°>^2A Bkonoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXXIII - Št. 4 APRIL 1990 Iz vsebine: ★ Prizadevanje za dobro ime Induplati ★ Privlačen prt ★ Kje preživeti dopust ★ Ipi prejice ★ Upokojenci Prizadevanje za dobro ime Induplati Intervju z DUŠANOM LEBOM, glavnim direktorjem Induplati, po enem letu vodenja podjetja. Prvega marca je poteklo leto dni od vašega službovanja v Induplati, natančneje, leto dni, odkar vodite to podjetje. Kakšno sliko o Induplati ste si ustvarili v tem času? Menim, da je zunanja podoba o Induplati tudi danes še vedno taka, kakršno sem imel pred prihodom. V letu dni sem spoznal marsikaj, kar navzven ni videti, vendar tudi ni potrebno, da bi bilo vidno. V mislih imam več pomembnih problemov, ki nas pestijo in jih moramo seveda reševati s čim manj ropotanja navzven. Če skušam kratko odgovoriti na zastavljeno vprašanje, se moram seveda postaviti v položaj neprizadetega opazovalca zunaj tovarne. To pa zanesljivo nisem več in nikoli več tudi ne bom. Vseeno pa bi izkoristil vprašanje in potrdil vse, kar sem povedal za Konoplan že pred letom dni: — programsko je podjetje zdravo in programi imajo vse tržne možnosti: in sicer šotori, šotorske tkanine, prti, zavese, težka konfekcija (ce-rade, koridorji), tehnične tkanine... — proces zmanjševanja števila zaposlenih ob enakih ali boljših proizvodnih rezultatih je stekel in bo v letošnjem letu prinesel rezultate — povsod je dokončno uvedena proizvodnja za znanega kupca — finančno smo sicer v slabšem položaju kot pred letom dni, vendar pa smo s februarskimi in marčevskimi rezultati že zelo blizu pomembnemu cilju, da lahko svoje obveznosti tekoče pokrivamo tudi brez prilivov od izvoza v SZ. Lansko poslovanje v pogojih hiperinflacije smo pravzaprav še dokaj uspešno preživeli, saj od predvidenih 7 milijard dolarskih prilivov od izvoza v SZ nismo prejeli niti 5 milijard, pri JLA smo imeli fiksne cene, roke pa smo zamujali, trgovcem smo prodajali z rokom plačila 90 dni, tečaj dinarja je bil podcenjen ... Za izvoz v SZ imamo podpisano pogodbo v vrednosti 7,18 milijard klirinških dolarjev, dobave JLA so redne in redno plačane, trgovina v stabilnejših razmerah vendarle plačuje v realni vrednosti denarja, zaradi proizvodnje za znanega kupca ne povečujemo več zaloge ... Vse našteto mi omogoča oblikovati sicer subjektivno, a vendar zelo pozitivno mnenje o podjetju. Prav vsi v podjetju pa si moramo prizadevati, ne glede na nerešene probleme, za POZITIVNO MNENJE ZUNAJ PODJETJA. To je tržno iz dneva v dan pomembnejše in je nenazadnje tudi vgrjeno v cene naših izdelkov. Pozitivno mnenje o podjetju naj postane princip vsakega člana kolektiva, na delovnem mestu, doma, v družbi, na dopustu, skratka povsod! Podjetje ste pričeli voditi v kriznem času tako za tekstilno industrijo kot nasploh za vse gospodarstvo v Jugoslaviji. Kako je v teh pogojih možno »plavati proti toku«? Ne strinjam se z vprašanjem, da gre za krizni čas nasploh. Odlašanje s sistemskimi spremembami je pač kulminiralo s hiperinflacijo. Vprašanje je, ali bi zakoračili v nujne spremembe na gospodarskem področju, če še ne bi prišlo do hiperinflacije. Tako pa smo v kratkem obdobju kot družbe pred nalogo, da uredimo gospodarstvo in družbene dejavnosti po znanih zahodnih vzorih, ki so dokazano dali dobre rezultate. Naša kriza je pravzaprav desetletno odlašanje z nujnimi uveljavitvami sprememb, ki so jih zavirali vsi, ki so se v sistemu dobro počutili in pa tisti, ki so si sistem izmislili. Menim, da je dokončno prevladala težnja po spremembah. V dani situaciji moramo pač razrešiti svoje probleme sami. V prejšnjem odgovoru sem jih že omenil. Zato nas čakajo v naslednjih mesecih spremembe, ki nas bodo poslovno in organizacijsko izenačile z našimi partnerji, zglede pa bomo iskali pri najboljših na zahodu. To pa ni plavanje proti toku, prej bi to ocenil kot iskanje najhitrejšega toka v široki reki, saj nas le najhitrejši tok lahko prinese daleč. Na delavskem svetu so bili podani rezultati poslovanja za leto 1989. Lansko leto je bilo težko. Kateri problemi so bili v ospredju? Že v odgovoru na prvo vprašanje sem naštel bistvene probleme in tudi dodal, kako se rešujejo. Sploh pa je leto 1989 že tako daleč, da se ni moč več vračati vanj, saj so časovne dimenzije sprememb postale zelo kratke. Kako ste se lotili reševanja težav, saj končna delitev ustvarjenega dohodka ne kaže niti izgube niti dobička? Pozitiven rezultat je bil po zakonodaji, ki je veljala za obračun za leto 1989, pričakovan, saj je ta zakonodaja bistveno spremenila vrednotenje nekaterih postavk v bilanci v primerjavi z zakonodajo, ki je veljala za devetmesečni obračun. Naše poslovanje se v zadnjih treh mesecih pač ni veliko obrnilo, menim pa, da nas je prikazana izguba v devetih mesecih lanskega leta dokončno streznila in mobilizirala. Pozitiven rezultat ob koncu leta nam je torej lahko le v spodbudo, obenem pa bi izkoristil priložnost, da pohvalim vse, ki so sodelovali pri izdelavi zaključnega računa v pogojih, ko so še zadnje dni pred rokom spreminjali zakone. Tudi pozitiven rezultat je eden od elementov, ki oblikujejo mnenje o podjetju, zato vendarle ni nepomemben. Ukrepi iz leta 1989 se bodo gotovo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Na čem bodo glavni poudarki? Glavni poudarek bo na večanju in iskanju novih oblik prodaje. To je ključ do drugih nalog, od katerih bi omenil le organizacijske spremembe, ki naj bi poenostavljale poslovanje in prenesle velik del odgovornosti na širši krog ljudi v podjetju ali novih podjetjih. Obenem morajo organizacijske spremembe omogočiti, da bomo ohranili oziroma izboljšali proizvodne rezultate kljub velikemu zmanjšanju števila zaposlenih. (V naslednjih mesecih se bo redno ali predčasno z beneficirano delovno dobo upokojilo okrog 50 sodelavcev). Novih delavcev praviloma ne bomo zaposlovali. Pomemben korak naprej pripravljamo pri razvoju novih modelov šotorov in prigrad, ki ostajajo tudi naš najzanimivejši artikel za izvoz na Zahod. Razvoj tkanin je z nekaterimi novimi proizvodi na dobri poti. Vračamo se k proizvodnji kamionskih cerad. Iščemo možnosti plasmaja preje. Iščemo in vzpostavljamo nove tržne poti in kupce. Nasploh skušam ustvarjati vzdušje, da bo nenehen razvoj in iskanje na trgu postalo normalen proces in ne enkratna naloga. Če se bo plačevanje izvoza v SZ le normaliziralo, lahko pričakujemo, da bi v letošnjem letu izvedli nekaj investicij, ki bi nam hitro omogočile večanje proizvodnje in produktivnosti. Že ko ste prišli v Induplati, ste izjavili, da želite, da bodo delegati v DS vsake pol leta glasovali o vaši zaupnici. Zaenkrat so glasovali