H DOLENJSKI LIST
Financiranje zdravstva
Edvard Kardelj med delavci v Soteski
V soboto, 9. januarja, se je ob 9lapovih Krke v Soteski dalj časa zadržal visok gost — predsednik Zvezne skupščine SFRJ tovariš Edvard Kardelj. Ob tej priložnosti so ga pozdravili predsednik sindikalne podružnice z žage ter krajevne organizacije SZDIl Soteska.' Tovariš Kardelj se je z njimi to-variško pomenil, zlasti pa se je zanimal, kako gospodari kolektiv na žagi v Soteski, koliko ljudje zaslužijo in kako se obrat razvija. Pogovor je med drugim nanesel tudi na obnovo soteškega gradu. Domačini so tovarišu predsedniku povedali, da bi bilo zdaj verjetno težko obnoviti ves grad, ker je že mnogo zidu porušenega.-Dalo pa bi se obnoviti grajski stolp, ki bi lahko postal lena turistična privlačnost. Tovariš Kardelj je ob tei priložnosti omenil, da bi lahko dobili tudi potrebna sredstva za te namene.
Domačini so dragega gosta prisrčno pozdravili in mu zaželeli »dober prijem« v Krki, saj je ribolov Prijeten oddih tudi za tovariša Kardelja, ki se v redkih prostih trenutkih rad oglasi prav na bregovih naše Krke.
ANTON VIRANT
Socialno zdravstveni zbor skupščine SRS bb februarja obravnaval nekatere probleme, ki nastajajo ob sklepanju pogodb med zdravstvenimi zavodi in komunalnimi zavodi za socialno zavarovanje. Da bi bo problematiko natančneje proučili, skupine poslancev socialno zdravstvenega in republiškega zbora SRS obiskujejo nekatere občine in v razgovorih s predstavniki družbeno političnih skupnosti, zdravstvenih ter komunalnih zavodov in skupnosti socialnega zavarovanja skušajo razčleniti vrsto problemov, ki spremljajo zdravstveno službo na terenu. Nekaj vzrokov, ki povzročajo spore med zdravstvenimi organizacijami ter socialnim zavarovanjem in zavlačujejo sklepanje pogodb, je osvetlil tudi ponedeljkov razgovor v Kočevju.
Za zdravstveno službo kočevske občine je zlasti značilen izredno obsežen teren, ki ga pokriva mreža zdravstvenih postaj. Nekatere so oddaljene od središča tudi do 50 kilometrov z namenom, da bi zdravstveno službo čimbolj približali občanom. Ker marsikje potrebe niso tolikšne, da bi imeli stalnega zdravnika, se le-ši vozijo tja nekajkrat na teden. In prav tu nastajajo nesoglasja, ker socialno zavarovanje zdravstvenim organizacijam ne prizna stroškov za vožnje zdravstvenih delavcev na podeželje. Prav tako ne plača prevoznih stroškov za terensko patronažno službo. Na neusklađeno financiranje zdravstvene službe vpliva tudi pomanjkanje   normativov za
Ob 15. obletnici izida prve številke Dolenjskega lista bomo podarili
TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK
tisti KRAJEVNI ORGANIZACIJI SZDL
ki bo v času od 1. januarja do 28. februarja 1965 pomagala pridobiti na svojem področju največ NOVIH NAROČNIKOV. Naročnike bodo zbirali predvsem pismonoše; lahko pa organizira zbiranje tudi KO SZDL sama ali v sodelovanju z drugimi organizacijami, društvi in posamezniki. Pri tekmovanju bomo upoštevali vse novo pridobljene naročnike s področja krajevne organizacije SZDL, ne glede na to, kdo jih je pridobil. Zato prosimo odbornike KO SZDL, da pomagajo pri sedanjem razširjanju najbolj branega tednika na našem področju.
Priporočajte članom organizacije, da si naročijo DOLENJSKI LIST, pokrajinsko glasilo SZDL Dolenjske, Kočevske in Spodnjega Posavja!
DOLENJSKI LIST

zdravstvene usluge. V razgovoru so naglasili, da zdravstveni delavci preveč pričakujejo, da bodo normative zdravstvenih uslug izdelali »nekje zgoraj«, kar pa je zgrešeno, zlasti še, če upoštevamo, da specifični pogoj; dela v posameznih zdravstvenih ustanovah terjajo tudi različne storitvene normative. Zato se bodo morali pri tem bolj angažirati zdravstveni delavci sami, enotraj svojih organizacij.
Razen tega so ugotovili, da je v sedanjem delu zdravstvene službe v kočevski občini v glavnem vsa skrb posvečena le kurativi, hkrati pa precej zanemarjena preventivna dejavnost. Tudi obratne ambulante v delovnih organizacijah, katerih namen je preventiva, se v glavnem ukvarjajo le s kurativo. Zato obstaja tudi umesten predlog, da bi po zgraditvi novega zdravstvenega doma v Kočevju le-te združili pod skupno streho zdravstvenega doma, ki bo lahko nudil kvalitetnejše usluge. Obratne ambulante bi se potem ukvarjale predvsem s preventivo. 2al se v Kočevju za zdaj .še ne ogrevajo za ta predlog, čeprav vsi hkrati ugotavljajo, da je preventivno zdravstveno varstvo občanov precej šibko.
Močno pogrešajo v Kočevju zdravstveni center, ki bi pripravljal potrebne analize za načrtno in dolgoročno programiranje razvoja zdravstvene službe, ker zdaj takih programov v kočevski občin; še nimajo. /
Vsem tem pojavom in težavam v financiranju zdravstva pa botrutje enoten delež sredstev za zdravstveno zavarovanje vsem komunalnim skupnostim, ne glede' na to, ali so aktivne ali pasivne. Zato so se ob koncu razgovora zavzeli za iapopolnitev no-tranie delitve sredstev socialnega zavarovanja v korist sklada zdravstvenega zavarovanja. Tako bi uskladili potrošnjo sredstev med skladi zdravstvenega zavarovanja s stalnimi primanjkljaji in dolgoročnimi skladi socialnega zavarovanja, ki izkazujejo precejšnje viške.
Podobno posvetovanje bo Jiuri inai v Novem mestu: začelo se bo ob 9. uri na sedežu občinske, skupščine.
TEKSTILANA -kočevski milijarder
Navzlic zastareli opremi je tekstilna tovarna Tekstilana v Kočevju že pred dnevom republike izpolnila letni proizvodni plan, 16. decembra pa dosegla prvo milijardo v proizvodnji. Dan kasneje so zapisali, da Je tudi prodanega blaga za milijardo dinarjev. Uspehe je ob pomoči organov upravljanja in vodstva dosegel pretežno ženski kolektiv, ki si je v lanskem drugem polletju zelo prizadeval, da izboljša delovno storilnost, kvaliteto izdelkov, organizacijo dela, smotrno izkoristi naprave, uvede varčevanje in z drugimi ukrepi dosega zavidljive rezultate. V novo gospodarsko leto vstopajo s planom, ki je za 20 odstotkov večji od lanskega, to pomeni, da bo Tekstilana proizvedla za 1 milijardo 250 milijonov dinarjev izdelkov. Večjo skrb bodo posvetili tudi izvozu. — v
Za 15-letnJco ustanovitve
JUBILEJNA NAKLADA
Na kratko in jedrnato lahko povemo: letos 17. februarja bo poteklo 15 koledarskih let, odkar je v Novem mestu izšla prva številka DOLENJSKEGA LISTA, glasila OF naše pokrajine. Od začetnih 300 izvodov na teden se je naklada v 15 letih povečala na skoraj 24.000 izvodov. Domači pokrajinski glasnik Socialistične zveze je našel pot v številne družine in hiše na Dolenjskem, Kočevskem in Spodnjem Posavju in postal nepogrešljiv obveščevalec in sodelavec v vsem družbenem življenju 9 občin. O prehojeni poti in novih nalogah v sistemu razvejanega in poglobljenega upravljanja, ki so zdaj pred domačim časnikom, bomo povedali kaj več v jubilejni številki ob obletnici.
Danes pa bi radi obvestili javnost, da želi kolektiv Dolenjskega lista skromno počastiti 15-letnico svoje ustanovitve tudi z novim delovnim uspehom: radi bi dosegli redno tedensko naklado 25.000 izvodov. Zato podajamo še enkrat roko našim najzvestejšim sodelavcem: uslužbencem PTT in med njimi zlasti vsem pismonošem, ki vsak teden tako požrtvovalno odpro na deset tisoče vrat in domov naše pokrajine in se srečujejo z našimi prebivalci. Ko se jim zahvaljujemo za dolgoletno tovariško sodelovanje, — prav oni so nam pridobili največ novih naročnikov, bralcev in prijateljev! — jih hkrati
prosimo: pojdimo še enkrat v akcijo in zberimo v krog stalnih naročnikov kar največ tistih, ki zdaj domačega pokrajinskega glasila SZDL še ne dobivajo.
Trud pa naj bo tudi pošteno poplačan: razen denarnih nagrad za vsakega novega naročnika smo za najprizadevnejše uslužbence PTT in pismonoše, ki bodo zbrali od 1. januarja do 28. februarja 1965 NAJVEČ novih naročnikov, pripravili še posebej 4 nagrade:
IVI
3 transisiorske radii ske sprefemmfee
Tako kot denarne nagrade jih bomo razdelili takoj ob zaključku akcije — prve dni marca 1965. Vse pošte so medtem dobile potrebna navodila, letake in naročilnice. Danes objavljamo že tudi prve uspehe nove akcije, z veseljem pa jim bomo vsak teden pripisovali nove in nove naročnike!
Zdaj naj znova velja naše geslo: V VSAKO HIŠO — DOLENJSKI LIST!
Lepo Vas medtem pozdravljata
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
Anketiranje kmetijskih gospodarstev
Jugoslovanska anketa o kmetijskih gospodarstvih bo zajela tudi nekatere kraj'e v Posavju in v novomeška občini kot Loko. Podboeje, Brežice in Brusnice. V Sloveniji bo anketiranih 21 občin, anketiranje pa bo vodil Za-
vod za statistiko SRS. V posameznih (navedenih) krajih bo anketiranih po 10 kmečkih gospodarstev oziroma gospodinjstev. Popisovalci, ki so imeli 28. in 29. decembra poseben seminar o anketiranju, bodo začeGi deli-1: če v prvi polovioi januarja.
S. Sk.
OD 14, 1K) 24. JANČARJA j Okrog   15.,   19.   in   22. ; januarja   manjše snežne padavine, v ostalem suho in mraz. Dr. V. ML
PRED SPOMLADANSKIMI VOLITVAMI
Se enkrat o evidentiranju
Zadnjič smo si naložili obveznost, da povemo še kaj o evidentiranju možnih kandidatov. Zdaj je za nami že nekaj izkušenj, tako da lahko spregovorimo tudi o teh. Predvsem pa se je treba zadržati pri vprašanju, kakšen je razloček med evidentiranjem in kandidiranjem. Ta še marsikomu ni povsem ' jasen, zato kaže zapisati nekaj besed tudi o tem.
|pg Kaj hočemo doseči z evidentiranjem? Namen je ta, da vključimo v sodelovanje pri kadrovski politiki čimširši krog ljudi in da postane tudi samo kadrovanje čimbolj demokratično. S tem hočemo doseči, da bi postalo kadrovanje javna zadeva in merilo za izbor ljudi za vodilne funkcije stvar vseh delovnih ljudi. Preprečiti hočemo torej rabo subjektivnih meril in kriterijev, ko bi ozek krog ljudi ocenjeval, kdo ima pogoje in kdo jih nima. Nevarnost subjektivnih meril je velika; iz njih se lahko izci-mijo hude posledice. Ena izmed možnih posledic bi bila ta, da bi pri izbiranju ljudi za odgovorne' družbene funkcije ostajali le pri enih in istih ljudeh, kakor da imajo ti monopol nad njimi. S tem bi zmanjševali pomen in veljavo sistema samoupravljanja. Ni namreč mogoče govorit: o razvejanem in že uveljavljenem samoupravljanju, doloLer nimamo zaupanja v žirši krog občanov, da lahko opravlja odgovorne družbene dejrnostii. Iz samoupravljanja, čc je uspešno, mora rasti široko zaledje kadrov, sposobnih in zaupanje vzbujajočih za opravljanje najrazličnejših družbenih nalog.
jjg Nekateri še vedno ne razumejo, da evidentiranje še ni kandidiranje! S tem ko evidentiramo možne kandidate, si ustvarjamo šele razvid nad možnimi kandidati. Ko ie končana prva faza volilih priprav, se začne druga: treba je sešteti rezultate evidentiranja in napraviti ožji i z -b o r, ki bo upošteval tudi potrebe in naloge skupščin. Ožji izbor opravi volilna komisija pri vodstvih Socialistične zveze s sodelovanjem skupščinskih komisij za volit.
ve in imenovanja ter vodstev družbenopolitičnih organizacij, šele tedaj, ko je opravljeno tudi to delo, bodo sklicevali zbore volivcev oziroma zbore delovnih ljudi, na ka-torih bodo postavljali kandidate. To ne bodo več možni kandidati, ampak bodo — ko bodo potrjeni od občinskih volilnih komisij — že dokončni kandidati, izmed katerih bomo potem volili odbornike na neposrednih volitvah oziroma poslance na občinskih skupščinah in neposrednih volitvah (poslance splošnega zbora republiške oziroma zvezne skupščine).
JU Morda se bo kdo vprašal, čemu tako široko evidentiranje možnih kandidatov, če pa bo kasneje narejen ožji izbor. Preden odgovorimo na to vprašanje, je treba najprej pojasniti, da ožji izbor, ki ga opravi volilna komisija z drugimi sodelavci, ni dokončen! Končna odločitev pripada zborom volivcev oziroma zborom delovnih ljudi, ki pač izberejo tiste kandidate izmed evidentiranih ali pa tudi drugih, ki se jim zde naj-
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
bolj primerni. Evidentiranje in ožji izbor sta le pomoč volivcem, da bi izbrali res tiste, ki so zaupanja vredni in sposobni in ki zagotavljajo uspešno sodelovanje v delu skupščin. Ta pomoč ima tudi namen, pokazati volivcem,, kakšna mora biti struktura skupščin, da bi čimbolj odsevala strukturo družbe. Volivcem je treba posredovati tudi analize dosedanjega dela skupščin in jih opozoriti na prihodnje naloge. To je namreč zelo važno, ker je od tega odvisno, ali bodo volivci pojmovali demokratičnost kadrovanja in priprav na volitve zgolj kot obliko, ali pa bodo izrabili to demokratičnost za to, da bi se z njihovim izbcirom oblikovala zares taka skupščina, ki bi bila vsestransko kos nalogam.
Bfl Volivcem ni mogoče vsiliti kandidata, ki ga nočejo.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Zakaj je Indonezija izstopila iz Združenih narodov — to je tema vsega svetovnega tiska. O tem pišejo vsi, od Moskve do VVashingtona, vsi obžalujejo ta korak. Storili ste napako, je zapisal kairski list al Ahram.
Najbolj je ta korak presenetil mlade afriške dežele. V Združenih narodih so videle organizacijo, ki je bila nad državami in ni bila orodje velesil. V tej organizaciji so imele afriške in azijske države celo večino. Te države zato niso mogle biti preglasovane.
Najbolj so ploskali Indonezijci na Kitajskem, v Severni Koreji pa v Severnem Vietnamu. V Kambodži so njen korak sprejeli z razumevanjem. Povsod pa se sprašujejo: kaj sedaj?
Bo Indonezija ustanovila svojo lastno organizacijo? Ni verjetno, za to ni dovolj zbrati toliko in toliko glasov, potrebna so tudi velika sredstva, potreben je kapital.
Indonezija je lani organizirala igre novih držav — Ganefo. To je bila le športna manifestacija, a z določenim političnim ciljem. Te igre niso bile niti senca olimpijade.
Sklep Indonezije, da izstopi iz Združenih narodov je ustvaril popolnoma nov položaj, pojavilo se je veliko kritičnih vprašanj. Eno teh je, se bo zdaj Indonezija začela približevati Kitajski? Bo Sovjetska zveza še naprej oboroževala Indonezijo? To so vprašanja visoke diplomacije, na katera mi ne moremo že zdaj odgovoriti.
Značilno je, da so konferenco afriških in azijskih držav že odložili z marca na maj. Medtem so nastale nove težave: Indonezija je odločno proti temu, da bi se te konference
udeležila tudi Malezija. To je politična tvorba britanskega imperializma, nož, naperjen proti Indoneziji, poudarjajo v Djakarti.
Indonezija si močno prizadeva, da bi pomirila javnost, posebno v Afriki. Zato je sklenil Sukarno obvestiti vse pomembne afriške dežele o razlogih svoje odločitve s posebno poslanico.
Toliko smo vedno hvalili svetovno organizacijo, zdaj pa naenkrat iz-
Ves svet se sprašuje: zakaj?
stopi iz nje peta največja država na svetu. Zakaj? se sprašujejo/v Afriki. Zakaj ni Indonezija koj, ko je bila ustanovljena Malezija, protestirala proti teritorialnemu povečanju te države? Zakaj je čakala od leta 1963 do danes?
O sporu med Indonezijo in Malezijo bodo razpravljali še dolgo — tudi v Evropi. O tem diskutirata zdaj tudi ameriški predsednik Johnson in predsednik japonske vlade Eisaku Sato. Britanski list Obser-ver je ondan predlagal, naj se skliče mednarodna konferenca, na kateri bi razpravljali o sporu med Indonezijo in Malezijo.
Evropa pa ima svoje probleme, vedno jih je imela. Odnosi med evropskimi državami so neizčrpno področje — zlasti med Francijo in Nemčijo. Te dni bo prispel v Pariz
zahodnonemški kancler Erhard. Ni treba še posebej poudarjati, da je zanj nemško vprašanje na prvem mestu.
Bonn je nezadovoljen z zastojem v nemškem vprašanju. Po njegovem mnenju ameriška diplomacija ni storila vse, kar bi lahko, da bi prišlo do združitve obeh nemških držav. Ni izkoristila vseh kart. Bonn se želi okoristiti z vsako šanso, ki se mu nudi. Zavzema se za ustanovitev nuklearnih sil Zahoda, saj bi tako prišel po ovinkih do atomskega orožja — ne bombe.
Tudi Francija jn Velika Britanija nista absolutno'proti, vendar menita, da bi se lahko to zgodilo le pod pogoji, ki bi jih same določile. Francija bi želela, da bi bila zveza Pariz—Bonn hrbtenica zahodne Evrope. V Parizu so mnenja, da bi v primeru, če bi prišlo do politične združitve zahodne Evrope, ameriške čete ne bi bile več potrebne v Evropi. London in Bonn pa vidita v teh četah jamstvo miru v Evropi, garancijo mirnega razvoja.
Letos bodo o vseh teh problemih veliko razpravljali. Iz Washingtona poročajo, da bo Johnson poleti obiskal Evropo. V Londonu pa pričakujejo v drugi polovici marca sovjetskega premiera Kosigina. Britanski predsednik vlade Wilson bo nekaj tednov zatem prišel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo.
To so vse ugodni momenti. In čas je že: dvajset let po vojni nemško vprašanje še ni rešeno. To še ni tako tragično, skoraj gotovo pa je, da ne bo še — nekaj let. Rešitev nemškega vprašanja je odvisna od splošne pomiritve v svetu, od širokega sporazuma med Vzhodom in Zahodom.
To pa seveda ne pomeni, da družbenopolitične organizacije nimajo kaj početi v volilnih pripravah, ker je treba prepustiti vse skupaj anarhičnemu toku. Narobe: zavestne socialistične sile imajo obilo dela; z demokratičnimi metodami morajo vplivati na liu-di, da bodo uporabljali socialistične kriterije pri izbira, nju kandidatov in že prej v fazi evidentiranja možnih kandidatov. Bojevati se morajo proti vsem poskusom demagogije, s katero skušajo posamezniki vplivati na volivce, prepričujoč jih, da so za demokracijo, v resnici pa imajo za bregom vse kaj drugega.
Trud, ki ga bomo vložili v evidentiranje, ne bo zaman.
Pogled, ki si ga bomo ustvarili nad možnimi kandidati, nam bo rabil pri naši bodoči kadrovski politiki. Morda takrat, ko bomo izbirali ljudi na druge odgovorne dolžnosti ali pa na prihcdnjh volitvah. Zaradi tega bo potrebno, da bomo ta razvid stalno dopolnjevali in aktualizirali, tako da bomo stalno na tekočem, s kakšnim kadrovskim zaledjem razpolagamo.
V prihodnjem sastavku bo-mo odgovorili na vprašanje, ali je sploh pravilna dilema — enega ali več kandidatoiv. Nam se namreč zdi, da take dileme sploh ni, vendar o tem ljudje marsikje le precej razpravljajo, pa tudi ugibajo.
J. B.
VELIKE POLJANE: predvsem komunalna vprašanja
19. decembra je bila na Velikih Poljanah letna konferenca krajevne organizacije SZDL. Kljub slabi udeležbi so člani uspešno končali posvetovanje o delu v preteklem letu in tudi sestavili plan dela za novo leto.
V preteklem letu je bilo čutiti mrtvilo v delu organizacije, vendarle so s pomočjo vaške skupnosti urejevali pokopališče, gasilsko" društvo pa je dobilo novo motorno brizgalno.
Konferenca je ugotovila, da so bile letos ceste v teh krajih pozabljene in da razvoj
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREli
O Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije je te dni razpravljalo o vključevanju sindikatov v predvolilno aktivnost. Ugotovilo je, da se je v sindikatih že začela široka razprava o možnih kandidatih. Množičnost in demokratičnost te razprave izpričujeta veljavo in ugled sistema samoupravljanja.
Na seji predsedstva so nadalje menili, da so sindikati v predvolilni aktivnosti uspeli zlasti tam, kjer niso organizirali samo razprave o možnih kandidatih, ampak so spodbujali tudi k razgovorom o konkretnih dolgoročnejših programih in nalogah komune in organov, za katere so ljudje predlagali možne kandidate. To je še zlasti važno zato, ker demokratičnost predvolilnih razprav ni zgolj formalno vprašanje, ampak gre tudi za to, da vse faze volilnih priprav — od evidentiranja možnih kandidatov prek kandidiranja in volitev na občinski skupščini do neposrednih volitev — omogočijo izbor zares takih kandidatov, ki bodo zagotavljali uspešnost delovanja predstavniških teles in uspešno reševanje aktualnih nalog našega časa.
Na predsedstvu tudi nagJašajo, da je treba predvolilne priprave povezovati z volitvami v delavske svete in odbore sindikalnih podružnic.
© Novinar »Dela« Franc Seunig je v uvodniku, posvečenem osnutku bančnega zakona, zapisal, da predelani osnutek upošteva kritiko prvotnega osnutka, ki je dajal družbenopolitičnim skupnostim dominantno vlogo pri upravljanju bank. V novem osnutku je zagotovljen večji vpliv gospodarstva.
O V nedeljo okrog 19.30 je prišlo v ibar-slcem rudniku Ušće (južno od Kraljeva v Srbiji) do eksplozije in požara. Zasulo je 14 rudarjev, ki jih do torka reševalne eldpe še niso uspele rešiti, oziroma se prebiti do njih. Dva rudarja, ki sta se rešila, sta izjavila, da
je prišlo do hude nesreče zaradi eksplozije kompresorja.
© V nedeljo so na pokopališču na Žalah izkazali poslednjo čast Mariji Leskošek, ženi našega znanega revolucionarja in politika Franca Leskoška-Luke, ki je bil med vojno eden izmed komandantov glavnega štaba. Tudi Marija je bila znana borka za pravice človeka. Marsikomu je rada pomagala, če je le mogla. Na njeni zadnji poti so jo spremili
SINDIKATI ¥ PREDVO UIM IITlfiilTI
njeni stari prijatelji Edvard in Pepca Kardelj, Miha in Mica Marinko in drugi. Med številnimi venci je bil tudi venec predsednika Tita.
# Zvezni izvršni svet je predpisal nove premije za mleko, pšenico, rž in surovi bombaž. Premija za mleko bo odslej znašala 20 din za liter, izplačevali pa jo bodo organizacijam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo mleka. Ostale premije bodo znašale: za pšenico in rž 2 din. Določene so tudi nove garantirane cene, in sicer za pšenico in rž 62 din za kilogram (od 1. julija 1985) ter za koruzo 52 din (od 1. jan. 1965). To je spet nova spodbuda proizvajalcem za povečanje pridelka mleka, pšenice, rži n koruze.
# Te dni so bile oblikovane nove cene premoga. Po ukrepih ZIS imajo premogovniki pravico prosto določati cene premoga v
okviru dovoljenega zvišanja za 23 odstotkov. Ta ukrep je bil sprejet zaradi velikih potreb našega gospodarstva po premogu na eni strani ter zavoljo nezadovoljivega naraščanja proizvodnje premogovnikov na drugi strani. Ta razkorak je bil predvsem posledica prešibke materialne osnove premogovnikov, nizkih osebnih dohodkov, neugodnih stanovanjskih razmer itd. S podražitvijo premoga so dane možnosti, da se neugodno stanje v premogovnikih popravi.
® V Beogradu pripravljajo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih odnosih. Po tem predlogu je predvidena liberalizacija načina formiranja stanarine. Po novem bi občinske skupščine lahko predpisale, da se stanarina lahko določi s pogodbo o uporabi stanovanja namesto z dosedanjo odločbo njenega upravnega organa. S tem bi torej uvedli pogodbene namesto administrativne odnose.
9 Na seji izvršnega sveta SR Slovenije so ustanovili inštitut za ekonomske raziskave. Tako znanstveno institucijo za potrebe raziskovanja ekonomskih gibanj je naše gospodarstvo že dolgo pogrešalo.
© Predsednik centralnega komiteja zveze mladine Jugoslavije Tomislav Badovinac je v pogovoru mladinskemu aktivu v Novem Sadu med drugim poudaril, da je zveza mladine sestavni del samoupravljanja. Badovinac je govoril mladinskemu aktivu o najvažnejših nalogah mladine po VIII. kongresu ZKJ.
# V zvezni skupščini so izdelali trimesečni program dela. Iz njega je pazvidno, da bo v naslednjih treh mesecih težišče dela na oblikovanju gospodarskega sistema. Na dnevnem redu bodo taka vprašanja, kot so družbeni plan, devizni režim s poudarkom na sa-mofinanciranju, spremembe v bančnem sistemu itd.
turizma nujno zahteva večjo skrb tudi za te stvari. Razpravljali so o javni razsvetljavi v Velikih Poljanah in okolice avtobusnega postajališča, o nezdravi vodi, ki jo morajo uživati prebivalci Vel. Poljan, ugovarjali so zoper davčno politiko in se pomenili o pluženju cest.
Glede krajevne skupnosti pa so ■ bili mnenja, naj bi ta ostala v mejah bivšega krajevnega odbora. Zborovalci so bili nekoliko razočarani, ker na konferenco ni prišel nihče- od občinskega odbora, zato pa so temeljiteje obravnavali komunalno problematiko s šefom občinske komunale tov. licem.
Staremu odboru je bilo izrečeno priznanje za dosedanje delo in ker so bili občani z njim zadovoljni, so večino članov ponovno izvolili v novi odbor SZDL.      V. P.
JtRATKL
I IZ RAZNIH STRANI
I___?•*       '. .   ...i.' ■•        . - .J
• Brez čombeja. Bivši kongoški premier Cjrril Adula je predlagal v nekem afriškem listu, da se ustanovi začasna kongoška vlada, v kateri pa ne bi bilo čombeja. V tej vladi bi bili predstavniki patriotskih organizacij.
• Federativna ureditev za Ciper? Voditelj turške skupnosti na Cipru je dejal, da bi bila federativna ureditev najboljša. Grčija je forsirala priključitev otoka Grčiji, Turčija pa jo bila za razdelitev otoka. Tako rešitev naj bi podprli Združeni narodi.
• Peron ne bo kandidiral. Argentinsko vrhovno sodišče je sklenilo, da perartistična stranka lahko sodeluje na volitvah marca — no pa Peron osebno. Proti temu je bila posebno vojska. Peron je poslal Argentincem pismo, v katerem sporoča, da se bo vrnil v deželo
• V Asuanu se mrzlično dela. Pet let je tega, kar so se začela na Nilu, pri Asuanu, velika dela na zgraditvi jezu in hidrocentrale. 2e marca se bo v umetnem jezeru, ki nastaja za Jezom nabralo 5 milijard kubičnih metrov vode. Tako bodo lahko že letos namalcali 200.000 ha zemlje. Kmalu bo dobilo glavno mesto Kairo tek z nove hidrocentrale na Nflu.
2
DOLENJSKI LIST
Št. 2 (772)
-„AVTO" KOČEVJE povečuje mednarodni
transpor m 90 odstotkov
V dobrem mesecu 24 novih kamionov — Zdaj že na cestah devetih držav —- Bogata darila lanskega dedka Mraza kolektivu prizadevnega podjetja — S lički prihajajo na servis v Kočevje celo
iz Zagrebal
Zadnji dan pred novim letom je kolektiv prevozniškega podjetja AVTO iz Kočevja praznoval dvojni praznik — novo leto in prihod šestih novih tovornih kamionov OM Tatano, na katere so mislili in jih nestrpno pričakovali že več mesecev. Lep je bil pogled na šest kamionov s prikolicami, postavljenih lepo v vrsto, in skoro se je zdelo, da je to darilo dedka Mraza.
Na poti od carinarnice v Sežani .do Kočevja je prvi kamion vozil eden najzaslužnejših in po službi v podjetju najstarejših šoferjev Lojze Fajs skupaj s prvim direktorjem podjetja ob ustanovitvi Petrom Grčo. Lojze Fajs bo tudi naprej upravljal z novim tovornjakom.
Do konca januarja bo AVTO dobil postopoma še 18 tovornjakov OM Titano, tako da bo kolektiv imel skupno 60 kamionov. V zadnjih letih je podjetje opravilo tipizacijo vozil (OM, Fiat), ki zaje-
ma zdaj že 88 odstotkov voznega parka, s tipizacijo pa bodo še nadaljevali. Podjetje ima tudi lastno strokovno mehanično službo in potujočo servisno službo, tako da vse napake sproti odklanjajo.
V preteklem letu je kolektiv dosegel v gospodarjenju odlične rezultate. Dokončnega obračuna sicer še nimajo, vendar pa ocenjujejo, da so ustvarili okrog milijon dinarjev sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo na zaposlenega. Skupno so opravili uslug za okrog milijardo dinarjev, povprečna realizacija na zaposlenega pa je približno pet milijonov din. Pretežni del (okrog 60 odstotkov) prevozniških uslug podjetje »izvaža«. Pri tem veija poudariti, da je velika razlika med izvozom materiala, pri čemer so morda udeležena druga podjetja ali celo material iz uvoza, in pa med »izvozom« uslug, ki predstavljajo čisto delo. Letos predvi. devajo,   da   bodo ustvarili
625.000 dolarjev deviznega priliva, se pravi, okrog 90 odstotkov več kot minulo leto. Plan celotne realizacije za letošnje leto se bo povzpel kar za 350 milijonov dinarjev nad milijardo.
Oktobra lani je podjetje dobilo samostojno registracijo za mednarodni cestni promet, kamioni z omako AVTO Kočevje pa se pojavljajo po cestah Italije, Francije, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Zah. Nemčije, Poljske, Češke, Avstrije, kaže pa, da bodo v tem letu navezali tesnejše stike tudi z ostalimi vzhodnimi državami.
Med domačimi in tujimi poslovnimi strankami pomeni AVTO Kočevje veliko, ugled pa si je kolektiv pridobil z vztrajnim, požrtvovalnim, hitrim in solidnim delom. Zaradi pomanjkanja vozil niti ne morejo ustreči vsem naročilom in jih okrog 60 odstotkov celo odklonijo. Dokaz, da je podjetje priljubljeno tudi med domačimi šoferji, pa je
Kljub pocenitvi uslug -večji dohodek
»»PREVOZ« je lani dosegel 560,000.000 dinarjev prometa — Po manjkanje rezervnih delov ovira redno poslovanje
Podjetje »Prevoz« iz Brežic, ki je lani praznovalo 15-lef> nico obstoja, je izpolnilo planske obveznosti že 31. ok toDra. člani kolektiva po udarjajo, da so bila planska predvidevanja realna, vendar so jih presegli z izkorišča njem notranjih rezerv. Delno je vplival na povečanje tudi obnovljen vozni park.
Podjetje je lani nakupilo 24 novih vozil. 14 jih je naba-
vilo v zameno za avtobuse, ki so jih prepustili podjetju SAP iz Ljubljane. Normalni potek dela močno ovira pomanjkanje rezervnih delov za vozila. Doslej je še nekako šlo, zdaj pa nekaj vozil žc stoji, ker nimajo ustreznih gum. Primanjkuje jih predvsem za težja vozila, škoda je iz dneva v dan večja in v podjetju se bojijo, da bodo morali na ta račun še izločiti
Gradnja cementarne na Senovem ni odobrena?
Pred nedavnim smo poročali o pohajanju zalog v se-novskem premogovniku in o skrbeh,- ki tarejo tamkajšnje prebivalce, saj bo rudnik kot edino proizvodno podjetje, ki jim nudi kruh in zaposlitev, moral nehati obratovati. Kot vse kaže pa z gradnjo cementarne, ki naj bi nadomestila rudnik, ne bo nič, čeprav so načrti zanjo pripravljeni, čeprav j'e pri roki dovolj najkvalitetnejših surovin in čeprav so v neposredni bližini rta voljo tudi energetski viri.
0 VARNOSTI NA KRAJU SAMEM
Zadnje dni decembra se je sestala na občnem zboru v Novem mestu dolenjska sekcija Društva varnostnih inženirjev in tehnikov ljubljanskega okraja. Jože Blažič je spregovoril p dosedanjem delu sekcije, Janez Vodopivec pa o vlogi varnostnih delavcev v delovnih organizacijah. Ob sprejemanju delovnega programa za leto 1965 so želeli, da bi okrajno društvo izboljšalo odnose do dolenjske sekcije. Sklenili so, da se bodo letos sestajali tudi v v gospodarskih organizacijah in obravnavali področje varnosti na kraju samem.
Ko je na krajevni konferenci Socialistične zveze na Senovem stekla beseda tudi o cementarni, je republiški poslanec Edo Komoča-r pojasnil, da kot vse kaže, cementarne na Senovem ne. bodo gradili. O senovskem problemu je že razpravljal tudi republiški izvršni svet, ki išče ustrezno rešitev za preusmeritev, proizvodnje.
Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih!
nekaj vozil. Težave so tudi pri nabavi zavornih oblog iz uvoza, ker so domače zelo slabe.
Kolektiv »Prevoza« je v zadnjih letih dosegel velik na predek. Tako je na primer stočlanski kolektiv pred šestimi leti ustvaril 180 milijonov prometa, lani pa so 100 člani dosegli že 580 milijonov. Pravijo, da tu niso skrite višje cene za usluge, ampak da so to dosegli z boljšim gospodarjenjem, z boljšo orga nizacijo dela in odkrivanjem notranjih rezerv. Takrat, pred šestimi leti, so prevažali papir iz Krškega v Beograd po 9 in 10 dinarjev kilogram, iz Beograda v Zagreb pa^ slad kor po 6 dinarjev kilogram Zdaj prevažajo papir po 7 dinarjev, sladkor pa po 4 in po; dinarja. Prevoze so torej znat no pocenili in kljub temu več ustvarjajo. Sladkor in papir zavzemata 70 odst. seh prevozov, ki jih opravlja pod jetje s težjimi vozili. Za pre voze na krajših progah imajo na razpolago manjše tovor njake. Vseh vozil ima »Pre voz« zdaj 34, s prikolicami vred pa 54. Konkurence pod jetje zaradi solidnih uslug do sedaj še ni občutilo. Naročniki so zadovoljni in kolektiv želi, da bi tako ostalo tudi v naprej.
v tem, da se je na razpisanih 60 delovnih meslt javilo kar preko 200 šoferjev!
