem, kakšna je vloga in
pomen nacionalnih sodišč.
V okviru teme diskriminacije so potekale pa-
ncine diskusije Načelo enakega plačila in avtono-
mija kolektivnega pogajanja, ki jo je vodila Monica
Schlachter iz Nemčije in ki je med drugim načela
tudi izredno aktualno vprašanje, koliko k diskrimi-
naciji med spoloma prispevajo kolektivne pogo-
dbe in kako preprečiti diskriminatorno prakso
samih socialnih partnerjev, oziroma, kako pospe-
ševati njihovo ozaveščenost in pripravljenost za
nediskriminatorno ravnanje in uvajanje pozitivnih
ukrepov, nadalje še Pravdni postopek v diskrimina-
cijskih sporih, ki jo je vodil Ronnie Eklund s Šved-
ske, in Affirmative action, ki jo je vodil Stein Evju
z Norveške.
Tretja tema je bila posvečena področju social-
ne varnosti. Tematiko Svoboda gibanja oseb in
transfer pravic iz socialne varnosti so na plenarnem
zasedanju obravnavali Ann Numhauser-Henning
s Švedske in Antonio Sagardoy Bengoechea iz
Španije kot poročevalca in Silvana Sciarra iz Ita-
lije kot komentatorka. Pancina diskusija je bila
naslovljena Socialna Evropa in državljani tretjih
držav: Od svobode gibanja delavcev do pravice pre-
bivališča za državljane EV, vodil jo je Josef Hajdu
z Madžarske. Celotna obravnava v okviru zadnje
teme je bila usmerjena v analizo ureditve po pravu
ES in v tem okviru še posebej v analizo položaja
državljanov tretjih držav z vidika zagotavljanja
njihove socialne varnosti. Seveda gre za zelo
aktualna vprašanja, ki pa so tudi zelo delikatna,
zato razprava ni dala kakšnih jasnih odgovorov
in rešitev, ampak je predvsem nizala številna
odprta vprašanja na tem področju.
Vse glavne referate poročevalcev in večino
spremljajočih prispevkov udeležencev kongresa
je mogoče najti na spletni strani kongresa [www.
Iabourlaw2002.org].
Barbara Kresal
56