dvakrat. Tudi po enem letu ste dobili 100 odstotno zaupanje. Kaj vam to osebno pomeni? Zavedam se, da nisem idealen, nasprotno, če po letu dni sam analiziram svoje delo in rezultate, pravzaprav nimam veliko pokazati. Tudi v načinu dela in pristopu do problemov nisem bil vedno najbolj učinkovit. Zato je 100 % rezultat zame v prvi vrsti obveznost, da izkazano zaupanje upravičim. V tem času ste verjetno tudi opazili, da imam način dela, kjer, če se le da, ni žrtev. V situaciji, ko je časa dovolj, želim probleme reševati z dialogom in argumenti. Zato v tem času tudi ni bilo dogodkov, ki bi sodelavce razdelili. Ni pa rečeno, da jih v bodoče ne bo! Glasovanje pa naj kar ostane kot kazalo, ali še uživam zaupanje večine članov kolektiva ali ne. Menim pa, da je to tudi za člane kolegija in DS najodgovornejša naloga in ne zgolj formalnost. Kako pa ocenjujete sodelovanje z vašimi podrejenimi? So šefi .in vodje zainteresirani za spremembe, ki jih vpeljujete? Mnenja o sodelavcih poimensko ne želim navajati v časopisu, pa ne zato, ker bi bilo slabo, predvsem zato, ker to nikomur ne koristi, škoduje pa lahko. Sodelovanje lahko ocenim kot visoko pozitivno in zelo kooperativno, prilika pa je, da v odgovoru poudarim problem vseh vodilnih, brez izjem, z menoj vred. Čaka nas še veliko osebnega izobraževanja. Znanje jezikov, organizacija osebnega dela, organizacija dela podrejenih, spremljanje dogajanj v stroki, spremljanje sistemskih sprememb, ki nam omogočajo večjo učinkovitost itd___so tisti elementi znanja, ki nam jih primanjkuje in si jih bomo morali pridobiti ter najti čas in denar zanje. Prepričan sem, da bo načrtovano delovanje pri izobraževanju povzročilo visoko zainteresi- ranost za vse, kar lahko učinkovitost poslovanja poveča. Nameravate še vnaprej voditi naše podjetje ali razmišljate o spremembi delovnega mesta? Ne vidim nobenega razloga, da bi o tem razmišljal. L. Orehek llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DA BO VOLK SIT IN KOZA CELA Od 26. pa do 31. marca je potekal v Ljubljani sejem Alpe-Adria, na katerem smo razstavljali tudi mi. Ker naj bi vsak po svojih močeh pripomogel k večji prodaji in ker se tudi jaz trudim po svojih močeh in razmišljam, kako bi v trgovini na kakšen nov način predstavili naše artikle, sem se odločila, za prodajo na sejmu. Zahvaliti se moram tov. Heleni Kosec, da nam je priskrbela razstavni prostor in stojnico. V pričakovanju, kaj nam bo sejem prinesel, pa nam na žalost v ponedeljek ni prinesel nič drugega, kot slaboi vreme. Ker je bila ideja o prodaji na sejmu moja, sem se v ponedeljek zjutraj odločila, da v takem vremenu ne gremo prodajat, in če bi me sedaj kdo vprašal — kaj pa stroški, mu lahko odgovorim, da so nas v šoli učili, pa tudi praksa tako kaže, da te velikokrat manj stane, če zadevo pustiš pri miru, kot pa da z glavo rineš skozi zid, samo da se držiš pravil igre. Prepričana sem, da bi bilo tudi v našem primeru tako. Potem je posijalo sonce in tudi nas »zbezalo« iz trgovine v Ljubljano. Tam smo bili v četrtek, petek in soboto. Proti pričakovanju, prodaja ni bila velika, sploh pa ni bilo velikega zanimanja za velikonočne prtičke, zaradi katerih sem se odločila, da gremo na sejem. Najverjetneje, jaz na ta poskus prodaje na sejmu gledam drugače kot mi boste mogoče sodili vi. Mislim, da je predvsem važno to, da si prisoten na tržišču, da si v konkurenci in da te ljudje opazijo. Mogoče bodo vsi tisti ljudje, ki nam niso pustili denarja na sejmu, a so bili zadovoljni z informacijo, ki so jih dobili od deklet na »štantu« in od kolegov iz komerciale, prišli drugič k nam v Jarše. Res pa je, da vsaka šola nekaj stane in mene je ta kar dosti. Ob tem si pa mislim, da gre vsak osel samo enkrat na led. Minka Škerjanec Bliže beneficirani delovni dobi 21. marca je Induplati obiskala KOMISIJA PRI SPIZ SLOVENIJE ZA UGOTAVLJANJE DEL IN NALOG V TEKSTILNI INDUSTRIJI, NA KATERIH SE ZAVAROVALNA DOBA ŠTEJE S POVEČANJEM. Skupščina SPIZ je namreč 25. 10. 1989 sprejela sklep, na podlagi katerega se zaposlenim pri tkanju in predenju 12 mesecev dela šteje za 14 mesecev zavarovanja. Ker gre za uveljavitev teh pravic od 16. 5. 1945 dalje, je potrebno pregledati dejansko stanje v tistih tekstilnih tovarnah, kjer se opravljajo dela tkanja in predenja posebej, saj podjetja razpolagajo s pomanjkljivo dokumentacijo o delovnih mestih pred desetletji. To nalogo je opravila zgoraj imenovana strokovna komisija. Za upravičence do beneficirane delovne dobe v tekstilni industriji, ki so delali na tkanju ali predenju od 31. 10. 1984, tovarnam ni potrebno plačevati prispevkov. Za tiste, ki delajo ali so delali na teh delih od 1. 11. 1984 dalje, pa bodo morala podjetja SPIZ-u plačati poseben prispevek. Prispevek znaša 3,50 % od brutto osebnega dohodka delavca na mesec in se revalorizira količnik, ki jih uporablja SPIZ za izračun pokojnin. Plačati je treba tista leta po 1. 11. 1984, kolikor časa je upravičenec ali upravičenka delal-a na delu tkanja oziroma predenja. Strokovna komisija pri SPIZ je ugotovila, da v Induplati lahko pravico do beneficirane delovne dobe uveljavljajo delavci in delavke, ki so delali na naslednjih delih: 1. predenje, dvojenje, raztezanje, sukanje, predpredenje, mikanje, previjanje in preddelavka; 2. tkanje, strojno in ročno vezenje, priprava listov in vdevanje, preddelavka, tkalski inštruktor, križno previjanje, navijanje votka, pomočnica na snovalih, saško in angleško snovanje ter snovanje dodatnih osnov. Na podlagi ugotovitev strokovne komisije je kadrovska služba pripravila evidenco delavk in delavcev, ki bi se upokojili z uveljavitvijo pravice do beneficirane delovne dobe. Po dosedaj zbranih podatkih bi se na takšen način letos lahko upokojilo do 40 zaposlenih. Vendar seznam ni popoln. Lahko se prijavijo še delavci, ki so delali na tkanju ali predenju po letu 1945, sedaj pa delajo na drugem delovnem mestu. Privlačen prt za Velikonočni zajtrk Razgovor z Emo Vodnjov, vodjo razvoja, eno od snovateljic novih idej na področju ponudbe naših proizvodov. 1. Erna, zadnje čase se v Induplati srečujemo z nekaterimi novostmi v dizajnih naših proizvodov. Lahko poveš, za kaj pravzaprav gre? Mislim, da kakšnih bistvenih novosti v oblikovanju naših proizvodov ni. Asortiman proizvodnje dekorativnih tkanin se bistveno ni spremenil, povečala se je proizvodnja markiznega platna in tkanin za vrtne garniture. V oddelku skušamo slediti trendu, ki se pojavlja v svetu, kolikor je to mogoče. Majhno spremembo pri vsem tem pa predstavljajo novi priložnostni vzorci prtov za božične, novoletne in velikonočne praznike. V drugih evropskih deželah to ni novost, pri nas pa do sedaj dekorativnih tkanin s takimi motivi nismo izdelovali. 