S tipizacijo voznega parka in uspešno delitvijo dela je v zadnjem letu dosegel lepe uspehe tudi kolektiv mehanične delavnice, katere člani odhajajo na specializacijo v matične tovarne (OM, Fiat). Vedno večja kvaliteta dela in sorazmerno najcenejše usluge privabljajo stranke od blizu in daleč. DOZ iz Delnic jim je npr. predlagal, da bi opravljali vsa tovrstna popravila v Gorskem Kotam, posamezniki pa pridejo s fički na servis celo iz Zagreba. Velika ovira za še uspešnejše in kvalitetnejše poslovanje mehanične delavnice so neprimerni prostori, zato je podjetje sklenilo zgraditi novo mehanično delavnico, za kar so namenili 150 milijonov dinarjev; 100 milijonov za gradnjo, ostalo pa za strojno in drugo opremo.
Naj na koncu omenimo tudi to, da je prinesel kolektivu dedek Mraz razen novih kamionov tudi 42-urni delovni teden, tako da so vsi pogledi in vse misli kolektiva lahko z velikim pričakovanjem uprti v prihodnost. Z novimi prevoznimi kapacitetami bodo še uspešneje posegali v tuzemski in inozemski , transport in z njim že lastno zavzetostjo visoko »izvozno« obveznost — 625.000 dolarjev — tudi izpolnili.
F. G.
Šenljernejski pujski za Suho krajino
Suhokranjski kmetovalci so po večini vezani na nakup pujskov na novomeškem trgu. Zadnje čase pa zaradi sejemske zapore na novomeškem trgu ni mogoče kupiti pujskov. Da ne bi bilo motnje v reji prašičev, je zadruga od veterinarske inšpekcije Novo mesto izposlovala dovoljenje za nabavljanje pujskov pod kontrolo inšpekcije preko kmetijske zadruge Novo mesto s področja Šentjerneja. Ker so marsikje svinjaki prazni, je zanimanje za pujske v Suhi krajini dokaijšruje. Pri prometu s pujski so zagotovili vse potrebne zoosanitar-ne ukrepe.
NOVI PROSTORI ZA TRGOVINO
1. januarja sta se kmetijski zadrugi Žužemberk pridružili podjetji gostišče Žužemberk in mesarija Žužemberk. Tako ja zagotovljena ureditev gostinskega obrata in zgraditev novega lokala za mesarijo.
Predvidevajo, da bo zadruga še letos začela z gradnjo novih trgovskih prostorov, kjer bo tudi lokal za mesnico. Prostore, katere ima zadruga sedaj v uporabi, bo odstopila gostinskemu obratu. Tudi poslovne prostore uprave nameravajo prepustiti za ureditev tujskih sob in gostišča.
M. S.
PRAVOČASNE MERE
— Joj, očka, nikar me več ne tepi, saj ne bom nikdar več rekel, da bi rad bil prosvetni delavec!
Trgovina v Cerkljah
17. vasi cerkljanskega okoliša oskrbuje ena sama trgovina. Ljudje prihajajo naku-povat v Cerklje od blizu in daleč. Tisti iz oddaljenih vasi porabijo veliko časa za pot, še več pa za čakanje v prodajalni. Kupci se potrpežljivo ali nestrpno stiskajo v pretesnem prostoru in čakajo, da prida  vrsta  nanje. Njihovo
nniftiiiHnitinititiiiii!iiiitiuiiitniii:iUMitiuiMiiiii!uiituiiT!iiiiiiiiiiiiitiiti
Pozdravite svojce v tujini z Dolenjskim listom! Hvaležni vam bodo za pozornost!
razpoloženje je odvisno od fje-ga, koliko opravkov imajo še tisti dan.
Ob srečanju z znanci se ljudje med tem marsikaj pomenijo. Vsi, ki kupujejo v tej trgovini, pravijo, da je lokal za tako velik okoliš premajhen in da bodo morali v Cerkljah poskrbeti za večjo trgovino. Tudi na zborih občanov so to že imeli v mislih. Za sedaj za povečanje ni možnosti, kadar pa bodo spet gradili kak stanovanjski blok, ne bodo pozabili na nujno potrebne poslovne prostore v pritličju nove zgradbe.
Pomagajmo družinam ponesrečenih rudarjev v Globokem!
Nesreča v Rudniku v Globokem, ki je terjala dve smrtni žrtvi, je povzročila nenadomestljivo izgubo družinam pokojnega Jagriča in Drugovi-ča. Posebno težko je izguba prizadela družino Drugovič, saj ima dva otroka v starosti 9 in 6 let. Starši rudarja Jagriča pa so izgubili edinega sina.
DS podjetja je na zadnjem zasedanju sklenil, da izplača vsaki družini kot takojšnjo pomoč po 100.000 din. Sklenili so tudi, da se v letu 1965 izplača družini Jagrič 300.000 din in družini Drugovič 400.000 din, vsakemu otroku pa po 300.000 din s tem, da se sredstva za otroke naložijo na hranilno knjižico. S tem je kolektiv rudnika pokazal globoko razumevanje in human odnos^-do svojcev ponesrečenih rudarjev, do včeraj članov kolektiva. Tudi Občinska skupščina Brežice je dala pomoč družinam ponesrečenih rudarjev, vendar smatram, da je naloga in dolžnost nas vseh, predvsem pa delovnih kolektivov, da zagotovimo otrokom nemoteno šolanje, pa tudi staršem določeno pomoč.
Sredstva, ki sta jih kolektiv in občinska skupščina že dodelila kot pomoč, vsekakor ne zadoščajo. Občinski sindikalni svet predlaga, naj bi še delovni kolektivi iz svojih sredstev v znak solidarnosti in razumevanja prispevali določeno vsoto kot pomoč. I/ž.
točne
St. 2 (773)
DOLENJSKI  LIST <9
POMENEK Z NAROČNIKI
Leto se je neverjetno hitro obrnilo in že tiskamo XVI. letnik našega domačega pokrajinskega časnika. V uredništvu in upravi že pripravljamo jubilejno številko, ki naj bi izšla 17. februarja — na obletnico dneva, ko je leta 1950 naš takrat še tako zelo skromen in nebogljen DOLENJSKI LIST prvikrat prišel med ljudi kot glasilo Osvobodilne fronte Dolenjske. No,
o tem kaj več prihodnji mesec, danes pa smo dolžni naročnikom in bralcem nekaj običajnih novoletnih sporočil. Morda bo marsikoga zanimalo,
Koliko tiskamo zdaj .DOLENJCA'
Tako nam pravijo v tiskarni DELA V Ljubljani, kjer vsa-
Sodelavci Dolenjskega
Naše "domače pokrajinsko glasilo SZDL je imelo tudi lani med svojimi številnimi naročniki in bralci vrsto stalnih in občasnih sodelavcev, dopisnikov ter poročevalcev. S svojimi prispevki so skupaj z uredništvom lista ustvarjali podobo pokrajinskega glas-nika Socialistične zveze in tako prispevali, da smo bili kar najbolj informativni. Ko se jim tudi na tem mestu javno zahvaljujemo za sodelovanje, jih hkrati vabimo, da tudi v jubilejnem letu našega domačega časnika prav tako dopisujejo kot doslej, v njihove vrste pa vabimo še mnoge nove stalne in občasne dopisnike ter sodelavce. Naslednji tovariši in tova-rišice so nam lani najpogosteje pisali iz svojih krajev:
Andrej Arko, Jože Bošfcjančič, Adolf Brložnik, Matija Cetinski, Polde Cigler, Boris Debelak, Franc Derganc, Marjan Dobovšek, Slavko Doki, Janez Dra-goš, Jože Dular, Viktor Dragoš, Regina Fir, Toni Gašperšič, Oskar Gerjevič, Jože Glonar, Drago Gre-gorc, Bogdan Hren, Janko Jarc, Ernest Jazbec, Palma Kasesnik, Ludvik Kebe, Tone Knez, Vinko Ko-be, Rezika Kramer, Rok Kržan, Vital Manohin, Miha Mate, Lojze Medle, Franc Mikec, Leon Močan, Franc Molan, Franc Molj k, Jože Mrzlak, Ivan Novak, dr. Božo Oblak, Miran Ogrin;
Karel Oražem, Roman Ogrin, Jože Ožura, Franc Pavlakovič, Niko Pavlic, Zvonko Pere, Igor Penko, David Plut, Alojz Povše, Srečko Pratnemer, Vladimir Prežel j, Božo Račič, Jožica Ribič, Peter Roma-nič, Milan Senica, Anton Simčič, Stanko Skočir, Jože Smolej, Lado Smrekar, Jože Splihal ml., Jože Strmec, Severin Sadi, Franc Segedin, Franc Šetinc, Milan šepetavc, Stanko škaler, Jože škof, Rihard šoper, dr. Adolf špiler, Alojz štine, Maks Toplišek, Marijan Tratar, Sergij Thorževskij, Damjan Vahen, Janez Vovk, Franc Vrviščar, Jože Knez, Jože Zam-ljen, Majda Zurc, Ivan 2ivič, Helena žnideršič, Janez Zunič, Karel Bačer, Franc Beg, Peter Breščak, Nace Bukovec, Norbert čeme, Tit Dobršek, Slavko Grahek, Marjan Gregorčič, Karel Henigman, Slavko Hotko, Majda Jereb, Janko Kastelic, Janez Korošec, Alojz Kostrevc, Marjan Legan, Ladislav Lesar, Branko Lukič, Bogomir Milost, Jelena Pelko, Vlado Podgoršek, Polde Pungerčar, Ivan Pungeršič, Rudi Pu-šenjak, Filip Rihar, Robert Romih, Slavko Sitar, Marija Sušnik, Mirko Vesel, Branko Vrbinc, Slavko Vute, Stanko Zlobko, Martin Zupančič, Jože Zupančič;
Franc Dragan, Rado Dvoršak, Krista Sušnik, Drago Bencina, Franc lic, Jože šmalcelj, Vlado Mišica, Ivan Gole, Ivan Vidmar, Jože Moškon, Bogo Javornik, Cveto Novak, Franc Račič, Rudi Alif, Peter Stopar, Marija Gregorčič, Anton Virant, Jože Jakič, Slavka Zupančič, Jože Sketa, Janko Trošt, Rafko Bijec, Marjan Ravbar, Franc Vučajnk, Martin Rozman, Ciril šter, Rudolf Kobe, Zvone šerbec, Slavka Kukman, dr. Ivo Smrečnik, Danica Todorov-ski, Olga Kopinč, Filip Robar, Franc Kolbezen, Rado Dernač, Janez Kure, Veljko Troha, Franc Plantan, Tone Ožbolt, dr. Velena Zakrajšček-Sever, Milena Pušenjak, dr. Smiljan Trobiš, Albina Baje;
Peter Simič, Jože Primožič, Avgust Molan, Marija Volf, Anica Starič, Karel Lužar, Franc Smerdelj, Jožo Starič, Jože Prime, Marjan Pavliha, Branko Petemelj, Jože Novak, Branko Zupane, Mara Jakič, Alojz Pire, Andrej Mesesnel, Anica Ivičič, Roman Čelesnik, Dragica Rome, Franc Klevišar, Tone Kotar in še drugi. y
S fotografijami so nas lani zalagali tovariš Baškovič, Albin Božič, Polde Grahek, Drago Mohar, Hugo Rožnik/ Franc Perdan, Peter Romanič, Sve-bozar Busič in še drugi poklicni fotografi ter amaterji.
Tudi lani smo na straneh Dolenjskega lista objavljali reprodukcije umetniških del naših slikarjev in kiparjev. Naši sodelavci so bili: Zdenka in Bogdan Borčič, Ančka Godec, Božidar Jakac, Miroslav Kugler, Izidor Mole, Stane Jarm, France Slana, Miha Maleš, Mladena Brancelj in Maks Toboljevič. Objavili smo tudi več reprodukcij prezgodaj umrlih umetnikov naše domače pokrajine: Vlada Lamuta, Frana Sliplovška in Jožeta Gorjupa. Sodelovala sta tudi karikaturista Božo Kos in Vladimir Koretič.
Mnogi naši sodelavci so nam ob vstopu v novo 1965. leto poslali čestitke z najboljšimi željami za nadaljnje uspešno delo Dolenjskega lista. Vsem se prisrčno zahvaljujemo in jim prav tako voščimo vso srečo in plodno sodelovanje v bodoče.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
ko sredo pripravljamo in tiskamo naš tednik. Današnja naklada je bila sestavljena takole:
STALNI NAROČNIKI (pregled po občinah — s številom rednih naročnikov):
BREŽICE  .   .   .   . 2.J85
ČRNOMELJ   .   .   , 2.018
KOČEVJE .... 1.231
KRŠKO..... 2.455
METLIKA .... 815
NOVO MESTO .   . 6.516
RIBNICA   .... 710
SEVNICA .... 1.573
VTREBNJE .... 1.766
Stalnih naročnikov v 9 občinah je torej že 19.269, k njim pa moramo prišteti tudi stalne naročnike, ki prejemajo naš list izven ožje Dolenjske:
Razne pošte v SRS in SFRJ   .... 1.265
Vojne pošte  .  .  . 402
Naročniki lista v Ljubljani  .... 577
Naročniki v tujini 540
Skupno.imamo torej 22.053 stalnih naročnikov, medtem ko smo poslali danes trafikam v redno kolportažo 1094 izv. lista, izredne (enkratne) kolportaže pa je bilo 165 izv. Razen tega smo naročili za arhiv, za dokazne izvode in za nove naročnike tega tedna še posebej 188 Dolenjskih listov — kar predstavlja današnjo naklado: 23.500 izvodov DOLENJSKEGA LISTA. Če jo primerjamo z začetnimi 3000 izvodi pred 15 leti — bi bili lahko zadovoljni, a nismo: kolikor poznamo naše kraje, bi Dolenjska, Kočevska in Spod. Posavje prav lahko imela vsak teden 25.000 izvodov domačega glasila SZDL!
Kočevje in Ribnica še nihata z naklado
Lani smo žal izgubili precej naročnikov iz kočevske in ribniške občine. Mnogi so zamerili, ker so se nekdanje KOČEVSKE NOVICE združile z Dolenjskim listom in so zavoljo užaljenosti odpovedali naš tednik. Res je, da tudi mi nismo znali lani zadovoljiti bralce v teh dveh občinah, saj sta — med drugim — šele letos naročili vsaka po celo stran in bo zdaj lažje objavljati več gradiva. Tudi sedanji obseg bo za to področje verjetno premajhen, a tu bi se še dalo pomagati, če vemo, da so pred leti KOČEVSKE NOVICE izhajale vsak teden s 5 in celo več tisoč izvodi, bi tudi danes lahko občini Kočevje in Ribnica dvignili svojo skupno naklado na vsaj 3 do 4000 izvodov. No, te naloge smo se prav danes lotili z našo ekipo v obeh občinah.
Velika škoda v krški občini
Našim bralcem je že znano, da se je zaradi novih pogojev sofinanciranja letos tudi krška občina odločila, da obnovi solastništvo pri našem medobčinskem glasilu SZDL. Ko pa smo se lani maja umaknili z njenega področja, so našo »odsotnost« hitro izkoristili dnevni listi in (celo z našimi naslovi oz. kartoteko naših dotakratnih naročnikov!) pridobili precej novih naročnikov. TO je seveda prav in koristno; zdaj pa ugotavljamo, da smo na ta račun v zadnjih 3 tednih izgubili skoraj 650 nekdanjih starih naročnikov v krški občini. Seveda se bodo mnogi spet naročili na priljubljeni domači tednik, nepotrebno beganje in spremi-
N0f PA SMO SPET VSI!
njanje z naročanjem listov pa povzroča v bistvu samo škodo.
Mcčrin »novoletna gibanja«: veliko odpovedi in naročil
Naj povemo kar po domače: neprijetno nas je zadelo veliko število odpovedi, saj smo v zadnjih 2 tednih morali odpisati kar 960 starih naročnikov (na novo se jih je v istem času prijavilo sicer že 262), ni pa še konec odpovedovanja. To so sicer vsakoletni pojavi novega leta, brez njih pa bi že danes bili zelo blizu našega cilja — redne tedenske naklade 25.000 DOLENJSKIH LISTOV! Pripravili smo vse potrebno, da bi jo v 2 mesecih tudi dosegli. S sodelovanjem vseh starih naročnikov,   naših številnih
bralcev in prijateljev ta namen pač lahko dosežemo, saj prav nobena naših občin ne more trditi, da že ima dovolj naročnikov na naš socialistični tisk!
Večja pt-moč lastnikov lista
Občinski odbori SZDL vseh 9 občin našega področja podpisujejo prav te dni pogodbe, s katerimi podaljšujejo svoje ustanoviteljske in izdajateljske pravice do lista, predsednikom vseh 9* občinskih skupščin pa smo predložili v podpis pogodbe za sofinanciranje v letu 1965. Dosedanje dotacije (na podlagi narodnega dohodka) bodo odpadle; občine bodo plačevale listu toliko število strani, kolikor so si jih po dogovorih v lanskem decembru za letos naročile:
)D 1. DO 12. JANUARJA 1965:
262 novih naročnikov
Začela se je ena naših zadnjih velikih akcij za pridobivanje novih naročnikov: do konca februarja, v katerem bomo skromno počastili 15. obletnico ustanovitve našega domačega tednika, bi radi dosegli redno tedensko naklado 25.000 izvodov DOLENJSKEGA LISTA. Vse pošte na našem področju, pa tudi vse krajevne organizacije SZDL so dobile medtem obvestila, kaj vse smo-pripravili za sodelavce v tej pomembni akciji pri razširjanju našega socialističnega tiska. Prvi uspehi so že tu: od 1. do 12. januarja se je na naš tednik naročilo 262 novih naročnikov. Stanje v posameznih občinah:
BREŽICE........... 15
ČRNOMELJ  .   ......... 13
KOČEVJE .......... 2
KRŠKO ........... 14
METLIKA........... 8
NOVO MESTO......... 26
RIBNICA........... 2
SEVNICA........... 12
TREBNJE........... ^13
Razne pošte..........143
Tujina............14
Podobno poročilo bomo poslej objavili vsak teden do konca februarja; v vsaki občini smo sešteli uspehe vseh pošt na njenem področju.
Razširjanje našega tiska, tudi pokrajinskega, sodi med naloge, s katerimi občutno prispevamo k boljšemu seznanjanju občanov z vsem, kar naj bi vedeli kot upravljavci v občini in v delovnih organizacijah. Visoka naklada domačega glasnika Socialistične zveze pa hkrati spet omogoča organizacijam SZDL in občinskim skupščinam na našem področju, da lahko z Dolenjskim listom kar najbolje obveščajo delovne ljudi. Zato si tolikanj prizadevamo, da bi uresničili geslo: V VSAKO HIŠO NA NAŠEM PODROČJU — DOLENJSKI LIST!
Vse krajevne organizacije SZDL in njihove aktiviste ter vse uslužbence PTT v naših 9 občinah prosimo, da v sedanji akciji pridobijo kar največ novih prijateljev in stalnih bralcev domačega pokrajinskega lista. Tudi vse dosedanje naročnike našega časnika prosimo, da priporočijo Dolenjski list svojim sosedom, znancem in prijateljem — doma, po naši državi in v tujini! UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
Brežice — stran in četrt, Črnomelj — stran in četrt, Kočevje — eno stran, Krško
— 1 stran, Novo mesto — tri strani, Ribnica — eno stran, Metlika — tričetrt strani, Sevnica — tričetrt strani in Trebnje — eno stran.
Tako bodo imele občine vsak teden 11 svojih komun-skih strani (prilog) v listu, druge strani pa bodo razdeljene približno tako, kakor vidite danes in kot je bila tiskana številka prejšnji teden.
— Seveda tudi na ta način zbrana sredstva ne bodo zadoščala; še vedno bomo morali vestno skrbeti, da bo pobrana vsa naročnina in da bomo dobili kar največ malih in reklamnih oglasov, - naročenih reportaž in drugih objav. Več d tem prihodnji mesec, ko bomo predložili naročnikom letno bilanco za 1964.
Naročnina bo verjetno lahko ostala nespremenjena
Lani aprila smo podražili naš tednik; tako so zahtevali lastniki lista in res smo zbrali nekaj milijonov več naročnine, hkrati pa smo izgubili nad 1000 starih naročnikov. Mnogi izmed njih so se listu odpovedali, ker jim je bil predrag. — Papir se je medtem precej podražil oz. kaže, da po novem letu ne bomo več deležni znižane (regresirane) cene. Skupna vsota dohodkov, oglasov in tiskanje URADNEGA VESTNIKA DOLENJSKE pa bo verjetno omogočila, da ostanemo pri stari ceni našega lista. Polletna naročnina bo tudi naprej 600 dinarjev; kot dozdaj jo bodo dvakrat na leto pri vseh naročnikih pobrali pismonoše. Upamo, da se bodo vrnili v krog naših stalnih bralcev v sedanji akciji tudi mnogi, ki so Dolenjski list- lani odpovedali.
Prošnja
naročnikom in sodelavcem
O vsebinskih vprašanjih lista in naših načrtih bomo povedali kaj več v prihodnjih tednih; naj že tu poudarimo, da ne bo šla mimo nas 20 obletnica osvoboditve, saj smo v letu 1965. Pred nami je 600-letnica Novega mesta in Metlike, v vseh naših občinah pa je toliko novega, lepega, zanimivega in bujno kipečega, da lahko samo prosimo bralce ter vse dosedanje kot nove sodelavce: pomagajte svojemu listu z nasveti ter prispevki, da bi se lahko razvil v dobro socialistično tribuno javnega mnenja. Naj postane DOLENJSKI LIST prav .s širokim sodelovanjem vseh bralcev zares koristen medobčinski glasnik Socialistične zveze. Takega potrebujemo, zaradi takih namenov je bil pred 15 leti tudi ustanovljen.
TONE GOŠNIK
4     DOLENJSKI LIST

Št. 2 (772)
KONFERENCE V SUHI KRAJINI SO KONČANE
S konferenco na Dvoru so bile končane letne konference Socialistične zveze v Suhi krajini. Dobra udeležba, tehtne razprave in pripravljenost občanov za sodelovanje pri reševanju nerešenih nalog so glavne odlike vseh teh sestankov.
DVOR: razpravljali so o kulturni dejavnosti
Člani Socialistične zveze na Dvoru so mimo številnih komunalnih problemov govorili tudi o poživitvi kulturne dejavnosti. V zadnjem času so namreč izročili v uporabo družbeni prostor, v katerem bodo ustanovili kulturni center. Ljudje zahtevajo več kulturnih prireditev, saj je bil do sedaj ta kraj' zaradi objektivnih težav zapostavljen.
Na izredno dobro obiskani konferenci so razpravljali tudi o svojem največjem gospodarskem objektu — Ribogojnici. Kljub nekaterim deljenim mnenjem se večina občanov zaveda, da bo ta objekt z ustreznimi turističnimi dodatki odločilnega pomena za nadaljnji razvoj' turizma. Govorili so še o vaških poteh,
ki so v izredno slabem stanju, čeprav je nekaj finančnih sredstev na razpolago. Nekatere vasi so brez električnega toka tudi po več dni, zato predlagajo terenskega monterja za območje Suhe krajine.
Nekaj pripomb je bilo izrečenih na nizke odkupne cene kmetijskih proizvodov, ki niso spodbudne. Izredno zanimanje vlada za novo davčno politiko in za čvrsto kooperacijo.
Konferenci so prisostvovali Milan Bratož, Slavko Doki in Stane Gorinšek, člani občinskega odbora SZDL. Za predsednico krajevnega odbora SZDL je bila izvoljena Slavka Andrcjčič, tajnica pa je Nada Pajk.
BRŠLIN: želja po hitrejšem irazvoju
Bršlin, naglo razvijajoči se industrijski center, ima pri tamkajšnjih občinah prav glede komunalnih vprašanj' vedno večje zahteve. Razvoju industrije namreč ni sledila na drugi strani boljša 'preskrba in boljši življenjski pogoji.   Pustimo   kar  je bilo
TREBNJE: sindikati izpopolnjujejo seznam odbornsškšh kandidatov
Zadnjo dni v tam mesecu se bo v Trebnjem, sestal plenum občinskega sindikalnega sveta,, da bt kritično pregledal delo občnih zborov sindikalnih podružnic. Tedaj bo tudi sprejeli svoj delovni pro-gTam za leto 19G5.
Sindikalni občni zbori, ki potekajo že od 10. decembra, so obravnavali pretežno tako zadeve, ki jih poznajo in rešujejo domala vse gospodarske organizacije. Dosledno so bili na dnevnem redu notranji in proizvodni odnosi, samoupravljanje in proizvodnja, za. dodatek pa Se vsi tisti važnejši problemi, ki tarejo proizvajalce, če Odštejemo nakaj občnih zborov, ki so se zadovoljili le s statističnimi poročili in so manj posegli v globino stvari ter tako slabše zadovoljili, bi mogli reči, da so drugod proizvajalci odkrito povedali, kakšna protislovja že hrobli-jo proizvodnjo, sistem delitve do hodka in seveda tudi odnose.
Rosni pomonki so tekli tudi o tem, koga bi vpisali v seznam JĆ-
PREDLAGANI ODPORNIŠKI KANDIDATI V OBČINI TREBNJE
Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL Trebnje je v zadnjem tednu evidentirala naslednje- predloge za možne odborniške kandidate: na Mirni: delavec Franc Kolen^ profesor Vladimir Silvester, uslužbenec Vilko Marin, gostilničar Bojan Kolenc, Uslužbenec Janez Janežič, di-reCotor TŠS Mirna Franjo Bule, upokojenec Ludvik Golob, tehnik Janez Kovačič, upokojenec Vladimir Berce; v Dobrniču: kmetijski tehnik Jože Benda, kmetovalec Jože Suštaršič; v Knežji vasi: kmetovalec Franc Perpar, kmetovalec Jože Anžlovar, kmetova-teo Janez Kek; v Trebnjem: gozdarski tehniik Nace Dež-man; v Velikem Gabru: električar Alojz Barle in kmetovalec Jože Umbergar.
bcmlških kandidatov. V nekaterih poijetjih so se strinjal, da bi Jih v skupščini še nadalje zastopa! s-c-danji odbornik, zato naj bi kar ta kandidiral za novo mandatno, dobo. V največ primerih pa so menili, da bd se o kandidatih pomenili na posebnih sestankih, ker zahteva odločitev za predlog t rožne j šo in morda tudi daljšo presojo.
Novo izvoljena vodstva sindika1-nih podružnic so precej pomlajena. V njih so člani, ki imajo manj izkušenj. Občinski sindikalni svet zato meni, da bi kaza.o zanje pn rediti krajši seminar, ua katerem bi dojeli naloge in vlogo, ki jo dobivajo s članstvom v vodstvih.
8 evidentiranih kandidatov v Ribnici
Odbor krajevne organizacije SZDL v Ribnici je na zadnji seji razpravljal o pripravah na volitve in evidentiral prve kandidate za volilno enoto 8 — Ribnica II (Mlaka): Drago Turnšek — direktor trgovskega podjetja, Anton Andolj-šek — tehnik v Kovinskem podjetju in Drago češarek — delavec. %
V volilni enoti 10 — Gorenja vas — so evidentirali naslednje kandidate: Anton Nosan — kmet, Anton Andolj-šek — delavec in Ančka Jaklič — gradbeni tehnik, v VE 6 — Hrovača — pa: Stane An-doljšek — strojni tehnik in Janez Tanko — tapetnik.
Mladinske tribune v podjetjih
Mladina v podjetjih novomeške občine je priredila vrsto tribun, na katerih je obravnavala gradivo in smernice VIII. kongresa ZKJ. — šolska mladina je o kongresu razpravljala na mladinskih urah.
včeraj! Kaj pa danes? Bršlin mora v najbližji bodočnosti priti do življenjsko važnih objektov kot so trgovina, otroški vrtec, zdravstvena postaja, avtobusno postajališče in drugo. Vse to se bo uredilo z družbenimi . sred. stvd delovnih organizacij komunalne skupnosti in s samoprispevkom občanov.
Razen teh vprašanj so občani iz Cegelnice odločno nastopila proti temu, da bi se v njihovo neposredno bližino naselile ciganske družine. To vprašanje moramo reševati kompleksno in s polnim sodelovanjem vseh naših občanov, med katere spadajo tudi Cigani. Brez dvoma bo v takih primerih treba preko predsodkov, seveda — če hočemo cigansko vprašanje zares spraviti z dnevega reda! Cigane moramo približati ljudem in civilizaciji, omogočiti jim šolanje in zaposlitev; vsaj ciganski otroci naj bi drugače živeli kot žive sedaj n^hovi starši!
Za bližnje volitve so občani predlagali kar šest kandidatov za bodoče odbornike: Franca Zagorca, Staneta Zupančiča star., Milana Dreni-ka, Ivana Dularja, Toneta Kumpa in Petra Slapničarja. Tilka Sašek je zastopala občinski odbor SZDL.
GORNJE KAMENJE: premalo stika z občinskim vodstvom
Na konferenci SZDL v Gornjem Kamenju so ugotovili, da je bilo vodstvo premalo povezano s svojo občinsko organizacijo. Morda je ta kritika upravičena, morda tudi ne? če niso dobili dovolj pomoči in razumevanja, bi moral več iniciative pokazati sam krajevni odbor. Vodstva se morajo zavedati, da je v
občini blizu 50 krajevnih organizacij in da je enostransko sodelovanje že na začetku obsojeno na neuspeh. Želja in dolžnost občinskega vodstva je, da so krajevne organizacije delovne in vsako dejavnost v vseh primerih podpira. Vendar včasih višja vodstva niso obveščena o odločitvah in sklepih krajevnih odborov. To pomanjkljivost je treba odpraviti, pa bo sodelovanje, ki j'e nekje boljše, drugje slabše, še bolj učinkovito, član izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Janez Potočar je prisostvoval konferenci v imenu občinske organizacije.
NOVO MESTO - I. TEREN: tri samostojne KO SZDL v mestu
Po predhodnih razpravah sta enotna mestna organizacija in občinski odbor SZDL sklenila ustanoviti v mestu tri samostojne krajevne organizacije SZDL. Prvi so se zbrali člani na I. terenu in razpravljali o številnih vprašanjih, ki jih je organizacija zadovoljivo rešila. Mednj'e štejejo urbanistična vprašanja Kolonije, ki so razen enega primera rešena v zadovoljstvo občanov. Tudi izredno pereči socialni problemi so našli svoje mesto v razprav: in kaže, da bo organizacia posegla že v bolj delikatne zadeve. Tudi vodovod, kanalizacija in trgovina zahtevajo skorajšnjo rešitev.
Izredno dobro poročilo predsednika Ajdiča in uspešno delo odbora bi zaslužila priznanje z boljšim obiskom članov- Tovarišica Saškova j'e zastopala občinski odbor, okrajni odbor SZDL Ljubljana pa Majda Kolar in Jože Zor. -ol.
Poglavitno je zagotoviti
javnost v kandidiranju
» ... Teze zveznega odbora Socialistične zveze o pripravah za skupščinske volitve in aktualna vprašanja kadrovske politike so vselmkor izrednega pomena za še širše in jasnejše spoznavanje obveznosti, ki na tem področju izhajajo iz načel in določil naše ustave. Temeljni predlogi tez nam kažejo, kako naj preidemo od načel in obveznosti, ki so deklarirani in formulirani v ustavi, na doslednejše uresničevanje in da glede na to izoblikujemo takšen mehanizem političnega kandidiranja in takšen volilni sistem, ki bo dejansko omogočil kar najdo-slednejše uresničevanje teh načel. Zelo pozitivno je po mojem mnenju, da so prišle te teze pred sklicanjem tega sestanka v javnosti v širšo razpravo, ker je s tem omogočeno, da slišimo mnenje številnih občanov. S takšno prakso bi morali tudi v prihodnje nadaljevati.
Teze posebej navajajo nujnost javnega oblikovanja kadrovske politike in določanja meril za izvolitev ljudi v posamezne predstavniške organe. V uresničevanju te naloge pripada zelo pomembna vloga nedvomno skupščinski komisiji za volitve in imenovanja, stalnim volilnim organom Socialistične zveze in širokim javnim tribunam, ki jih predlagajo te teze. Poglavitno je potemtakem zagotoviti predvsem javnost v kandidiranju, čeprav s tem ne neha vloga organiziranih zavestnih družbenopolitičnih sil, ker to ne pomeni odpiranja širokih vrat stihiji in neorganiziranosti. Nasprotno, demokratizacija kadrovske politike terja večjo sistematičnost in organiziranost zavestnih sil. Zdi se mi, da bi bilo v prihodnje zelo pomembno in potrebno, da bi se za posamezne kandidate, za katere je posebno zainteresiran, javno arjjažiral zvezni odbor Socialistične zveze. To pomeni, da bi se za izvolitev teh tovarišev v predstavniška telesa obrnil na komune s priporočilom, naj upoštevajo možnost izbire teh in teh tovarišev in tovarišic. Menim, da je to veliko pravilneje in bolj v duhu demokratizacije, kakor pa stara praksa, ko se je želelo ustvariti vtis, da je neko število tovarišev in tovarišic kandidiranih spontano, kakor da so občani sami prišli na idejo, da bi volili te in te tovariše in tovarišice. Mnenja sem, da bi morali jasno razumeti nujnost, da se lotimo kadrovske politike bolj organizirano in sistematično, razen tega pa bi morali preiti na popolno javnosti tudi tedaj, ko se forumi pojavljajo kot predlagatelji kandidatov za posamezna predstavniška telesa .. . « 1
JOŽE SMOLE
Premalo .vidimo ženske in mladine
Okrajni odbor SZDL Ljubljana je priredil posvetovanje občinskih volilnih komisij iz štirih dolenjskih občin: Metlike, Novega mesta, črncmlja in Trebnjega - Posvetovanje je vodila predsednica okrajnega odbora SZDL Francka Strmole.
Iz uvodnih poročil predsednikov občinskih volilnih komisij kaže, da so priprave za volitve v polnem teku. Število evidentiranih kandidatov priča, da so občani novi način kadrovanja dobro dojeli. S številnimi predlogi, ki so jih do sedaj registrirali, se bo obseg možnih kandidatov znatno povečal in zbori volivcev bodo lahko izbrali res najboljše. Drugi kandidati, ki ne bodo izvoljeni in uživajo ugled pri občanih pa bodo lahko sodslovali v raznih svetih in vodstvih organizacij. Ta javni preizkus kvalitete ljudi, ki jih ocenjujejo občani sami, bo odločilnega pomena pri nadaljnjih kadrovanjih.
Izredno veliko število predlogov so volilne komisije dobile za odbornike občinske skupščine. Znatno manj jih je za republiške in zvezne poslance. O tem so precej govorili in ugotovili, da se
mora delo tudi pri izbiri poslancev bolj pospešiti.
Pri dosedanjem evidentiranju je med kandidati izredno malo mladine in žensk. Prisotni člani volilnih komisij so menili, da bo treba nekoliko bolj pogledati med vrste neposrednih proizvajalk in mladincev. Morda to vprašanje ni tako pereče, če upoštevamo, da večina predlogov prihaja s podeželja in le redki iz delovnih kolektivov. Sindikalne organizacije bodo v teh dneh pospešile evidentiranje v delovnih organizacijah. Tako lahko pričakujemo znatno izboljšanje sedanjega sestava.
Odborniki in poslanci, ki jim poteče mandat
Prisotni so povedali, da nekateri občani zahtevajo ponovno kandidiranje odbornika oziroma poslanca, ki mu poteče mandat.   Takšni od-
borniki in poslanci naj ne bi več kandidirali, ker hočemo dosledno upoštevati načelo rotacije določeno z ustavo.
Kljub temu, da evidentiranje dokaj dobro poteka, je opaziti, da razen Socialistične zveze in delno sindikata druge družbeno politične organizacije o tem premalo razmišljajo. Navzlic številnim občnim zborom in pozivom organizacijam in posameznikom ni s te strani nikakš-nih predlogov. Kjer imajo pravilno predstavo o namenu evidentiranja, tudi laže predlagajo svoje kandidate.
Kakšno vlogo naj ima občinska volilna komisija?
To ni organ, ki bo samo registrator predlaganih kandidatov, ampak svetovalec in koordinator, ki naj skuša prilagoditi predloge zaželene-
mu sestavu z ozirom na najbolj aktualna vprašanja v komuni. To pa seveda zahteva premišljeno odločitev.
