JULIJ KONTLER: Ptuj — Murska Sobota. Prva etapa zgodovine prekmurskega slovenskega šolstva je zaključena v Ptuju. Če bi smeli imenovati čas do Ptuja začetno dobo prekmurske prosvete, potem se upravičeno pričakuje, da bo vse — kar sledi po ptujski skupščini — formalno in vsebinsko boljše, da se bo delalo z večjo vnemo, smotreno, brez vseh znakov načelnosti. V Ptuju so padle resne besede in sedaj je.Murska Sobota na viMi, da dela in spravi v realno obliko icleje ptujske skupščine. Onkraj rnurske Slovenije se pravi: »Prekmurje je slovenska Sibirija.« Na ptujski skupščini so dokazali učitelji-de- legati, da to mišljenje ne odgovarja de- janskim razmeram. Sibirijo v Prekmurju vidijo le Ijudje ozkega obzorja, oni, ki nimajo zadosti duševne kreposti za vzgojno in kulturno delo v krajih, kjer so iz naravnih vzrokov razmere in ljudje drugi — nego v ostali Sloveniji. Priča-  kovali stno, da bo Murska Sobota nada- ljevala ptujske ukrepe — in glej: molk in zopet niolk je vse, kar smo dočakali dosedaj. ln vendar se čudimo. zakaj ni zanirnanja v vrsti učiteljstva za prekmurska mesta. Prepričani smo, da je Murska Sobota imeia v naročju kuhinjo, kjer so se kuhali opisi naše Sibirije, bodi torej sveta dolžnost istega mesta popraviti vse, kar se je zagrešilo. .: Do ptujske skupščine, so tudi učitelji verovali bajki, da je Prekmurje kraj zaostalosti. V Prekmurju se je slikala lediiia. katero zastonj obdeluješ — če-tudi z najmodernejšimi stroji, tam je vsak kuUurni in gospodarski napredek nemogoč. Verovalo se je tudi o nekem »madžaroustvu« — katero je baje največja ovira vsakega napredka. Tisočletno sožitje z Madžari seveda ni (¦¦sialo biea vsakih posledic. Nastalo je v PrekiTiurju marsikaj tacega. česar se od onkraj inirskega bistveno razločuje. Druga je preteklost, druge. so navade, drugo je mišljenje. zlasti druge so gospodarske in socialne razmere kakor v krajih, kjer so rojeni — ne vedno sposobni kritiki naših razmer. Pod pero mi sili trditev, da smo prišli do točke — kjer se pravi madžaronstvo vsemu — česar se od onkraj murskega razlikuje. Seveda. madžaronstvo ima drugi pomen v obči rabi in y teni tiči vzrok, zakaj sodijo slabo o nas in zakaj se branimo mi skoro vsake kritike, ki je pisana o Prekmurju. I)a, resnica je, da imamo ljudi, ki gojijo simpatije do Madžarov. Toda .silna zniota bi bila porabiti vso energijo za boj s temi elementi, zlasti nehvaležno delo je glasen in direkten boj. kateri četudi stvarfio izpeljan, dela le reklamo nasprotniku! Le v t hem in podrobnem delu je naša zmaga. Vsi oni. ki rabijo blesteče efekte, govorijo kar celemu svetu — mečejo bob ob zid. Otresti se morarno mnenja, da v 1'iekmurju — hočeš — nočeš: postani krtik vsega kar je, pridiguj iz svojega kotička osrečujoče ideje in bodi smrtno užalšen, če se vsaki tvoji želji ne ugodi. Murska Sobota vzeini y roko vodstvo, naiedi konec dosedanji živahni osebni inicijativi, katera naj že spominja deloma na anarhijo. Po ptujski skupščini naj se dela, četudi počasi, toda smotreno in cnotno. Kaj predstavlja Murska Sobota? Ta ali ona oseba, mestp, urad? Ne! Murska Sobota pravirn celokupnost, kar je poklicano voditi boj jugoslovenske misli z nasprotniki, bodisi to s preteklostjo, z ose- bami, ali zoper škodljive organizacije. Vendar pa, zlasti dve vodilni korporaciji bi rad alarmiral. Organizacija učiteljstva in šolski oddelek morata imeti namreč precej dobre volje za uresničenje ptujskih sklepov. Ti dve korporaciji naj prevzameta izdelavo podrobnega načrta (ali naCrtov) za vzgojno, kulturno in gospodarsk'"! delo v jugoslovenskem zmislu. V Prekmurju nujno rabimo minimal¦ ii učni načrt za vse šolske tipe. Izdelati je načrt za pouk siovenščine na manjšinskih šolah. Zbrati je ilustrativno gradivo za pouk domoznanstva in gradivo za pouk domače zgodovine. Imamo li že zbirko pesmi, katere bi moral poznati vsak za petje navdušen Slovan? Imamo li sestavljeno podrobno gradivo za razne in nujno potrebne zitnske tečaje? Koliko iger imamo že za doinači šolski oder ali za oder odraslih? Po Ptuju torej naj ostane v božjem miru lov za dokazi zanesljivosti in nezanesljivosti — dovršen. Naj se pokaže raje delo, naj se pove kako ga je izvršiti — in.potem: kdor to delo dovrši, je naš, a vsi oni. ki bi še nadalje le kritikovali in vodili boj sumničenja — so kričači. Da, Murska Sobota na delo!