2. Precej novosti je med blagom za prte in prtiče. Pred letom so v tkalnici izdelali blago, v katerega so bile vtkane zvezdice in svečke. Pred veliko nočjo pa izdelujejo blago z vtkanimi zajčki, piščančki in pirhi. Kako, da ste se odločili za takšno dekoracijo? Vzrok za izdelavo teh prtov je v spremenjenih družbenih razmerah. Časi se spreminjajo in večina Slovencev praznujejo božične in velikonočne praznike. Sem pa sodi seveda z dobrotami obložena miza. In zakaj ne bi bila ta miza pogrnjena s prazničnim prtom. Zato smo v oddelku pred božičem pripravili dva vzorca prtov za to priložnost. Žal smo z izdelavo teh artiklov malo zamudili. Tako smo po povratnih informacijah o prodaji in o pozitivnem sprejemu prtov ter prtičev pri kupcih sklenili, da poskusimo pripraviti tudi nekaj podobnega za velikonočne praznike. 3. Kje oziroma kako nastajajo zamisli? Ideje za izdelavo novega vzorca oziroma tkanine kot celote — od kvalitete do oblikovanja, izvirajo z več strani. Odločilnega pomena za novo idejo je dvoje meril — trend v svetu in povpraševanje na tržišču. Upoštevati je potrebno tako modne barve in vzorce, ki se pojavljajo vsako leto in te uskladiti s karakteristikami našega tržišča, za katerega pa vemo, da je zelo raznoliko. Vse skupaj pa pogojujejo še objetkivni pogoji, kot so strojni park in materiali. Informacije o vsem tem dobimo v tujih revijah za notranjo opremo in dekorativne tkanine in z obiskom tekstilnih sejmov. 4. Ali bodo letos še kakšni prazniki, katere bi lahko ovekovečili s prazničnim prtom? V letošnjem letu bo decembra spet Božič in Novo leto. Če bodo možnosti, bomo seveda spet pripravili nekaj vzorcev za to priložnost. 5. Ali si morda seznanjena s prodajo prazničnih prtov in prtičev? Kakšno je povpraševanje po teh proizvodih? Po informacijah, ki smo jih dobili v trgovini, je bila prodaja kar zadovoljiva. Vendar smo se pri velikonočnih artiklih odločili za spremembo dimenzij. Tako smo pripravili le nadprtiče, dimenzij 80 cm x 80 cm in namizne tekače, širine 40 cm, različnih dolžin. Izhajali smo iz tega, da se bo verjetno več ljudi odločilo za nakup le-teh, katerih cena je tudi bolj sprejemljiva, če pomislimo na to, da gre tu za priložnostni izdelek. Žal povpraševanja po cena je tudi bolj sprejemljiva, če pomislimo nato, da gre tu za priložnostni izdelek. Žal povpraševanja po teh proizvodih ni, ker ljudje ne vedo zanje. Z ustrezno reklamo bi se tudi število kupcev teh prtov povečalo. Zlasti če bi jim pokazali, kako se prti uporabljajo. 6. Tvoje razmišljanje o delu vnaprej. Boš poskusila sprostiti domišljijo pri snovanju novih zamisli? Svojo domišljijo človek lahko sprošča pri oblikovnju unikatnih izdelkov, pri svojem hobiju. Pri oblikovanju nekega predmeta, namenjenega za proizvodnjo, pa je prisotna vrsta meril, katera je potrebno upo- števati. Tu gre za realne možnosti za izdelavo določenega artikla — strojni park, materiali, enostavnost proizvodnega procesa, pri čemer je treba to uskladiti s potrebo tržišča. Skratka, vzorec za prt, na primer, je potrebno oblikovati in pripraviti tako, da bomo le-tega lahko v Induplati tudi izdelali. Prvi odmev na letošnje velikonočne prte je bil na primer takšen: — Ja, to smo si predstavljali malo drugače! Verjetno je marsikdo pričakoval lične zajčke v zeleni travi, sem ter tja pa še kakšno pisanico v različnih barvah in vzorcih ... Tega pa pri nas ni mogoče izdelati. Če upoštevamo še to, da je bila preja za dodatno vzorčno osnovo izbrana le iz ostankov barvne preje, mislim, da nam je še kar uspelo pripraviti primerne artikle za to priložnost in jih še pravi čas ponuditi na tržišču. Vendar popolnoma zadovoljni ne moremo in ne smemo biti. Kar se tiče dela v vzorčnem oddelku — trudili smo se, trudimo se in se bomo še vnaprej trudili pripraviti za proizvodnjo take artikle, ki bodo zadovoljili okus čim večjega števila ljudi. Zavedamo pa se, da moramo tudi sami vzgajati tržišče, in mu ponuditi dobro oblikovane in kvalitetne izdelke. Pri tem pa moramo seveda slediti modnim smernicam v svetu. Ne moremo uspevati z mnenjem saj gre tudi to v prodajo. Časi se pač spreminjajo! Pogovarjala se je: L. Orehek IPI PREJICA V nabiralniku pred menzo smo našli naslednja vprašanja. Istočasno objavljamo tudi odgovore, ki jih je podal Darko Zupan, referent za varstvo pri delu. 1. ALI BODO NAROČNIKI DELOVNIH OBLEK TUDI KAZNOVANI Z ODBITNIMI TOČKAMI? Noben naročnik delovne obleke ne bo kaznovan z odbitnimi točkami. 2. OBLEKE, KI SMO JIH DOBILI, SO TAKO VELIKE, DA BI MORALI IMETI INTENZIVNO SHUJŠEVALNO VSAJ DVA MESECA! Velikost oblek so od proizvajalca do proizvafalca različne. 3. ALI PA VSE TO VEUA MORDA SAMO ZA DELAVCE IZ PROIZVODNJE? To ne velja samo za delavce iz proizvodnje, ampak za vse delavce podjetja. STATUT ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE TEMELJNA NAČELA (Predlog osnutka) Svobodni sindikati Slovenije so demokratična samostojna interesna organizacija, ki uveljavlja in varuje ekonomske, socialne in kulturne interese svojih članov in drugih delavcev v skladu s programom, tem statutom, upoštevajo mednarodne konvencije in načela sodobne pravne države. Svobodni sindikati Slovenije delujejo neodvisno od državnih organov, poslovodstev, delodajalcev in njihovih združenj, strank, političnih in drugih organizacij. Svobodni sindikati Slovenije so organizirani kot zveza, v kateri se usklajujejo in uresničujejo interesi članov posameznih sindikatov, ki se vanjo združujejo ter sprejemajo, načrtujejo in izvajajo naloge in akcije, ki so v skupnem interesu članstva. V Svobodnih sindikatih Slovenije je član temeljni subjekt oblikovanja, uveljavljanja in preverjanja sindikalne politike. Član deluje samoiniciativno preko različnih oblik organiziranja in delovanja. Član demokratično, javno in svobodno usklajuje skupna vprašanja življenja in dela. Svobodni sindikati Slovenije priznavajo pluralizem sindikalnih interesov kot enega temeljnih načel demokratičnih odnosov. O I 1 . . 1,^ ol H- J-1--1.1--__X„U1_ Udarnosti in vzajemnosti. Stališča, pomembna za vse člane, se določajo po načelu soglasja, z upoštevanjem, da lahko manjšine svoje pravice oziroma posebne interese uveljavlja samostojno. Odnosi v Svobodnih sindikatih Slovenije temeljijo na samostojni, enakopravnosti in odgovornosti članov, organizacij in organov pri oblikovanju, sprejemanju in uveljavljanju skupnih odločitev. Organi Svobodnih sindikatov Slovenije so oblikovalec zahtev, predlogov in rešitev na vseh področjih, ki so podlaga in napotilo za delo. SINDIKAT V PODJETJU IN V DRUGIH OBLIKAH ORGANIZIRANJA DELA 1. Sindikat v podjetju oziroma v drugih oblikah organiziranja dela (v nadaljnem besedilu: sindikat podjetja) je temeljna oblika organiziranja in delovanja sindikata dejavnosti Slovenije ter oblika organiziranja in delovanja članov. Sindikat podjetja usklajuje interese, oblikuje zahteve ter daje pobude in predloge v zvezi z vprašanji, ki zadevajo ekonomski, gmotni in socialni položaj ter druge interese članov. 