Naloga občinskih volilnih komisij je tudi analizirati delo občinskih skupščin in ugotoviti počutje odbornikov pri opravljanju tega izredno zahtevnega družbenega dela. Namen analize je pomagati odbornikom, da bi čim lažje opravili naloge, ki so jim jih zaupali volilci.
Tehnične priprave na volitve morajo teči vzporedno s političnimi pripravami, že sedaj je potrebno pripraviti volilne imenike, da bodo lahko volitve potekale brez nezaželenih zastojev.
široko zastavljeno delo in pripravljenost občanov, poma. gati pri izbiri v najvišje organe so zagotovilo, da bodo kandidirali res tisti, ki so družbeno aktivni, piiljubljeni in v vseh pogledih neoporečni ljudje. —ol
£ medobčinskega posvetovanja volilnih komisij v Ribnici
Delo žena ocenjujemo napačno,
Prvo sredo po novem letu so se v Ribnici zbrali člani volilnih komisij iz občin Cerknica, Grosuplje, Kočevje in Ribnica. Glavni namen posveta, ki ga je vodila predsednica okrajnega odbora SZDL Francka Strmole, je bil: izmenjati izkušnje v dosedanjem delu komisij in dogovor o skupni akciji v prihodnjem obdobju.
Predsedniki vseh štirih ko-n^sij so poročali o doslej °Pravljenem delu na posameznem področju in o naor-J*h za bližnjo prihodnost. Večinoma so komisije že resno Pričele delati in so občanom ^ razložile novosti volilne-t»a časopisja seznaniti voliv-
evidentirali precej kandidatov za nove odbornike. Za začetek so povsod preko lokalnega časopisja seznanili volivce z odborniki, ki jim' spomladi poteče dveletni mandat. Prva faza priprav na volitve — evidentiranje kandidatov — je potekala v glavnem na konferencah Socialistične zveze, na sindikalnih občnih zborih drugih organizacij in društev, na zborih volivcev pa bodo že razpravljali o kandidatih .in se tudi dogovarjali, kdo izmed evidentiranih občanov bo prišel na kandidatno listo Pri tem so opozorili, da ni moč sklice-
vati zborov volivcev samo zaradi imenovanja kandidatov, pač pa bo treba to združiti z razpravami o družbenih planih, ki pa, zaradi še nejasnih dehtvenih instrumentov niso sestavljeni. Zaradi tega se lahko stvar neljubo zavleče.
Zanimivo je, da med doslej evidentiranimi kandidati zaman iščemo žene in mladino in da volivci večinoma predlagajo starejše, ugledne ljudi, ki so že ali pa še aktivno delajo na kateremkoli področju. Ponekod so celo najprej predlagali dosedanje odbornike (predvsem na vaseh), medtem ko v ribniški občini med vsemi evidentiranimi kandidati ni niti enega dosedanjega odbornika. Kjer volilno enoto sestavlja več va-
si, je vsaka vas predlagala svojega kandidata in se bodo na zboru volivcev verjetno težko odločili za skupnega.
Na posvetovanju so se tudi resno vprašali, zakaj ni med evidentiranimi kandidati mladincev in žen a, ko vendar prav srednja, mlajša generacija predvsem na kmetijskih področjih postaja zelo aktivna, veliko bolj od vrstnikov v industrijskih središčih. Tajnik občinske skupščine Kočevje Drago Aupič je poudaril, da je treba pri izbiri in evidentiranju kandidatov iz. hajati v prvi vrsti iz temeljite analize strukture in dosedanjega dela skupščin in pa iz analize, kakšna naj bo skupščina v prihodnje. S tem, ko bomo vedeli, kakšna naj bo prihodija skupščina, bomo tudi že vedeli, kakšen mora biti lik odbornika. Jasno je, da sedanje skupščine niso več zbor  predstavnikov občanov
iz raznih krajev, ki se bodo borili, kdo bo več dobil za svoj kraj, par pa samoupravno telo občanov, katerih naloga je predvsem prizadevanje za razvoj vse občine, se pravi vseh krajev in vseh občanov, ustvarjanje »občinske« politike itd.
Zanimiv je tudi odstotek žena v sedanjih skupščinah*, v Cerknici je 14,8 odst. žena med odborniki, v Grosupljem 15,5 odst., Kočevju 15,6 odst. in v Ribnici 15,3 odstotka. Prizadevanja za vključitev čim večjega števila žena v skupščino naj se ne izrodi v težnjo za vsako ceno izvoliti toliko in toliko žensk — od-bornic, pač pa naj bo njihova izvolitev posledica aktivnega družbeno političnega dela in pa števila zaposlenih žensk, čas je tudi, da se spre meni način ocenjevanja dela in aktivnosti žene, ki je po-
leg dela v službi obremenjena tudi doma in ji ostaja kaj malo časa za družbeno aktivnost Izhajajoč iz teh spoznanj bomtt tudi znali pravilneje ceniti delo tovarišic in v skupščinah in ostalih samoupravnih organih bodo dobile pripadajoče jim mesto.
■j Priprav na volitve ne sme-<,'>\ nio /reducirati samo na Hgj evidentiranje, pač pa so 'H| sestavni del naše kadrov-J ske politike. To in uveljavil^ ljanje človeka v kadrovski |g§ politiki pa zahteva veliko političnega, vsestranskega fcjj dela. Anketa, s katero bodo HSj v vseh občinah skušali evi-gg| dentirati čim več kandida-m tov, naj bo postranski na-HI čin pridobivanja kandiiki-flU tov le tam, kjer na sestan-Hg kih in zborih občanov ne §H bodo mogli dobiti predlo-
FRANCE GRIVEC
enostransko!





-V-




Starka je počasi vzdignila glavo s slame, pogledala kruh in nato novinkino glavo, pa spet kruh. Ko je videla, da so roke s kruhom še vedno iztegnjene proti njej, ga je sunkoma pograbila z nohti kot divja zver, ga skrila za hrbet in čakala. Zdaj je bila pripravljena ubijati in biti ubita, če bi ji ga tale hotela vzeti.
Iz dveh brezdanjih oči je zdaj strmela v Danijelo strahotnost lakote.
Blago je ponovila: »Jej, ljuba moja. Res si želim, da ga poješ.«
Starkini velikanski zobje so se hlastno pogreznili v kruh. še vedno je bila nezaupljiva. Gledala je Danijelo in požirala. Gledala in požirala. Nato je nesla k ustom pločevinasto skodelico. Na lepem
punčkami! Kaj neki to pomeni? Kakšno taborišče je to?
»Jaz sem pravzaprav s Kongre-sie,« je odgovorila. »Zaradi vojne sem obtičala v Metropoliju. Ne poznam nikogar v židovskih četrtih. Kaj pa delate v tem taborišču? Kakšne delavnice imajo tukaj? Kaj je tam preko — na drugi strani?«
Komaj je Renja Zeidner slišala besede »na drugi strani«, že so njene oči jezno zažarele.
»Tiste tam se bašejo z našim kruhom! Klobasa, margarina, dve porciji juhe na dan čaja kolikor hočejo! Ob Javnih kaznovanjih', boš videla, kako debele so. Iz našega taborišča jemljejo v ,Izolacijsko barako' vsak dan nove muslimanke, one pa imajo ,kaznovanje' samo   takrat,   kadar   pride nov
KACETNIK 13S633
Izmika, a fdmmnmvC
je zagnala skodelico stran, nehala žvečiti, si pokrila shujšani obraz s koščenimi rokami in bruhnila v pridušeno ihtenje. Ostanek oglodane skorje je obležal na slami ob njenih kolenih.
Danijela je stegnila roke in jo objela. Starka je ležala na njenih prsih kot slaboten, bolan otrok. Postopoma je nehala jokati. Dvignila je oči in se zazrla v solze, ki so tiho drsele po Danijelinem obrazu.
Danijela je nežno ljubkovala koščeni, rumenkasti obraz. Pobrala je ostanek kruha s slame in ji ga dala v usta, kot daje človek polno žlico zdravila bolnemu otroku.
Vse naokrog po pogradih so jetnice trdno spale in hrople. Starka je slabotno vprašala:
»Od kod so te pripeljali?«
»Iz 3. židovske četrti,« je odvrnila Danijela.
»Jaz sem iz 1. židovske četrti,« je rekla. »Ali so še kakšni Zidje tam?«
»Židje delajo po delavnicah.«
»Moje ime je Zeidner. Renja Zeidner. V prvi hajki so me ločili od moje družine in me poslali sem. Samo jaz sem še ostala od svojega transporta. Nemara so tiste na drugi strani, tiste iz Barake s punčkami — nemara je od njih še katera živa. Ali slučajno veš, ali se je ,kdo od moje družine rešil? živeli smo v Ulici Slowackega 19.«
Danijela ni poznala te družine. Saj niti sami ni bila v židovskih četrtih, ko je bila prva hajka, in razen Harrvja ni poznala v prvi židovski četrti nikogar. Baraka s
transport. Zdaj mi je vseeno. Ne bom več dolgo trpela tukaj, a preden umrem, bi hotela izvedeti, če je od moje družine še kdo živ. Kako si želim videti vsaj enega izmed njih, preden me bodo poslali v -krematorij.«
Starka je izčrpana padla nazaj na slamo. Njene oči so gledale nekam daleč, daleč. Danijela ni mogla več spregovoriti o taborišču. Starka jo je popolnoma zapustila zaradi spomina na nekdanji svet. Mogoče je mislila na dom, mogoče na otroke. Koščeni obraz je zdaj izžareval nepopisno bridkost. Danijela se je počutila krivo, kot da je to bol prinesel njen prihod. Njen videz, videz zunanjega sveta, je bržčas odprl pozabljene rane v srcu te uboge reve. In da bi pregnala njeno bolečino, je vprašala v pogovornem tonu:
»Koliko ste stari, gospa Zeidner?«
Ženica je trudno pogledala Danijelo. Ne da bi se premaknila na slami, je še vedno zatopljena v svoje sanje odgovorila:
»Ko je izbruhnila vojna, sem-bila v prvi gimnaziji.«
Danijelini udje so odreveneli. Hotela je vstati in steči, zakričati. Teči in kričati. A -bila je kot človek, ujet v strašne sanje, ko hoče zbe-žati, pa ne more: noge mu niso pokorne.
Med oporniki sta motno brleli dve luči kot mračne oči pošasti, ki čeip zgoraj in straži. Na pogradih je ležalo na stotine ženskih teles. Videti so bile umazane, preperele cunje, razgrnjene druga poleg dru-
ge, da se posuše. Vse so spale. Njihovo dihanje je bilo neslišno.
Renja Zeidner, deklica, ki še ni končala gimnazije, je zaprla oči in zaspala. Iz njenih zijajočih ust so štrleli zgornji zobje: moleli so naravnost iz čeljusti, _na katerih ni bilo dlesni.
Danijela si je z obema rokama pokrila obraz kot da bi se branila groze ki jo je nenadoma zajela —
Istih let je kot tale starka ...
»Auf! Auf! Auf!«
Po treh takšnih klicih nadzornic je nastal na slami peklenski trušč. ženske so hitele s pogradov na tla, kakor da so vso noč strumno čakale na povelje »Pokonci« — kot tekači, ki čakajo na start. Kakor da niso še pred trenutkom bile v vrtincu zmedenih sanj.
Renja Zeidner je stresla in zbudila Danijelo, da je ne bi zadela nadzorničina gumijevka. Nekaj časa je trajalo, preden se je Danijela zavedela, preden se je znašla. Zdaj je bila bolj izčrpana in slabot-nejša od drugih.
Zunaj je bila še tema. Ob vratih barake so delili čaj, brozgo iz listja. Vse so stale v vrsti in držale svoje rjaste skodele v rokah. Ves dan so nosile skodele ob boku. Visele so jim na vrvi ali žici, prepasani čez halje brez gumbov; kadar so delili čaj ali opoldansko juho, so snele posode z bokov.
Renja se je vrnila od soda s čajem. Našla je Danijelo in ji ponudila skodelico čaja. Čeprav je bil to že drugi dan, ko ni imela Danijela niti grižljaja niti požirka v'ustih, ji ga je sam pogled na skodelico za-gnusil.
Zunaj se je pripravljal nov dan, da vkoraka v taborišče. Ob šestih se začne delo. Orodje mora biti pripravljeno. Ko ima nemški nadzornik Hentschel svoj dnevni obhod, mora vsako dekle pokazati, da je njeno orodje čisto. Gorje tisti, pri kateri najde Hentschel na orodju kaj narobe!
Po Baustelle je bila raztresena množica jetnic. Drugi del taborišča, tisti z rdečimi rožami in rožnatimi barakami, od tod ni bil viden, kakor da ga sploh ni bilo. Tu so bile jame, nasipi in skalovje. Na začasnih tračnicah so stali osamljeni vozički. Nobena ni niti vedela niti vprašala, kaj pravzaprav gradijo. Na tisoče razvijajočih se življenj je že pogoltnila ta zemlja, ne da bi katerakoli žrtev vedela, čemu. Kajti medtem, ko so zravnale majhen kos zemlje, je poginil cel transport deklet. In novinke niso vedele, kaj so bile naredile njihove prednice tu, niti niso živele tako dolgo, da bi videle, kaj bodo dosegle njihove naslednice.
Vse hitijo, da bi spravile svoje orodje v red. Na njihovih telesih mrgoli uši. Nemški nadzornik Hentschel pa si pred delom strašno
prizadeva odkriti na ročaju lopate najmanjši prašek.
Na dvorišču je Danijela nenadoma zagledala Hano, starejšo sestro iz Chebina. Hana se ji je jokaje vrgla v objem. V getu je prenašala svojo bedo brez solza, brez tožb, sprejela je nase vse hudo v veri, da je to božja kazen, zdaj pa je ihtela nebogljeno kot otrok. Vzeli so ji sestro! Včeraj zvečer so ju ločili in Hana se boji, da bo mala Civija izgubljena brez nje. Hana ne spregovori niti besede o tem, kar ju obdaja tu na dvorišču: prve noči v baraki, kjer je ležala med živimi mrliči, sploh ne omenja. Joče samo zaradi svoje mlajše sestre Civije: zakaj so ju razdvojili? Kako se bo Civija sploh znašla brez nje?
Danijela jo je molče gledala. Ali ni bil to prav isti občutek, ki ga je imela sama, ko je slišala, da so odpeljali Harrvja? In včeraj, ko so jo ločili od Fele? Hotela ji je reči, da nima smisla tako obupavati.
»Ostaniva vedno skupaj, Hana,« je rekla.
Prijela jo je za roko in ji povedala, kako je srečala neko veteranko. Tukaj je in čisti svojo lopato.
Obe sta stopili k Renji Zeidner.
Renja je danes videti mnogo mlajša in živahnejša kot včeraj na slami. Sedi na tleh in praska s kamnom umazanijo z lopate. Renja je z obema prisrčna, ne tako kot druge jetnice, ki gledajo novinke z odkrito mržnjo. Kajti ob prihodu novega transporta je vselej izbor. Na Baustelle pripelje velikanski tovornjak. Hentschel Luna odpelje dekleta od dela, jim naroči, naj odlože lopate, in zlezejo na tovorni avtomobil.
»V neznano, mein Liebchen., Tam jim gradijo cesto!«
Taki so dovtipi Hetschela Lune, medtem ko lezejo njegove delavke, ki jim je bil'izpil mozeg, na tovornjak, da jih odpelje v krematorij. Izpraznjeno mesto je takoj napolnjeno z novinkami in lopate preidejo v druge roke. Vse gre po vsakdanjem tiru, dokler ne prispe nov transport in novinke spet prevzamejo iste lopate in stopijo na mesto svojih predhodnic. Tako prehajajo lopate neprestano iz rok v roke in prav tako neprestano gledajo veteranke na novinke kot na smrtno obsodbo.
Renja Zeidner se preteguje na rumenem pesku. Nehala je čistiti lopato. Zdaj malce počiva. Lopata leži na njenih prsih. Renja jo krčevito objema.
Renja Zeidner je dobre volje. Danes se bo delo bržkone za dve uri zakasnilo in to ji daje praznični občutek. Danes lahko lenuhari ob času, ko sicer trdo dela. Danes se bo začel pekel dve uri pozneje: včeraj so pripeljali v Divizijo veselja nov transport in danes zjutraj bodo imeli obvezno .Javno kaznovanje'. V nasprotnem .primeru bi bil Hentschel Luna Že na Baustelle. če je res tako, lahko Renja malo lenari na pesku. V taborišču je praznik.



*
je

*






Oba moža sta si segla v roke in od vseh sosednih miz so klicali prišleca, naj pride pit. Odzdravil je vsem in, da ni bil vajen takih pozdravov, kajti izpiti je moral povsod, gotovo v malo trenutkih ne bi bil stal več trdno. Pa njemu je bila- to malenkost. Poklical je še bokal zase in sedel blizu Brnotovega soda.
Nekoliko znancev ga je takoj obsulo.
»Kaj pa je bilo vendar z onim tujcem, ki je umrl pri tebi?« vprašal ga je prvi in videti je bilo, da ima sleherni to vprašanje na jeziku.
»I, kaj, umrl je, ker živeti ni mogel!« zavrnil je s smehom Topolščak.
»Ste ga li že pokopali?« hitel je drugi.
»Predvčerajšnjim! Dobro zdravje, Brnot!«
Rekši, je nalil kozarec in ga s pestjo porinil na konec mize proti nazivanemu.
»Pravijo, da je imel veliko denarja!« omenil je zopet eden sosedov. s
»Jaz ga nisem videl veliko. Sodišče je vse spravilo. Kar sobo so mi zaklenili in zapečatili, tisto, kjer je umrl, tako da sam ne morem vanjo. Pravijo, da bodo čakali dedičev, ki se imajo oglasiti.«
»No, Jurij, ali ne boš pil?«
Odgovorjeni, mlad kmet, segel je po kozarcu.
»Pa odkod je bil oni gospod?« silil je še eden radovednežev.
»Pravijo, da tam iz Trsta ali okolice, Bog si ga vedi, jaz si nisem zapomnil, že še zvemo.
»Aj, pa težak je bil, težak; to vam pravim!« oglasi se nekdo za Topolščakovim hrbtom. »Jaz sem mu nosil kovčke in skrinjice gor po stopnicah. Rajši nesem dve teleti obenem!«
»Ti si, Tomaž?« zinil je Miklavž malo osorno. »Potem pa bo dobra zate; le glej, da ti pošteno plačajo
— kolikokrat si stopil po stopnicah. Pa kaj — te li še danes niso nabili tu v sejmu? Nisi li še nič meše-taril?«
Okoli stoječi so se krohotali. Tudi Omahnetov Tomaž je raztegnil ustni, pa iz njegovih majhnih, na pol zakritih oči mu je šinil zloben pogled.
»Morda boš ti kaj kupoval, Miklavž, potem me vzemi za mešetarja; pa glej, da ne prideš prepozno!«
Topolščaka je nekaj neprijetno preletelo; rad bi se bil ozrl v onega ter mu ujel iz oči, kaj hoče s to govorico, toda oni je stal tik za njim.
»Saj bo res semenj kmalu pri kraju,« zinil je potem, »pa jaz nisem mogel prej z doma.«
Pogovor se je zasukal na ceno živine in drugega blaga, na letino in vreme in pivci so zapored odhajali ter novi prihajali.
Miklavž je bil slučajno nekoliko trenutkov sam.
Tu je prihitela vitka, morda šestnajst ali sedemnajstletna deklica mimo, stopila k staremu Brnotu in šepnila mu nekaj na uho.
»Takoj pridem,« dejal je oni, »pa ti ostani tukaj!«
»Ej, Metka,« oglasil se je Topolščak, »ali ne boš pila?«
»Dober dan, stric!«
Rekši, je poskusila vino.
»Dolgo vas ni bilo pri nas!«
»Dolgo, dolgo — pa vsak čas mine! Tudi dolg
čas!« ,
»Seve — pri nas ga pa danes nič ni!« nasmeje se dekle.
»Nikoli, nikoli,« pritrdi Miklavž, »tudi pri nas ga ni! Pa bi prišla kaj pogledat dol — k nam!«
»Zakaj ne? Oče vedno govore o tem, a kadar gredo — gredo vedno sami!«
»No, le čakaj — govoril bom z očetom!«
Vtem se je vrnil gospodar in deklica je odšla po svojih opravkih.
Miklavž je bil malo rdeč v lice in je izpil hitro svoj kozarec. Potem ga je vrtil nekoliko trenutkov med prsti, postavil ga trdo na mizo in se naglo obrnil k Brnotu.
»Janez,« dejal je, »kaj pa misliš z dekletom?« »S katerim?« »Z Metko.« »Zakaj?«
»Omožiti jo boš moral!«
»Ej, pojdi, pojdi! Premlada je!«
»Kaj, premlada? Da le prestara ni!«
Ker že ni bilo mnogo gostov na vrtu, prisedel je Brnot k Topolščaku, in ta mu je napolnil kozarec.
»Jaz ti pravim, da ni premlada; omoži jo!«
Brnot je bil danes veliko skupil in zato jako dobre volje.
»Kam jo čem možiti? Svoje dote nima, tržaška rejenka je, kakor sam veš — jaz ji bom moral doto šteti. In bog ga vedi — kam pride?«
»Gotard bo pa doma!« omeni Miklavž.

Javno ocenjevanje v šolali
V sestavku »KAJ MI NUDI MOJA ORGANIZACIJA?«, ki smo ga objavili po razgovorih z 9 dijaki novomeške ghnnazije v preteklem tednu na 21. strani našega časnika, so intervjuvani mladinci in mladinke govorili tudi o svojih pogledih na ocenjevanje v šoli. Da ne bi zaradi nekaterih malce nerodno formuliranih ali tudi nehote nejasno izraženih izjav bila javnost napačno obveščena o pravilnih stališčih o javnem ocenjevanju, objavljamo danes prispevek pedagoškega svetnika Dušana Komparcja, ki je izšel v 7. številki Prosvetnega delavca (8. aprila 1964). — Z omenjenim člankom pa smo se problemov med novomeškimi gimnazijci dotaknili seveda šele s prve plati. Že te dni smo začeli obiskovati tudi nekatere mlajše in starejše vzgojitelje na tej šoli s prošnjo, da s kritično besedo ocenijo delež mladine v šolskem samoupravljanju in da nam hkrati odkrito povedo tudi, kaj menijo o šolskem in izvenšolskem delu svojih dijakov. Tak načrt smo imeli pripravljen že prej, zaradi skromnega obsega tednika pa ga moramo uresničiti v dveh delih.
V naši pedagoški teoriji in praksi velja načelo ocenjevanja znanja učencev, čeprav sta bistvo in vzgojni smoter javnega ocenjevanja v pedagoški literaturi že povsem razčiščena, se vendarle o javnem ocenjevanju pojavljajo naziranja, ( ki niso le zgrešena, temveč bi imela tudi kvarne posledice, če bi jih uveljavljali v praksi. Javno ocenjevanje neredko indentificirajo z zahtevo, naj bi se učenci sami ocejevali. oziroma naj bi ves razred sodeloval pri ocenjevanju posameznih učencev. Te zahteve, ki se na nekaterih naših šolah že uresničujejo, podpirajo zlasti z naslednjimi argumenti: 1
— ocenjevanje učencev je pogosto subjektivno in krivično, zato bi sodelovanje učencev prispevalo k večji objektivnosti;
— sodelovanje učencev Pri ocenjevanju znanja je sestavni del njihovih samoupravnih pravic;
— s sodelovanjem pri ocenjevanju bi navajali učence h kritičnemu presojanju znanja sošolcev;
— s tem, da bi učenci soocenjevali znanje, bi jih Uvajali ne le na to, da bi se zavedali svoje odgovornosti prj osvajanju znanja, temveč tudi na to, da bi
SONCE JE UMRLO
Tako je naslovil svojo 126 strani obsegajočo knjižico Lojze Zupane, pisatelj Bele krajine. Pisec nas povede v Predaprilske dogodke na Kočevskem, ko so gospodarili nerrvčurji, ki so prisegli kljukastemu križu. V zgodbi je .Popisano trpljenje Slovencev °b Kolpi in Rinži, ki so delali drugače, kot je bilo všeč nernčurjem. Kot je uvodoma rečeno, je knjižica namenjena mladini, ki ji je fašizem Prizanesel. Zupančevo »Sonce le umrlo« je poslal na knjižni trS Zavod Borec.
— mir
prevzeli del odgovornosti tudi za ocene.
Ne gre torej za načelo javnega ocenjevanja, temveč za vprašanje, kdo naj ocenjuje in kdo naj za oceno odgovarja.
Naša pedagoška teorija in predpisi (splošni zakoni o šolstvu, zakon o osnovni šoli) postavljajo načelo: -učitelj ocenjuje sam in tudi sam za oceno odgovar-
ja. Menim, da je to povsem pravilno iz naslednjih razlogov:
— zavedati se moramo vloge vzgoje v razvoju učencev in s tem tudi učiteljev odgovornosti za njegovo delo;
— ocenjevanje je želo zahtevno delo, ki ga lahko opravlja le zrela osebnost z velikim strokovnim in pedagoškim znanjem;
— pravilno ocenjuje lahko le učitelj, ki ve kaj in kako mora ocenjevati, da bo dosegel vzgojni namen ocenjevanja;
— za preverjanje znanja in ocenjevanje se je treba temeljito pripraviti, kar zmore le učitelj, ki pozna učence in metode ter kriterije ocenjevanja;
— družba je - povečala učitelju nalogo, da vzgaja učence, zato ji je za svoje vzgojno delo, ki vključuje tudi preverjanje in ocenjevanje znanja, odgovoren.
Slabosti preverjanja in ocenjevanja znanja ne bomo odpravili s sodelovanjem učencev pri ocenjevanju, temveč s takim ocenjevanjem, kj bo dalo kot
Rajka Počkarjeva
V novoletnih dneh smo nenadoma izvedeli žalostno vest,, da je na Onkološkem inštitutu ljubljanske bolnišnice umrla naša tovari-šica predmetna učiteljica RAJKA POĆKAR-CEROVSEK. Vest je prišla sredi novoletnega vrveža in nas našla — čeprav je bila tovari-šica šestnajst mesecev na smrtni postelji — povsem nepripravljene.
Rajka Počkarjeva je prišla na kostanjeviško šolo jeseni 1955, torej pred desetimi leti. Bila je zelo razgibana, delavna in vitalna. Pri svojem delu ni poznala oddiha. Naloge, ki jih je prevzela, so bile zmeraj v celoti in pravočasno izpolnjene. Kljub uspehom, ki jih je dosezala, pa je ostala skromna fh tiha.
Življenjska pot Rajke Počkarjeve je bila trnova., Starši so po prvi svetovni vojski bili begunci s Primorskega. Naselili so se v Mariboru, od koder pa so v letu 1941 morali spet bežati. Staršj so bili izseljeni v Bosno in so tako že drugič -izgubili vse premoženje. Rajka se je zatekla v Ljubljano, kjer je 1946 končala učiteljišče. Potem je službovala v Stopičah, Soteski, škocjanu in Zameškem. Sla po znanju pa jo je gnala nazaj v šole. Vpisala se je v Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah ter se po dveh letih šolanja usposobila za predmetno učiteljico gospodinjstva. Kot diplomirana predmetna učiteljica je bila nato nameščena na nižjo gimnazijo v Kostanjevici. Kljub temu, da jc bila v šoli zelo zaposlena pa se je ponovno odločila za študij. Vpisala se ,'e na Pedagoško akademijo v Ljubljani, kjer je študirala likovno vzgojo in zgodovino. Na vse izpito se je marljivo pripravljala ter jih tudi uspešno opravila in se tako že bližala koncu študija. Svoje obzorje si je neprestano širila in dopolnjevala s potovanji. Obiskala je Turčijo, Grčijo. Bolgarijo, Palestino in Egipt, od koder je znova in znova prinašala fotografije, podatke in drugo dokumentacijo, s čimer je bogatila zbirko samoučil in šolskega kabineta. Konec avgusta 1963 se je poročila, se tri dni kasneje udeležila otvoritve šolske konference, pet dni nato pa odšla nič hudega sluteč na specialni pregled v bolnišnico, od koder se ni več vrnila.
Toda od šole se ni poslovila. Zmeraj znova nam je pisala in nadrobno naročala kaj naj pokrenemo za izboljšanja šolskih malic, kako naj ravnamo na vrtu, da bo večji pridelek, neprestano pa je povpraševala tudi o življenju in napredovanju posameznih učencev, saj se je do svoje prezgodnje srmti živo zanimala zanje. Kljub trpljenju, ki ga ji je prinašala bolezen, je še študirala. Celo bolniško posteljo v sami bol-
nišnici je zapustila in šla k izpitu iz psihologije, kjer jo je profesor ljubeznivo sprejel izven rednega izpitnega roka. Ko je študirala, pravijo, ji je neštetokrat omahnila roka s knjigo", tako je le bila vsa izčrpana.
Zdaj je ni več. V ponedeljek 4. januarja, smo se na ljubljanskem pokopališču za vselej poslovili od njem. Ob grobu se je zbralo sedemdeset njenih učencev in vsi kotsanjeviški kolegi — prosvetni delavci. Učenci so ji zapeli pretresljivo pesem »Pomlad že prišla bo . . .« Niso mogli peti, jokali so in ji tako izkazali svojo hvaležnost.
Tovarišica Rajka Počkarjeva je umrla še mlada, vendar je dovolj dolgo živela, da se je za vselej zapisala v knjigo dobrih in požrtvovalnih slovenskih vzgojiteljev.
LADO SMREKAH
rezultat kar se da objektivne ocene. Gre torej le za sistematično in objektivno ocenjevanje, za pravilne kriterije glede obsega, za upoštevanje razvojne stopnje učencev in njihove dojemljivosti, za pravilno vrednotenje vzgojnega pomena ocenjevanja, ki ni le sredstvo za klasifikacijo, temveč sestavni del celotnega vzgojno izobraževalnega procesa.
Navedeno stališče pa ni v nasprotju z načelom javnega ocenjevanja, katerega bistvo je v tem, da učence z ocenami seznanimo in jih utemeljimo. S tem, da pred razredom analiziramo znanje učencev, da jih opozarjamo, v čem je njihovo znanje dobro, v čem pomanjkljivo in kako naj ga popravijo, pa razvijamo v učencih tudi sposobnost za kritično presojanje.
DUŠAN KOMPARE, pedagoški svetnik in svetovalec Zavoda za napredek šolstva
Še kaj o šolah v kočevski občini
Občinska skupščina v Kočevju je na zadnji lanski seji sprejela odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo šole v Kočevju. V razpravi so nekateri povedali, da bi bilo prav, če bi občane podrobneje seznanili s tem, kakšna so šolska poslopja v občini.
Lani so v vsej občini našteli 25 šolskih zgradb. 19 stavb jo bilo zgrajenih pred drugo svetovno vojno, 9 od teh pa celo pred tetoni 1900. Samo 11 zgradb je bilo postavljenih za šolske namene, 14 poslopij pa so adaptirali. Samo za šolske potrebe uporabljajo 17 zgradb, 8 pa le delno, ker so v njih še razni uradi,trgo-vine in podobno. V 11 poslop-
jih m vodovoda in urejene kanalizacije. Vse zgradbe imajo 14,204 m3 površine, od tega uporabljajo šole le 9.940 nv same učilnice pa zavzemajo samo 3.628 m:. Lani je prišlo na enega učenca torej le 1,2 m2 površine, kar je precej pod republiškim povprečjem, ki znaša 6 m1. Ti podatki zgovorno kažejo na potrebo po hitri gradnji in urejanju šolskih poslopij v kočevski občini. Neprimerno stanje je predvsem' v Kočevju, kjer se je od 1.1960 do pričtka šolskega leta 1964/65 število učencev povečalo za 14 odst. ozircmi za več kot 225 učencev. Osemletka Mirka Bračiča domuje v tieh stavbah, osemletika Jože-
^ Seska pa ima prostore v gimnaziji, ki tudi ni najbolj zadovoljna s prostori.
Glede na vse navedeno je prav, da občani kočevske občine pomagajo pri urejanj<u in gradnji poslopij. Prav bi bilo tudi, da bi prejeli pomoč iz republiških in drugih virov sredstev, kajti vojna je na Kočevskem močno prizadela tudi šolske stavba.
D. V.
Vsaka tretja družina v Prešernovi družfei?
Z letošnjim' letom Prešernova družba razširja svojo dejavnost. Bralcu bo še nadalje nudila napredne knjige, Društvo slovenskih književnikov
OBVESTILO
Prireditelje v Prešernovih proslav obveščamo, da imamo na zalogi barvno reprodukcijo Godelstcinovcga Prešerna. Cena 400 din.
PREŠERNOVA DRUŽBA Ljubljana, Gradišče 12 p.p. 41—1 (telefon 21-048)
pa je pripravljeno sodelovati na literarnih večerih v mestih, vaseh in delovnih kolektivih. Ob tej priložnosti bi bili pogovori o knjigah, predavanja in razstave
Po programu bodo tudi v prihodnje izhajala dela v zbir. ki Ljudska knjiga ter revija Obzornik, če bi bilo dovolj zanimanja, bi program popestrila 'Z novimi zbirkami Pred občinskimi odbori Pre šemove družbe in poverjeniki je, da se doseže množičnost. Radi bi, da bi bila vsaka tretja slovenska družina članica te družbe, predvsem pa bi radi dobili nove člane V vrstah delovnih kolektivov.
'V Brežicah razstava čianov likovnega kluba
Likovni klub iz Brežic vabi na Otvoritev slikarske razstave, ki bo v soboto, 16. januarju, ob 19. uri v Prosvetnem domu. Raz* stavo prirejajo člani kluba: Vlado Cedilnik iz Brežic. Mirko Bogovič iz Cer-kolj. Tea Dominko iz Brežic, Bojan Horvatu; iz Velikih Malene, KreSo Tomin iz Brežic, Cvetka Miloš iz Zagreba, .lože Omerza iz Brežic. Lenart 1'olšak iz Sromelj in tovariš Tavčar iz Pisec;
Razstava bo odprta vsak dan od 14. do 20. ure in bo trajala do 28. januarja. Zveza kulturno prosvetnih organizacij brežiške občine vabi na ogled razstavo vse tiste, ki jih zanima likovno ustvarjanje v domači občini.
i
Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh!
Aktualna enciklopedija Študijske knjižnjice
»Ob uredbi o ustanovitvi knjižnice leta 1946 je bilo rečeno, da mora ustanova nabavljati in hraniti vse tiska-n°. pisano in slikovno gradi-Vo, pomembno za njen geografski okoliš. Ta obsega cestno Dolenjsko, torej ozem-južno od Ljubljane med Savo in Kolpo. Tak okoliš ima knjižnica kljub temu, da JQ občinska ustanova. Na °bmočju tega regionalnega okoliša je knjižnica do zdaj zbirala vse, kar je p omemb-n°- Posebno skrb posveča ti-sku iz narodnoosvobodilne ^ine- Vsako leto dobimo več j*P te vrste. Po prejšnji ured-^ se je knjižni— dolžna f» j**Poln:evati tudi g sod Jfteraturo in  nakupuje med
^l^m sodobna znanstvena dala.«
In Se:
hoče biti knjiž-
nica res sodobna, mora nakupovati »tujo strokovno literaturo. Za nakup te pa sredstev ni dovolj.«
»Z letnim prirastkom knjig smo kljub temu zelo zadovoljni. Tu nam pomagajo bibliofili (ljubitelji knjig), zato najdejo po"; v knjižnico tudi taka dela (letaki, lepaki itd.) oziroma drobci, ki bi jih sicer ustanova nikdar ne dobila.
Marsikaterega dela, pomembnega za v Dolenjsko, knjižnica no bo mogla dobiti nikoli v svojo last. Zaradi tega bo leta 1965 začela sistematično »birati dela, ki bi jih bilo vredno posneti na rnikrofilm. V ta namen si bo knjižnica nabavila pripravo za branje mikrofilmov. Knjižnica računa pri lastnikih na dovoljenje za snemanje takih
del- V letu 1965 bi radi posneli Breckerfeldova dela, stisko Pucljevo Kroniko in morda še frančiškansko kroniko v Novem mestu.«
Medbibiiotečno izposojanje že drugo leto
Lani do 11. decembra je študijska knjižnica izposodila 13.44? obiskovalcem v obeh čitalnicah In 433 bralcem na dom več kot 40.000 knjig. To so pretežno znanstvene knjige in periodične publikacije. Beletristike je ustanova izposodila v čitalnici toliko, kot je bilo potrebno za obdelavo posameznikom (za referate, seminarske naloge itd.). Med obiskovalci je bilo okoli 70 odstopov dijakov in študentov, približno 30 odstotkov obiskovalcev pa je bilo iz de-
lovnih organizacij in drugih občanov.
Nemogoče je, da bi knjiž-fnica imela res vsako knjigo. Tedaj dobi bralec delo s pomočjo medbibliotekarske izposoje- Lahko dobi vsako knjigo, ki jo premore jugoslovanski knjižni fond. Bralec mora plačati poštne stro-"" ške za dobavo in odpravo knjige, knjigi pa lahko zadrži 14 dni. I
■ Medbibiiotečno izposojanje je dogovor med jugoslovanskimi knjižnicami, po katerem si lahko vsaka knjižnica, ki izpoln,iuje pogoje, izposodi knjige od katerekoli druge knjižnice, ki izpolnjuje enake pogoje. Medbibiiotečno izposojanje traja fe drugo leto in se vedno bolj uveljavlja.
Vseh teh ugodnosti bi se lahko posluževale vse knjiž-
nice na Dolenjskem, če bi zadostile pogojem za registracijo. Knjižnic je veliko, po predpisih urejenih pa precej manj. Tudi tis'.e, katerim je matična knjižnica študijska knjižnica Mirana Jarca, še niso vse take, da bi mOgle povsem zadovoljiti. Toda, o tem še kasneje.
Razstave različne narave
Kdor se je samo s ceste ozrl proti vhodu študijske knjižnice, je lahko na glavnih vratih videl bel kartonček, in če je tisto, kar je na njem pisalo, prebral, je zvedel, da je knjižnica pripravila razstavo. Na ta način knjižnica že več let opozarja mimoidoče na razstavo, ki jih prireja ob različnih priložnostih v svoji majhni, vendar še kar primerni avli Razstave so različne narave. Tisti, kd so večkrat obiskali knjižnico, so si lahko Ogle-
dali zdaj knjižile ilustracije, zdaj knjige in podobno. Takih razstav je letno najmanj 10. Tudi letos smo jih videli precej. Z zadnjo letošnjo razstavo, ki bo posvečena 100-letnici Slovenske matice, bo knjižnica pripravila pregleden kronološka izbor vseh knjig, ki jih je izdala ta založba.
Kot pravi upravnik Komelj, Je knjižnica razvila razstavno dejavnost z namenom, da bi imeli nekaj od tega tudi tisM občani, ki v knjižnici ne študirajo. Upravnik tudi že ves živi za razstave, ki si jih je študijska knjižnica zamislila za letošnje, za Novo mesto jubilejno le4-«. Novo masto bo praznovalo svojo 600-letnico. Knjižnica si prizadeva, da bi po svoje prispevala k praznovanju in na primeren način osvetlila življenje in delo" znamenitih mož, ki so v Novom mestu rojeni, ali pa so tu živeli in delala-
(Konec prihodnjič)
Miroslav Kugler:  Deklica (1964)
VRATA SO ŠIROKO ODPRTA!
Semiška   sekcijo turistično-olepševalnega društva ima za začetek lep« načrte — Ali jih bodo domačini podprli v korist svojega kraja?
V Semiču so pričeli sestavljati sekcijo turistično olepševalnega društva. Nove člane društva vpisuje tovarišica Martina Jakša iz Tovarne kondenzatorjev in tovariš Franc Derganc iz Semiča. Predvidevajo, da se bo vpisalo vsaj 50 ljudi, če pa bo število večje in bo sekcija delovna, bodo še letos ustanovili samostojno društvo. Vrata turizmu v Belo krajino so se z novo cesto na stežaj odprla, poskrbeti pa je treba za primerne turistične objekte.
Vsi Semičani žele, da bi* se turizem pri njih' kar najbolj razmahnil, saj bodo le tako lahko vnov-čili svoje sadne pridelke in vino, ki ga imajo letos polne kleti.
Mimo zidanic mnogo pomenijo za razvoj turizma tudi domače veselice, ki pa bodo morale biti dostojno pripravljene. Predvsem ne smejo organizatorji pozabiti na propagando! Plakati za vsako veselico morajo biti tiskani in pravočasno razdeljeni po vseh večjih krajih. Na reklamno plat organiza-torji domačih veselic često pozabljajo. Veselice tudi ne smejo biti po načinu »kozarce in nože prinesite s seboj«, pač pa mora osrednjo točko prireditve predstavljati kulturni program z domačo folkloro, jančki na ražnju in pijača pa naj pridejo šele na drugo mesto.
Pri organizaciji takih in podobnih prireditev bo bržkone lahko turistično društvo veliko pomagalo. Poskrbeti pa bo moralo tudi za primerne barvne razglednice semiških znamenitosti in folklore.
Knjiga nas vzgaja in plemeniti
Kaj smo zvedeli na obisku v črnomaljski Ljudski knjižnici
Nove, sodobne oblike izobraževanja se v mestu in na deželi naglo uveljavljajo, vseeno pa ostaja knjiga po-membno izobraževalno sredstvo, ki človeka hkrati vzgaja in plemeniti ter mu omogoča, da podoživlja svet, kakršnega sicer nebi mogel spoznati.
Današnji tempo življenja dopušča človeku zelo malo prostega časa; kdor pa res hoče, le še najde urico ali dve prostega časa za oddih s knjigo v roki. Knjižnice imamo v vseh večjih krajih, tako tudi v Črnomlju, kjer že nekaj let deluje v lepo opremljenih in urejenih prostorih. V pogovoru s požrtvovalnim knjižničarjem Mirkom Kra-maričem smo o poslovanju te knjižnice izvedeli nekaj zanimivih podatkov:
— S kolikimi knjigami razpolagate in kakšne vrste knjig prevladujejo v vaši knjižnici?
— Od leta 1962, ko je naša knjižnica nastala iz sindikalne kjižnice, smo zbirali in kupovali knjige, tako da~ jih imamo že 4.258. Bralcem je na razpolago največ leposlovja, ker zanj tudi največ pov-
111 BOM LAHKO BREZ OBRTNIKOV?
Iz dneva v dan ugotavljamo, da v Beli krajini primanjkuje obraikov in da cene obrtnim uslugam naglo naraščajo. Najti mizarja, pleskarja, zidarja, sodarja ali šiviljo ni lahko)
Število obrtnikov se v registru pri občinskih skupščinah Črnomelj in Metlika manjša, potrebe pa večajo. Kje so vzroki za to? Večina obrtnikova ima že nekaj delovne dobe, nekateri imajo celo pri-
DRAGATUŠ: po 4 letih spet dedek Mraz
j Dragatuške pionirje in §j predšolske otroke je po H štiriletnem premoru letos fj spet obiskal dedek Mraz. §f V praznično okrašeni dvo-1 rani so se otroci ob lepo H pripravljenem programu fj prav dobro zabavali, poji sebno pa so se razveselili g dedka Mraza in njegovega fj spremstva, kakor tudi da-M ril, ki so jih dobili.
I : m.b.
Matični urad Črnomelj
Decembra sta bili doma rojeni Z deklici in 1 deček. — Poročili so
se: Jože Stojs, natakar, in Janja Kuk, frizerska pomočnica, oba iz Celja; Karlo Sajovič, mizar, in Irena Rajmer, pletilja; oba iz Črnomlja; Maksimiljan Kerin, mizar iz Sel pri Otovcu, In Ana Sedlar, pletilja iz Rodin; Ivan Sch\veiger, prevoznik, in Ivana Pezdirc, po-ljodelka, oba iz Črnomlja; Franc Suster, sprevodnik iz Ljubljane, tn Pavli štefanec, uslužbenka iz Črnomlja; Zvonimir Popović, pod-ofecir, in Marija Potric, uslužbenka, oba iz Črnomlja; Jožef Ilcnič, posestnik iz Zorcnc, in Uršula Ile-r>Ič, posestnica iz Butoraja; Jože Stark, strojni ključavničar iz Ka-nižarice, in Martina Plut, šivilja lz Loke; Andrej Kramarič, mizar iz Črnomlja, in Marija Lunar, delavka iz Blatnika; Dragoljub Djor-cljević, podoficir, in Marija Weiss, trgovska pomočnica, oba iz Siska.
Umrli so: Ana Flek, kmečka delavka iz Jerneje vasi, 70 let; Ana Spchar, užitkarica iz Dolnje Pakt-, 77 let; Ana Zvab, gospodinja & Butoraja, G8 let; Ivan GorupiČ, šotor iz Loke, 36 let; Jože Vardjan, upokojenec iz Črnomlja, 57 let.
Matični urad Vinica
Decembra ni bilo rojstev, niti porok. — Umrle so: Marija Gašpe-ršč, gospodinja iz Hrasta pri Vinici, 71 let;, Frančiška Hudelja, gospodinja iz Hrasta pri Vinici, 68 let; Marija Hudak, družinska upokojenka iz Sečjega sela: 82 let, in Danica Balkovec, gospodinja <a Vinice, 42 let.
znano posebno delovno dobo iz NOB, zato se jih je precej zaposlilo v raznih gospodarskih organizacijah, tudi izven svoje stroke, zato da bi si pridobili pravico do pokojnine.
Cene nekaterih obrtnih uslug v zadnjem času presegajo že vse meje. Hočeš, nočeš, občan jih je prisiljen plačati, pa še hvaležen je, če obrtnika sploh dobi. Ker ni obrtnih mojstrov, tudi ni vajencev, zato tudi v bližin j i prihodnosti ne morejo priča-kovaji izboljšanja na tem področju.
In vendar bi morali najti neko rešitev! Kazalo bi temeljito analizirati potrebe po obrtnih uslugah in razmisliti o ustanavljanju obrtnih servisov v okviru krajevnih skupnosti. Ti servisi naj bi vzgajali tudi potrbno število vajencev, da bi bilo poskrbljeno tudi za bodoči obrtni kader- Paziti pa bi morali, da bi servisi ne preraščali v večja obrtna ali celo industrijska podjetja, ker bi v tekem primeru občani spet ostali na cedilu glede obrtnih uslug.
Perspektivni plani komun naj bi natančneje in bolj konkretno določili razvojno po1; obrti, pristojni sveti naj bi tej problematiki posvetili
8
več razprave, pa bi se gotovo dalo odpomoči sedanjemu stanju. Pa tudi občani bi morali na sestankih in zborih volivcev dajati predloge za rešitev tega problema, ki se čedalje bolj zaostruje,
J. š.
Tovarišu
Ivanu Gorupiču v spomin
Komaj 36 let star, poln življenjske sile in mladostnega zanosa, prežet z optimizmom in delovno vnemo, nas je pred dnevi nepričakovano zapustil Ivan Gorupič> član lovske družine Loka, ki se je na lovu smrtno ponesrečil. Vse lovce, prijatelje in znance je ta tragični dogodek zelo pre sunil, hkrati pa naš je znova opomnil, da moramo biti na lovu še bolj previdni kot doslej.
Njegovi tovariši se ga bomo še dolgo spominjali, ko se bomo srečevali pri delu ali na lovu po naših topih go-jdovih in travnikih ki jih je tudi Ivan Gorupič ljubil do poslednjega diha.
J. 2.
prašujejo. Razen knjig ima-: mo precej  revij in časopisov.
— Koliko bralcev ste imeli v preteklem letu?
— Lani si je 508 ljudi izpo. sodilo knjige, od tega 64 delavcev in kmetov, 53 uslužbencev, 352 dijakov in 39 občanov raznih poklicev.
— Ali posluje knjižnica vsak dan?
— Odprta je ob delavnikih od 16. do 20. ure.
— Imajo bralci prost pristop h knjigam?
— Deloma. Odrasli si lahko izbirajo knjige sami, mladini pa raje sam strežem. Mladi še nimajo dovolj smisla za red in kaj radi polože knjigo na drugo polico, potem je ne morem najti.
— Ali si mladina izbira primerno čtivo?
— Včasih zahtevajo. posamezniki knjige, ki res niso primerne za mladega, duševno še neizoblikovanega človeka. Saj nimamo dosti takih knjig. Pa vendar. V takem primeru mladinca ali mladinko poučim in jima tovariško svetujem drugo, primernejšo knjigo. Navadno se dajo prepričati.
— Imate s knjižnimi založbami dobre stike, oziroma kje nabavljate knjige?
— Zelo uspešno sodelujemo z Mladinsko knjigo, s Cankarjevo in Državno založbo, medtem ko z mariborsko za-
ložbo Obzorja in s koprsko Lipo nimamo nobenih stikov. Tudi njihovih prospektov ne dobivamo, čeravno bi knjige radi naročili.
— Kaj pa sredstva za nabavo knjig?
— Lastnih sredstev imamo le toliko, kolikor jih dobimo od izposojevalnine, ta pa je zelo nizka. Vsako leto dobimo od občine 700.000 din dotacije. Vsota res ne zadošča, verno pa, da zdaj več ne bi mogli zahtevati. Občina kaže za našo knjižnico najlepše razumevanje, vendar več zaradi pičlega proračuna ne more dati. Upamo, da bo v prihodnje kaj boljše.
— Ste torej kot vodja knjižnice z vsem zadovoljni?
— Nisem zadovoljen z obiskom odraslih občanov v naši knjižnici. Želim, da bi se razširil krog odraslih bralcev, pa tudi mladine iz delavskih in vajenskih vrst.
R. B.
»V knjižnici je mnogo dela, opravljam pa ga z veseljem,« je povedal upravnik črnomaljske Ljudske knjižnice Mirko Kramarič
ČRNOMELJ: okoli 90 odstotkov pobrane dohodnine
Zasebni kmetijski proizvajalci v črnomaljski občini so bili vse do polovice minulega leta precej v zaostanku s plačilom kmečkih davščin, tako da so o tem razpravljali celo na občinski seji. Tedaj pa so odborniki sklenili po vaseh organizirati razgovore s kmeti; pozvali so jih naj svoje obveznosti do družbe poravnajo. In res! Naj je bilo že tako ali drugače, ob koncu leta 1964 je davčna uprava v Črnomlju zabeležila okoli 90 odst. pobranih davščin.
8. mojo pridejo kurirji
Krajevna organizacija ZB Semič bo imela občni zbor 17. januarja ob 9. uri dopoldne j mali dvorani kina. Pogovorili se bodo o reševanju gmotnih težav članov in sprejeli delovni načrt za 1965. Pomagali bodo pri proslavi kurirjev iz cele Slovenije, ki bo predvidoma 8. maja, in pri proslavi Klečke čete v j\di-ju. Za te proslave je že sestavljen osrednji odbor v Ljubljani, s katerim bodo krajevne organizacije v Semiču sodelovale pri pripravah.
Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v
tujini ^ hvaležni vam bodo za pozornost!
Tudi zatetesuu kmetu b©liš® žMjeiiske mmm
(Nadaljevanje in konec) Z večjimi možnostmi novih odkupov bo treba doseči tudi povečanje blagovne proizvodnje. Te možnosti so predvsem v razširitvi odkupa mleka, postavitvi rednih zadružnih dogonov in ukinitvi sejmov na Vinici in v Metliki. Ob tem je treba postaviti pravilo, da rejci iz domačega področja na dogonih zadruge lahko medsebojno menjavajo oziroma kupujejo živino, ki je namenjena nadaljnji reji doma. Ža vse ostale živali pa je zadruga edini kupec na dogonu. Doslej živinorejci tudi niso bili navdušeni za večanje števila krav, ker je bilo premalo možnosti za prodajo mleka. V prihodnje je edini pogoj za izboljšanje tega stanja organiziran odkup mleka in primerna cena za mleko.
Brez dvoma mora biti izboljšanje ekonomskega položaja kmetijskega proizvajalca eden izmed osnovnih namenov kooperacije in na-
še celotne politike. Jasno je, da bo mdividualni proizvajalec še dolgo časa edini sposoben v naših kraških razmerah prehraniti sebe in svojo družino in še prodati del proizvodov. Zato ga moramo zadržati na domačiji. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je družba tudi njemu dolžna zagotoviti ustrezen osebni standard, seveda v okviru njegove proizvodnje, in mu zagotoviti v kooperaciji ekonomsko pogoje za reprodukcijo v proizvodnji. Kooperacijska' pogodba mu mora takšne pogoje zajamčiti. Proizvajalec pa naj razne olajšave, ki bodo v letu 1965 nastopile, pravilno izkoristi. Sredstva naj po možnosti usmeri v povečanje proizvodnje, kajti le tako bo dosegel tudi boljše živ-Ijenske pogoje. V letu 1965 bo celotni četrti davčni razred oproščen kmečkega davka (dohodnine in občinske doklade), zato ne bo prav, če bomo nri tfcjfl ugotov'li bi^V&tio zmanjšanje  proizvodnje. Petnajst
milijonov dinarjev davka, kolikor ga je plačal 4. razred, ne predstavlja velike pridobitve, če ga bo proizva-jelec ohranil v osebno potrošnjo direktno. Lahko pa pomeni veliko več, če vloži ta sredstva v reprodukcijski material in preko povečane proizvodnje doseže večji dohodek.
Tudi v tretjem razredu bodo pogojne oprostitve pri plačevanju davka. Pogoj za to bo določena višina prodanih proizvodov na osnovi kooperacijske pogodbe. V osnovi bo olajšava večja pri večji blagovni proizvodnji, kar pomeni, da bo davka manj za tiste kmetovalce, ki bodo več pridelali in ta višek pridelka prodali zadrugi.
Vsi ti ukrepi in olajšave bodo prav gotovo vplivali na kmetovalce, da bodo skušali doseči večjo proizvodnjo in da bodo pogumneje sodelovali z zadrugo, saj bodo tako wmo rin.?otri{ b°lvše življenjske pogoje. Razen tega bodo letos okoli
KOVICE «®|§fl
KER NI HODIL PO DESNI ...
12. julija lani jc na cesti Vrtača — Semič prišlo do hude prometne nesreče, za katere posledicami je nekaj dni zatem umrl Matija Vidmar.
Tistega dne se je peljal s kolesom po cesti navzdol J. S., v isti smeri pa sta hodila brata Matija in Peter Vidmar. Hodila sta po levi strani ceste in precej na široko ter se kljub, zvoncu za njunim hrbtom nista umaknila. Medtem sc jima jc vedno bolj bližal kolesar.
Matija Vidmar, ki jc že tako hodil skoro po sredi ceste, je stopil šc malo bolj na desno, tako da je kolesar hotel švigniti mimo njiju v sredini. Razdalja med obema pešcema pa je bila vendarle premajhna in kolesar je za-
del Matijo Vidmarja in ga zbil na tla. Pri padcu si je pešec zlomil stegnenico, zaradi njegove starosti pa so pri zdravljenju nastopile komplikacije in jc 14 dni zatem umrl.
Okrožno sodišče v Novem mestu je ta primer pred kratkim obravnavalo in prisodilo kolesarju J. S. iz Strekljevca 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Senat je namreč ugotovil, da sta brata Vidmar s hojo po levi strani ceste tudi pripomogla k nesreči.
Ta primer je ponovno opozorilo, da bi morali tudi ljudje na deželi bolj upoštevati cestno prometne predpise, bodisi pri hoji ali vožnji s kolesom!
v Črnomlju: za prvih 6 mesecev že vse predano
29. novembra lani je stekla nova proizvodnja v Zorinem obratu lesne galanterije in na žagi v Črnomlju. Začetnih te-' žav v tovarni ne skrivajo, saj jih imajo dovolj s privajanjem delavcev na nove tehnološke postopke in tudi zavoljo tega, ker sproti sprejemajo novo delovno silo v priu-čitev. Po drugi strani pa si lahko od novega obrata obetamo najboljše, saj je vsa njegova proizvodnja za prvih šest mesecev lelošnjega leta že oddana za izvoz v Nemčijo Anglijo ter Ameriko. Izvažali bodo naslone-za-fotelje, obešalnike in ročaje za razna orodja. Računajo tudi na uspeh v produktivnosti, ki jo nameravajo že v nekaj mesecih zvišati od dosedanjih 29 proizvodnih ur za obdelavb kubičnega metra rezanega lesa na 15 produktivnih ur.
Nove težave se obetajo v drugi polovici leta 1965, ker dobavitelju bukove hlodovine, GG Novo mesto, manjika tega lesa in ga bo morala
ZORA iskati na južnem trgu, predvsem na Hrvaškem in v Bosni.
Nož v hrbet na vlaku pri Črnomlju
Potniki, ki so se 11. januarja peljali na večernem vlaku Karlovac — Ljubljana, niso slutili, kaj «e dogaja v enem izmed vagonov.. Tu je sedel Osman Karalić, nenadoma pa so k njemu pristopili Suljo šakanović, Derviš Halević in Ale Hrnčič. Šakanović je nekajkrat udaril s pestjo po obrazu Kara lica, tako da je ta padel na okno, razbil šipo in si obrezal roko. Ko je zagledal kri na roki, je potegnil nož in nekajkrat zabodel v hrbet ša-kanovića. Ranjenega šakano-•vića so odpeljali na zdravljenje. Kaže, da je bil med temi potniki, ki so doma iz okolice Bihaća, star osebni spor
Matični urad Stari trg ob Kolpi
Decembra ni bilo rojstev, niti porok. — Umrl je Marko Rezek, star 75 let, iz Desk ove vasi.
Matični urad Adiešiči
Decembra ni bilo rojstev, niti porok. — Umrla jc Magda S kube, oskrbovanka iz Adlešlč, 71vlet.
Matični urad Semič
Decembra ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so se: Ježe Štefanič, mizar \z Kala, in Marija Jankovič, delavka iz Jankovi-čev; Stanislav Kofalt, delavec, in Anica Ivanetič, delavka, oba iz Semiča. — Umrli so: Jakob Starina, užitkar iz Praproč, 77 let; Janez Jenko, upokojenec iz Črmošnjic, 66 let in Mataja Malnarič, užitkar lz Moveme vasi, 80 let.
»Zbiramo naročila za kruh...«
Na vratih sodobne, pred kratkim preurejene Mercatorjeve prodajalne v Gradcu, se je 8. januarja pojavil listek: ZBIRAMO NAROČILA ZA KRUH. Nedolgo zatem so v trgovino že prihajali interesenti:
— Jaz bi ga vzela vsak dan kilogram!
— Meni bo pol štruce dovolj!
In prodajalka je vsakič zapisala ime, priimek in naslov naročnika, čemu so se v Gradcu odločili za tako nenavadno prodajo?
V kraju ni pekarije! Do nedavnega so kruh vozili iz Metlike ali iz Črnomlja, prodajali pa so ga v zasebni gostilni. Ta je že nekaj časa zaprta, nihče drug v vasi pa ni hotel prevzeti prodaje kruha. Občani so na vseh sestankih kritizirali tako preskrbo in zahtevali, naj se to uredi, zato se je Mer-catorjeva trgovina odločila ustreči ljudem. Kako bodo torej organizirali prodajo kruha, nam je še bolj natančno povedala trgovska pomočnica Marija Stipanič:
— Listek smo razobesili zato, da bi vsaj približno lahko ugotovili potrebe prebivalcev, kajti če bi nam kruh ostajal, bi imeli izgubo, saj starega nihče noče kupiti. Od 15. januarja dalje bomo v naši trgovini prodajali kruh, katerega bomo z avtobusom dobivali iz Metlike ali Črnomlja. Okoli 10. ure bo kupcem na razpolago. Imeli bomo spravljenega v posebnih košarah in ga bomo prodajali na tistem koncu prodajalne, kjer so živila, ker posebnega prostora za prodajo kruha žal nimamo. Če bi ob preureditvi lokala na to računali, bi tak prostor lahko imeli. Škoda! Glavno pa je, da bodo potrošniki zadovoljni.
Ia večjo aktivnost v vrstah teiiiisfei
SOSESKE ZIDAK' V VZHODNI SILI KOfcj
Marija Stipanič zbira naročila za kruh v gradaški Mercatorjevi trgovini
Smrt pod vlakom
Razne reči so vplivale na to, da je 6. januarja ob 23,30 skočila pod vlak in umrla Marija Ferjanc, 18, iz Rosal-nic. Zaposlena je bila v podjetju »Komet« v Metliki.
Matični urad Metlika
Oecembra je bila doma rojena 1 deklica. — Poročili so se: Stjepan Gerjević, tesar, in Danica Mago-vac, trgovska pomočnica, oba iz Zagreba; Mladen-Ivan Jerina, električar iz Metlike, in Manja Lešču-nec, predilka iz Bočakcva; Stenko t'ukšinič, kmetovalec iz Grabrov-ca, in Ana Bojane, poljedelka iz Sel pri Jugorju; Jure Makar, de-lavoc, in Danica Sironič, delavka, °ba li Metlike. — Umrli sta: Katarina Radoš, užitkrica iz RadoS, 79 let in Ana Pavlovič, gospodinja iz Metlike. 84 let.
22. decembra so se sestali metliški komunisti na konferenci osnovne organizacije ZK. Sekretarka Reglna Pir je v referatu govorila o smernicah VIII. kongresa, analizirala delo organizacije v preteklem letu in tudi opisala nove metode • dela za prihodnje obdobje.
Zatem so se oglašali k razpravi tovariši in tovarišice in zelo kritično, pa hkrati odkrito obravnavali neaktivnost komunistov* in nekaterih društev, predvsem prosvetnega društva in TVD Partizan, kakor tudi delo družbenih organizacij v podjetjih. Prav tako je bilo v razpravi po. udarjeno, da bi morali biti člani ZK pobudniki Za ustanovitev krajevne skupnosti v Metliki, kjer obstaja vrška komunalnih in drugih problemov, katerim so doslej po-svečali vse premalo pozornosti. Predlagali so več sestankov z občani, organizirala pa naj bi jih Socialistična zveza.
Delegat iz zdravstva je poročal o kadrovski problematiki v zdravstveni službi, kjer manjka zdravnikov in višjih medicinskih sester. Povedal je, da sicer štipendirajo več ljudi, boje pa se, da bi po končanem študiju ne prišli službovat v Metliko.
Med drugim so predlagali tudi uvedbo seminarja za prosvetne delavce, na kate. rem naj bi se podrobneje seznanili z zgodovino NOB, da bi lahko to snov še koristneje podajali pri šolskem pouku.
Sprejet je bil sklep, da se bodo komunisti seznanili s spremembami statuta, z novimi metodami dela in da bo v prihodnje vsak član Zveze _9
V metliškem hotelu vsako nedeljo ples
Hotel Bela krajina v Metli ki je v zadnjem času lepo poskrbel za zabavo domačinov in tudi drugih gostov, saj je organiziral vsako nedeljo ples. Igra metliški kvintet in domačini kaj radi zahajajo na zabavo v teh pustib in dolgih zimskih večerih, tako da dostikrat celo zmanjka prostora — Za razliko od obiska v prejšnjih mesecih, ko je bilo v hotelu vse prazno.
Morda bi kazalo razmisliti ludi o krajšem salirično-za-bavnem programu, ki bi Me Uicane še bolj pritegni] in bi ga lahko izvajali občasno med glasbenim]  odmori. -ni
Dedek Mraz na obhodu
V času od zadnje nedelje do četrtka v letu 1964 je dedek Mraz v Metliki obiskal skoro vse delovne kolekti%re in obdaril najmlajše. Šola je skupno z DPM v nedeljo popoldne pripravila otroško veselje za predšolske otroke, ki so v spremstvu staršev obiskali novoletno prireditev z bogatim' sporedom in dedkom Mrazom v Domu TVD Partizan.
Priprave na konferenco ZK v Metliki
Komunisti v Metliki se resno pripravljajo na občinsko konferenco Zveze komunistov, ki bo konec januarja. Na nedavnem sestanku sekretariata in delegatov mestne organizacije so se pomenili, o katerih glavnih problemih naj bi razpravljali na konferenci. Sekretarka Regi-na Fir je med drugim obrazložila okvirni načrt dela sekretariata, ki se bo posvetil zlasti kadrovskim -in organizacijskim vprašanjem. Več dela kot doslej bo treba nameniti tudi vajencem in kmečki mladini, za boljše idejno delo pa poiskati ustrezne metode. Boljše uspehe bo mogoče dosegati tudi, če bo sodelovanje z drugimi organizacijami v občini čvrstejše kot je bilo doslej.
ND.
• Grški obisk v Beogradu. Prvega februarja bo prispel na uradni obisk v Jugoslavijo grški premier Papandreu. V njegovem spremstvu bo tudi zunanji minister Kosto-pulos. Za ta obisk vlada v grški javnosti veliko zanimanje.
• Kmalu cesta Beograd—Carigrad. V Bolgariji bodo tem:ljito popravili cesto od jugoslovansko meje pa čez Sofijo in Plovdiv do turške meje. Drugo leto imajo v načrtu modernizacijo 350 km, to pa je sektor od Plovdiva do turške meje.
komunistov aktivneje kot doslej posegal v javno življenje na vseh področjih, upoštevaje pri tem smernice, ki jih je članom ZK dal VIII kongres ZKJ v Beogradu.
Ob koncu konference so izvolili nov 7-članski sekretariat in 15 delagatov za občinsko konferenco ZK.
METLIŠKE DROBTINE
% V zadnjih dneh starega leta so potrošniki skoro izpraznili trgovine. Marsičesa je zmanjkalo, tako roz:n, orehov, solate in banan. Pa tudi knjigarna je naročila premalo čestitk, saj jih ,je zmanjkalo že teden dni pred novoletnimi prazniki!
Q Na zadnjem trgu v Metliki je bila bolj slaba kupčija, največ zaradi visokih cen. Jajčka je bilo dobiti vse do 11. ure, ker so jih ženske (e. nile po 40 in 50 din, to pa se je zdelo metliškim gospodinjam predrago. Koreninica zelenega petršilja je veljala 50—60 din, pa tudi druga zelenjava ni bila poceni. Ali se ne bi zadruga mogla ukvarjati s prodajo tega blaga?
9 Letošnja zima je mladino precej razočarala. Za smučanje ni dovolj snega, pa tudi sankači ne pridejo na svoj račun. Otroci želijo, da oi vsaj do polletnih počitnic zapadlo malo več snega.
-dn
Cerkvena zidanica ni skoro nikdar brez vina. Komur ga zmanjka — na spomlad ga zmanjka večini belokranjskih vinogradnikov, — si ga gre-' izposojevat v cerkveno zidanico. Posojajo ga na »rovaš« .. . Pri tem zelo odirajo. Posojajo na 50 odst. Ako si izposodiš en »ferkelj« ali en baril, moraš vrniti pol-drug »ferkelj«, poldrug baril. Seveda gledajo tudi dolžniki, da vračajo s »primerno pobo«. V denarju plačujejo dolg redkokdaj, dasi vino tudi prodajajo v cerkvenih zidanicah, npr. za praznike.«
Kot rečeno, so se soseske zidanice najdlje obdržale v vzhodni Beli krajini. Na žalost o teh zidanicah nima mo nikakih starejših zapi--ov, kar pa je po svoje umljdvo, saj so sprva Vzidanicah uporabljali le lesene rovaše. Ohranjeni sta samo računski knjigi z Božakove-ga in Lokvice in segajo najstarejši zapiski komaj v leto 1907.
Soseske zidanice v okolici Metlike
V vzhodni Beli krajini, to je v okolici Metlike, lahko ugotovimo 17 soseskih zidanic, od katerih je bila mestu najbližja komaj poldrug kilometer oddaljena soseska zidanica v Rosalnicah, naj bolj oddaljena (9 km od Met like) pa zidanica na Kraš njem vrhu nad Radovico. V tem krogu so imele soseske zidanice še  naslednje ""vaši:
Bereča vas Bojanja vas, Bol-draž, Božakovo, Bušinja vas, Dragomlja vas, Drašiči, Do bravice, Grabrovec, Krivo-ški vrh, Lokvica, Radovica, Slamna vas, Suhor in Vido-šiči Pri tem je zanimivo, da sta v dveh vaseh farni cerkvi (Radovica in Suhor), druge vasi imajo podružnice, pri vasi (Bereča vas, Boldraž in Dragomlja vas) pa nimajo cerkve in -so bile tu soseske zidanice osnovane šele v preteklem stoletju pod vplivom sosednjih vasi.
Navadno so soseske zaje male eno samo vas, nekate re pa tudi več sosednjih vasi ali zaselkov. Tako sta bi la v sosesko Božakovo vklju čena Želebej in Rakovec, soseska Drašiči je. zajela še Kr mačino, soseska Vidošiči pa Železnike. Soseska Krivoški vrh je obsegala črešnjevec. Cerovec in Hrib, soseska Do-bravice pa poleg Gornjih in Dolnjih Dobravic še Giršičo in Krivoglavice. Tudi soseski Lokvica in Rosalnice sta vključevali nekaj sosednjih vasi, prva Dolenjo Lokvico in Trnovec, druga pa čuri le, Radoviče in.Svržake.
Člani soseskih zidanic
Število članov oziroma go spodarstev, kd jdh je vklju-
čevala posamezna soseska, je bilo zelo različno, ne glede na to, da se je število v posameznih soseskah spreminjalo, ker so se nekatera posestva združila ali propadla. Ljudje so namreč ponekod pomrli ali pa so zemljo prodali in se izselili v Ameriko ali kam drugam. Tako se je na primer soseska Gra-bovec od nekdanjih 73 hiš skrčila na 45 hiš. Bolj zanimivo pa je, da so nekatere soseske vključevale vse va-ščane, druge samo tiste, ki so imeli vinograde, tretja pa le kmete, medtem ko so se bajtarjev in dninarjev branih.
Prikupnina k soseski
če si je tujec kupil, v va si posestvo ali se je tja priženil, je moral plačati pri-kupnino, ki so jp običajno pobirali v vinu, pa tudi v denarju. Prikupnina je bila v posameznih soseskah različna; znašala je pol vedra ali vedro vina, v novejših časih 15 do 30 litrov vina. Na Gra-brovcu je na primer tak prišlek plačal lodrico (to je pol vedra) vina in 5 goldinarjev Prikupnina na Božakovem je leta 1907 znašala 10 kron, 1909 20 kron, 1937 pa 1000 dinarjev. Spet drugače je bilo na Lokvici, kjer so, kot je razvidno iz računske knjige, leta 1922 zahtevah za pri-kup k soseski 50 kron (ju-
goslovanske veljave), leta 1925 pa 100 dinarjev. Višino prikupnine so navadne določili prikupljene!, to je tisti, ki so se v prejšnjih letih sami prikupili v sosesko. Splošno pravilo pa je bilo, da so revnemu prikupnino znižali.
Nasprotno pa so navadno tistemu, ki se je bil priženil v vas, a se je branil pristopiti v :~>sesko, kasneje prikupnino zvišali. Na Dobravi-cah bi prikupi j enec prvo leto plačal 5 goldinarjev, naslednje leto pa je moral odšteti 6 goldinarjev. Ce pa se je le branil plačati prikupnino, ga je soseska izločila iz svoje srede in mu vaščani niti v nesreči niso pomagali. Tako so na primer v Buši-nji vasi zagrozili takemu, ki ni hotel pristopiti v sosesko: »Ce si ti bo vol stri nogo, ti ne bomo nič pomagali, in če boš gOTel, ti ne bomo gasili!«
Ce je domači sin po očetovi smrti prevzel posestvo, ni plačal mič prikupnine, ker je bil »domorodec«. Izjema je bila na Dobravicah, kjer je vsak vaščan — član soseske, ki se. je ženil, moral sosesM plačati 5 goldinarjev. Prav tako so morali odriniti prikupnino ženini v soseskah  Drašiči  in Vidošiči.
300 kmetom borcem dodelili priznavalnine, ob katerih bodo ti in njihove družine uživali polno zdravstveno zavarovanje. Prav tako bodo še naprej tekla tudi prizadevanja za uvedbo polnega zdravstvenega zavarovanja vseh kmetijskih proizvajalcev.