2. Organe, notranje oblike organiziranja in delovanja sindikata v podjetju določijo člani svobodno in samostojno s pravili sindikata podjetja. Pri tem upoštevajo organiziranost podjetja, procese dela, dejavnost, poklice, število članov in podobno. 3. V oblikah združevanja podjetij (sestavljena podjetja, veliki sistemi, skupnosti) se lahko sindikati podjetij v skladu z medsebojnimi interesi povezujejo in združujejo v različne oblike organiziranja in delovanja za uresničevanje skupnih interesov in ciljev. 4. Vsaka notranja organizacijska oblika (sindikalna skupina) ima glede na število članov enega ali več izvo- 1 --L J-l-~ -»ftiiMnlUAii Cinrl ilzo I ni 70iinnilz rir^H- stavlja in usklajuje interese članov, izražene v notranjih oblikah organiziranja sindikata podjetja. Sindikalni zaupnik je praviloma član izvršnega organa sindikata podjetja. Sindikalni zaupnik lahko svoje naloge opravlja poklicno. 5. Oblike delovanja in organi sindikata podjetja so: — članski sestanek (občni zbor) sindikalna skupina, sindikalna podružnica, sindikalni zaupnik; — izvršni organ — nadzorni organ. KANDIDATI ZA NOSILCE FUNKCIJ IN ČLANE ORGANOV OBČINSKE ORGANIZACIJE ZSS DOMŽALE Kandidat za predsednika OS ZSS: 1. IGOR MLAKAR, sekretar Občinskega sveta ZSS Kandidat za podpredsednika OS ZSS: 1. MIROSLAV BIRK, Papirnica Količevo Kandidati za člane predsedstva OS ZSS: 1. DANICA AVBELJ, Tosama 2. JELKA BLEJEC, Uprava SO Domžale 3. BORIS BUNC, Hidrometal Mengeš 4. MOJCA KANDUSCHER, Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale 5. FRANC KONJAR, Agroemona - PG 6. MARJANA LUBINIČ, Tosama 7. FRANCI MULLER, LB Banki Domžale 8. ANDREJ OMOVŠEK, Papirnica Količevo 9. JURE PEČNIK, Avtoservis 10. MARTIN RAHTEN, Lek - Kemija Mengeš 11. MAKS REMIC, LIP Radomlje 12. CIRIL SEŠEK, Napredek Domžale 13. IRENA TONKLI, Center za socialno delo Domžale Kandidati za člane komisije za kadre: 1. MATIJA BLEJEC, Trak Mengeš 2. MARJAN HAFNER, Tosama Domžale 3. DUŠICA KNUPLEŽ, LB Banka Domžale 4. JANEZ PIRC, LIP Radomlje 5. IVAN REBOLJ, Helios KT Domžale Kandidati za člane komisije za šport, rekreacijo in oddih: 1. RAJKO KAVČIČ, Induplati Jarše 2. SANDI KRAŠEVEC, Helios Količevo 3. BRANE MAV, Papirnica Količevo 4. BRONKA MULEC, OŠ Olge Avbelj Domžale 5. DARE POGAČAR, Mlinostroj Domžale 6. JAKOB REVEN, Napredek Domžale 7. MARJANA SAJE, LB Banka Domžale Kandidati za člane statutarne komisije: 1. VINKO PELE, Papirnica Količevo 2. MARJANA RANGUS, LB Banka Domžale 3. BOŽIDAR SPRUK, LIP Radomlje 4. URŠA VIDERGAR, TOKO Domžale 5. FELIKS VODLAN, Tosama Domžale Kandidati za člane komisije za finančna vprašanja: 1. ROBERTA GOMBOC, LB Banka Domžale (Nadaljevanje na 6. strani.) 2. MAKSIMILJANA MALI, Center za socialno delo Domžale 3. MAJDA OSOLNIK, Knjižnica Domžale 4. MARJAN RUČIGAJ, Papirnica Količevo 5. MARTA SAVEC, Napredek Domžale Kandidati za člane komisije za informiranje in marketing: 1. DANIEL GRAF, Mlinostroj Domžale 2. MARJANA LUBINIČ, Tosama Domžale 3. SAŠO NOVAK, SCT Domžale 4. LADA OREHEK, Induplati Jarše 5. TATJANA OSENK, Papirnica Količevo Kandidati za člane nadzornega odbora: L NADA DOVČ, Papirnica Količevo 2. IVAN KAMENŠEK, Induplati Jarše 3. DANICA MERLIN, Tosama Domžale Ob vikendih se srečamo na Mali planini Na začetku marca se je v Induplati oglasil najemnik našega počitniškega doma na Mali planini BOGDAN BARLE iz Kamnika. Barle je povedal, da dom na Mali planini »živi«. Odprt je vsako soboto in nedeljo. V času sezone, ki se bo pričela 15. junija in bo trajala do 1. oktobra, pa bo dom odprt vse dni v tednu. Polni penzion na Mali planini stane za odrasle osebe (domači in tuji gostje) 180,00 din dnevno. Za otroke do 12. leta starosti z ležiščem znese 130,00 din, brez ležišča pa 100,00 din. Obiskovalca doma, ki bo želel samo prenočiti, bo nočitev stala 50,00 din. Te cene veljajo pred sezono in v sezoni. Povečale se bodo v primeru, če bo uradna mesečna inflacija višja od 13%. Barle ima v svojo ponudbo vključene tudi tako imenovane »vikend pakete«. Skorajda dva polna penziona čez soboto in nedeljo staneta 245,00 din za odrasle, za otroke pa 70 % te cene. Najemnik doma je dodal, da je dom sedaj že precej preurejen. Kuhinja je temeljito prenovljena. Potrebna pa je izgradnja večjega rezervarja za vodo, saj je dosedanji znatno premajhen za obstoječe zmogljivosti. Z obiskom na Mali planini je Bogdan Barle zadovoljen. Res da je večina gostov prehodnih, vendar je ob lepem vremenu tudi teh precej. Glede ponudbe Barle sodeluje z najemnikom železniškega doma na Kisovcu. Tukaj bodo letos izposojali konje za jahanje (sedem konj in dva ponija), katere bodo lahko najemali tudi dopustniki v našem domu. Delavci, ki so zainteresirani za dopustovanja na Mali planini ali želijo kakršnokoli informacijo o domu, lahko Bogdana Barleta pokličejo na telefonsko številko 832 457 do sezone vsak ponedeljek od 14. do 20. ure ali ob drugih dnevih, razen ob vikendih, zjutraj do 8. ure in zvečer po 20. uri. Prispevku o domu na Mali planini dodamo še OBVESTILO podjetja: Cena polnega penziona, ki jo je določil najemnik, velja za vse goste. Člani podjetja Induplati in upokojenci bodo imeli 50 % popusta. To pomeni, da jih bo dopustovanje na Mali planini stalo za en dan samo 90,00 din. Popust za svojce ne velja. Vikend paket in sama prenočitev se ne regresirata. Vsakdo, ki bo želel preživeti dopust v domu na Mali planini, bo moral imeti rezervacijo. Rezervacije bo sprejemalo podjetje Induplati, kjer bo interesent tudi vplačal penzion. S potrdilom se bo potem zglasil v domu. Delavci, ki želijo preživeti dopust na Mali planini, naj se zglasijo v pisarni restavracije vsaj 14 dni pred nameravanim dopustom, kjer bodo dobili rezervacijo in vplačali stroške dopusta. Podjetje bo potem samo nakazovalo denar Barletu. Dopustniki bodo Bogdanu Barletu neposredno plačali samo turistično takso, katere vrednost pa se spreminja, zato ni mogoče objaviti fiksnega zneska. Bogdan BARLE - najemnik našega počitniškega doma na Mali planini. Tudi to se zgodi! Malice po mojem okusu Počitnice so pred vrati Bliža se polletje in potrebno bo začeti razmišljati, kje bomo preživeli zasluženi letni odmor. Delavci Induplati bodo lahko dopust preživljali v počitniškem domu na Mali planini in v Umagu, v hišici v Izoli ter v prikolicah. V dogovoru z vodstvom restavracije je bilo domenjeno, da se dve prikolici postavita v Novigrad, dve pa ostaneta v Umagu. Dopustniki se bodo v počitniških objektih zamenjavali v naslednjih terminih: Počitniški dom v Umagu: 30.6.-7.7.; 7.7. -14.7.; 14.7.-21.7.; 21.7.-28.7.; 28.7. -4.8.; 4.8.-11.8.; 11.8.-18.8. (se zaključi). Prikolice v Umagu in Novigradu ter počitniška hišica v Izoli: 16.6.-23.6.; 23.6. -30.6.; 30.6.-7.7.; 7.7.-14.7.; 14.7. -21.7.; 21.7.-28.7.; 28.7.-4.8.; 4.8. -11.8.: 11.8.-18.8.; 18.8.-25.8.; 25.8. -1.9.; 1.9.-8.9. (se zaključi). Delavci, ki želijo letovati prek našega podjetja, naj se prijavijo najkasneje do 26. aprila 1990. Prijave za letovanje se dobijo in tudi oddajo: — v Jaršah v obratov, pisarnah oz. v restavraciji; — v Radomljah pri Mimi Pollak; — v Mengšu pri Marici Šunkar; — v Pečah pri Francu Majdiču; — v Mokronogu pri Stanetu Štihu; — v prodajalni pri Jani Drolc. Upokojenci podjetja Induplati osebno ali po pošti v pisarni PE gostinstvo. Cene letovanja so v naslednjih višinah: Polni penzion v domu v Umagu: — za člane podjetja, upokojence, za otroke članov nad 12 let (šoloobvezni in študenti do 27 let) din 150 + Tur.taksa — za svojce zaposlenih (mož, žena) din 200 + Tur.taksa — za tuje goste din 285 + Tur.taksa — za otroke članov podjetja do 12 let z ležiščem din 105 + Tur.taksa — za otroke članov podjetja do 12 let brez ležišča din 80 + Tur.taksa Prikolica IMV 450/4 osebe din 80 +Tur.taksa 500/5 oseb din 100 + Tur.taksa Hišica v Izoli din 80 +Tur.taksa Cene pijač v počitniškem domu v Umagu bodo takšne kot v restavraciji. To pomeni, da niso regresirane (gostilniška cena). Za vse očitniške kapacitete bodo koristniki najprej plačali akontacijo, potem pa jih bodo poravnali v 2 obrokih (skupaj so torej 3 obroki). Akontacijo je potrebno plačati do 21. 5.1990; in sicer za Umag 400,00 din za prikolico in hišico v Izoli pa 200,00 din. Drugi obrok bo podjetje interesentom odtegnilo od osebnega dohodka junija, zadnji obrok pa v septembru. Po 21.5. razpolagajo s prostimi počitniškimi kapacitetami v pisarni restavracije. Rok za odjavo letovanja bo upoštevan samo tistim delavcem, ki se bodo odjavili v PE gostinska dejavnost tri tedne pred koriščenjem letovanja, razen v primerih: — smrti v družini, — bolezni, — vojaški in službeni obveznosti. Delavcu, ki ne bo pravočasno odjavil dopusta, bo obračunano tridnevno letovanje za vse osebe, ki jih je prijavil. Zneski bodo odtegnjeni od osebnega dohodka. Eventuelni izpad dohodka poslovne enote oostinske dejavnosti zaradi cen dohodkov, bo pokrivalo podjetje iz sklada skupne porabe. 00000000000000000000000* SINDIKAT V DOGOVORU O DRUŽBENEM STANDARDU 1. V izvršnem odboru sindikata smo pretehtali pobudo delavcev, da so cene v tovarniški jedilnici previsoke. Zato smo se z ustreznimi vodilnimi delavci dogovorili za nov izračun ob predpostavki, da cene brezalkoholnih pijač ne smejo biti višje kot v trgovini. 2. V jedilnici je v prodaji brezalkoholno pivo UNI. 3. Nadrejeni v oddelku, kjer delajo delavci v nočni izmeni, morajo med drugim sporočiti v obrat gostinske dejavnosti, koliko delavcev je delalo na nedeljo zvečer, tako da bodo dobili malice za nazaj v tekočem tednu. 4. Sredstva za opremo počitniške hišice v Čateških Toplicah bodo v kratkem zagotovljena, tako bo do sezone hišica tudi pripravljena za letovanje. 5. Vodstvo sindikata oziroma komisija za standard se zavežeta, da bosta spremljala ter po potrebi tudi nenapovedano obiskala hišico v Izoli in prikolice ter kontrolirala, kdo letuje v njih. To pa zato, da se ne bi ponovili dogodki iz prejšnjih let, ko so v naših objektih letovali tuji gostje, pri čemer niso pazili na inventar oziroma urejenost prikolic, ki so sedaj v zelo slabem stanju. Predsednik sindikata: Stane Juračič Bi želeli jesti ocvrtega piščanca, pečen krompir in ledenko? Morda bi raje govejo bržolo po kranjsko, krompirjeve svaljke in ledenko? Ali pa bi se v ponedeljek odločili za polnjenega piščanca po dunajsko, tatarsko omako, peteršiljev krompir in motovilec! V torek bi jedli srček po lovsko, krompirjeve štruklje in radič! Sredi tedna bi izbrali domačega zajca po lovsko, bele žgance in regrat s fižolom! V četrtek bi se odločili za bolj eksotično malico ramsteak na način Esterhazy, pečen krompir in sadno solato! Tudi v petek bi izbrali dobro malico svinjsko zarebnico, krompirjevo solato in oalačinke s čokolado. ☆ ☆ ☆ Mhm, dobre malice v gostilni Bežigrajski hram v Ljubljani, kajneda! IN vse to jeste samo za 35 din. Dejansko za isto vsoto, kolikor stanejo malice v Induplati. Od 1. marca 1990 dalje stane en obrok malice v našem podjetju 34,90 din. Priznajte, da naše malice zgornjim konkurirajo samo v ceni, nikakor pa ne v izbiri ali kvaliteti. Jedilniki, kot so: pasulj in prekajena rebra, ali makaronovo meso in solata, ali goveji zrezek in zdrobov cmok, ali segedinski golaž, ali zelenjavni ragu in dušen riž, ali pašta fižol in solata, ali kuhana govedina in pražen krompir, ali kisla smetana in pašteta, ali doručak in jogurt, ali slanina in sirček, ali ribe in jogurt se ponavljajo iz štirinajstdnevnika v štirinajstdnevnik, ves čas so pusto enolični ter odločno predragi. Zadnje čase smo priče številnim pocenitvam prehrambenih artiklov. Tudi naši obroki bodo morali postati cenejši ali pa se bodo morali izboljšati. To zadnje čivkajo že vrabci na strehi. Kdo pa bo pripomogel do sprememb? Še nekaj o dnevu žena -v Induplati Če pogledam na koledar, je dan žena že kar daleč za nami. Pa se mi zdi, daje prav, če se še nekoliko spomnimo nanj, saj je bil ta dan za nas, delavke Induplati, letos nekoliko drugačen, od osmih marcev leta nazaj. Težko je sedaj razmišljati o tem, koliko praznovanje dneva žena sploh še komu pomeni. Znano je, da mu nekateri pripisujejo velik pomen, drugi spet trdijo obratno. Zdi pa se mi, da smo bile letošnjega presenečenja, v obliki kratkega razvedrilnega programa, vesele zagovornice obeh strani: dan žena praznovati ali ne-praznovati. Nageljni, ki smo jih dobile, so že zdavnaj na odpadnem kupu in razmišljanje o dnevu žena velikokrat povežem prav s temi rožami... One ovenejo. življenje pa sept zapelje na stari kolovoz. Kljub mnogim besedam. In če zapišem še nekaj vtisov o tej prireditvi, ki nam je v srcu ostala kot nekaj lepega, lahko izrazim nekaj misli, ki so se mi porodile prav med dogodkom samim. Prepričana sem, da je med službenim časom, ko vsak trenutek čutiš na sebi nek priisk, ko bi skoraj lažje praznoval dan robotov kot dan žena, težko v enem samem trenutku ugasniti stroj in stopiti v svet praznovanja. Zato se mi je prvi hip vse skupaj