Iz vseh teh namenov in ukrepov torej lahko sklepamo, da bo treba dati največji poudarek zasebnemu proizvajalcu preko kooperacije tako v proizvodnih, kot v življenskih pogojih. Zato pa bo treba obojestransko izkoristiti vse novosti in ukrepe v našem gospodarskem sistemu, da bomo dosegli čim večjo blagovno proizvodnjo skupno z družbenim sektorjem, tako za potrebe domačega trga, kot za izvoz.
Seveda pa bo treba v mnogočem olajšati delo kooperantom in doseči pravočasno spravilo pridelkov. Posebno v višmskih predelih in tam, kjer je uporaba traktorske Mehanizacije draga ali celo nemo-Soča, bo treba skrbeti za uvajanje Manjših strojev.
Predvsem pa se bo treba v na-^jnjem delu  in programiranju
kmetijske proizvodnje iznebiti miselnosti, ki velja predvsem v vrstah proizvajalcev družbenega sektorja, da nam zasebna proizvodnja ne more v ničemer mnogo pomagati in da o njej ni treba mnogo razglabljati. Danes kmetijske proizvodnje ne moremo več ločiti na družbeno in zasebno, ampak jo moramo povezati v celoto, saj se v taksnem programu obe proizvodnji ozko dopolnjujeta. Na področju 2. razreda — to je bivši prvi davčni razred — bo treba nuditi več strojnih uslug. Program rastlinske proizvodnje mora biti tako usmerjen, da zmanjšuje konice v traktorskem delu in omogoča popolnejšo izkoriščanje strojev. Prav tako bodo morali tudi zasebni proizvajalci pokazati več smisla za organizirano delo in se disciplinirati, saj brez dobrega delovnega načrta ni moč delati. Sklepanje kooperacijskih pogodb ne bo moglo potekati vse leto, pač pa bo treba preiti na sklepanje ob koncu leta za naslednje leto ali vsaj v začetku leta za tekoče leto. Ko-operacijska pogodba mora postati letni proizvodni načrt proizvajalca,
za zadrugo pa osnovni dokument, na osnovi katerega lahko sestavlja tako plan potreb po reprodukcijskem materialu, kot tudi plan prodaje blagovnih viškov. Za upravo za dohodke predstavlja pogodba in njej priključeni odkupni bloki osnovo za izračun davčne olajšave in hkrati pregled zmanjšanja občinskih dohodkov. Vse to bodo morali spoštovati tako v zadrugi kot zasebni kmetovalci, kajti le na ta način uspehi ne bodo izostali.
Odborniki so se v razpravi s predsednikovim poročilom v celoti strinjali in dodali še nekaj dosedanjih slabosti pri odnosih do zasebne kmetijske proizvodnje. Predvsem pa so se zavzeli za nabavo majhnih kmetijskih strojev in za kredite. Menili so, če domača industrija takih strojev ne izdeluje, pa naj se sprosti carina za uvoz. Glede ukinitve sejmov na Vinici in v Metliki je večina odbornikov menila, da bi jih lahko brez škode opustili. Zavzeli so se še za ekonomsko ceno mleka in za izenačitev obračunske vrednosti dolarja v kmetijstvu z industrijo.
Oživljeni
gadje in
belouške?
Še pred leti so vsak pustni torek Metličani organizirali lepo povorko. Domiselno in lepo našemljeni so se tedaj sprehajali po vsem mestu, na trgu pa so priredili zabavni program. Na to pustno slavje so se v Metliki pripravljali nekaj mesecev in vsak zasebnik je s svojimi sredstvi napravil, kar je bilo potrebno. Vsi so radi sodelovali; bili so razdeljeni na »purge«, ki so med sebuj tekmovale.
Zadnja leta je ta lepa navada povsem izumrla, kaže pa, da ne za vedno. Metličani namreč nameravajo ponovno oživeti gade in belouške, ki bodo vsak pustni torek praznovali svoj god. Ljudje so navdušeni nad tem in kmalu bo ponovni usta novui zbor gadov in beloušk. S pripravami pa bo treba pohiteti, saj je njihov praznik že pred durmi. Ker praznuje letos Metlika svojo GOlUetnico, bo ta prireditev lahko še posebna zanimivost. -ni
Napis na soseskem keldru (na ometu) v Bo janji vasi iz leta 1873. — Risala Mladena Brancelj
meHišktei trednik
Jože Dular:
2
UGODEN
NOVEMBER
Industrijska podjetja v Kočevju so novembra zabeleži. la prav lepe rezultate v proizvodnji v primerjavi z novembrom 1963. Medtem ko je vrednost industrijske proizvodnje novembra 1963 znašala 587,5 milijona din, se je novembra 1964 povečala za 48,3 odst. ali na več kot 871,5 milijona. Največja razlika med obema novembroma je bila zabeležena pri Itasu — kar za 305,2 odstotka, pri Elektro za 48,5 odst., v Tek. stilani za 53,5 odst., Kočevskem tisku za 36,9 odst., In-kopu za 16,5 odstotka itd. Vrednost proizvodnje v obdobju januar—november 1964 je bila za 30,6 odst. večja od enakega obdobja leto prej. Tudi tu je ni prvem mestu Itas z 78,2 odst. večjo proizvodnjo, sledi Tekstilana s 27,8 odst., Inkop s 23,5 odst., In-ies z 20,1 odstotka itn. Skupna vrednost proizvodnje v enajstih mesecih je znašala skoro osem milijard £59 milijonov din.
Vnovčens industrijske proizvodnje je bilo novembra za 49 odst. - več kot v istem mesecu leto prej, industrijska podjetja pa so letni plan vnovčene proizvodnje *v enajstih mesecih izvršila s 96,3 odstotka.
174.000 TON PREMOGA
V kočevskem rudniku so do konca novembra nakopali že 174.600 ton rjavega premoga ali za 3,2 odst. več kot v istem obdobju predlanskega leta. Samo novembra so nakopali 14.430 ton premoga. V primerjavi z oktobrom se je izkop premoga zmanjšal predvsem zaradi praznikov.
»Kočevski teden" - da ali ne?
0 programu letošnje turistične dejavnosti v Kočevju
j Dušanke Švigelj ni več
V vsake hišo: DOLENJSKI LIST!
Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo pri ObS Kočevje je na zadnji seji konec decembra med drugim obravnaval tudi osnutek programa turistične dejavnosti v letu 1965, ki ga je pripravilo turistično društvo. Iz osnutka programa povzemamo nekaj misli in načrtov, ki so večinoma za sedaj še vedno samo načrti; uresničitev programa je namreč odvisna od dotacije občine, ki pa sredstev zaradi še nejasnih delitvenih instrumentov z republiko in zvezo še nima zagotovljenih. Znano je, da bo občini primanjkovalo za kritje proračunskih potreb okrog 400 milijonov dinarjev, zaradi česar je morda tudi upravičena bojazen, da bo težko zagotovila za izvedbo turističnega programa predvidene 4 milijone.
V letošnji turistični sezoni bo turistični biro na avtobusni postaji odprt dalj časa, namesto od 15. junija do 30. septembra, že od 1. aprila do 15. oktobra. Da bi poživili turistično in kulturno življenje v Kočevju, bo društvo letos, če bodo le imeli dovolj ,sredstev, organiziralo vrsto turističnih in kulturnih prireditev. V sezoni julij — avgust nameravajo prirediti »Kočevski teden«. Tedaj bo cela vrsta kvalitetnih zabavnih, športnih in drugih manifestacij, športne prireditve bodo organizirali v sodelovanju z občinsko zvezo za telesno kulturo. Od kulturnih prireditev velja omeniti nastope domačih in tujih gledaliških pa tudi folklornih skupin, nastope zabavnih ansamblov itd. Gostinci bodo " organizirali  kulinarično raz-
stavo, v domu telesne kulture pa bodo skušali prirediti večjo umetniško razstavo slik, grafik in kipov, kjer bi se predstavili umetniki s področja Kočevja in Ribnice (Jan, Brudar, šušter, Luke-žičeva, France Mihelič, Jože Centa, Butina itd.). Razstavljali bodo tudi filatelisti in fotoklub. Za uresničitev teh načrtov je potrebnih še okrog milijon din.
Na posvetovanju turističnih društev iz Kočevja in Ribnice so sklenili izdati skupen prospekt za celotno področje, ki bi bil tudi cenejši, kakor če bi izdajali prospekte za vsako področje posebej. Letos bo društvo — ob izdatni podpori domačinov — popravilo in preuredilo turistično kočo v Kostelu, posebna jamarska sekcija pa bo skrbela
Vrstice iz Poloma
Oglašam se iz dalnjega Poloma na Kočevskem. V skromni dvorani smo veselo razpoloženi pričakali novo leto, za kar se posebej zahvaljujemo H. M., ki nam je požrtvovalno stregla. Zima tudi letos ni prizanesla našemu kraju, saj smo pred kratkim imeli kar 30 cm snega. Zaradi tega imamo veliko skrbi in težav. Želimo, da bi nas vsaj pismonoša večkrat Obiskal kot samo ob ponedeljkih in četrtkih. Tudi potujoči kino, ki navadno pride vsako drugo nedeljo, je na nas pozabil in ga že nekaj mesecev nismo videli. Naša želja je, da bi se vse lepo uredilo.
TONE HOČEVAR
za številne podzemeljske jame v bližini Kočevja. V nekaterih jamah so tudi človeške ribice in lepi kapniki, ki jih nekateri turisti odnašajo in s tem siromašijo večinoma še neraziskane in neurejene podzemeljske jame.
Posebno skrb bo turistično društvo posvetilo tudi razvijajočemu se turistično rekreacijskemu centru v Holu ob Kolpi in nudilo tamkajšnjemu društvu vso pomoč. — To je le nekaj drobcev iz bogatega programa turistične dejavnosti v tem letu in če bodo načrti uresničeni, bodo lahko zadovoljni tako tisti, ki so jih izvajali, kakor tudi tisti, katerim je vsa ta dejavnost posvečena — turisti.
Ko je svet za turizem razpravljal o teh stvareh, so med drugim tudi sklenili, da mora statistična služba v prihodnje zajeti vse nočnine turistov na območju občine. Statistiko nočnin turistov sta doslej vodila le hotel in planinska koča, ne pa tudi v zasebnih turističnih sobah, gostiščih, v Dolu, lovskih in turističnih kočah itd.
V petek popoldan so se prebivalci Kočevja in številni znanci in prijatelji ter dolgoletni sodelavci poslednja poslovili od Matilde Švigelj — Dušanke, dolgoletne predsednice okrajnega ter občinskega odbora Rdečega križa Kočevje/ znane družbeno politične delavke, vzorne tovarišice in sodelavke.
Dušanka se ]e rodila 8. decembra 1918. leta, "kmalu po okupaciji pa le pričela aktiv, no sodelovati v borbi proti sovražniku. 1942. leta so jo Italijani aretirali in čas do februarja 1944 je preživela v' zaporu v Benetkah, potem pat ko je pobegnila iz trans-
porta internirancev, je bila ves čas v partizanih.
Čeprav je bila pripravljena sodelovati pri vsakršnem delu, pri vsaki akciji, na vseh področjih, je bila dolgo vrsto' let 2 vsem srcem predana predvsem organizaciji in vodenju Rdečega križa. Prav njenemu neumornemu delu in neomajni ljubezni do soljudi, njeni humanosti se je treba zahvaliti, da je organizacija dosegla tako lepe rezultate, Jtirvoaajatske akcije, predavanja, zdravstveno pro-svetljevanje ljudi v najbolj oddaljenih delih občine, vsemu temu so bile posvečene njene misli, njeno delo, njena prizadevanja. Za vsakega novega krvodajalca, ki ga je RK pridobil, je bil vesela, kakor bi ga pridobila sama, kakor bi sama darovala kri. Dobro je poznala pomen humane akcije, vlogo organizacije in to je tolmačila vsakomur. Svojo neusahljivo energijo je ves čas razsipava-la okrog sebe, spodbujala sodelavce, jih navduševala in vodila. S smrtjo, ki jo je po mučni bolezni iztrgala iz široko zastavljenih, neizpzlja-riih načrtov, je ostala mučna praznina, ki je ne bo moč več izpopolniti.
Zapis ob občnih zborih sindikalnih podružnic
ie Ee o ozimnici in morda še izletih...
PODATKI O OSEBNIH DOHODKIH V KOČEVSKI OBČINI —-?»*— ■ ■■■-—-
Največ zaposlenih s 30 do 40 tisoč
Čeprav je na prvi pogled morda že nekoliko pozno, je rast osebnih dohodkov v kočevski občini v minulem letu vseeno zanimiva. Predvsem je treba poudariti, da so pod osebnimi dohodki mišljeni prav vsi dohodki, kot so nadure, nagrade, premije, boleznine itd. in ne le čiste »plače«. Podatki v analizi za-
dinarji
Razpisna komisija pri upravi
skupščine občine Kočevje
razpisuje delovno mesto
HIŠNIKA
Pogoji: osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj. Prošnje, kolkova-ne s 50 din, pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: skupščina občine Kočevje, urad tajnika.
Komisija za delovna razmerja podjetja storitvenih obrti
»Kovinar«, Kočevje
razpisuje
prosto delovno mesto
orodjarja
Pogoji: strojni ključavničar, vešč popravil in vzdrževanja orodja. Nastop možen takoj.
Jemajo obdobje januar — oktober 1964 in jih bomo deloma primerjali z enakim obdobjem 1963. leta.
V industriji so osebni dohodki porasli v obdobju januar—oktober za 47,8 odst., tO je od 38.491 din na 56.920 din. V povprečju januar —oktober 1963 in januar—oktober 1964 so se preteklo leto najbolj povečali pri ElekUo (50,5 odst.), Rudniku (83, 2 odst.), na Inlesu (za 48,2 odst.) itd. Povprečni mesečni osebni dohodek v kmetijstvu je bil januarja 1964 35.212 din, oktobra lani pa" 42.753 ( 21,4 odst. več); v primerjavi z istim obdobjem 1963 so se povečali za 31,5 odstotka. Precejšen porast osebnih dohodkov so zabeležili v gozdarstvu: medtem ko je bil povprečen mesečni zaslužek januarja še 24.100 din (sezonsko, zimsko delo), so gozdni delavci prejeli oktobra že povprečno 43.510 din ali kar 80,5 odstot. več. V primerjavi z letom prej so se osebni dohodki dvignili za 67,2 odstotka.
V gradbeništvu so se povprečni osebni dohodki dvignili od 26.245 din januarja na 41.564 din oktobra, v prometu (PTT, ZTP, cestno podjetje, avto) s 36.932 na 54.318 din oktobra, v trgovini od 41.376 din januarja na 46.538 din oktobra, manjši porast pa jo bil zabeležen v gostinstvu. Tu so bdli povprečni mesečni osebni dohodki januarja
preteklo leto 30.926 din, oktobra pa 36.922, v obrti so se dvignili od 29.095 din januarja na 41.727 din oktobra, v komunalni dejavnosti pa od 29.239 din januarja na 38.576 din oktobra. Skupno so se v gospodarstvu povečati osebni dohodki od januarja do vključno oktobra za 43,7 odst. ali od povprečno 34.503 din na 49.597 din oktobra.
Povprečni mesečni osebni dohe dek je bil lanskega januarja v družbneih službah 40.454 din, oktobra pa 69.756 din ali 72,4 odst večji.
V analizi so upoštevani vsi tisU, ki so mesečno delali od 180 dO 230 ur. Oktobra je bilo v gospodarstvu največ zaposlenih z osebnimi dohoditi od 30.000 do 40.000 dinarjev (1.002), 738 zaposlenih je prejelo 40—50.000 din, 502 zaposlena 50.000 do 60.000 din, 549 zaposlenih je oktobra zaslužilo 60.000 do 80.000 din, 98 zaposlenih v gospodarstvu pa je tedaj prejelo nad 100.000 dinarjev. V družbenih službah je bilo oktobra največ zaposlenih z mesečnimi prejemki od 60—80.000 (127), nad 100.000 din pa Je v tem mesecu prejelo 64 zaposlenih.
V gospodarstvu je januarja lani zaslužilo do 25.000 din še 31,3 odstotka zaposlenih v negospodarstvu pa komaj 1,2 odstotka. Mesečne prejemke nad 100.000 din je rmelo v gospodarstvu lanskega januarja 0,3 odstotka zaposlenih, v negospodarstvu 0,5 odstotka, oktobra pa v gospodarstvu 2,7, v negospodarskih   dejavnostih   pa že
TE DNI V KOČEVJU
S3 Gradbenemu podjetju UDARNIK iz Zagreba, ki je v lanskih poplavah utrpelo veliko škodo, je DS Gradbenega podjetja ZIDAR iz Kočevja na priporočilo Republiškega sindikata gradbincev Slovenije podaril televizijski sprejemnik za klubsko sobo v novem naselju. Darilo sta v Zagrebu pred Alnevi izročila predsedniku DS Tone Butina in sekretar podjetja Stane Ocepok. Kolektiv UDARNIKA je izrazil željo, naj bi vezi
med obema podjetjema ostale trajne.
■ Kočevski filatelisti so imeli občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov. Med gosti sta bila tudi zastopnik ObO SZDL Janez Arko in predsednik Turističnega društva Kočevje Karol Rig-ler. Društvo ima 35 članov, med njimi 11 mladincev. Po šolah imajo filatelistične krožke. Lani je društvo priredilo dve razstavi, od članov je bilo v krožni zamenjavi odkupljenih za preko 21.000 din znamk, prodali pa so novih izdaj jugoslovanskih znamk v vrednosti 130.000 din. Na zboru so se pogovorili, da bodo uvedli redne zamer^ evalne dneve in sestanke, v letu 20-obletnice osvoboditve pa priredili društveno razstavo. Člani društva se bodo tudi letos udeležili svetovne filatelistične razstave na Dunaju.
—ko.
V kočevski in ribniški občini so teku občni zbori sindikalnih podružnic, ki jim dokončne ocene trenu to še ne moremo dati, ker tso jih imeli šele vy nekaterih, predvsem manjših delovnih organizacijah. Kljub vsemu pa vendarle lahko rečemo, da sindikalne podružnice ne razpravljajo več samo o ozimnicah in sindikalnih izletih, kakor še nedavno, pač. pa je njihova skrb posvečena predvsem drugim, važnejšim proble mom delovne organizacije: proizvodnji, delovni disciplini itd. in prav v tem opažamo tisti veliki pre
ITAS - 2215 ton proizvodov
V enajstih mesecih lanskega leta so v Itasu izdelali 2.216 ton raznih kovinskih izdelkov ali za 80,9 odstotka več kot v istem obdobju lanskega leta. Novembra so izdelali 310 ton izdelkov ali kar za 258,8 odst. več kot novembra prejšnje leto.
■ V prvih enajstih mesecih lani je bilo v 37 večjih slovenskih krajih za 15 odstotkov več nočitev kot leto dni prej. Med obmorskimi kraji je na prvem mestu Portorož, kjer so zapisali 380.930 prenočitev ali za 11 odstotkov več kot leta 1963. Med planinskimi kraji vodi Bled s 307.622 prenočitvami. Med toplicami so imele lani čateške Toplice za 32 odstotkov več prenočitev, Dolenjske Toplice pa za 23 odstotkov več.
■ Trboveljsko gospodarstvo je porabilo do konca novembra lani 1 milijardo 31 milijonov dinarjev za nove investicije. 54 odstotkov sredstev je prispevalo samo gospodarstvo.
■ Po nepopolnih podatkih je slovenska industrija lani proizvedla za 12 odstotkov več kot leto dni prej, kmetijska proizvodnja pa za 6 odstotkov več. Izvoz se je v .prvih enajstih mesecih povečal za 11 odstotkov.
■ V enajstih mesecih lani so kalorične centrale in hidroelektrarne v Sloveniji proizvedle za 7 odstotkov manj električne energije kot leta 1963, s čimer so za 10 odstotkov ostale pod planom. Lani je Slovenija izvozila za 8 milijonov deviznih dinarjev električne energije, uvozila pa do konca oktobra že za 741 milijonov deviznih dinarjev električne energije.
■ V primerjavi z letom 1963 so se cene hrani lani povečale za 39 odstotkov, alkoholnim pijačam za 21 odstotkov, nealkoholnim pijačam za 22, prenočiščem pa za 16 odstotkov.
mik v razvoju samouprave in sploh delovne zavesti proizvajalcev, če prihaja močna pobuda iz vrst neposrednih proizvajalcev za ureditev nagrajevanja, ne pomeni to »borbo za boljše plače« njih samih, pač pa zahtevo, naj bodo nagrajeni po učinku tudi strokovnjaki in strokovne službe. Popolnoma upravičena se mi zdi zahteva proizvajalcev, naj ne bo merilo za višino »plače« naziv »inž.« ali »dipl. ek.« ali »dipl. jur.«, kakor se še vse prepogosto dogaja, pač pa mesto in vloga slehernega strokovnjaka v proizvodnem procesu, njegovo mesto v organiziranju proizvodnje, skratka njegovo delo in vsem vidna prizadevanja za čim boljših uspeh kolektiva! če bo to merilo za višino osebnega dohodka stro-njaka, mu njegova zaslužka ne bo nihče oporekal, saj bo lahko vsak proizvajalec izračunal, da je višina »plače« posledica njegovega prizadevanja, dela in da zaradi tega tudi on, navaden delavec, bolje zasluži. To pa pomeni, poudarjajo neposredni proizvajalci na občnih zborih, naj strokovnjaki kar zaslužijo, samo da tisti dohodek res tudi zaslužijo!
Ko govorijo o delovni disciplini, poudar-
jajo na občnih zborih, da je eden prvih pogojev za uspešno delo, vendar naj Velja za vse proizvajalce, ne glede na to, ali je navaden delavec ali strokovnjak in šef! Na enem takih občnih zborov so člani sindikata povedali šefu obrata naravnost, da načelo discipline velja tudi zanj, da mora tudi on prihajati na delo ob določenem času, drugemu vodilnemu so spet povedali, da ni navada, da bi hodili med delovnim časom na lov itd.
Gozdni delavci razpravljajo spet o drugih, za njih važnih vprašanjih. Malo je namreč mesecev, ko lahko delajo 26 dni. Ne hodijo v gozd, so poudarili, da bi delali 8 ur,, pač pa 10 in več; kadar pa je slabo vreme, pa v gozdu ne morejo delati. Socialno zavarovanje pa zahteva, da delajo po 26 dni, sicer jim ne priznajo ugodnost, zavarovanja. Bi ne bilo za nas dovolj, se sprašujejo, če bi delali 208 ur na mesec, saj končno delamo, če je vreme ugodno, več kot toliko? S tem, ko zahteva socialno zavarovanje 26 delovnih dni za gozdne delavce, jih posredno sili, da delajo tudi ob slabem vremenu. Nato pride bolezen, stroški itd...
F. GRIVEG
Matični urad Kočevje
V času od 11. decembra 1961 do 8. januarja 1S65 so rodile: Marija Nose iz Tisovca — Štefana, Boja Marjanovič iz Oneka — Mirjano, Ljuba Josič iz Rajhenava — Nado.
V Ljubljani so rodile: Nada Je-šelnik iz Mrtvic — Mojco, Hermi-na Hajdinjak iz Kočevja — Andreja, Ivana Mrak iz Kočevja — Alberta, Hedvika Rošelj iz Zeljn — deklico. Angela Šile iz Kočevja — dečka, Marija Tramte iz Kočevja
— dečka, Cecilija Campa iz Kočevja — dečka, Marija Cuk iz Kočevja — dečka, Ladislava Kokelj iz Kočevja — deklico, Silva Konte iz Kočevja — dečka, Marija Dra-goš iz Kočevja — deklico, Erika Sile iz Kočevja — dečka, Francka Stojnic iz Kočevja — deklico, in Nežka Rugelj iz Kočevja dvojčici
— deklici.
Poročili so se: Borislav čelič, zidar iz Medne, in Alojzija Gole, delavka iz Kočevja; Halil Corič, kovinostrugar iz Brčke, in Marija Janež, iz Zeljn; Alojz Sarkezi, živinorejec, in Marija Sarkezi, gospodinja, oba iz Zeljn; Mihael Movrin, poljedelec iz Jelenje vasi, in Bara Vinski, poljodelka iz Straže pri Netretiču; Jože Krizman, pleskarski pomočnik   iz Kočevja,
in Rozalija Božič, natakarica iz Ribnice; Amoif Kovačič, zidar, in Jožefa Hudorovič, gospodinja, oba Iz Zeljn; Jožef Pavlovič, kmetijski delovodja iz Križevske vasi, in Hormina Kovač, delavka iz Kočevja.
V Ljubljani sta se poročila: Pavel Žagar in Katarina Pezdirc, oba iz Koprivnika.
Umrli so: Anton Bizjak, upokojenec iz Kočevja, 56 let; Frančiška Grmovšek, družinska upokojenka iz Dolge vasi, 62 let; Marija Osvald, gospodinja iz Kočevja, 60 let.
V Ljubljani jc umrla Dušanka Švigelj, gospodinja iz Kočevja, 46 let.
Matični urad Vas-Fara
Decembra ni bilo rojstev, niti porok. — Umrli so: Anton Cetinski, kmetovalec z Jesenovega vrta, 82 let; Katarina Obranovič, kmetov alka iz Padova pri Fari, 76 let; Alojzija Stajdohar, delavec iz Banja Loke, 54 let; Marija Cop, kme-tovalka iz Padova pri Fari, 79 let, In Jože Padovac, upokojenec Iz Novih sel, 62 let.
10   DOLENJSKI LIST
Št. 1 (771)
Svečani prazniki ob 20. obletnici osvoboditve
Občni zbori krajevnih organizacij Zveze borcev naj bi bili ogledalo dela organizacije v preteklem obdobju. V Loškem potoku, Dolenji vasi in Grčaricah so že imeli take zbore, v Sodražici in Ribnici pa bodo v kratkem. Do zdaj so precej razpravljali tudi o pripravah na proslavo 20. obletnice osvoboditve. Kakor drugje v Sloveniji, bodo tudi v ribniški občini proslave lepo izvedene. Ob tej priložnosti bodo svečani tudi krajevni prazniki, katerih proslave bodo posvečene 20. obletnici. Na občnih zborih so obravnavali tudi skrb za borce in druga vprašanja iz vsakdanjega dela organizacije ter posameznikov. -r
RSBNICA: DANES 0 KRAJEVNI SKUPNOSTI Z 2200 PREBIVALCI
Na današnjem zboru volivcev v Ribnici se bodo pomenili o ustanovitvi krajevne nili o ustanovitvi krajevne skupnosti za območje Ribnice, Gorenje vasi in Hrovače, na katerem živi okoli 2.200 prebivalcev. Izvolili bodo svet skupnosti, ki naj bi štel l1? ljudi. V obravnavo bo dan predlog kandidatov za člane krajevne skupnosti, kot ga je sestavila krajevna organizacija SZDL. Volivci bodo razpravljali še o kandidatih za spomladanske odbomiške volitve, uvedbi samoprispevka za zgraditev ribniške šole, o predlogu proračuna za leto 1965, davščinah in podobnem.
-r
NOVO SKLADIŠČE V RIBNICI
Trgovsko podjetje Jelka iz Ribnice je lansiko leto kupilo stare Cenetove hleve, ki so jih takoj pričeli preurejati za skladišča gradbenega materiala. Trgovini železnioa, ki Prodaja tudi gradbeni material, skladišč močno primanjkuje, zaradi česar tudi ne rnore nabaviti toliko materiala, kolikor bi ga lahko prodali, z adaptacijo hlevov bodo pridobili 334 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov.
LOŠKI POTOK: šole ne damo nibrnur!
Smrt pod avtobusom
V sredo, 6- januarja, ob 21,30
uri je v Gorenji vasi pri Ribnici avtobus, ki ga je vozil Franc Gornik (53 let), do smrti povozil 41-letnega Ivana Pajniča, invalidskega upokojenca. Ponesrečenec se je močno vinjen vračal iz Ribnice domov, iz neznanih razlogov pa je obležal sredi ceste. Voznik avtobusa ga je zagledal na tako kratko razdaljo, da ni več mogel pravočasno ustaviti in je z zadnjim kolesom zapeljal čezenj. Med poizvedbami so ugotovili, da ffa je nekdo neposredno pred nesrečo videl ležati na cesti.
Trčenje na cesti blizu Sodražice
Poledenela cesta od Zlebi-ča do Sodražice je bila pred dnevi zelo nevarna za motorna vozila, kar sta 6. januarja med vasema Zamostec in Vinica občutila tudi voznika osebnih avtomobilov A. P. iz Sodražice in A. T. iz Vinice, ko sta se zaletela. Poškodb *M bilo, gmotna škoda pa je Precejšnja.
.Is-ega dne in blizu kraja, kJer se je pripetila prejšnja nesreča, je imel srečo v nesreči tudi voznik osebnega avtomobila F. K. iz Sodraži-Ce- Zaneslo ga je s ceste nekaj metrov globoko. Ce bi se nesreča pripetila kakšen me-*T dalje, kjer je bilo drevo, y* se nesreča verjetno huje končno
Pred novim letom so se v ribniški občini pričele letne konference organizacij Zveze borcev. Konference so bile doslej v Dolenji vasi, Loškem poteku in Grčaricah, vseh pa se je udeležilo precej članov organizacije. Toda medlem ko so v Dolenji vasi govorili skoro izMjučno o sprejema-rnju novih - članov (iim tudi sprejeli šest novih članov), so v Loškem potoku govorili o številnih drugih problemih. Predvsem o zaposlovanju borcev, ki jim manjka le nekaj let do upokojitve, o zdravljenju borcev, zaposlovanju žena — mater, ki se zaradi družin ne morejo voziti v službo drugam itd. Menili so, da bi v Loškem potoku lahko organizirali kakšno dsijavnost, v kateri bi se zaposlile ženske; prostor bi dobili, manjka le podjetje, ki bi bilo pripravljeno organizirati v sicer oddaljenem kraju obrat.
Precej huda razprava se je razvila ob vprašanju nadaljne-ga obstoja osemletne šole v
Loškem potoku. Pedagoška inšpekcija je namreč šolo pregledala in ugotovila, da je pouk okrnjen. Inšpekcija je predlagala, naj uredijo še eno učilnico ter tehnično učilnico ter poskrbijo za primeren učni kader, sicer se bodo morali otroci zadnjih razredov voziti v 12 km oddaljeno Sodra žico. Seveda je vest O ukinitvi osemletke med ljudmi zbudila precej hude krvi, na konferenci ZB pa so odločno poudarili, da ne pustijo, da bi se njihovi otroci vozili z avtobusom v šolo, da šole ne dajo in da bodo, če drugače ne bo šlo, tudi prekopali ceste. Ko pa so pričeli o stva^ ri resneje razmišljati, so spoznali, da s samo jezo ne bodo rešili problema; ugotovili so, da zadevo lahko rešijo drugače, z manj hude krvi. Predlagali so, kako in kje bodo   uredili  pbtrebne šolske
prostore, stanovanja za učitelje bi tudi bila, potrebni so torej le še učitelji.
O davkih tokrat niso govorili, ker je ves Loški potok v 4. kategoriji in davkov po najnovejšem odloku ne bodo plačevali. Urediti je treba le še nekatera vprašanja borcev — kmetov in priznavalnine za tiste, ki jih še nimajo.
V kratkem bosta še konferenci organizacij ZB v Ribnici in Sodražici, občinska konferenca (predsednica obč. odbora ZB je Ančka Pakiževa) pa bo februarja. Na občinski konferenci, je dejala tov. Pakiževa, bodo govorili med drugim tudi o pripravah na 20-letnico osvoboditve, do konca pa bo treba letos rešiti vprašanja borcev — kmetov. Skupščina je že sprejela odlok, da se udeležencem NOB od 1941. leta odpišejo vsi davki, od 1942 — 9.9. 1943 90 odstotkov, od 1943. leta dalje pb 9.9. 60 odstotkov in od 1944. leta dalje 30 odstotkov.
Z novim letom: popolno pogodbeno
sodelovanje s KZ Ribnica
Temelj za članstvo v zadrugi je okvirna dolgoročna poeodba, sklenjena najmanj za štiri leta. Proizvajalec obljubi, da bo sodeloval v kmetijski proizvodnji in upošteval predvidene minimalne agrotehnične ukrepe, da bo vse kvalitetno živino vključil v rodovniško službo in da bo svojo proizvodnjo prilaf-gajpi vsakoletnim proizvodnim programom zadruge. Za poc.robnc, proizvodnjo sklepata obe strani posebne pogodbe, npr. za pitanje živine, za proizvodnjo krme in krompirja itd.
Zadruga je letos sklenila s proizvajalci dobavo okrog 300 ton krompirja po 20 dinarjev, zadruga pa je krompir že pogodbeno prodala naprej. Stvar se je jeseni zataknila zaradi sprememb na tržišču. Da bi zadruga zade-
vo r&zvozlala, je skušala sama zvišati odkupne cene na 25 oin, čeprav je bila zanjo prodajna cena še vedno 22 dinarjev- Težave je povečala še manjša krompirjeva letin.-, kakor so pričakovali. Čeprav so kupci načeloma pristali na višje cene, KZ ne bo mogla izpolniti obvez, ker se je stvar preveč zavlekla. Se pravi, da je treba na podobne tržne spremembe pravočasno rergirati in jih upoštevati že pri sklepanju pogodb oziroma pred prodajo. Upoštevati pa je treba^ tudi to, da po tak:.) »zmešnjavah« ljudje naslednje leto težko sklepajo odkupne pogodbe! Ne smemo pozabiti, da mora biti tisti kmet, ki pogodbeno proizvaja, bolje stimuliran kot oni, ki ne sklene pogodbe, in da. navsezadnje, kmet nima rezervnega sklada, iz katerega bi kril primanjkljaj.
Kako priti do malih kmetijskih strojev
Na konferenci krajevne organizacije SZDL v Dolenji vasi, ki se je ob drugem sklicu lc po srečila, so med drugim tudi veliko govorili o problemih kmetijstva. Jože Dejak iz Lipovca je poudaril, da kmet s tem, da izvažajo njegovo živino, posredno tudi ustvarja devize, od tega pa nima nič, saj ne more kupiti niti kmetijskih strojev. Kosilnica bi npr. vsakomur prav prišla, pa je predraga in še veliko carine mora plačati zanjo — čeprav, kakor rečeno —-j ustvarja z izvozom živine devize, če hočemo govoriti o nadaljnjem podružbljanju kmetijske proizvodnje, morajo biti kmetijske organizacije v prvi vrsti sposobne podružbljanje tudi pravilno voditi in usmerjati, nuditi proizvajalcu pravšnjo pomoč in možnost prodaje tržnih viškov. Na konferenci so nekateri tudi poudarili, da pri prodaji živine nekooperant več dobi kot kooperant, kar je popolnoma zgrešeno in niti malo vabljivo za nadaljnje sklepanje pogodb z zadrugo ali komerkoli za sodelovanje.
Ko so govorili o možnostih za podružbljanje kmetijske proizvodnje na področju Dolenje vasi, so poudarili, da je treba najprej urediti vodni režim, da kmetje ne bodo vsako jesen v strahu pred poplavo, do podružbljanja pa bo prej ali slej prišlo samo od sebe, saj ni več veliko kmetov, ki se preživljajo izključno z zemljo, njihova povprečna starost pa je že 56 let.
Na konferenci so govorili še o številnih drugih rečeh, o davkih, kanalizaciji po vasi, javni razsvetljavi ter o gradnji kulturnega doma. na kar se že več let pripravljajo. Na koncu so predlagali za svet krajevne skupnosti šest članov, razrešili stari odbor SZDL in izvolili novega ter se nekoliko pogovorili o spomladanskih volitvah v občinsko skupščino in druge predstavniške organe. Ob tem so poudarili, da bi ne bilo prav nič narobe, če bi kdaj pa kdaj videli ali vsaj slišali svoje poslance.
Posebno dobro se odvija kooperacija v živinoreji, kjer odkupnih cen ne postavljajo vnaprej, pač pa jih prilagajajo trenutnim tržnim razmeram. Trenutno sodeluje z ribniško zadrugo okrog 500 kooperantov, največ živinorejcev Zlasti je na tem področju važna vzreja plemenske živine, ki ima več kot petdesetletno tradicijo, vendar jo še vedno ovirajo neskladja med cenami mesne in plemenske živine.
Ukrepi v zvezi s kmetijskimi cenami so zadrugo precej prizadejali. Njihova lastna proizvodnja je odvisna od nabave krmil, ki pa so se že podražila za 50 odstotkov, živina pa le za okrog 20 odstotkov.
Z novim letom prehaja ribniška zadruga v kompleksno pogodbeno sodelovanje, predvsem v živinoreji. Celotno posestvo kooperanta bo zajeto v kooperaciji, po pogodbi pa bodo določili smer proizvodnje. Zadruga bo proizvajalcu nudila potrebno mehanizacijo za tisto vrsto proizvodnje, ki bo določena na njegovem posestvu. Zemljišča v hribovitih predelih, ki jih bodo npr. lastniki opuščali, bodo dajali na razpolago drugim kooperantom. Kompleksna kooperacija bo v perspektivi lahko privedla tudi do redne zaposlitve, če bo le proizvodnja zavzela tak obseg, de bo zaposlitev rentabilna
...To je bilo, ko je bil Ribničan Matevž še samskosamcat človek, ni imel ne lisca, ne žene in mu je moral robo tovoriti po svetu še lastni široki hrbet... — Tako se začenja prva zgodba v »Suhi robi«, ki jo je leta 1920 uredil Franc Mil-činski, s prelepimi risbami pa opremil umetnik Hinko Smrekar. O tem, kaj vse je skusil Ribničan Matevž, o zelju in žgancih, o ribniškem konju in kdo je neumen — pa še o marsičem drugem vam bomo letos povedali na straneh našega domačega lista marsikaj lepega, zabavnega in poučnega. — Da pa bi kar največ ljudi vedelo, kako je bilo takrat, ko: »... Potem so šli po svet' pozimi in polet' — pa ne samo možje, kar leze ino gre. fcaboro mleka si izgovarja, v torbo kruha, v mošnjo denarja; ko robo vso proda — ni denarja, ni blaga...« —
povabite tudi vi, dragi naročniki, v vrste naših bralcev svojega soseda, znanca in prijatelja, ki še nima DOLENJSKEGA LISTA! Naročilnico zanj ima vaš domači pismonoša!
Skok čez milijardo tudi v »JELKI«
Kolektiv trgovskega podjetja Jelka iz Ribnice je v minulem letu po dosedanjih predvidevanjih ustvaril okrog milijardo 100 milijonov dinarjev prometa in močno presegel letni plan (930 milijonov), ki so ga že med letom povišali za 10 odstotkov. Podjetje ni doseglo tako lep napredek zgolj zaradi višjih cen, pač pa se je močno povečal količinski promet. Najvišji skok v prometu sta dosegli Oprema in Zeleznina, trgovini s tehničnim blagom. Plan v Zeleznind je npr. znašal 87 milijonov, do konca novembra pa so zabeležili že 126 milijonov. Letne plane prome-ta so večinoma izpolnile tudi druge poslovalnice.
V zadnjem letu so prodali tudi veliko blaga (predvsem tehničnega, opreme itd) na garancijska pisma ljudem, ki delajo v Nemčiji, konec oktobra pa so imeli za 53,5 milijona   dinarjev potrošniških
kreditov. Le-teh je iz leta v leto več; tako se je število potrošniških kreditov povečalo od leta 1962 na 1963 za 161 odstotkov, od 1963 na 1964 pa za 99 odstotkov.
Podjetje je zadnja leta tudi že vložilo veliko sredstev za ureditev lokalov, nabavo opreme. Do konca lanskega leta je bilo gotovih za 48,5 milijona investicij, za 23 milijonov pa je bilo v izgradnji (trgovska hiša v Loškem potoku). Iz meseca v mesec večji • promet v samopostrežbo zahte\a razširitev skladišča, v sklopu trgovine pa bodo — ko bodo imeli dovolj sredstev —uredili manjši bife. V Ribnici je  tretoa  preurediti še
poslovalnico Oblačila ter nekatere druge lokale, večino razpoložljivih sredstev letos in prihodnje leto pa bodo porabili za dograditev trgovskega doma v Loškem potoku. Ker bo v stavbi nekaj stanovanj, je del sredstev prispeval tudi stanovanjski sklad občine (15 mili j.), prav toliko pa bodo letos porabili lastnih sredstev. Letos bodo porabili za investicije skoro 48 milijonov
In plan za letos? Pravijo, da bodo skušali ustvariti prav toliko, kakor preteklo leto, to je 1,1 milijarde dinarjev; če bo vse leto manjkalo blaga, bodo postavljeni plan seveda težko izpolnili


REŠETO
si
DOLENJSKI  LIST II
Št. 2 (772)
NESREČE
Nesrečna tretja srna
Pred osebni avto NI 40-35 na avtomobilski cesti pri Mač-kovcu so 8. januarja popoldne skočile tri srne. Voznik Zdenk d Gulin se je dvema izognil, tretjo pa je povozil. Škodo cenijo na 20 tisoč dinarjev.
Dostavni avto zapri pot
Na cestnem križišču v žabji vasi sta 7. januarja ob 18,30 trčila dostavni kombi IMV, ki ga je vozil Vinko Simc, in osebni avto ZG 272-58 z voznikom Ladislavom Uletom. Na vozilih je za 350.000 dimi rjev škode. Do nesreče je prišlo, ko je dbstavni kombi zavijal proti IMV in pri tem zaprl pot Zagrebčanu, ki je pripeljal nasproti;
Obračun z lovskim nabojem
Alojz Butara se je Alojzu Mrgol&tu za neporavnane medsebojne zadeve maščeval tako, da je vanj uperil nabito lovsko puško in sprožil. To se je zgodilo 10. januarja popoldne na Vinjem vrhu pri Šentjerneju, kjer sta vaSOvada Butara in Mrgole. Mrgole je imel s seboj lovsko puško in municijo.- Ko je zadremal, je Butara izkoristil priložnost in ga obstrelil.
Tet je prišel skozi okno
11. januarja dopoldne je neznanec skozi okno skočil v stanovanjsko barako Cestnega podjetja v Gotni vasi in odnesel iz nje za okoli 40.000 denarjev vrednih predmetov. Med drugim so mu ugajali siv plašč, suknjič in usnjene rokavice. Okno je bilo slab.) zaprto, zato storilec ni imel težav, da bi ne izginil neopazno. Preiskava je v teku.
Milijon v ognju in pepelu
Na Zajčjem vrhu je 9. januarja ogenj upepeljil skedenj s krmo in poljedelskimi stroji, kar cenijo na 1,200.000 dinarjev. To je bilo največje gospodarsko poslopje v vasi. Lastnik Jože Turk bo sicer dbbil odškodnino, ki pa ne bo zadosltovala, da bi postavil tako poslopje. Vzroke požara še raziskujejo.
Med 1108 reševalcev—50 nagrad!

Berite in razširjajte Dolenjski list!
Kljub temu, da smo našo novoletno nagradno križanko namenili predvsem zabavi in razvedrilu naših bralcev med prazniki in da zato v njej nismo zahtevali posebno težkih odgovorov, je bilo od vseh 110o poslanih križank več kot polovica nepravilno rešenih.
Reševalci so se motili največ pri besedici 75. vodoravno: gorovje v Franciji in Švici — Jura, pri 128. vodoravno: del avtomobila — zaganjat- in tudi pri 1. navpično, kjer je marsikdo napisa! na koncu besede Žužemberk g namesto k. Ko smo križanke pregledovali, če so pravilno rešene ali ne, so šle seveda vse nepravilne rešitve v koš.
Na žrebanju, ki je bilo v torek, 12. januarja dopoldne v prostorih uredništva Dol. lista, so bili izžrebani naslednji reševalci:
1. nagrado — 10.000 din dobi: Branko Pajnič, Bukovica 18, p, Ribnica;
2. nagrado — 5.000 din: Fa-nik Kozinc, Žabje G, p. Sevnica;
3. nagrado — 4.000 din: Anica Spendal, Biška vas 10, p. Mirna peč:
4. nagrado — 3.000 din: Rezka Kunštck, Sevnica, Heroja Maroka 9;
5. nagrado — 2.000 din: Lojze Keglovič, Paderšičeva 8, Novo mesto.
45 knjižnili daril bodo prejeli:
Julijami šaver, Dol 2, p. Stari trg ob Kolpi; Viima Šterk, Stari trg ob Kolpi 17; Vinko  šprajcer, Ljubljanska
9, Novo mesto; Milan Bav-dek, Gorenja vas 21, p. Ribnica; Jože Žefran, Veliki Gaber 32; Jože Sever, Trebnje 69; Žani Verderber, Dragatuš, 21; Ivan Jazbinšek, Sevnica, Cesta na grad 20; Jože Iljaž, Bizeljsko 39; Miša Smrke, Ljubljana, Tržaška 122 a; Ka-tjuša Suhy, Novo mesto, Streiiška 5; Franc Paulovič, BuSeca vas 3, p. Cerklje ob Krki.
Ani Golob, Mirna 32; Ciril Maren, V. P. 9(550-32, Prizren; Edi Hrovat, Novo mesto, Petane 1; Nada Zec, tovarna Labod, Novo mesto; Hedvika Hrovat, Novo mesto, Šmihel-ska 35; Drago Dukovčič tovarna Bel t, Črnomelj; Ivan Tinta, Novo mesto, Cankarjeva 10; Franc Izgoršck, V. P. 9234-18, Beograd; Minka Šnja-rić, Tuškanova 25/111, Zagreb; Dragica Kavšek, Brod 33, Novo mesto; Katerina Miheči-nec, Kot 36, p. Semič: Marija Hudoklin, Šolsika ulica 15, Novo mesto.
Eli Štirn, Koštlalova 16, Novo mesto; Gregor Butenko, Semič 18 a; Tatjana Žunič, Zagrebška, stolpič A, Novo mesto; Marija Sobar, tovarna zdravil Krka, Novo mesto; Polde Grahek, Majde Šile 8, Novo mesto; Ana Ban, Brestanica 100; Mateja Novak, Martina Krpana 34, Ljubljana; Zdravko Kavčič, Kristanova 5, Novo mesto; Jože Sobar, Ragovska 2, Novo mesto; Ana Bencina, Čakovec, Prešernova 38; Martin Bauer, Trata 2, Kočevje.
Damijan Vahen, Kap3le pri Brežicah; Rudi Mihelin, pljučna bolnišnica,  Novo mesto;
Marija Poreber, Uprava za dohodke Novo mesto; Vinko BorOvnik, Topolščica 98; Jože Ogrinee, Studenec 52, pri Sevnica; Marija Mate, Gorica vas 14, Ribnica; Jože Koželj, Tržaška 3, Ljubljana; Bojan Malic, Cesta herojev 8, Novo mesto; Anton Husič, Naselje 20, Bregana; Zdravko Božič, Zabukovje 69 nad Sevnico.
Vsem izžrebanim reševalcem naše novoletne križanke prisrčno čestitamo! Denarne in knjižne nagrade jim bomo poslali te dni po pošti, vse naročnike pa vabimo' da sodelujejo tudi pri naslednjih nagradnih križankah. Prvo večjo bomo objavili prihodnji mesec v naši jubilejni številka!
Rešitev novoletne križanke
VODORAVNO: 1. želimo vam srečno novo teto, 22. uren, 23. Da-kota, 24. lovec, 25. baretka, 27. živ, 28. leto, 29. oktitve, 31. enak, 33. Mars, 34. etiketa, 36. iznoiiti, 38. opevam, 40. mrcina, 41. set, 42. matineje, 44. Beara, 45. ker, 47. para, 48. Kvan) C(ankar), 49. ej, 50. kovina, 51. BC, 52. ki, 53. radič, 56. ost, 57. Riga, 59. adut, 61. ozek, 63. dr, 64. AP, 66. čoln, 68. epi, 69. D(olenjski) L(ist), 70. krt, 72. penicilin, 75. Jura, 77. AP, 79. aut, 81. namiliti, 82. ikona, 84. Trebnje, 86. Opatija, 87. njo, 88,. iti, 90. NR, 91. roj, 92. Crna gora, 93. akacija, 96. odeja, 98. JA, 99. atoli, 100. Suez, 101. vile, 102. saje, 104. Igo, 105. faze, 107. one, 108. itd. 109. VU, 111. Igo, 113. NV, 115. cer, 116. mama, 118. era, 119. rojiti, 122. polniti, 124. ekipa, 126. zalajati, 28. zaganjač, 129. so-nemeter. 132. Avala, 133. gad, 134. Tatre, 135. Ivanka, 137. ako, 138. Na, 139. ar, 141. in, 142. od, 143.
dne, 144. Akra, 145. avanturisti.
NAVPIČNO: 1. Žužemberk. 2. Eritreja, 3. levica, 4. in, 5. odeta, 6. vata, 7. ako, 8. MO, 9. sto, 10. raki, 11. članek, 12. Novoteks, 13. oves, 14. ne, 15. ocet, 16. oba, 17. lakota, 18. Er, 19. Temnica, 20. otavec, 21. nasmetiti, 26. kraj, 28. Lena, 30. TZS, 32. nimaniči, 35. Kirgiz, 37. IS, 39. pi, 43. Arago-gonija, 46. rotacija, 47. pir, 52. dolar, 55. ček, 56. ornitologija, 58. Al, 60. deratizacija, 62. Kranj, 63. demagogija, 65. pita, 67. njo, 71. tuj, 72. papati, 73. Iliri, 74. Li, 76. UNICEF, 78. perje, 80. tedaj, 81. nona, 83. koks, 84. Trdina. 85. boa, 89. IJ, 90. Novo mesto, 94. Au, 95. Američani, 97. element, 98. jadrati, 102. stepe, 103. ev., 106. Zeta, 110. ura, 112. otava, 113. noga, 114. vlada."117. akord, 120. olika, 121. Itaka, 122. pagat, 123. NN, 125. imen., 126. zrak. 127. ilov, 130. OAD, 131. Eva, 136. NR, 138. NN, 140. RI, 141. i. t.
Karel šmid/ frizerski moM 12 Novega mesta, nam je pred novim letom pr»C* v uredništvo 5,5 kg težko rdečo peso, kakršna \ y Sotovo zraste le redkokdaj. Peso je lani prid£ na vrtu pri svojem vinogradu Franc Rajterič iz ^asi 8 pri Bizelj-skem. Posevek je gnojil z nitr"**ai°rn, prav nobena pesa pa ni bila lažja od pol ?f a*na- Ko smo največjo peso fotografirali, smo ?? njo stekleničko od tuša, da si boste laže pre« ™» izredno velikost priljubljenega sadeža.
Saljivci obirajo !slȤki promet
Zločinci brez »obraza«
Že dalj časa je znano, da imajo institucije, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in zbiranjem dokumentov o bivših vojnih zločincih, nacističnih funkcionarjih, esesovskih komandantih in krvnikih, velike težave, da ohranijo zbrani material. Pogosto se namreč primeri, da obtožilnd dokazi ali fotografije »izginejo« na poti do pristojnih sodišč ali celo pozneje, na samih sodiščih. Okoli 30 odst. dokumentov za procese, ki jih pripravljajo pred zastaranjem vojnih zločincev, gre tako v nič.
Nedavno se je pripetil značilen primer. Med materialom, ki ga je specialno sodišče v Ludvvigsburgu poslalo policijskim oblastem v DUs-
seldorfu, da bi po priloženih totografijuh identificirali naciste, ki žive seda; pod drugim; imeni na prostosti, so bie tudi: slike nekega esesov-skega komandirja. Čez nekaj dni so- policijske oblasti obvestile sodišče v Ludvvigsburgu, da esesovca na sliki ni moč spoznati. »Neznana oseba« je — kot že večkrat prej — uničila fotografije do te mere, da niso več predstavljale zanesljivega dokaza.
Na srečo je imelo sodišče v tem primeru kopije fotografij, v prihodnje pa bo — poučeno s takimi primeri — vsak dokument razmnožilo, preden ga bo uporabilo na širši bazi. Tako namreč delajo tudi ostale ustanove za odkrivanje vojnih zločincev.
Prvi trije novi naročniki so že izžrebani!
Posebej sporočamo danes vsem našim bralcem, da se je od 1. do 12. januarja na novo naročilo na naš domači pokrajinski tednik 262 ljudi iz vseh občin našega področja in Dolenjcev, ki živijo drugod po Sloveniji in vsej republiki. Sklenili smo, da bomo iz njihovih vrst vsak teden izžrebali 3 nove naročnike, kar se je v torek opoldne prvikrat zgodilo:
1. Alojz Slavec, Retje 60. p. Loški potok
— dobi prvo nagrado tega tedna — 2500 din;
2. Alojz Podgoršek, Pišeee pri Brežicah, in
3. Mihael Baljkovac, Kolodvorska 1, pošta Črnomelj — pa dobita vsak po 2 lepi knjigi Dolenjske založbe v Novem mestu.
Nagrade smo danes poslali po pošti — prihodnji teden pa bomo spet izžrebali 3 nove naročnike. — POSEBNA PRESENEČENJA pripravljamo za prihodnje tedne! Zato nam pomagajte tudi vi, dragi »stari naročniki« in-bralci Dolenjskega lista, uresničiti prav v tem času naše dolgoletno geslo: V VSAKO HIsO — DOLENJSKI LIST!
V zadnjem času so neznane osebe trikrat obvestile znane evropske letalske družbe, da so v njihovih letalih tempirane bombe. V prvem primeru je moralo letalo takoj po vzletu z Dunaja zopet pristati, v ZUrichu so letalo nekaj ur pridržali zaradi temeljite preiskave, v tretjem primeru pa je moralo letalo v Frankfurtu nepričakovano prekiniti let proti Milanu.
V ZDA imajo letalske družbe vsak teden povprečno tri primere, ko jih ljudje svarijo pred skritimi bombami v letalu, bodisi iz zlobe ali zato, ker se imajo za izredno »duhovite«. Za letalsko druž* bo pa pomeni vsaka najava bombe veliko neprijetnost. Samo zadnje leto so v Združenih   državah ' obsodili 15
»šaljivcev«. Naposled a .eksplozije skritih bomb naiiiih že večkrat spravile ol3 11 Jen je mnogo ljudi-
tjžbenci letalskih družb rriSP zadevo zelo res-' Par kdo omeni bombo, čep' v ^em trenutku ne Presoditi, ali gre za nSc« šalo ali pa za resnično p^jo ali opozorilo.
Kuharska veščina in turizem
Kuharska veščina močno vpliva na širjenje turizma. Dognali so, da poveča dobra kuhinja turistični promet za 70 do 90 odst. Na Sardiniji ta podatek zelo upoštevajo. Ustanovili so delegacij p nacionalne akademije kulinarstva, kj naj najbolje valorizira tipična jedila te pokrajine.
Razveselite znance
in prijatelje z DOLENJSKIM LISTOM!
Ženske se R£ir§j jezijo
,:'adi česa se ljudje dah-dar. J^ijo?« To vprašanje ;e ilavil 2000 Nemcem in Nefarn institut za demasko-pijLv Alhensbachu ob Bo-det>'In Jezeru v Zahodni Kot so ugotovili v dež1, gospodarskega čudeža«5 še vedno mnogo stvari radi katerih se ljudje ■e4 visoke cene (73 od-stoiV)' Pomanjkanje denarja ( odst°tkov), slabe ceste (3llStotk°v> so glavni vzroji Jezo. Na četrto mesto s0 Uvrstila nadlegovanja, ;/airr'i »bogati svet«, vlada i0 riniki. Na svoje delo se ie£m° 26 odstotkov anke-{irr Nemcev, na svojega šeC le 16 odstotkov, žene se !e zaradi visokih cen in keI denarjem, namenjenim za'Spodinjstvo, ne morejo sB|P' toda kljub temu se žef'- navadno dokaj manj .e-i 't moški. Glede na sta-Jr(/ekUnjaj0 najVeč 30-40-letf?t0ški' najmanj pa šest-
Kdo bo uje! Jožefa
T@peI©¥Ška?
Uslužbenec PTT pošte Brestanica, tovariš Jože Topolovšek, je od 7. novembra do 31. decembra 1963 pridobil za naš tednik kar 403 nove naročnike in s tem dosegel največji uspeli vseh naših dosedanjih akcij. 3. januarja 19(M smo mu zato izročili naše takratno prvo darilo — moped ui še posebej večjo denarno nagrado.
Na Topolovškov primer smo se spomnili, ko začenjamo novo dvomesečno akcijo za pridobivanje novih naročnikov. Je na Dolenjskem, Kočevskem in v Spodnjem Posavju še kak Topolovšek? Iskreno bi mu privoščili prvo nagrado, ki smo jo medtem pripravili:
{MOPED
I za uslužbenca PTT na na- j
I šem področju, ki bo pri- |
dobil največ novih naroč- I
1 nikov! Tri naslednje naj- 1
I uspešnejše       uslužbence f
I PTT, ki bodo sledili letos- f
I njemu prvaku, pa čakajo f
1 3 transi.storski radijski j ! sprejemniki!
I    Uspehe prvih 12 januar- |
I skih dni danes že objav- I
1 ljamo. Prezgodaj je vsako i
1 ugibanje, vendar pričaku- §
f jamo največ novih naroč- [ 1 nikov s    področja občin
1 Kočevje, Krško in Rlbni- |
1 ca, nato pa   iz   sevniške, i
I brežiške in trebanjske ob- I
i čine. Seveda tudi pošte v j
1 občinah Črnomelj, Metlika I I in  Novo mesto ne bodo
f zaostajale. Začenja se nova | I tekma — njen cilj je: 25
tisoč IZVODOV NAKLA-
I DE   DOLENJSKEGA   LI- 1
STA!
■pf ■:'■:'.)». 1
Najkrajša sodna obravnava
V najkrajši sodni obravnavi, kar jih pomni zgodovina britanskega pravosodja, so pred kratkim obsodili 33-iet-nega morilca Ramseya Shan-nona na dosmrtno ječo. Sodna obravnava je trajala vsega 52 sekund in na njej so izgovorili le 77 besed. Od teh je obtoženec povedal dve, državni pravdnik in sodnik pa preostale. Prič niso zaslišali. Shannon je julija lani z 28 vbodi jaji z nožem umori! svojo prijateljico.
VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA P0MA» ★ VIHARNA POMLAD *
5. — »Pusti me, doktor Lojze, bom že sam prišel do tjaj« Partizanski doktor je zmajal z glavo: »Sam ne boš mogel. Samo pol ure je do Sovinje peči, s teboj grem, potem pa pohitim v brigado.« — »Ne, ne greš, sam pojdem! Zaradi enega ranjenca ne boš zapustil brigade, če bi se nama kaj zgodilo, ostane vsa brigada brez zdravnika. Glej, saj gre!« In ranjeni partizan je odšepal po pobočju.
6. — Okrog polnoči je starega Smonkarja prebudilo trkanje na okno. »Kdo je?« »Ranjen partizan... Me vzamete pod streho?« Smonkar je naglo stopil pred hišo. Pod oknom je v snegu ležal partizan Tine. Za pol ure dolgo pot je bil potreboval šest ur. Moči so ga bile zapustile prej kot je menil, in v globokem, mokrem snegu, se je po štirih vlekel do Smonkarja dolgih šest ur. 1 - ' -
7. — Tineta je prebudilo petje. Ljudje v tistih časih niso mnogokrat peli, če pa so, so peli partizanske pesmi. Tine je prisluhnil: »V temnem gozdu...« Skozi luknjo v slamnati strehi se je svetil bel oblak na čistem, jasnem nebu. Že dlje ko pet tednov je Tine ležal tam, kamor so ga skrili tisto noč pod slemenom vrh skednja.
8. je\,?0zabil bi na kljuvanjc v nogi, če bi smel 0o. "J Vne dejal Smonkarju, ki mu je bil prinesel k<j:i. Tin«J' *u na senu?« je zarentačil Smonkar in 00voli 11111 «ie **a* Prav- Vedel je, da noben kmet ltfmU inn,komur kaditi na senu. Toda Smonkar se je »m jJo^0staviI v seno leseno koritce: »Nad tem
% anJ Puhali   ' Tobaka   ' 1>a bova'že- Ga bom pa
Saša Dobrila: ARG0NHTI
iiiniii'H""!':i;iiih!;:i; ......-.m      ^\^k^^ ».;■',■<». -m. . :;.i:;:H,!:s->r.:,!ir.,;.j       ;■:;»>< ■, i:i.;;;,;!:;: /ian.!.ii:;n:ii,;;. ..„.u&iMii
• •acuMllitiHUl
Nadležen brbljavec v razgovoru-z modrijanom ni znal nehati. Ker je Aristotel vztrajno molčal, je širokoustnež le pomislil, da njegovo besedičenje ni zaželeno in je vprašal:
»Morda te dolgočasim in moje besede motijo tvoje globoke misli?«
»Oh, ne,« je odvrnil Aristotel, »kar nadaljuj, saj te tako ne poslušam.«
* * *
Razprtije med Grki so bile voda na Filipov mlin. V Atenah sta bila takrat dva tabora, za in protimakedonski. Na čelu zadnjega jc bil znani govornik Demosten, ki je strastno nastopal proti Filipu s plamtečimi govori, ki so jih imenovali »filipike«. Vse to pa ni preprečilo makedonskega napredovanja.
Na večjem ljudskem zborovanju je hotel govoriti tudi Demosten, toda ljudje ga niso hoteli poslušati. Tedaj jim je dejal:
»Povedati sem vam hotel samo zabavno zgodbico.«
Ljudje okrog njega so utihnili in začel je:
»Mlad mož je vročega poletja najel osla, da bi na njem jahal od Aten do Megare. Med potjo se je utrudil in legel v oslovo senco. Temu pa se je uprl oslov gospodar, ki je trdil, da je potniku posodil samo osla, ne pa njegove sence.«
Po teh besedah je Demosten zapustil govorniški oder. Poslušalci so ga začeli nestrpno spraševati: »Stoj! Povej, kako se je končal prepir?« Demosten je vzdihnil:
»Kako to, da se za oslovo senco tako živo zanimate, nočete pa poslušati tistega, kar bi povedal v korist našega mesta?«
* * *
Nekoč je Fokion, atenski vojskovodja, vzkliknil Demo-stenu:
»Tebe bodo Atenci umorili!«
»Da, če bodo ponoreli; tebe pa, če pridejo k pameti.«

— Zdi se mi", da sem vam zdaj   prišel   do   živca ...

iii»iMitMiiiii*iiiw*»iiii>tiiiiiaMinHWMiHa«wwH
10 milijonov
šipkšanjjh oh red i I
Komunalna banka v Brežicah je v letu 1964 izplačala vlagateljem hranilnih vlog 9 milijonov 994 tisoč dinarjev obresti. Vseh vlagateljev je bilo v preteklem letu 2.364. šte-vDo občanov, ki vlagajo svoje prihranke v banico, narašča, pa tudi posojilo, jemalcev je vedno več. Lani jih je bilo 3.021, odobrenih preditov pa 1S8 milijonov dinarjev.
Tudi na Stankovem so si zgradili
Občani določajo program KS v Dobovi
Po vaseh dobravskega okoliša pridno sklicujejo sestanke, na katerih se dogovarjajo za kandidate, ki naj bi zastopali občane v občinski skupščini. Tudi o krajevni skupnosti in njenih nalogah veliko razpravljajo. Ustanovili jo bodo na zboru volivcev v Dobovi. Sklicali ga bodo še v tem mesecu. Krajevna skupnost bo obsegala vasi: Dobo-va, Mostec, Sela, Rigonce, Loče, Mihalovec, Gabrje, Mali Obrez in Veliki Obrez. Številni predlogi sprejeti na sestankih po vaseh, določajo delovni program krajevne skupnosti, ki ga bodo na skupnem zboru volivcev še dopolnili.
Vodovod na Stojanskem vrhu je pokvarjen
Ljudje na Stojanskem vrhu imajo težave z vodovodom. Občinska skupščina v Brežicah je pred nekaj leti omogočila, da so ga zgradili, zdaj pa ne dela in ga bo treba popraviti. Za ta dela bo moral poskrbeti zavod za komunalno dejavnost.
V Pošteno vas avtomobil ne more priti
Prebivalci Poštene vasi, ki leži na območju krajevnega urada Cerklje, so se odločili da bodo letos popravili pot. Ta vodi -do njih mimo Bušeče vasi. Pravijo, da je taka kot hudourniško korito. Nobene vozilo ne more priti v vas tudi reševalni avtomobil ne čeprav je sila še tako velika. Vas šteje 10 gospodinjstev. Za ureditev poti bodo domačini prispevali po svojih močeh. Pripravljeni so delata, za finančna sredstva pa so se obrnili na občinsko skupščino.
Vasico Stankovo s šestimi hišami na pobočju Gorjancev v brežiški občini poznajo pretežno le prebivalci sosednjih vasi kot so Globočice, Mrzlava vas, Velike Malence in Krška vas. Po osvoboditvi so v tej vasi prebivalci dosegli prav lepe uspehe. Leta 1954 so napeljali elektriko, ki jim je končno zamenjala smrdeče petrolejke. Danes si življenja brez nje sploh ne morejo /misliti, saj jih preko radia povezuje s svetom. Tudi s potjo so imeli velike težave. Edina zveza jim je bila razdrta kolovozna pot ob potoku pod vasjo, ki se izliva za Vel. Malencami v Kr-
fcdiirod
ko. V letu 1960 jim je uspelo urediti cesto od križišča proti Globočicam do vasi. To je bil zanje velik uspeh, saj lahko pridete zdaj na Stankovo z vsemi vozili. Preostal jim je še tretji problem: pitna voda.
Zelja po vodovodu je tlela v mislih že dolgo pred tem, preden so jo uresničili. Edini izvor pitne vode so imeli pod vasjo, kamor so hodili z brentami, kar pa je bilo pozimi zaradi poledice posebej  težavno. Po predhodnih
Veliko izdajo za srečo
Lani so v Brežicah prodali za 6,867.000 dinarjev rednih in izrednih srečk Jugoslovanske loterije, Športne napovedi in Lota. To je za tako majhno mesto kar velika vsota. Rednih srečk loterije so ljudje pokupili za 3,833.000 dinarjev, srečk Športne napovedi za 2,326,000 dinarjev in Loto srečk za 707.000 dinarjev. Tudi tukaj je bil presežen plan — kar za 1,700.000 dinarjev, številke pri dobitkih so precej manjše. Po en dobitnik je prejel 100.000, 80.000, 40.000 in 20.000 dinarjev od Jugoslovanske loterije. Pri športni napovedi so znašali dobitki 135.000, 125.000, 79.000, 85.000 in 45.000 dinarjev. Pri obojih je bilo še precej malih dobitkov. Igralci Lota so imeli manj sreče in so zadeli le manjše vsote. Tudi za novoletno loterijo je bilo precej zanimanja in prodanih je bilo nekaj več kot polovico vseh srečk v vrednosti 200.000 dinarjev.
Priprave na občinsko konte renco ZK v Brežicah
23. januarja bo v Brežicah redna letna konferenca Zveze komunistov v občini. O njeni vsebini je na zadnji seji razpravljal občinski komite ZK in hkrati ocenil tudi delo krajevnih konferenc. Bilo jih je 14 in so ugodno potekale. Veliko razprav je bilo namenjenih komunalnim vprašanjem. Konference v podjetjih so bile še posebno živahne. V delovnih organizacijah se zadnje čase pozna večja dejavnost sindikata. Skoraj povsod so na konferencah razpravljali o izboljšanju vsebine dela v Zvezi komunistov, za kar Je dal VIII. kongres dragocene napotke.
Člani občinskega komiteja so obravnavali tudi naloge obdobju. Predlagali so razne oblike seznanjanja s kongresnim gradivom. Občinski komite bo povabil k sodelova-
Novo v Brežicah
■ Nocoj bo slovensko ljudsko gledališče iz Celja gostovalo v Brežicah. Za naše občinstvo so gostje pripravili uprizoritev komedije Normana Krasne »Nedeljska ljubezen« Predstava bo ob 20. uri v Prosvetnem domu. Za gostovanje celjskih gledališčnikov je med ljudmi precej zanimanja in že v ponedeljek Je bilo veliko povpraševanje po vstopnicah. Zavod za kulturo planira za letos še več gostovanj, če bo sklad za kultur-no-prosvetno dejavnost odobril za te namene potrebna finančna sredstva. Samo z vstopnino se stroški gostovanj v nobenem primeru ne morejo kriti.
H V Narodnem domu so z januarjem podražili kosilo za abonente od 250 na 300 dinarjev. Abonenti žo nekaj mesecev s hrano niso bili preveč zadovoljni, po podražitvi pa so se obroki izboljšali. Vsi ki se hranijo v tej restavraciji, želijo, da bi tako ostalo Predvsem pričakujejo bolj pestre jedilnike ali pa dva različna me-
Matični urad Artiče
Decembra ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so se: Marijan Peterkovič, strojni ključavničar iz Llbne, in Ana Kos, poljedcl-ka iz Spodnje Pohance; Franc Petan, delavec iz Sromlja, in Friderika Lipar, poljedelka iz Volčja. — Umrla je Marija Vahčič, posestni ca iz Treboža, 81 let.
nuja, kot je uprava v začetku že obljubila.
Abonenti tudi predlagajo, da bi uprava doma doma sklicala z njimi sestanek, na katerem bi se pogovorili o njihovih željah, predlogih in kritičnih pripombah. Na tem sestanku bi lahko tudi izvolili nekajčlanski odbor, ki bi v prihodnje vzdrževal redne stike med upravo in abonenti.
H V preskrbi z zelenjavo, sadjem, jajc in drugimi živili se po Novem letu razen cen ni nič spremenilo. Na trgu je bilo v soboto precej endivije po 280 dinarjev kilogram. Jajc je nekoliko več, kot jih je bilo naprodaj v decembru, vendar so še vedno po 50 in 55 dinarjev Jabolka prodajajo po 120, 130, 150 in 160 dinarjev kilogram. Kislo zelje in kisla repa sta po 100 dinarjev kg, sveže zelje v glavah po 60, čebula po 100 dinarjev kg, sir in smetana pa po 90 dinarjev merica.
Zelenjavna trgovina je dobro založena z radičem s čateške vrtnarije. Kljub temu, da je po 400 dinarjev kilogram, ga gospodinje precej pokupijo. V trgovini imajo naprodaj tudi novi ! krompir iz Dalmacije po 140 dinarjev kilogram. Običajen domači krompir je po 60 dinarjev kg, endivija po 260 dinarjev kg, kislo zelje po 100 in kisla repa po 90 dinarjev kilogram Jabolka so po 120 dinarjev kilogram, torej cenejša od tistih na trgu, zato pa tudi slabše kakovosti. Na zalogi je tudi dovolj pomaranč in banan.
nju delavsko univerzo, ki naj bi pripravila nekaj javnih razprav in predavanj. Razprave o vsebini kongresa naj ne bi bile le občasna akcija, ampak sistematično seznanjanje občanov z bistvenimi problemi in nalogami, ki naj vsakogar usmerjajo pri nadaljnjemu delu.
MLADINO BI RADI ZADRŽALI DftMA
Na Cerkljanskem je vedno manj prebivalcev, ker se mladina sproti odseljuje v industrijska središča. Domačinom je žal, da je tako. Ugotavljajo, da bi lahko več ljudi zadržali doma, če bi imeli možnost za zaposlitev v bližini. Na tihem si ljudje že dolgo želijo, da bi stal v Cerkljah obrat kakega večjega podjetja. Lahko bi razvili tam tudi obratno dejavnost in tako zaposlili okoličane. Te svoje želje so občani iz Cerkelj tokrat povedali glasno in bi jih radi čimprej uresničili.
poskusih in analizah so se lani odločili za gradnjo vodovoda. Seveda vsa dela niso potekala brez težav, kajti v vasi je primanjkovalo delovne sile. V pomoč so jim priskočili prebivalci sosednjih Glo-bočic, Kraške vasi, Vitovca, Brvi in celo Brežic. Ob razumevanju in finančni podpori OS Brežice so v decembru gradnjo končali. Hkrati so 3i uredili v vasi tudi javno napaj'atlišče. Iz zajetja pod vasjo so napeljali vodovodne cevi v 400 m oddaljeni zbiralnik nad vasjo z višinsko razliko 60 m. Zanimivo je, da dviguje vodo po ceveh črpalka, ki jo poganja naravni padec izvirajoče vode. Na ta način so jim v prihodnje odpadli vsi izdatki, ki so sicer vezanj na črpanje vode z električnim pogonom črpalke. Tako so uspešno rešili tudi tretji vaški problem.