zdelo skoraj nesmisel. A vendar mi je otroška iskrenost nastopajočih, govorila povsem nekaj drugega. Lepo so izzvenele njihove pesmi in čutiti je bilo, da nam hočejo dati vse, kar premorejo njihove mlade moči. Podarjenih nam je bilo nekaj minut, ko sem lahko, brez kakršnekoli slabe vesti, pomislila, da sem bitje, da sem vendarle in samo človek. Ne pa del stroja, ki je v vsakem trenutku sposoben postati najboljši robot. Le pod pogojem, da ti pustijo biti človek, lahko od tebe pričakujejo — tudi dober proizvod. Hvala torej vsem, ki ste pripravili ta program in še posebno hvala vsem nastopajočim. Ne le v mojem imenu, temveč v imenu vseh delavk v Radomljah. Katarina Letnar Mali velikani Sašo, Brigita In Jožko z organizatorjem Janezom Hafnerjem. Tako pa so prisluhnile naše delavke. IPI PREJICA Pred dnevi se je vsa iztirjena in obupana zaradi lastne nemoči pri urednici Konoplana zglasila delavka iz proizvodnje in ji potožila o naslednjem neprijetnem pripetljaju. »Zaradi potreb dela sem nekega dne delala tudi popoldne, in sicer do 4. ure. Ker nisem imela potrdila o delu prek polnega delovnega časa, katerega podpiše vratar, sem naslednji dan odšla v obratovodsko pisarno, da bi naročila delavki, ki obračunava ure, naj vpiše moje dodatne ure. Ta je bila odsotna, pa mi je nadrejena delavka rekla, naj se obrnem na kakšno drugo. Jaz sem ob izhodu dejala, da me ne zanima nič drugega, kot to, da ne bi prišlo kasneje do kakšnih nesporazumov, ko bi želela koristiti višek ur. Bila sem nervozna, moja nadrejena pa verjetno tudi, zato sva se sprli. Sam prepir me ne bi toliko prizadel, saj včasih zaradi obilice dela ali napačnega vstajanja z levo nogo vsakemu prekipi. Močno pa so me zabolele njene besede: poglej se, coprnica, kakšna si! Vsakdo je občutljiv za osebno žaljenje. Res da nisem lepotica, vendar menim, da sem tudi glede osebnosti vredna človeškega dostojanstva. Glede tega se navadni delavci ne bi smeli ločiti od vodilnih in vodstvenih delavcev. Omenjeni spor meje tako potrl, da se čez nekaj dni kasneje nisem upala prositi nadrejene delavke za predčasni odhod z dela, pa me je moral delavec, ki mi je s tovornjakom dopoldne pripeljal blago, čakati več ur. Te ure pa sem presneto drago plačala.« IPI PREJICA Morda ste v dnevnem časopisju zasledili članke z naslovom kot je tale: Visoke cene v hotelih na Jadranu! V njih so objavljene cene penzionov ali polpenzionov v posameznih hotelih ob Jadranu. Cene so v naslednjih višinah: — opatijski hotel Admiral A kategorije, poln penzion v dvoposteljni sobi 244 dinarjev, — luksuzni hotel Amfora na Hvaru, poln penzion v dvoposteljni sobi 161 dinarjev, polpenzion 133 dinarjev — hotel A kategorije Avala v Budvi, poln penzion 318 dinarjev — hotel A kategorije v Ulcinju, poln penzion 150 dinarjev. Cene so resda visoke. Vendar v primerjavi s cenami v počitniškem domu v Umagu nizke. Morda bodo v sezoni nekoliko višje, vendar se cene v luksuznih hotelih ne morejo primerjati z našim domom. Le kaj potem plačujemo dopustniki iz Induplati v svojem počitniškem domu? Morda to, da smo tudi na dopustu v družbi sodelavcev. DOPISUJTE V KONOPLAN! Postali smo V INDUPLATI DELAL ŽE MED VOJNO S 40 leti In pol delovne dobe se je 1. aprila upokojil DRAGO MRDJENO-VIČ, mojster vzdrževalec Iz proizvodnje. Kot ključavničarski vajenec je Drago pričel v Induplati delati 8. novembra 1943. leta, ko je bil star 14 let in pol. Medvojna leta so mu pustila precej spominov. Takrat je vladal precej strožji red in delovna disciplina. Delavci so imeli manj pravic kot sedaj. Če ni bilo dela, so jih za ta čas odpustili iz službe. Kmalu po prihodu v Induplati je Drago spoznal grozote vojne. Že 16. novembra je doživel miniranje kotlarne in transformatorja. Poleg tega so partizani v tkalnici porezali široka jermena in vzeli blago. Ubili so Haložana, nemškutarja iz Hrvaškega Zaeoria. šefa nrnizvnrlnie Drugi dan so ga vajenci našli v blatu na tovarniškem dvorišču. Zaradi njega so Nemci pred tem ubili pet domačinov talcev. Zaradi te akcije tovarna ni delala pol leta. Vajenci, med njimi tudi Drago, so delali od 6. do 14. ure. Ob 15. uri pa se jim je pričenjala obrtna šola, ki je bila v Domžalah. Kadar je bil Drago v popoldanski izmeni, je do pričetka pouka delal v tovarni. Ravno tako se je moral po končanem pouku vrniti nazaj v tovarno, kjer je delal do 22. ure. Vse med vojno pa ni bilo tako hudo, kot hočejo nekateri prikazati. Že takrat so imeli v podjetju organizirane tople obroke malic. Kuhinja je bila tam, kjer so sedaj pisarne direktorja in komercialnega sektorja. Prinašanje malic od doma je značilno za povojno obdobje. Nasploh se je obdobje od 1945. do 1949. leta Dragotu zdelo težje kot leta prej. V tem času protijugoslovanske blokade in povojne obnove porušene domovine je primanjkovalo vsega — delovnih sredstev, materiala, hrane in obleke. 1946. je Drago naredil izpit za pomočnika. Postal je ključavničarski pomočnik. V mehanični delavnici je delal v glavnem za predilnico. 1949. je odšel na služenje vojaškega roka. Po treh letih življenja v JLA se je takoj spet zaposlil v Induplati, na »starem« delovnem mestu obratnega ključavničarja-mojstra vzdrže- upokojenci valca v predilnici. To delo je opravljal do upokojitve. Delovno mesto mojstra vzdrževalca je Mrdjanoviču ugajalo. Sode- lrvtrol la r»»-i mAn 4- n L» i •-» - * 1----------------------- vah, ki so pomenile temeljito reorganizacijo predilnice. Vodil je ukinitev mokre predilnice. V njej so vladali presenetljivo slabi delovni pogoji, tako da so delavke delale le 7 ur dnevno. Zaradi velikih temperaturnih sprememb je bilo za ključavničarje škodljivo hoditi v skladišče ali delavnice prek dvorišča, saj je tudi pozimi v mokri predilnici vladala visoka temperatura do + 30 °C. Ob prehodu iz +30°C na — 15°C je človeški organizem doživel pravi pretres, pri čemer je bilo potrebno po tej poti iti večkrat na dan. Drago se dobro spominja montaže starega »Španrama«. Postavljal je tudi sušilni stroj »Zmaj«. Vsako leto je sodeloval pri remontu. Pripomogel je k številnim izboljšavam v predilnici. Iz mladih let so Dragotu ostali v spominu tudi številni udarniški dnevi, ki sojih opravljali ob nedeljah, saj je bila sobota navadni delovni dan. Ob udarniških dnevih so v doseganju norme tekmovali vsi delavci med seboj ali pa samo mladi. Denar, pri-služen na takšen način, se je porabil za dvigovanje splošnega družbenega standarda. Po vsakem udarniškem delu so imeli sindikalno malico. V prvih povojnih letih je bilo udar-ništvo zelo cenjeno. Tako so na primer ob 1. kongresu jugoslovanske mladine leta 1946 štirje vajenci naredili 200 udarniških ur (zastonj) v