V soboto, 26. decembra, so ta uspeh ob prisotnosti predstavnikov OS Brežice svečano proslavili. Vaščani iz Stankovega se ob tem delovnem uspehu najtopleje zahvaljujejo občinski skupščini Brežice in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali uresničiti njihovo željo! S. F.
»Trgovine nočemo zgubiti!«
Premalo trgovskih poslovalnic na podeželju — Trgovska podjetja se jih branijo zaradi izgube — Če ne bo šlo drugače, bodo v brežiški občini odprli nekaj zasebnih trgovin
Prebivalci odročnejših krajev brežiške občine se večkrat pritožujejo nad pomanjkljivo organizacijo trgovske mreže. Do tega se ob težnjah po ukinjanju podeželskih trgovin tudi popolnoma upravičeni. Zakaj bi na primer vaščani iz Pečic morali hoditi po sol in najosnovnejša živila po več ur daleč? Zanje bi bil to hud udarec, zato so na zboru volivcev odločno sklenili, da trgovine ne smejo zgubiti.
Marsikje, kjer zdaj trgovine nimajo, a so imeli včasih celo po dve ali tri, se spet zavzemajo za to, da bi jo dobili. Trgovska podjetja je o tem teže prepričati. Boje se, da bodo te trgovine poslovale z zgubo. Morda res, toda ob mili.jardnem prometu, ki ga podjetja ustvarjajo, se to skorajda ne bi poznalo. Z odpiranjem poslovalnic na vasi bi gotovo nastale tudi kadrovske težave. Za službovanje v odročnih vaseh se ljudje težko odločajo in na seji občinske skupščine so odborniki predlagali, da bi to rešili s primernim nagrajevanjem.
Predstavniki občinske skupščine se bodo o željah in potrebah občanov v oddaljenih krajih pogovorili z obema trgovskima podjetjema in s kmetijsko zadrugo, če ti razgovori ne bodo uspešni, bo morala občinska skupščina odpreti nekaj zasebnih trgovin. Predlogi občanov so utemeljeni, zato jih ne bi smeli prezreti.
Podeželske trgovine so nasploh zastarele in vse po vrsti potrebne obnove. Marsikje je še vse tako, kot je bilo pred 20 in več leti. Obe trgovski podjetji, KRKA in LJUDSKA POTROŠNJA, sta sodobno uredili svoje lokale v mestu, z urejanjem trgovin na vasi pa še nista prav I pričeli. Pri uresničevanju teh načrtov čaka obe podjetji g še precej dela. J. T.
II Kapelah pri Dobovi pogrešaj® pošto
Pošta v Kapelah je bila ukinjena 25. maja. Od tedaj dalje imajo le poštno zbiralnico, ki jo vodi tov. Olga Pin-teričeva, uslužbenka krajevnega urada. Ko sem jo vprašal, če so se ljudje privadili na spremenjeno poslovanje, je odgovorila, da niso ^dovoljni.
»Na dan prihajajo z raznimi očitki, češ, da so bile obljube drugačne. Na sestanku pred ukinitvijo pošte so toU mačili občanom, da se s tem ne bo nič spremenilo, samo table ne bo. Bilo je tudi rečeno, da bodo ljudem še naprej dostavljali pakete.«
»V čem pa so potem največje pomanjkljivosti sedanjega načina dela?«
»V telefonskem in pisemskem prometu ni nič sprememb, le po pakete moraj) ljudje zdaj sami na dobovsko
Dedek Mraz tudi na Pečicah
Dan pred novim letom se je v Pečice pripeljal dedek Mraz, obložen z darili za šolske in predšolske otroke. Pred tem so učenci tamkajšnje šole zaigrah igrico Novoletna zgodba in Dedek Mraz prihaja, recitirali so nekaj pesmi in tudi zapeli. Veselo doživetje bo vsem otrokom ostalo v najlepšem spominu.
K. M.
pošto. Najbolj nerodno je s telegrami, če ni plačana do-stavnina, čaka telegram teko dolgo na pošti v Dobovi, da je včasih že prepozno. Imeli smo že več primerov, k") so telegrafska sporočila o smrtih prišla le nekaj ur pred pogrebom. To bi se dalo pospeši'i, če bi vsebino telegrama sporočili v Kapele po telefonu. Nekaj časa smo tako že delati in naslovnik je tako prej prišel do obvestila.«
»In kaj še teži tuka. šnje občane?«
»Novi most čez Solto bi radi čimprej dobili. Ob zadnji poplavi je narasla /oda odnesla most med Rakovcem in postajo Kraj Dolnji na Hrvaškem. Na oni strani Sotle je zaposlenih precej delavcev in ti hodijo na delo vsak dan zelo daleč. Najbližja mostova sta v Dobovi in na Sotli. V Rakovcu je tudi zasilna brv, vendar si upajo po njej le najbolj pogumni. Prehod čeznjo ni varen. Most bi potrebovali vsi, tudi posestniki, ker imajo zemljo onkraj. Ra-kovčani hodijo tja nakupovat, razen tega pa je v Kraju Dolnjem železniška postaja.«
»Za novi most čez Solto se bosta verjetno morah zavzeti obe sosednji občini. Ste že kaj seznanjeni, če se dogovarjata o teh skupnih nalogah?«
»Nič točnega še ne vem. Najbrž boste za gradnjo novega mostu morali prispevati
vsaka polovico potrebnih sredstev.« \
»Ko sva že pri željah, pa jih naštejva do konca! Vi ste vsak dan v stikih v Maš.'a ni in gbtovo veste, česa še po-' grešajo.«
»Na sestankih večkrat omenjajo, da bi morala biti v Kapelah gostilna. Včasih jih je bilo v vasi več, zdaj .^a pravzaprav lokala nimamo. Na občini so obljubili, da bodo uredili majhno gostišče, vendar za sedaj še ni nič rešeno. Najbrž se bomo domačini morali najprej potruditi in  najtj  primeren prostor.«
J. T.
MATIČNI URAD BREŽICE
V času od 12. decembra do 26. decembra ni bilo rojstev izven bolnišnice. —
Poročila sla se: dr. Anton Siko-šek, zdravnik s Senovega, in Terezija Levak, uslužbenka iz Krškega. —
Umrli so: Terezija Šauer, ple-tarka košar iz Brežic, 84 let; Frančiška Korač, osebna upokojenka s Pokleka, 62 let; Helena Cirnski, gospodinja s Cirnika, 69 let; Marko Sirovica, kmetovalec iz Vel. Lipovca, 64 let; Franc Zalokar, invalidski upokojenec iz Sedma, 78 let; Ernest Butara, kmetovalec iz Cerkelj, 60 let; Filipina Kuševič, gospodinja iz Samobora, 79 let; Franc Dernikovlč, kmetovalec z Drenovca, 63 let, in Janez Baškc-vč, osebni upokojenec iz Dobenega, 68 let.
Matični urad Kapele
Decembra ni bilo rojstev Izven bolnišnice: — Umrla je Olga Urek, kmetov alka Iz Kape, 58 let.
Zelje, potrebe in možnosti za razvoj šolstva
Primanjkuje predvsem prostorov in kadrov — Letos bi potrebovali za šolstvo 360 milijonov — SestaVek je na željo uredništva napisal prof. Marijan Gregorič, načelnik oddelka za diružbene
službe pri občinski skupščini v Brežicah
BREŽIŠKE VESTI
Pojasniti, na kakšni stopnji je šolstvo v občini Brežice in s katerimi problemi se mora spoprijemati, pomeni poseči nekoliko nazaj, ko se je začel proces reforme osnovnega šolstva. Narekovala ga je dinamika razvoja naše družbe in nov družbeno politični sistem. Ta proces se je začel pred sedmimi leti in večtirnost izobraževanja v osnovnem šolstvu je bila s tem končana. Tako smo s pravne strani zagotovili vsem otrokom osnovno šolsko izobrazbo. Toda v praksi je bil ta proces dolgotrajnejši. Pričela se je reorganizacija šolske mreže, katere namen je bil: omogočiti otrokom čim boljše in uspešnejše šolanje. Tako se je v občini razvilo devet popolnih osnovnih šol, nekaj iz bivših gimnazij, nekaj pa iz niže organiziranih šol. Zadnji korak na poti te reorganizacije smo naredili lani v avgustu, ko smo ukinili višje oddelke na nižje organizirani osnovni šoli Pečice in učence pre-šolali v osnovno šolo Artiče. Pri tem smo se zavedali, da je to kljub velikim finančnim   stroškom   edino pravilen
korak. Občinska skupščina je za prevoz teh otrok kupila avtomobil, kar dokazuje, da se trudi za normalizacijo stanja v šolstvu.
Administrativno smo s tem res zagotovili vsem otrokom možnost šolanja po enotnem programu in učnem načrtu. Toda na naših šolah nastajajo še drugi problemi, ki so vseskozi povezani z materialnim stanjem našega šolstva. Omenil sem že, da imamo danes v občini 9 popolnih in 10 podružničnih šol. Reorganizacija šolske mreže se bo v prihodnjih letih še nadaljevala. Sledilo bo postopno ukinjanje tistih podružničnih šol, ki bodo imele v svojem okolišu premalo šoloobveznih otrok za nadaljnje nemoteno kvalitetno delo. Preden pa se bomo lahko lotili teh problemov, bomo morali povečati pro-storninski fond na popolnih osnovnih šolah in zagotoviti dobro organiziran prevoz otrok.
Reorganizacija in ukinitev podružničnih šol za sedaj še ni mogoča, ker na popolnih osnovnih šolah ni prostora za toliko otrok. Pouk na teh šolah po-
teka v dveh izmenah, posebno problematično pa je to v Brežicah, kjer poučujejo celo v treh izmenah. Prav tako na šolah ni dodatnih prostorov za tehnični pouk, eksperimentalno delo, telesno vzgojo itd. številčni podatki nam to lahko najtočneje osvetlijo. Površina učilnic na vseh popolnih osnovnih šolah znaša 3068 m-\ dodatnega prostora pa imamo le 323 m*. Na enega učenca odpade komaj 1,22 m;, dodatni prostor pa še daleč ne dosega* predpisanih normativov.
Šola s štirimi učilnicami (8 oddelki za 260 učencev) bi morala imeti za normalno izpolnjevanje programa poleg učnih in upravnih prostorov še 377 m-pomožnih prostorov. Iz navedenega sledi, da vseh devet osnovnih šol nima skupaj toliko dodatnega prostora, kolikor bi ga morala imeti ena sama šola! Nedvomno vpliva to tudi na kvaliteto pouka in otežkoča delo prosvetnih delavcev. ,
Če bi hoteli vsaj delno urediti problem prostorov na naših šolah, bi morala  skupščina  občine  investirati po
TISOČ UČENCEV POD SKUPNO STREHO
Nov ritem dela v prijetnem okolju — Za varstvo je žal zmanjkalo
prostora
Za zastcklenim pročeljem nove osnovne šole v Sevnici že dober mesec dni utripa umerjeni ritem, ritem šolskega življenja, ritem učenja in veselega smeha učencev med odmori. Življenje šolarjev se je v tem času usmerilo na nove tirnice. Že ob vstopu v šolo sem opazila, da je marsikaj drugače kot v prejšnjem okolju. Povsod je čutiti prisotnost reda in discipline, pa" vendar de manjka tudi sproščenosti.
Dežurna snažilka, ki mi je ,odprla, me je odpeljala v začasno urejeno šolsko pisarno. Sprejei me je pomočnik ravnateljice tov. Jelko Štojs. Ko sem mu povedala, da me zanima počutje učencev in učiteljev v novi šoli, je takole opisal vtise prvega meseca:
»V novo stavbb smo prišli z bojaznijo. Način dela in življenja je tukaj , spremenjen. Zdaj smo na šoli mesec dni in smo se dobro znašli, kar je predvsem zasluga kolektiva. Vpeljali smo ostrejše disciplinske mere in otroci so se na to hitro privadili.
Ko otrok zjutraj prestopi šolski prag, ga že sprejme njegov učitelj in je z njim ves čas do konca pouka. V posebnem prostoru se zjutraj učenci obvezno preobujejo v copate in gredo šele nato v razrede.
Učitelji so vsak dan v šoli že ob pol osmih, čakajo jih razne dodatne obveznosti, kakršnih prej niso imeli. Kolektiv sam je uvidel, da je to potrebno, zato se rade volje ravna po sprejetih sklepih. V odmorih ima vsak trakt dežurnega učitelja. Ob tem pripominjam, da do sedaj ni bilo večjih nerodnosti in da je no-
vo,-čisto in urejeno okolje na-otroške navade in vedenje izredno dobro vplivalo.«
Otroci pogrešajo dvorišče, telovadnico in mlečno kuhinjo
Nova šola je zelo prostorna". Kljub njenim razsežnostim so otroci še preveč utesnjeni. Zadržujejo se lahko samo v učilnicah in na hodnikih. Zelo pogrešajo dvorišče, kjer bi se svobodneje razgibali med odmori. Tovariš štojs je omenil, da tudi starši pogosto izražajo željo, da bi šolo čimprej dokončali. To je hkrati želja vseh Sevničanov, ki so na novo šolsko zgradbo zelo ponosni. V letu 1965 bo treba investirati vanjo še okrog 30 milijonov dinarjev.
»Kaj vse vam še manjka?«
Tovariš štojs je" pokazal na gradbišče za hodnikom rekcč: »Vidite, tu. bo telovadnica in tam upravni trakt z mlečno kuhinjo. Vmes bo tlakovano dvorišče.«
»Ali zdaj vaši otroci ne dobivajo tople malice?«
žal ne. če bo šlo vse po sreči, bodo imeli šolarji toplo malico že v januarju. Tudi učiteljski kolektiv   še nima
pravih prostorov, vendar mi rade volje še nekoliko počakamo, samo da bi bila mlečna kuhinja čimprej urejena.«
»Kakšne prednosti ima vaša nova šola?«
»Zadovoljni *sino predvsem zaradi tega, ker nam omogoča kvalitetnejši pouk. Poli-g učilnic imamo na razpolago tinti vse kabinete za glasbeno, likovno in tehnično vzgojo, še več toga bi lahko naštel. No, z učili nismo še najbolje založeni, vendar jih bomo sčasoma skušali nabaviti, kolikor jih potrebujemo. Za učitelje je v novih pogojih razveseljivo predvsem to: da smo zdaj v resnici kolektiv, da skupaj delamo, se posvetujemo in gojimo boljše tovariške stike. Prej smo se sestajali samo ob konferencah, sicer pa smo delali v različnih zgradbah, ločeno od kolegov.«
Pouk še vedno v dveh izmenah
»Koliko učencev lahko sprejme ena izmena?«
»Okrog 500. Vseh je blizu 1000 in pouk obiskujejo dopoldne in popldne. Škoda, da ni šola še prostornejša. Potem bi lahko vpeljali celodnevno varstvo. Za sedaj to ni možno. Otrok iz okolice bomo imeli čedalje več na šoli in tudi priliv iz Sevnice se bo večal. Vprašanje varstva pred leti še ni bilo tako problematično, z zaposlovanjem žena pa narašča tudi število otrok, ki so večji del dneva sami. Vzporedno s tem nastajajo težave pri učenju in vzgoji.«
»So prostori funkcionalno dobro razporejeni?«
»Na to nimam posebnih pri. pomb, le telovadnico hi morali čimrpej imeti. Pouk telovadbe je zdaj v domu TVD Partizan, kar je zelo odročno.«
Ob ogledu šole sem se prepričala o redu, ki je na šoli res vzoren. Učenci sami pomagajo skrbeti zanj. Mlinari-
Dve krajevni skupnosti: Šentjanž in Krmelj
Na šentjanškem območju so bili v decembru štirje zbori volivcev. Občani so se pomenili predvsem o krajevnih skupnostih. Volilne enote Šentjanž, Kal in Veliki Cir-nik so za krajevno skupnost v Šentjanžu, Krmeljčani pa za krajevno skupnost v Kr-melju. Izvolili so komisi;e, ki bodo izpeljale ustanovitev.
V volilni enoti Šentjanž, Kal in Veliki Cirnik bo potekel mandat nekaterim odbornikom, zato so predlagali kandidate za spomladanske volitve.
Na Velikem Cirniku so razpravljali o gradnji vodovoda, mrtvašnici in ureditvi partizanskega grobišča. Volivci :ia
Kalit so se pome'.iili o podaljšku občinske ceste iz Rado-vance do Podrupe, .za kar imajo že nekaj sredstev. Prav tako so jih zanimala dela na cesti Šentjanž—Kal, ki so prenehala lansiko zimo. V šentjanški volilni enoti so govorili o popravilu poti Pod-bršt—Požar če, kjer so korist-niki pripravljeni prispevati znaten del, vsega pa ne bi zmogli.
Na vseh zborih volivcev so obravnavali avtobusno zvezo s Šentjanžem. Avtobus, ki vozi na progi Sevnica—Krmel,, —Mokronog—Novo mesto, naj bi se v prihodnje ustavljal tudi v Šentjanžu.
A. P.
Malo ljudi na zboru volivcev v Krmelju
Ker prvič zbor volilcev ni bil sklepčen, so ga morali na Krmelju ponovno sklicati. Prišlo je 52 ljudi. Razpravljali so o nujni ureditvi vodovoda, predvsem o izdatnejšem zajetju, ker klavnica porabi velike količine vode. želijo si tudi boljše preskrbe v trgovinah. Zanimali so se za sred-stva za popravilo šole v Krmelju in kako je z ustanovitvijo otroškega vrtca, saj je zaposlenih veliko žena, ki nimajo možnosti prepustiti otrok v primernem varstvu. Razpravljali so še o popravilu stanovanj, predvsem v starih stavbah, ki ne ustrezajo več današnjim razmeram. Vse pomanjkljivosti bo najlažje reševati v okviru krajevne skupnosti. Predstavniki občinske skupščine so na vprašanja občanov odgovarjali in zagotovili tudi pomoč.
Razpravljali  so o bližnjih
cev Rudi iz b. razreda mi je zaupal, da imajo osmošolci pokroviteljstvo nad najmlajšimi. Na hodnikih in v sanitarnih prostorih imajo redno dežurstvo. Učitelji so zadovoljni, ker se šolska skupnost, mladinska in pionirska organizacija res zavzemajo, da bi vzdrževale hišni red. Tudi starši zdaj ne smejo motiti učiteljev med poukom. Vsakdo, ki pride po informacije za svojega otroka, mora počakati, da zazvoni za odmor.
Rudi, ki sem ga malo prej omenila, je na šoli predsednik mladinske organizacije. Povedal je, da je vseh mladincev nekaj nad 100 in da se vsak drugi torek sestajajo pri mladinskih urah. Za tokrat so povabili v šolo tov. Jožeta Bogo-viča, da jim bo pripovedoval o kongresnih dogodkih.
V razgovor sem zapletla še Branka Klenovška z Mrzle planine- On je eden izmed najbolj oddaljenih * vozačev. Zjutraj vstaja že ob petih, nato gre tričetrt ure do Pipana, kjer vje zbirališče okoliških šolarjev. Od tam jih avtobus okrog 30 odpelje 12 km do Sevnice.
Nekateri se vozijo v šolo z vlakom. Med njimi sta tudi Zdenka Kitak in Slavko Golob iz Loke. Zdenka je v petem razredu, Slavko pa v sedmem, šolarka Zdenka je povedala, da se po pouku zadrži v šoli do tričetrt na dve in se medtem uči ter^ piše naloge. Za silo je torej le poskrbljeno za varstvo šolskih otrok, vsaj tisti dve uri, dokler se ne odpeljejo vsak na svoj dom.
JOŽICA TEPPEY
volitvah in evidentirali Vlada Senčarja kot kandidata za republiški zbor.
Pred koncem so izvolili devetčlansko komisijo, ki naj pripravi ustanovitev krajevne skupnosti v Krmelju. Tudi za zbore volilcev se bo treba v bodoče bolj potruditi, pred vsem pri obveščanju — občani s terena Hinjce in Goveji dol se tokrat zbora sploh niso udeležili. Občani naj pridejo vsaj enkrat na leto na zbor volilcev in tukaj povedo svoje želje, ne pa da imajo polna usta kritike doma in " po cestah!
Boris Debelak
Matični urad Studenec
Decembra je bil doma rojen 1 deček. — Porok ni bilo. — Umrli so: Franc Berus iz Arta; Franc Novak iz Hudega Brezja; Janez Moreše iz Arta; Marija Pavšič iz Arta; Alojz Bizjak Iz Rovisč in so bili z letošnjim posebno lepo pri }>r avl j enim sporedom Ntža Lisec iz Dol. Impolj, 71 let.
sedanjem izračunu milijardo in sto milijonov dinarjev. Tolikšne investicije pa v prihodnjih 7 letih ne bo zmogla. Pri reševanju tega problema bo nujno morala priskočiti na pomoč širša družbeno politična skupnost in omogočiti najetje dolgoročnih kreditov. Samo v tem načinu je izhod iz tako težkega stanja. Občinska skupščina je te probleme že začela reševati z gradnjo osnovne šole na Veliki Dolini in dozidavo novega trakta pri gimnaziji v Brežicah, še letos bo treba začeti z gradnjo novih šolskih površin za brežiško osnovno šolo. S tem bi bili rešeni trije najbolj pereči problemi. V naslednjih letih pa bo treba povečati šolski prostor še pri štirih osnovnih šolah.
Pri večjih investicijskih vlaganjih smo večkrat naleteli na težave, ker služba družbenega knjigovodstva zahteva, da morajo biti sredstva za celotno gradnjo zagotovljena že pred začetkom. Vsi vemo, da teh sredstev ni mogoče zbrati v enem letu, ker so to večletna sredstva občinskega proračuna. V teh primerih bi morali najti hitro rešitev ali omogočiti najetje posojil, kar bi bilo najbolje ali pa odpustiti gradnjo, za katero bi se sredstva zbirala dve leti. Ti predpisi so nam že lani preprečili začetek gradnje trakta Pri gimnaziji, čeprav bo investicijska vsota 134 milijonov povsem zagotovljena v začetku tega leta. Za investicijo ▼ novo šolo na Veliki Dolini nam je
uspelo zagotoviti celotno vsoto 7(! milijonov. Če bi se hoteli letos lotiti izgradnje novih prostorov za osnovno šolo v Brežicah, bi morah zagotoviti 230 milijonov. Kako bi potekalo financiranje te izgradnje, nam še ni znano.
ŠTIPENDIRATI BO TREBA VEČ SLUŠATELJEV NA VIŠJIH ŠOLAH IN IZBOLJŠATI NAGRAJEVANJE KADROV V PROSVETI
Drugi, prav tako važen problem, ki ga ne bo mogoče rešiti tako hitro, je vprašanje kadrov za predmetni pouk. Kakor v drugih občinah, tako tudi pri nas nismo vzporedno z reformiranjem skrbeh za ta kader. Vseskozi smo zaradi različnih potreb (ne zaradi potreb občine) Štipendirali v glavnem samo kader na učiteljišču. Rezultat tega je, da imamo na vseh šolah v občini samo 16 predmetnih učiteljev in 5 profesorjev, potrebovali bi jih pa 58! Manjka nam torej 37 učiteljev za predmetni pouk. Ta mesta so v glavnem zasedena z učitelji, usposobljenimi za predmetni pouk. Izredni študij je ena izmed možnosti za izboljšanje sedanjega stanja in za učitelje tudi edina rešitev. Drugi način reševanja tega problema je sistematično štipendiranje slušateljev višjih in visokih šol. S tem smo že začeli in po temeljiti analizi štipendiramo predvsem tiste kadre, ki jih v občini
najbolj primanjkuje. S tem v zvezi je tudi vprašanje nagrajevanja prosvetnih delavcev. Ne smemo pričakovati, da bomo na tem področju naredili korak naprej, če ne bomo izenačili nagrajevanja v prosvetni stroki z drugimi panogami dejavnosti.
Povsod velja, da je dober kader treba primerno nagraditi, v šolstvu pa ne moremo reči, da je tako, saj so povprečni prejemki učiteljev (vključeni so tudi tisti, ki poučujejo na mestu predmetnih učiteljev in imajo nekoliko večje dohodke) 43.328 dinarjev, prejemki predmetnih učiteljev 48.987 dinarjev in prejemki profesorjev 55.059 dinarjev. Pri tako nizkih povprečjih je lani sklad za šolstvo izplačal šolam 229 milijonov. Letos bomo morali vsekakor iti pri učiteljih na povprečje 60.000, pri predmetnih učiteljih na 70.000 in pri profesorjih na 80.000 dinar> jev. Toda s tem še ne bo izpolnjena zahteva po izenačitvi dohodkov kadrov z enako izobrazbo v gospodarstvu in družbenih organizacijah. Za uresničitev zastavljenega programa bi moral sklad letos razpolagati s 360 milijoni.
če bomo hoteli stanje v našem šolstvu dvigniti na zaželeno raven, bomo morali tudi v naslednjih letih narediti kvaliteten skok, kajti samo na ta način bomo lahko zagotovili, da bo šola izpolnila vse naloge, ki jih od nje zahtevamo in pričakujemo.
»Le kratek čas še, potem bodo pa drugi prevzeli od-borniške dolžnosti,« je dejal odbornik občinske skupščine v Sevnici tov. Franci Ogorevc, ko sva pred dnevi začela pogovor o delu v zadnjih dveh letih.
»Povejte, kakšni so bili vaši stiki z volivci in kako ste jih seznanjali z delom skupščine.«
»V občinski skupščini sem zastopal delovna kolektiva LISCO IN JUTRANJKO. O problemih občine sem seznanjal svoje volivce, zlasti člane kolektiva v LISCI, kjer sem zaposlen. Manj stikov sem imel z JUTRANJKO, vendar so bili tudi tam na tekočem o vseh važnejših zadevah, ker je
OBRAČUN PO DVEH LETIH
Odborniki so zrelo posegali v razprave in zavrnili mairsikak vnaprej pripravljen predlog — Volivci so poznali probleme svoje občine
bil njihov predstavnik član sveta -za gospodarstvo. Oba kolektiva imata podobno dejavnost in ker sem spoznal njuno gospodarjenje, sem lahko posredoval potrebne informacije za banko, kadar sta najemala kredite.
O vprašanjih komunalne ureditve, o otroškem varstvu in šolstvu smo se prav tako večkrat pogovorili in vedno sem obrazložil, da morajo predvsem gospodarske organizacije pokazati več razumevanja za te potrebe, sicer bomo V Sevnici brez varstvene ustanove, brez šole, brez vode ipd. Družbene potrebe so namreč pri nas veliko večje, kot jih lahko finansira občinski proračun. Ob tem pripominjam, da je bila občina doslej veliko premalo udeležena pri skupnih dohodkih. Tudi naši delovni ljudje so bili prikrajšani. Plačevali so 15-odstotni dopolnilni proračunski prispevek, medtem ko je bil ta v Celju 9. odst., v Ljubljani pa celo 6. odst.« v-
»Ali sodite, da so odborniki\- dovolj poznali problematiko, ki jo je obravnavala skupščina?«
»O gospodarskih zadevah je bil bolj informiran zbor delovnih skupnosti, ker so bili v njem predstavniki pod-, jetij, ti pa se dnevno srečujejo s to problematiko. Odborniki splošnega zbora so aktivno nastopali predvsem v razpravah glede občinske doklade. višine trošarine, dohodnine in drugih dajatev kmečkih proizvajalcev. Živahne so bile tudi razprave o šolstvu, premalo pozornosti pa je posvetila skupščina kmetijstvu in perspektivnemu razvoju te panoge.«
»Kako pa ocenjujete zbore volivcev v občini?«
»Večkrat sem prisoten na njih tudi izven Sevnice in menim, da so bili kar uspešni. Volivci se zanimajo za vse probleme občine in dobili so tudi ustrezne obrazložitve od svojih odbornikov in članov političnega aktiva.«
»Ali je bilo v skupščini čutiti dovolj demokratičnosti?«
»Menim, da dovolj in da marsikaterega predloga, ki je bil že v naprej pripravljen, odborniki niso sprejeli. V razpravo so posegli dovolj zrelo in so tudi vztrajali pri svojih stališčih.«
0 avtobusni zvezi med Planino
in Sevnico
O tej zvezi smo v našem časopisu že pišali, zlasti so se zanimali zanjo prebivalci Podgorja in Zabukovja v občini Sevnica. Toda, sicer vozi šolski avtobus, a je večkrat prenatrpan. Pred kratkim so se na sestanku občin Sevnice in Šentjurja pri Celju dogovorili, da bi spet uvedli avtobusno progo Celje*—Šet ju r—Kozje—Planina— Sevnica—Krško, kakor je že bila nekoč. Seveda bo treba ponekod še popraviti cesto in jo zavarovati pred Sevnič-no. Zastopniki so se zbrali pri odborniku tov. Pipanu in se podrobneje pogovorili o vsem potrebnem. Ko bo spomladi avtobus začel voziti, ga bodo prebivalci prav gotovo pozdravili z veseljem-Prebivalce pa zanima še, če bo urejena tudi cesta od odcepa iz Dol do Zabukovja, kjer strm klanec dela preglavice   avtomobilistom. Treba
Novoletni brzoturnir v Sevnici
Delavni ŠK »Milan Majcen« v Sevnici je pripravil novoletni turnir, ki se ga Je udeležilo 11 igralcev. V odsotnosti Maurerja je nepričakovano, toda zasluženo zmagal Grilc z 8 in pol točkami. Sledijo mu Gačnik 8, Brelih 7 in pol, Rcsnik 7, Debelak 6, Cerjak in Drstvenšok 5, Robek 4, Molan, 2u-rnj in Zupane 1 točka.
V nedeljo, 24. januarja, bo redni mesečni brzoturnir, kjer pričakujemo zaradi šolskih počitnic veliko udeležbo. Turnir se bo začel ob 8. uri zjutraj v kolodvorski restavraciji in bo posvečen 20. ob-letnici osvoboditve.
BORIS DEBELAK
Matični urad Tržišče
Decembra sta rodili dema: Pavla SipeAj iz Joprjeka — Nado, in Lojzka Novak iz Telčic — Antona. — Umrla jc Genovefa Virant, gospodinja s Slandjega vrha, 63 let.
ga bo ublažiti; ko se bo to uredilo, bo lahko šolski avtobus prišel celo do sem in olajšal otrokom pot v šolo,
OD SILVESTR0VA-NJA POD VLAK
Branko Jug, mizar iz .1 Klatlja, je prebil silve- ' strov večer v gasilskem 1 domu na Blanci, kjer so priredili novoletno zabavo. Ko se je z mopedom vračal domov, je na železniškem prelazu na Blanci 3 pripeljal do zaprtih zapor-] nic. Ni se zmenil za mo-i rebitno nevarnost in na-I menil se je čez progo kar j pod zapornicami. Sklonil J se je in peljal zraven mo-pred. Tedaj pa je iz Brestanice privozil potniški vlak in lokomotiva je oplazila moped. Udarec ga je vrgel na levi tir in tam je obležal tudi njegov lastnik. Čez 6 minut je pripeljal iz Sevnice po levem tiru brzovlak. Franc Abram iz Kladja, ki je tedaj slučajno prišel mimo, je zagledal na progi nezavestnega Juga in moped te J ponesrečenca v zadnjem trenutku potegnil s proge. Od mopeda ni po odhodu vlaka ostalo nič — bil je popolnoma uničen.
Nesreča se je pripetila eno minuto po polnoči. Branka Juga so prepeljali v brežiško bolnišnico. Imel je poškodovano lobanjo. Do nesreče je prišlo, ker mopedist v vinjenosti ni upošteval varnostnih predpisov.
sfvNISKIJgESTNIK

S predavanji in z izobraževanjem bodo pomagali
Delavska univerza v Krškem je pripravila poseben izobraževalni program, s katerim bo na svojevrsten način veliko pomagala v predvolilnih pripravah.
Ze pri volitvah 1963. leta je bi a prvič izražena misel, da odslej volitve predstavniških organov pri nas tako pogostne, da bodo postale stalna -oblika političnega dela. Do nove ustave, ki je uveljavila načelo stalne zamenjave ljudi v voljenih organih, smo se priprav na volitve, ki so bile vsaka štiri leta, lotevali vsakič z veliko kampanjo. Ustava in novi volilni zakon sta uvedla zdaj nekaj novega: polovica ljudi v predstavniških organih se voli zdaj za 2 leti, druga polovica pa za 4 leta. S tem je zagotovljena stalna menjava voljenih predstavnikov, hkrati pa pa sta še vedno zagotovljena stalnost in povezano delo teh organov.
Popolnoma naravno je, da novega, sorazm'erno zapletenega volilnega zakona in postopka volitev predlani, kljub ,skrbnemu delu družbenih organizacij in volilnih komisij, naši delovni ljudje niso mo; gli dojeti in razumeti v celo-" ti. Letos bomo volili po tem zakonu že drugič, odkar je v veljavi, tokrat pa tudi prvič posvečamo  veliko pozornost
Tudi letos »»Teden čistoče««
Turistično društvo v Krškem bo tudi letos priredili) teden čistoče. Posebna komisija pregleduje posamezne stavbe in ureditev njihove okolice j ter podeli lastnikom ali stanovalcem, ki skrbijo za lepo zunanjo podobo stavb in okolja, več denarnih in praktičnih nagrad ter diplom. Zunanja ureditev Krškega ter stavb in njihovega okolja se je v zadnjih letih precej izboljšala. To je prav, saj prihaja v Krško vsako leto precej domačih in tujih turistov, ki raje zahajajo v lepo urejene kot pa v zanemarjene kraje. Turistično društvo že zdaj vabi vse prebivalce, naj v pripravah na teden čistoče, ki bo v maju, kar najbolj vneto sodelujejo. Poskrbimo, da bo čez leto po oknih čimveč cvetja!
kandidiranju. Evidentiranje kandidatov, v katerem naj sodeluje čim širši krog občanov še pred izbiro tistih kandidatov, ki bodo na volilni listi, je nov pojem. <
Delavska univerza v Krškem' se je kot izobraževalna ustanova aktivno lotila predvolilnih priprav v domači občini. Malce čudno je najbrž slišati na prvi mah, pa je vendarle res! Pomagala pa bo v pripravah veliko, saj bo s predavanji o volitvah, o kan. didLranju, o evidentiranju, o delu skupščine in predstavniških organov, o delu odbornikov itd., naredila političnemu aktivu neprecenljivo uslugo, mu olajšala delo in hkrati odgovorila volivcem na mnoga vprašanja, ki jim niso jasna.
Prav bi bilo, ko bi zgledu delavske univerze v Krškem, ki si je sestavila poseben program svoje predvolilne izobraževalne dejavonsti, sledile tudi druge delavske univerze pri nas. Oglejmo si zdaj, kar se da na kratko, program delavske univerze v Krškem.
V vseh delovnih organizacijah bodo pripravili po štiri predavanja. Prvo bo govorilo o tem, kako naj bo proizvajalec v svoji delovni enoti tudi upravljalec, hkrati s tem pa doma aktivni član družbe-no-politične skupnosti. Povedalo bo še marsikaj tudi o
volitvah. V drugem predavanju bo govor o položaju in vlogi proizvajalca v delovni organizaciji in vv organih upravljanja, v tretjem bodo proizvajalce na preprost način seznanili z ustvarjanjem in delitvijo dohodka v delovnih organizacijah, v četrtem predavanju pa se bodo pogovorili o pravilni prehrani in varnosti pri delu, kot dveh pomembnih pogojih za večjo produktivnost.
Za prebivalce na podeželju bo delavska univerza priredila-v času pred volitvami v 14 manjših podeželskih središčih po 2 predavanji o volitvah, ki bosta potekali kot »Razgovor na vasi« — ena že ustaljenih oblik dela krške delavske univerze. Tribuno občanov o volitvah bodo priredili na Vidmu v domu Svobode in v Krškem v rdečem kotičku, na Senovem in v Brestanici. Za mlade volivce, ki bodo letos volili prvikrat, bodo priredili več razgovorov v Krškem, Brestanici, na Zdolah, Vihrah, v Kostanjevici, Podbočju, Velikem Podlogu in na Raki.