počastitev kongresa. Mladi iz tovarn v občini so opravljali tudi razna druga udarniška dela, med drugim so kopali cesto v Zlato Polje. Mladinci iz Induplati pa so kopali še temelje za samski dom, za novo tkalnico in za dvorano. Poleg udarniškega dela pred desetletji sva se z Mrdjenovičem menila tudi o proizvodnji. »Škoda, ker je podjetje kupovalo večinoma starejše stroje,« je poudaril sogovornik, »sedaj so v glavnem vsi za odpad. Nasploh je bilo v Induplati premalo modernizacije. Poglejte! V občini pravijo, da smo zaradi ogrevanja na premog med največjimi onesnaževalci v okolišu. Vse okoliške tovarne kurijo na plin. Ko sem bil sam še član delavskega sveta, smo razpravljali o nabavi novega kotla. Takratnega direktorja sem vprašal, ali bo novi kotel kuril trdo ali tekoče gorivo. Odgovoril mi je, da ne eno, ne drugo, temveč bo na plin. Od tistega časa je minilo že veliko let, pa še vedno kurimo s premogom, najdražjim od vseh goriv in onesnažujemo okolico « Sedaj že upokojeni Drago je pripomnil, da seje v času, odkar je delal v Induplati, tukaj zamenjalo šest direktorjev. Najdlje je vodil podjetje Kamilo Marinc. Mrdjenovič pa je delal tudi še pri medvojnih lastnikih tovarne. Drago Mrdjenovič je bil že od 1944. leta dalje član gasilskega društva. Dlje časa je bil tudi poveljnik in njegov podpredsednik. Udeleževal se je številnih gasilskih tekmovanj, pri čemer je bil tudi na tekmovanju v Franciji. Sogovornik ni bil samo »tekmovalni« gasilec, temveč je gasil številne prave požare. V predilnici je pred leti velikokrat gorelo, skorajda vsak mesec. Večja požara z ogromno materialno škodo sta izbruhnila v kleti in v drugem nadstropju, manjših ognjev pa je bilo precej. Vendar so naši in tuji gasilci požare vedno zatrli še v kali. , Sedaj, ko je Drago Mrdjenovič že doma, mu ni dolgčas, čeprav je bil v tovarni aktiven. Zgradil si je počitniško hišico. Na velikem vrtu ima sadovnjak s 50 drevesi, poleg nje pa še njivo za pridelavo sočivja. Njegov glavni hobi so čebele — vsega skupaj ima 70 čebeljih družin. To delo opravlja s soprogo. Lahko pa ga obiščete in vam bo postregel z domačo kapljico. Vse pa prav lepo pozdravlja! UPOKOJENKA IZ OBRATA PEČE V obratu konfekcije Peče se bo 19. aprila upokojila HELENA PETERKA. Peterkova ima 30 let delovne dobe, stara pa je 50 let. Kot mladi dekle se je Helena zaposlila v moravški Rašici. Tam je delala do leta 1972. Potem je dobila delo v obratu Induplati. Tukaj je zanjo ugodnejše, saj ima službo bliže kot jo je imela prej. Helena je namreč doma iz Zg. Kosez. Na obeh delovnih mestih pa je opravljala delo ročne delavke. Po upokojitvi bo Peterkova malo pogrešala sodelavke, saj se je z vsemi lepo razumela. Bile so kot ena velika družina. Dela pa ne bo pogrešala. Čeprav ni bilo pretežko, se je morala za dosego norme precej potruditi. Heleni doma ne bo dolgčas. Imajo kmetijo, na kateri je vedno dovolj dela in skrbi. Za nameček pa bo skrbela še za vnučka, ki bo vesel druščine stare mame. PO UPOKOJITVI BOM PA »FUŠAL« Takoj po 1. maju se bo 40 let delovne dobe izteklo FILIPU GRILJ iz vzdrževanja. Filip bo letos dopolnil 58 let starosti. Prvikrat pa se je zaposlil, ko je bil star komaj 14 let. Se čisto otrok je pričel delati v Vrtalni sekciji v Zagorjah. Po dobrih dveh letih je šel k Toplovodu v Ljubljano. Tu se je izučil za parnovod-nega inštalaterja. V Induplati se je zaposlil točno pred 20. leti. Delo, ki ga je opravljal kot inštalaterje bilo težko in zahtevno. Delal je na vseh parnovodnih na- peljavah. Napeljeval in popravljal je centralno instalacijo. Čistil je podzemne kanale. Zlasti je imel veliko dela med remontom, ko je bilo treba vso parno in vodno napeljavo očistiti, popraviti ali zamenjati. Dobro se spominja napeljave nove parne in vodne instalacije v predilnici ter oplemenitilnici. Ali pa menjav parnih cevi, ventilov in drugih del na »dobrih starih« strojih, ki so sedaj že na odpadu ali pa pokriti čakajo na morebitno delo. To so Jiggri, Zmaj, Španram in drugi. Inštalatersko delo je pestro. Jasno je, da je delavec pri delu ves čas umazan. Sploh pa na to ne sme misliti, kadar čisti podzemne kanale. Delo v tem primeru ni samo težavno, temveč tudi škodljivo. Zlasti dveh dogodkov iz službovanja v Induplati se Grilj dobro spominja. Dolgo je že tega, ko sta se s sodelavcem odpravila v tkalnico, da bi zamenjala ventil. Delo je bilo na višini. Sodelavec je splezal po lestvi, katero je Filip pridržal. Nenadoma je on na lestvi omahnil in padel na stroj. Imel je precej poškodb in se je kasneje zaradi padca invalidsko upokojil. Zaradi tega dogodka je moral Filip Grilj večkrat pričati na sodišču. V Induplati imamo kotla, ki jih kurijo s premogom. Nekoč je eden pričel puščati. Sredi noči je delavec nočne izmene prišel po Filipa domov, da bi kotel zavaril. Razpoka je bila velika, delo pa zahtevno. Po opravljenem varenju so sodelavci Filipa potegnili iz velikega kotla z majhno odprtino čisto omotičnega. Filip Grilj je povedal, da je v službo pravzaprav rad zahajal. Tudi zaradi sodelavcev, s katerimi se je zelo dobro razumel. Tudi če so se kdaj spričkali, so prepire hitro zgladili. Z nečim pa Filip ni bil zadovoljen. Odkar je v Induplati, so tukaj vseskozi nizke plače. Zlasti navadni delavci prejmejo manj kot naredijo. Filip meni, da bi moralo vodstvo bolj gledati na to, da bi delavci več zaslužili in zato tudi bolje delali. Sogovornik sicer razume, da stanje v tekstilni industriji ni nič rožnato, vendar pa bi bila razna presenečenja v denarnih oblikah — kot na, primer delitev dobička, zelo dobrodošla. Tudi po upokojitvi Filipu Grilj ne bo dolgčas. Ima lastno hišo ter velik vrt, na katerem je vedno dovolj dela. Je tudi lastnik majhne počitniške hišice, kjer okolico zgledno neguje in pridno obdeluje vrt okoli nje. Sedaj, ko bo upokojen, se bo bolj posvetil vikendu. Kljub opisanemu delu pa Filip ne bo zlezel iz svoje kože. Če mu bo zdravje dopuščalo, bo še malo »fušal« - napeljeval vodovode. Z BENEFICIRANO DELOVNO DOBO BO DOPOLNILA KAR 41 LET DELOVNE DOBE 1. 5. 1990 se bo upokojila MILKA GROŠELJ, doma iz Radomelj. Kot 16-letno dekle se je 13. 6. 1955 zaposlila v podjetju Induplati. Delček svoje rosne mladosti je preživela kar za tkalskimi stroji. Po 10 letih ji je bilo dodeljeno delo vezalke, ki ga je opravljala vse do upokojitve. Pri tem delu moraš biti natančen, saj vsaka napačno vpeljana nit spremeni vezavo. To delo opravljata dve delavki ter rezerva. Delo je dvoizmensko. Norma je zelo visoka in zato včasih niso imele niti toliko časa, da bi v miru pojedle malico. Saj so tudi do 14 ozkih statev, enobarvnih osnov povezale v 8-ih urah. Kljub zahtevnosti dela je vedno rada hodila v službo, seveda pa je tudi kdaj prišlo do kakšnega kriznega obdobja. V mladosti pa je bila tudi aktivna članica v delavskem svetu in sindikatu. Kasneje pa ji je za to primanjkovalo časa. Ker do zadnjega dne ni vedela, da bo šla v pokoj, tudi ni veliko razmišljala, kaj bo delala sedaj, ko bo upokojena. Vesela bo vsakega jutra, ko bo v miru začela vsakodnevna opravila, ki jih je morala poprej postoriti v popoldanskem času ali dopoldne, če je bila na popoldanski izmeni. In tako bo sedaj pred njo tisti del življenja, ko imaš več časa zase, za stvari, ki ti največ pomenijo. Milka je rekla, da bo sedaj lahko pazila na majhno IZSTOPI: vnučko, ki ji bo popestrila dan in pri tem tudi malo pozabila na bolečine v m im.im.ii Lepo ji je bilo med svojimi sodelavci in sodelavkami, pa tudi ropotajočih strojev je bila navajena in zato bo kar težko tako na hitro odditi v pokoj. ZAHVALA Kmalu bo poteklo pet mesecev, odkar sem zaradi težje poškodbe roke v bolniškem sta-ležu. Pred mesecem dni so me na domu obiskale tri predstavnice sindikata ter mi vročile denarno pomoč, ki jo sindikat nameni delavcem, ki so dlje časa v bolniškem staležu. Prek časopisa se sindikatu za obisk in denarno pomoč najlepše zahvaljujem. Alojz Arnuš ZAHVALE Ob smrti mojega dragega moža JOSIPA MAVKA se iskreno zahvaljujem njegovim bivšim sodelavcem za izrečena sožalja in besede tolažbe, darovano cvetje in spremstva na njegovi zadnji poti. žena Kristina Ob boleči izgubi dragega očeta MIHA VRHOVNIKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz konfekcije Mengeš, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerka Ida Sever V mladosti so solze brez bolečin, v starosti pa bolečine brez solz. * * * * MALI OGLAS Poceni prodam hladilno skrinjo Gorenje 345. Informacije na int. 376. 10. ORAŽEM POLDKA, delavka v konfekciji notranje opreme, 8. 3. 1990, upokojena 11. GRM IVANKA, predenje, 28. 3. 1990, upokojena 12. MATIČIČ TONE, vodja razvoja, 31.3. 1990, upokojen 13. PUSTOTNIK ROMAN, priprava vložka, centrifugiranje in sušenje, 18. 3. 1990, delo za določen čas 14. FILIPAŠIČ MARICA, šivilja v konfekciji v Radomljah, 18. 3. 1990, sporazumno 15. MANDIČ MILKA, previjanje v predilnici, 12.3. 1990, sporazumno 16. GOSTIČ ALEŠ, mizar, 16. 3. 1990, v JLA 17. KUMEK SIMON, ključavničar, 16.3.1990, delo za določen čas — pripravništvo 18. SUŠNIK MARJAN, ključavničar, 3. 3. 1990, delo za določen čas — pripravništvo - lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ODPRITE SE VRATA Kot da oblaki z nami bi jokali na zemljo svoje zlivajo solze in kaj je z vetrom, ki drevesa ruje, nemira poln je, kot je srce. Iz dneva v dan vihar nas hud pretresa, v notranjosti nemir in strah sta brata, trdno varujeta, tiščita vrata, da sreči se in miru ne odpro. Pomiri se vihar, odnesi žalost, jok, nemir, da v srcih naših prostor bo za srečo, mir, in pusti vratom, da ljubezni se odpro, saj le tako lahko v srcu bo svetlo. Danica Bleje SESTAVLJANKA —I---------------------------------- Vodoravno: — ---------------------------------- 1 — mesto v Makedoniji (1, 3, 4, 2) 2 — veda o rastlinstvu (2, 8,1,3) ------------------------------------3 — zadnje slovo od mrtveca (3,1, 2, 5) 4 — premetavanje (7, 5, 9, 4) 5 — knjiga navodil (2, 6, 8, 4) 6 — prodajalec knjig na terenu (2, 4, 5, 3) 7 — naziv znanega hotela v Mariboru (3, 1,4, 5) Če črke, navedene pri posameznih besedah v oklepajih, ____________________________________prenesete v označene kolone, boste navpično prebrali star slovenski pregovor. — ---------------------------------- Danica Bleje uu ObČ.MAT.KNJ.DOMŽALE KOLOu VURKA UL. b t)lZ 30 DUMŽALE VSTOPI: 1. GRILJ KLAVDIJA, šivilja v konfekciji notranje opreme - pripravnik, 6. 3. 1990 2. ŽAGAR MARKO, priprava vložka, centrifugiranje in sušenje, iz JLA, 19. 3. 1990 IZSTOPI: L BALANTIČ BERNARDA, šivilja v konf. notranje opreme, 11. 3. 1990, sporazumno 2. ZAGORŠEK BRIGITA, šivilja v konf. notranje opreme, 22. 3. 1990, sporazumno 3. RUSJAN MARIJA, predenje, 14. 3. 1990, upokojena 4. NOVAK RAJKA, čiščenje surovih tkanin, 31. 3. 1990, upokojena 5. ZOR KRISTINA, delavka v konfekciji v Radomljah, 15. 3. 1990, upokojena 6. PIVK IVAN, vzdrževalec grebenov v tkalnici, 31.3. 1990, upokojen 7. MARDJENOVIČ DRAGO, mojster vzdrževalec ključavničar, 31. 3. 1990, upokojen 8. OREHEK AVGUST, svetovalec glavnega direktorja, 31.3. 1990, upokojen 9. KUŠAR MARGARETA, šivilja v konfekciji notranje opreme, 8. 3. 1990, upokojena (Nadaljevanje na predzadnji strani.) : kadrovske službe DSEBNI DOHODKI V FEBRUARJU 1990 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.), če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo: Razred Skupaj DO do 2.660,00 1126 2.660,01 — 3.000,00 141 3.000,01 — 3.400,00 178 3.400,01 — 3.800,00 147 3.800,01 — 4.200,00 87 4.200,01 — 4.600,00 53 4.600,01 — 5.000,00 44 5.000,01 — 5.400,00 29 5.400,01 — 5.800,00 16 5.800,01 — 6.200,00 11 6.200,01 — 6.600,00 6 6.600,01 — 7.000,00 8 7.000,01 — 7.400,00 7 7.400,01 — 7.800,00 6 nad 7.800,00 8 Zaposleni s 160 — 200 urami 867 Zaposleni z manj kot 160 urami 66 Zaposleni z več kot 200 urami 17 Zaposleni brez obračuna OD 39 Skupaj število zaposlenih 989 Najnižji OD 1.600,00 Najvišji OD 10.684,90 Povprečni OD 3.634,50 Vrednost točke je v februarju znašala v brutto vrednosti 0,0257 din. Najnižji OD v višini 1.600,00 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del oziroma nalog in brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V FEBRUARJU 1990 Oddelek Štev. za posl. Bolezen v% Poškodba na delu v % Poškodba na poti v % Pošk. izven dela v % Nega druž. člana v % Spremstvo v % Red. in pod por.dop.v% Skupaj v% Izpadle Proizvodnja tkanin 483 4,08 0,20 0,23 0.32 0,52 0,01 3,45 8,81 7.490 Konfekcija, Mengeš, Radomlje, Peče 207 7,35 0,10 0,07 0.11 1,08 0.13 2,37 11,21 4.082 Konfekcija Mokronog 78 3,61 _ 0,41 0,20 12,47 16,69 2.291 Uprava 162 1,91 0,31 — 1,40 0,51 0,06 0,84 5,03 1.432 Maloprodaja 29 0,33 — — — 0,82 — — US 56 Restavracija 22 2,08 1,52 0,57 4,17 154 Povprečno zaposlenih za DO: Zaposlenih 981 delavcev Izostanki zaradi bolezni 4,23 % Izostanki zaradi nesreče pri delu 0,21 % Izostanki zaradi poškodbe na poti 0,13 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,41 % Izostanki zaradi nege 0,63 % Izostanki zaradi spremstva 0,06 % Izostanki zaradi por. in pos. por. dopusta 3,34 % Skupaj: 9,01 % Izdaja v 1.550 izvodih DO INDUPLATI Jarše, p.o. Ureja 15 članski uredniški odbor. Glavna in odgovorna urednica ter fotografiranje MELITA JENKO. Natisnila tiskarna Delavske univerze, Domžale. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije RS, št. 421-i_72, od dne 8. 4. 1974.