čemu strah pred strokovnjaki?
V krški občini vse premalo skrbijo za kadrovanje. To je, zelo odgovorna stvar, z njo pa bi se morali povsod nenehno ukvarjati. Zelo napak je, da se kadrovanja in nalog kadrovske politike lotevamo le kampanjsko. V vsej občini skoroda ni podjetja, ki bi imelo po sodobnih vodilih urejeno kadrovsko socialno službo, štipendiranje na srednjih, visokih in višjih šolah je bolj posledica političnega pritiska in javnega mnenja, kot pa načrtne skrbi za strokovnjake v proizvodnji. Nič čudnega torej, če v večini podjetij še vlada strah pred strokovnjaki, ki ga gojijo posebno skrbno tisti vodilni uslužbenci, ki nimajo ustrezne   izobrazbe. O   kadrih in
Obisk gledališča v Zagrebu, ogled drsalne revije v Celovcu,
J Občasni obisk gledaliških predstav v Zagrebu pripravlja Turistično društvo iz Krškega, će se bo prijavilo vsaj po 70 interesentov, bodo lahko obiskali več predstav. Za prevoz bodo na voljo posebni avtobusi, kdor bo želel, pa bo lahko potoval tudi s skupinsko karto z vlakom.
gg Za ogled drsalne revije v Celovcu se j'e doslej prijavilo precej ljudi. Kot je videti, se jih* bo nabralo toliko, da bodo odpotovali iz Krškega z dvema avtobusoma.
MALI OGLASI V NAŠEM LISTU  VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEH!
H Izlet v neznano, ki je bil v načrtu že lani, pa ni bil uresničen zaradi slabega vremena, bodo poizkusili prirediti letos. Program bo pester in nikomur, ki se bo izleta udeležil, ne bo žal.
kadrovski politiki je bilo že brez števila razprav, kaj prida pa se stanje doslej ni izboljšalo. Morda pa bi le kazalo ustanoviti kadrovsko socialni referat pri občinski skupščini, ki se bi s kadrovanjem načrtno in temeljito ukvarjal in spodbujal k takšnemu delu tudi podjetje?
"PUSTNE NOVICE« bodo kmalu izšle
Že tradicionalne »Pustne novice« bodo v Krškem letos spet izšle. Uredniški odbor je vse leto pridno zbiral gradivo ter si sproti skrbno zapisoval vse, kar pride v po-štev za ostre, vesele, bodeče in okrogle vesti v letošnji,številki. V prihodnjih dneh enkrat se bo odbor sestal, ker bo treba pregledati zbrano gradivo in se hkrati pomeniti o zbiranju oglasov pri podjetjih. Izdajatelj lista, Turistično društvo v Krškem, je doslej še vsako leto uspelo vsaj v glavnem pokriti stroške tiska in papirja z oglasi, ki so jih prispevala podjetja, zato upajo, da kolektivi' tudi letos ne bodo odklonili svoje pomoči.
Vseh 20 krajevnih konferenc Socialistične zveze v krški občini je za nami. Že prve, bolj površne analize kažejo, da se je dejavnost Socialistične zveze le prekmaknila naprej in da so dobre priprave na konference rodile sad, saj jc bil na domala vseh posredovan res temeljit pregled dela krajevnih organizacij SZDL.
Edina temna senca nekaterih konferenc jc bila slaba udeležba. Žal je bilo to opaziti predvsem v organizacijah, ki imajo dobre pogoje za delo! Čeprav bi pričakovali, da bo vzroke za to težko poiskati, so pray na teh konferencah prisotni člani ugotovili, da tiče vzroki
V ZAPRTIH »KROSIH« II »KROŽKIH« II REŠITVE!
Na krajevnih konferencah SZDL v krški občini so menili, da mora SZDL sodelovati z vsemi družbenimi organizacijami, s krajevno skupnostjo in zlasti upoštevati pobude, ki jih dajejo občani.
v nerazumljivem in neopravičljivem zapiranju nekaterih posameznikov v kroge in krožke, ki si skušajo nadevati značaj posebnega sloja v družbi. Vse takšne pojave so občani kritično obsodili.
Razprave so bile na večini konferenc kritične in dobronamerne. Namesto fraz »bomo morali«, »treba je«, »prav bi bilo« itd. je bilo slišati stvarne predloge, ki so povedali, kako in kaj reševati' posamezne stvari. Krajevne organizacije v Dobravi, šutni, na Raki, Velikem Trnu, Pijavškcm. v Zgornjem Leskovcu in Koprivnici so načele predvsem težave v kmetijstvu in se pogumno lotile tega, kako jih odpraviti. Vodstva teh krajevnih organizacij so povabila tudi predstavnike občinske skupščine in področnih kmetijskih organizacij. To je omogočilo, da so se marsikje lahko o vsem, kar je sporno, pogovorili odkrito, iz oči v oči.
V organizacijah, ki delujejo v večjih središčih, so se, menili o šolstvu, o otroškem varstvu, o urbanistični ureditvi, o gostinstvu in turizmu, o delu družbenih organizacij in nalogah krajevne skupnosti. Najbolj pestro je bilo na konferenci na Senovem, kjer so načeli tudi težave, ki tarejo rudnik in okoliške prebivalce.
Ko so volili nova vodstva, so povsod poudarjali, da mora Socialistična zveza sodelovati z vsemi družbenimi organizacijami in s krajevno skupnostjo ter zlasti upoštevati spodbude, ki jih dajejo občani. Prav organizacije, ki so že doslej upoštevale to troje, so najbolj uspešno delovale.
STANKO ARNSEK
„Sava" se odloča za ceneno gradnjo stanovanj
Medtem ko je lani večina gradbenih podjetij gradila kvadratni meter stanovanjske površine po 125.000 din, so pri SAVI v Krškem gradili po 78 do 90 tisoč din - Da bi bile gradnje stanovanj še naprej cenene, razmišljajo o sodobnih gradbenih materialih - Vrstne hiše po vabljivi ceni in v enem letu!
Drobne, a zanimive iz Kostanjevice
Zadnje decembrske dni je povsem prenehala ostarela aparatura kostanjeviškega kina, zato je bilo skoraj čez noč potrebno nabaviti novo, če smo hoteli, da kino redno deluje. Krajeva organizacija SZDL se je s predstavniki občine zavzela za stvar zelo resno. Socialistična zveza je prevzela lokalno nabiralno akcijo, nekaj je prispevala občinska skupščina, nekaj pa republiški sekretariat. Le tako je bilo mogoče rešiti ta problem in kinu omogočiti redno delovanje. Kino in dom kulture je doslej podpirala KZ Kostanjevica in upravnik kina tov. Jože Spilar ga že celo desetletje vzorno vodi. Filmske predstave so mnogim postale vsakdanja potreba.
ŠOLSKI PROBLEMI
Minulo nedeljo je bi v Kostanjevici nenavadno obiskan roditeljski sestanek, na katerem so se zbrali domala vsi roditelji otrok, ki obiskujejo kostanjevlško šolo. Starši so načeli vrsto problemov, ki jih bo treba nekako rešiti. Doslej so se vozili k pouku otroci iz črne-škega šolskega okoliša, ki so se jim pridružili tudi otroci ostalih naselij na relaciji Črneča vas—Kostanjevica. Nadalje se vozijo učenci iz vasi, ki so na relaciji Ko-lavcev
stanjevica—Prekopa in pa šolarji iz Zameškega.
Ostali so samo še tisti šolarji, ki so doma na Vodenicah in na Ržiščih, ti pa so najbolj potrebni prevoza! Starši so predlagali, da bi te učence prevažal delavski avtobus, kar pa ne bo mogoče doseči, ker le-ta vozi samo v zimskem času in pride prepozno v Kostanjevico. Drugi spet so predlagali nabavo avtobusa, ki naj bi vozil samo za šolske namene. Vozil naj bi ga hišnik in bi ga lahko uporabljali tudi za prevoz ekskurzijo. Po izračunih bi bila to razmeroma najcenejša in najugodnejša rešitev. Starši iz Črneče vasi so izjavili, da imajo učenci samo poldrugo uro na dan pouka, kar je odločno premalo in Je to tudi eden izmed razlogov, da potem v višjih razredih ne uspevajo. Nujno je potrebno, da sta z novim šolskim letom v Črneči vasi dva učitelja, ki naj si tako razdelita štiri razrede, da bo več pouka in seveda tudi več znanja.
Ob koncu se je v imenu roditeljev zahvalila za ves trud, ki ga imajo vzgojitelji z njihovimi učenci — Pepca Colaričeva, ki je dala priznanje dostikrat tihemu in ne-zapaženemu   delu   prosvetnih de-
^^Sfce občina
Gradbeno podjetje SAVA iz Krškega je lani preseglo vsa pričakovanja, saj je ustvarilo namesto planiranih 550 milijonov dinarjev kar 850 milijonov dinarjev. Tudi letos planirajo dejavnost v vrednosti od 850 do 900 milijonov din. Omejitev investi-cijtsike izgradnje jih ne bo posebej prizadela, ker gradijo precej stanovanj za razne naročnike. 2e zdaj je v gradnji 60 stanovanj, ki bodo letos tudi gotova.
Lani so dogradili 40 stanovanj v Krškem, 6 v Brestanici in 4 v Leskovcu. Za letošnje leto gradijo 60 stanovanj, (40 stanovanj    v dveh
Obeta se nov turistični prospekt Krškega
Stari turisitični prospekt Krškega je že pošel. Tiskan je bil v 10.000 izvodih, kar pa je bilo premalo. Turistično društvo pripravlja zdaj novi prospekt. Tega bodo založili v ,30.000 izvodih. Zbrati bo treba precej sredstev za stroške tiskanja.
Ne tarnajte, da fz vaše občine nI dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek ki bo knrUfil vsem
stolpičih v Krškem, 20 stanovanj pa v stolpiču na Senovem). Razen teh bodo leto začeli graditi več skupin vrstnih hiš (po 16 hišic v eni skupini) v Novem mestu in v Krškem.
Precej naročil si obetajo od vrstnih hišic, ki so zelo cenene. V vsaki je 67 m? uporabne površine z dnevno sobo, jedilnim kotom, kuhinjo, shrambo, kopalnico, straniščem, kabinetom, vhodno vežo, dvema spalnicama in teraso. Vsaka hišica ima poleg tega lastno garažo, ki je grajena posebej in vrtiček, vse so pa kurjene s centralno kurjavo na mazut. Cena ene hišice je z vračunanim komunalnim prispevkom 6,000.000 din! Naročnikom zgradijo takšne vrstne hiše v 1 letu.
SAVA bo začela letos graditi šolo v Brestanici, nadaljevala bo z gradnjo toplih gred na vrtnarskem obratu na Čatežu, NOVOTEKSOVE predilnice v Novem mestu ter proizvodne dvorane za LISCO na Senovem. Lani so zgradili v Krškem za prodajo na trgu 16 garaž (s komunalnim prispevkom vred je veljala 1 garaža 503.000 din), letos pa bodo zgradili še več, sličnih garaž. Pogajali so se tudi za gradnjo novega gasilskega doma v Krškem, vendar je občinska skupščina kljub temu, da je SAVA predložila nižjo ponudbo, pre-
pustila gradnjo drugemu ponudniku.
Gradbeno podjetje SAVA razpolaga z osnovnimi sredstvi, ki so vredna 102 milijona din, med njimi pa je največ mehanizacije. Letos nameravajo kupiti deloma z lastnimi sredstvi in deloma s krediti še za  65 milijonov
din gradbene mehanizacije. Tudi za svoje delavce skrbijo, kolikor morejo. Letos bodo začeU na žadovinku graditi samski dom ter nove upravne prostore. Za samski dom so namenili lj» milijonov din lastnih srediSitev, najeli pa bodo tudi kredite, kolikor jih bo le na voljo. Za člane kolektiva gradijo letos dve družinski stanovanji v skupni vrednosti 11 milijonov din. V samskem domu bodo stanovali stalni delavci, za sezonce in za delavce po gradbiščih izven Krškega pa že pripravljajo montažne lesene stavbe.
Kostanjevica je dobila novo trgovino
26. decembra je v Kostanjevici PRESKRBA iz Krškega odprla sodobno urejeno trgovino z živili in mešanim blagom. Preskrba je adaptirala lokal v hiši na Kambičevem trgu in ga sodobno opremila. To je bila lani tretja sodobno urejena odprta trgovina PRESKRBE. Za »Dolenjske Benetke« je to vsekakor pomembna pridobitev tako za potrošnike kakor tudi za razvoj turizma. Posnetek je bil narejen takoj po otvoritvi. (Foto: Vili Videnič)
16 DOLENJSKI LIST
Št. 2 (772)

Konferenca ZK bo v
Mokronogu
Več kot 100 udeležencev pričakujejo na konferenco komunistov trebanjske občine, ki bo 21. januarja v Mokronogu. Osnovne organizacije ZK so za konferenco izvolile 90 delegatov.
Komunisti bodo na konferenci spregovorili o uveljavljanju ustavnih pravic človeka v samoupravljanju, o gospodarstvu, investicijski izgradnji in družbenem standardu. Pričakujejo, da bodo med drugim sprejeta načela o napredovanju družbenega in zasebnega kmetijstva kot še redno temeljne veje gospodarstva v trebanjski občini. Konferenca namerava prav tako razpravljati o vlogi in nalogah komunistov v smislu sklepov VIII. kongresa ZKJ, kakor tudi o problemih in idejno vzgojnem delu mladine.
Na konferenco se občinski komite ZKS in delegati smotrno pripravljajo. 18. in 19. januarja bodo z delegati štiri posvetovanja, na katerih bodo izmenjali izkušnje in utrdili stališča, ki naj bi bila zastopana na konferenci.
Kot bi ne znali šteti do 29!
Krajevne volilne komisije hite na pomoč občinski komisiji
Z občnega zbora Zveze borcev na Mirni
V Trebnjem so do zdaj evidentirali bore malo predlogov za odborniške kandidate. Novi -predlogi so rediti in prihajajo prepočasi do občinske volilne komisije. Vse je tako, kot bi se skoraj prazen vlak ustavil že pred prvo postajo.
Ali vlak res ne bo speljal? Na to vprašanje poskušajo odgovoriti vsi, ki si že nekaj tednov prizadevajo, da bi čimprej pripravili kandidatne liste za aprilske volitve. Ugotavljajo, da bi bilo brez pomena, če bi vpregli še kdo ve kakšno moč, ker so zavore prijele zaradi premajhne resnosti občanov, ki ne kažejo pravega zanimanja za evi-
dentiranje kandidatov, čeprav je s tem omogočen najbolj demokratičen postopek volitev predstavnikov v družbeno politično skupnost. Seveda je možno, da ni zaimanja zavoljo tega, ker morda pomen in namen kandidiranja in volitev nista dovolj razumljiva, dovolj pojasnjena. Ob vsem pa se vendarle zdi, da so to le ugibanja in bi bilo
Mirenska dolina vabi- nova avtobusna zveza!
Prizadeti so molčali
V krajevni kroniki, ki jo je na silvestrovanju v Mokronogu zapel Vilko Videč-nik, je videl svoje napake marsikateri domačin, vendar pa hudomušnosti kronike ni nihče zameril. Tako so prizadeti molčali. Silvestrovanje "je bilo v prosvetnem domu, pripravilo pa ga. je prosvetno društvo Emila Adamiča.
Dolenjski list v vsako hišo naše pokrajine!
Slikovita dolina ob vijugasti Mirni, dolina polna pokrajinskih lepot, dolina gradov, je iz dneva v dan bolj priljubljena. Marsikdo rad obišče ta neokrnjen del narave, vendar je pri tem važnega pomena prometna povezanost.
Prijetno smo bili presenečeni, ko smo v Ljubljani na odhajališčnem prostoru avtobusne postaje srečah avtobus LJ 264-60 avtobusnega podjetja »GORJANCI« Novo mesto, ki je uvedlo novo potniško linijo na progi TRE-BELNO—LJUBLJANA z odhodom s Trebelnega ob 5.00 in z odhodom iz Ljubljane ob 18.00. Avtobus vozi redno vsak dan.
Osebje avtobusa s prisrčnostjo in ustrežljivostjo še popestri vožnjo, šofer MAR-
Mlatiinski predsedniki na seminarju
Predsedniki in sekretarji aktivov ZMS trebanjske občine se bodo na celodnevnem seminarju 17. januarja seznanili z gospodarsko močjo in s perspektivami v občini ter razpravljali o vlogi ZMS in vodenju aktivov.
JAN BELE in sprevodnik STANE CIRNSKI sta dobra in imata prijetne odnose do potnikov.
Z veseljem pozdravljamo odločitev avtobusnega podjetja »GORJANCI«, osebju .avtobusa pa želimo, da bi se prijetno počutilo na vožnji po mirenski dolini!
G. LAMOVŠEK
Prosti razgovori o VIII. kongresu
Mladina trebanjske občine razpravlja o VIII. kongresu ZKJ na posebnih tribunah, kjer je v prostih razgovorih izmenja mišljenja o važnih vprašanjih, ki jih je načel kongres. Taki razgovori bodo v vseh večjih krajih.
MLADI 0 VOLITVAH
Proces evidentiranja odbor-niških kandidatov je pritegnil tudi mladino trebanjske občine. O volitvah bodo govorili vsi aktivi ZMS in se pomenili o mladincih, ki bi lahko kandidirali za odbornike. Mladina bo pomagala občinskemu odboru SZDL, ko bo ta anketiral občane v dveh volilnih enotah.
prezgodaj reči kaj dokončnega.
Politične organizacije in občinska volilna komisija so se vpregle povsod tam, kjer bi lahko pomagale, da bi vlak le stekel z normalno hitrostjo. V prizadevanju so uporabile že nekaj učinkovitih načinov, zdaj pa so se pripravile, da v proces evidentiranja pojačano posežejo. Tako se je volilna komisija že pred novim letom odločila, da anketira občane dveh volilnih enot in dobi nmenje o poteku evidentiranja, zdaj pa namerava v desetih večjih krajih ustanoviti krajevne volilne komisije za pomoč pri usklajevanju sedanjih predlogov in poteku zborov volivcev, na katerih bodo občani predlagali nove kandidate. Sama občinska volilna komisija se bo razdelila v dve grupi, katerih prva bo skrbela za propagandne, druga pa za kadrovske zadeve v predvolilnem času.
V Trebnjem so prepričani, da bo tak način dela občinske komisije in krajevnih voh'lnih komisij ob podpori pohtičnih organizacij ne le premaknil proces evidentiranja iz trenutnega zastoja, ampak ga tudi pospešil.
Po občinskem statutu bo prenehal mandat 29 odbornikom, na njihovo mesto pa bodo občani izvolili nove iz vrst kandidatov, ki jih bodo predlagali v času evidentiranja. Predlogov bo vsekakor več, kot jih je trenutno ko kaže, da so občani pozabi)! šteti do 29, kolikor bo novih odbornikov.
Ustanovljen aktiv ZMS na Dobu
9. januarja so mladinci na Dobu pri Mirni ustanovili svoj aktiv. Doslej so bili u-službenci v tem kraju vključeni v aktive okoliških krajev.
Zdaj nam dela ne bo manjkalo
Zapiski po plodnih konferencah krajevnih organizacij SZDL
V trebanjski občini smo imeli pred zadnjimi konferencami 12 krajevnih organizacij SZDL. Ob skrbnih pripravah na konference pa je bil sprejet sklep, da bomo v bodoče imeli 19 KO SZDL in šest podružnic. To odločitev so člani utemeljevali s tem, da so sedanje organizacije preobsežne in zaradi tega večina članov ne more neposredno aktivno sodelovati v organizaciji. Kot drugi razlog pa so navajali, da ima vsak kraj vendarle svoje specifične probleme, ki jih želi pravočasno urejevati. Tem utemeljitvam in mnenjem se je pridružil tudi plenum občinskega odbora SZDL, ki je med drugim ugotovil, da bodo manjše organizacije bolj aktivne, ker bo v njih lahko delalo večje število članov kot doslej.
Konference, ki so bile pravkar zaključene, so bile zelo zadovoljivo obiskane. Ka-• kor še nikoli doslej, tudi zdaj ni manjkalo - mladine. Slabša je bila udeležba na Mirni in Veliki Loki. Verjetno nosi za to veliko odgovornost dosedanji odbor, ki v vsej svoji mandatni dobi ni bil nič kaj aktiven. Tega so se zavedali tudi člani, ki so zlasti na Mirni zelo kritično ocenili delo dosedanjega KO SZDL. Konferenca na Mirni Je bila tudi vsebinsko
slabo pripravljena, zaradi tega razprava ni bila nič kaj konstruktivna.
Pametne razprave o najvažnejših vprašanjih
Na konferencah so bila v ospredju zlasti naslednja vprašanja: šolstvo, zdravstvo, kulturno-prosvetna dejavnost in s tem v zvezi ureditev družbenih centrov oz. klubskih prostorov, kmetijska in davčna politika. Glede vsebine dela je bil napravljen velik korak naprej, ker so bila komunalna vprašanja le potisnjena bolj v ozadje. Ne moremo trditi, da komunalna vprašanja niso važna, zlasti za naše razmere in če upoštevamo, da še nimamo ustanovljenih krajevnih skupnosti, ki bi kot krajevne samouprave za to dejavnost skrbele. Upamo, da bo tudi to letos rešeno, saj pričakujemo, da bodo krajevne skupnosti ustanovljene v prvih mesecih tega leta.
Konference so poudarile, da je nujno treba urediti vprašanje šolstva, zlasti pa prevoza otrok iz podružničnih šol v višje razrede matičnih šol oziroma popolnih osemletk. V Velikem Gabru so razpravljali o stanovanjih za učitelje, ki jih prav zaradi pomanjkanja stanovanj ne morejo dobiti.
Z velikim zadovoljstvom so na konferencah ugotavljali, da je zdravstvo v občini zadovoljivo rešeno. Zahteve po razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetov pa tudi na teh konferencah niso izostale. To narekuje, da bo treba tudi ta problem čimprej rešiti.
Večina konferenc je razpravljala o zboljšanju koope-racijskih odnosov v kmetijstvu in gozdarstvu. Menili so, da so dosedanje oblike kooperacije premalo vzpodbudne za proizvajalce-koope-rante in da bo treba najti boljše oblike zlasti v kmetijski proizvodnji. Med najbolj pereča vprašanja sodi kreditiranje za nabavo lahke kmetijske mehanizacije adaptacijo obstoječih kmetijskih objektov in nabavo plemenske živine.
Ljudje pozdravljajo novo davčno politiko
Nove predpise o obdavčenju kmetov so ljudje na konferencah z zadovoljstvom ■sprejeli. Menili so, da je dosedanja davčna politika že preko meje obremenjevala zasebnega kmetijskega proizvajalca ne samo v hribovitih, temveč tudi v ravninskih predelih.
Občani pogrešajo kulturnega življenja, zlasti pa primernih prostorov, kjer bi se lahko odvijale razne kul-
turne prireditve. Mladi se žele udejstvovati v raznih športnih disciplinah, pa ni prostorov, kjer bi našli svoje zatočišče. V Sela-šumber-ku in na Čatežu pa so se že kar na konferenci odločili, da bodo s prostovoljnimi pri-pevki uredili obstoječe domove. Tudi v drugih vaških centrih teko priprave za ureditev klubskih prostorov.
Pomoč članov organizacije odborom KO SZDL
Vrsto naštetih nalog bo mogoče zadovoljivo rešiti le, če bodo člani odborov KO SZDL aktivni. Ko so na konferencah izbirali kandidate za bodoče odbore, so na to tudi mislili, saj so bili pri kadrovanju zelo kritični. Razumljivo je, da bodo ob samoiniciativnosti in pobudah vseh članov SZDL tudi odbori uspešnejše premagovali in reševali težave in naloge. Zato je upravičena zahteva članov, da je potrebno več sestankov in izmenjave mnenja. Na teh sestankih bodo člani učinkoviteje reševali in odpravljali napake, ki često hromijo uveljavljanje socialističnih družbenih odnosov. Pogovorili se bodo o vsem, kar pozitivno ali negativno vpliva na razvoj naše družbe.
Pred občinskim odborom SZDL in drugimi vod-svi je zdaj zares veliko nalog, ki ne bodo smele v pozabo.
Tone Žibert
Na občnem zboru, ki je bil 10. januarja na Mirni, je najprej poročal o delu organizacije predsednik Franc Sladic. Poudaril je, da se je organizacija trudila največ s tem, kako pomagati socialno in zdravstveno ogroženim borcem Upati Je, da se bo v zvezi z novo zakonodajo stanje letos precej izboljšalo. Govoreč o otrocih padlih in še živečih borcev so ugotovili, da bi morali biti deležni večje pomoči. Starši so večinoma šibkega zdravja, to pa se pozna tudi na otrocih, ki so bolj občutljivi ter se nekateri teže učijo. Na zboru so menili, naj bi jim prosvetni delavci bolj pomagali, saj ne gre za protekcijo, pač pa za dejansko pomoč pri pouku in učenju.
Organizacija bo letos skušala postaviti nov, lep spomenik padlim borcem na Rojah. Ker je kraj, kjer stoji dosedanji spomenik, zelo primeren, bi tudi novega postavili tam. Hribček Roje s spomenikom naj bi še pozne rodove spominjal na žrtve iz dni narodnoosvobodilnega boja ter revolucije in jih opominjal, naj nikdar ne pozabijo tega, kar so očetje, bratje in sestre tako drago plačali. Odkritje novega spomenika naj bi bilo za dan Dorca, 4. julija, in naj bi bilo hkrati slavje za 20. obletnico osvoboditve. Prav bi bilo. če bi letos,
ko mineva dvajset let od bojev in trpljenja, odpravili vse težkoče, ki tarejo borce, in prišli do tega, da borci ne bodo več »problem«, so menili na občnem zboru.
Člani so poleg drugega predlagali, naj komisija za priznanje delovne dobe dela hitreje, bolj prožno in pravično, da se ne bi več izgubljali dokumenti in da prosilci ne bi čakali po več let na rešitev. V organizacijo so sprejeli dva nova člana, čeprav je dokaj žalostno, da šele po tolikih letih prosita za sprejem . . . Izvolili so nov upravni odbor ter več komisij, vsem novim organom pa želimo čimveč uspehov pri delu!
Marica Jakič
Darilo učencem v Velikem Gabru
Predstavniki gradbenega podjetja TEHNIKA iz Ljubljane so pred kratkim izročili učencem v Vel. Gabru radij-ski sprejemnik, s katerim so jih obdarili ob novem letu. TEHNIKA obdari vsako leto nekaj šol v ljubljanskem okraju.
»Televizorja ne dam!«
Prišli so, da bi odnesli, kar je njihovega.
Na to so morali čakati mesece in mesece, dokler ni bilo na nekem sestanku sklenjeno: »Dobite prostor v gasilskem domu.«
V gasilskem domu so si uredili klubsko sobo. »Zdaj bomo lahko sem prenesli televizor,« so
sklenili.
»Televizorja ne dam!«
Tako je rekla 28. decembra gostilni čarka Marija vOzimek v Selih-Šumborku, ko sta prišli v njen lokal predstavnici mladinskega aktiva, da bi odnesli televizor v klub.
»Televizorja ne dam.« je ponavljala gostilničarka, vaščan Jože Strmec pa jo je pri tem podprl.
»Kaj pa imate vedve pri tej stvari?«
Da, kaj imata? Nič drugega kot pravico, da televizor, ki so si ga nabavili niladinci, odneseta v prostor, kamor imajo vstop vsi, ne glede na to, ali so pripadniki alkoholnih skupin ali ne.
To so si v gostilni seveda po svoje razlagali in vztrajali pri tem, da televizor ostane tam, kjer je. Ce bi to prevedli v drug jezik, bi lahko tudi rekli: kar je tvoje, je tudi moje, kam bom to dal, te pa nič ne briga. Tako je verjetno mislila tudi gostilničarka, ko je rekla: »Televizorja ne dam!«
V kraju, kot je Sela-šumberk, je televizor vse in skoraj edino sredstvo za zabavo. Na zabavo, še bolj na izobraževanje, pa so menda upravičeni vsi, tudi tisti, ki ne zahajajo v gostilno. Zato televizor ne bi smel biti v gostilni; zdaj tudi zategadelj ne, ker so mladinci, ki ne nameravajo zapirati vrat pred drugimi vaščani, dobili lep klubski prostor. Klub je vsekakor nekaj drugega kot gostilna. Samo po sebi je razumljivo, da lahko o svojem televizorju odločajo samo mladinci. Zato upajo, da se v prihodnje ne bo več pripetilo, da bi jim še kdo prepovedal odločati o rečeh, ki jih bodo sami nabavili.
NA AAIRENSKEM VZPOREDNIKU
0 Obrat GREDA, kjer pečejo ocvrt krompir in ga prodajajo pod imenom cekin-ček, dela že drugi mesec v treh izmenah. Nočno izmeno so uvedli, ko so ugotovili, da lahko bolje izkoristijo zmogljivosti.
EB Mirenčani gredo z večjim zadovoljstvom na pošto, odkar je ta preurejena. Pričakujejo še avtomatsko telefonsko centralo. Sodobno PTT službo bo kraju omogočalo novomeško Podoetje za PTT promet.
H Most za pešce med restavracijo Dana in mlinom, kjer trikrat prečka potok Mirno, še vedno ni popravljen. Za popravilo se tudi nihče ne zmeni, pač pa je čedalje več tistih, ki znajo koristno uporabiti železne palice, ki jih lomijo na mostni ograji.
■ Železniška postaja na Mirni je ena med redkimi, ki se zvečer ne odpre potni-
kom. Pa tudi razsvetljena ni primerno. Če to ne moti železniškega osebja (podjetja), pa ne more biti vseeno prizadetim potnikom, ki tu vstopajo v vlak. Morda bodo pristojni le prisluhnili željam prebivalstva in jim uredili postajo kot se spodobi.
E Ce le kdo ni vesel napredka motorizacije potem to gotovo niso tisti Mirenčani, ki jim avtomobili obmetuje-jo hiše s cestnim blatom. Ob tem pa so nemočni in bodo nemočni vse dotlej, dokler ne bodo cestni organi postavili ob cesti na obeh straneh naselja prometnih znakov za omejitev hitrosti. Tedaj šele se bo gospodarjem splačalo očistiti umazane stene svojih hiš.
Bi Stekleničko »Brandvja« z novoletno čestitko je dobil brezplačno vsakdo, kdor je silvestroval v restavraciji Dana za mizo, ki jo je prej
TREBANJSKE NOVICE
Št. 2 (772)
DOLENJSKI LIST
17
UKROTIMO KRKO IN SAVO!
Desetkrat manjši katastrski dohodek na poplavljenih zemljiščih — 15 tisoč poplavljenih hektarov — še več ogroženih površin, naseiij in cest — Investicija bi se izplačala že v 4 letih — Regulacija pri nas lahko vpliva na stanje vode pri Zagrebu — Načrti Dolenjske vodne skupnosti — Za 3 milijarde bi ukrotili vodni
režim ob Savi
Novoletno praznovanje je za nami
Zaradi neurejenih vodnih razmer — poplav, zamočvir-jenosti in suše, imamo na Dolenjskem vsako leto dobri 2 milijardi in pol škode. Najbolj so prizadeti kraji ob Krki od Otočca do izliva v Savo in ob bregovih Save od Radeč pa tja do hrvatske meje. Povprečni katastrski dohodek je desetkrat manjši kot bi bil lahko. Najhuje je prizadeto kmetijstvo — za 2 milijardi 368 milijonov dinarjev! Na vodnogospodarskih objektih je 11? milijonov škode, na komunikacijah 24 milijonov, na ostalih gospodarskih in stanovanjskih objektih pa tudi 24 milijonov.
Ob Savi je poplavljeno vsako leto več kot 4000 hektarov kmetijskih površin, ob Krki pa 3800. če upoštevamo še pritoke, ki poplavijo na področju Save 1100 hektarov in na področju Krke blizu 6000 hektarov, pokrijejo narasle vode na Dolenjskem več kot 15 tisoč hektarov zemlje. Z regulacijo Save bi takoj dobili 3000 hektarov rodne zemlje, pa tudi ostanek bi bil primeren za obdelovanje, če bi na njem izvedli nekatere melioracijske ukrepe, kot sta osuševanje in namakanje.
Spodnjo Savo so pričeli regulirati že leta 1840, popravljali pa so obrežne naprave tudi po prvi in drugi svetovni vojni, vendar so kamnometi še posebej po zadnjih poplavah tako poškodovani, da ne koristijo več in samo takojšnja obnova bi lahko preprečila   še   večjo gospodarsko
fgp KUD »Bratov Pirkovič« pripravlja pod režiserskim vodstvom Vlaste Tavčarjeve Marinčevo komedijo o komediji. Dohodek predstave je namenjen za pomoč knjižnici. Delo bodo pripravili do, februarja.
|gj Šentjernejska ljudska knjižnica je bila ustanovljena leta 1950. Vse do 29. oktobra 1963 je delala v sila težkih razmerah, zlasti prostori niso bili primerni. Za občinski praznik 1963 se je preselila v nove prostore in odtlej deluje po sistemu prostega dostopa, kav se je zelo obneslo. Poleti' je bila odprta kar 3-krat na teden, pozimi pa le ob nedeljah po štiri ure. Po-
škodo in seveda iz leta v leto večja vlaganja v vzdrževanje bregov. Verjetno zaradi vse bolj urejenih razmer v zgornjem toku Save in njenih pritokov pa je ogroženih vedno več naselij in cest pod Krškim, kjer so količine vode iz leta v leto večje. Ogroženih je 500 ha kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Zadnje poplave so ponovno pokrile čateško polje in dosegle tudi čateške Toplice! Za navedena zemljišča, kjer KZ Brežice razvija intenzivno kmetijsko proizvodnjo, in zdravilišče si ni mogoče zamisliti nobenega razvoja brez nadaljevanja že pričetih del.
Sava je reka, ki odvaja vodo iz pretežnega dela Slovenije in regulacija njenega spodnjega dela ni samo vprašanje našega področja, ampak vse republike, še ena taka poplava, kakršno smo imeli preteklo jesen, lahko povzroči katastrofo v celotnem gospodarstvu spodnjega Posavja. Vodna skupnost Dolenjske žal ni sposobna z lastnimi sredstvi sanirati nastale poškodbe.
Podobne težave so tudi s Sotlo in Mirno. Trenutno obdelujejo na Vodni skupnosti podatke o poplavah in škodi ob Krki, program regulacij in sanacij ob Savi in Mirni pa je bil izdelan že lani septembra.
Gradbena vrednost za ureditev vodnega režima ob Savi znaša po predračunu 2 milijardi 955 milijonov dinarjev Povprečna letna škoda ob poplavah na obravnavanem delu te reke pa znaša 825 milijo-
zimi, ko imajo ljudje več časa za branje, bi seveda morala biti odprta večkrat na teden in po dlje časa, toda drv za kurjavo ni . . .
Knjižnica ima približno 3000 knjig in več kot 100 rednih bralcev, ki jo redno obiskujejo. Vsako nedeljo se zvrsti od 40 do 50 ljudi, ki si izposodijo več kot 100 knjig. V letu 1964 je bilo 1832 obiskov, izposojenih pa je bilo 4877 knjig. Največ bralcev je med mladino, pa tudi delavci in kmetje radi posegajo po knjigah. Letos se bo knjižnica vpisala' v register ljudskih knjižnic, še naprej pa bo delovala v KTJD »Bratov Pirkovič«.
nov! Torej bi bila investicija za ureditev vodnih razmer izplačana že v 4 letih!
Skoraj 3 milijarde za celotno rešitev — vsaj milijardo in pol pa bi bilo treba za najnujnejše ukrepe: popravilo poškodovanih strug (500 milijonov), gradnja nasipa za obrambo pred poplavami od Krškega do Sotle (865 mil.) in regulacije Mirne (167 mil.).
Za sanacijo poškodb in odpravo poplav sta v Sloveniji predvideni 2 milijardi dinarjev iz republiških ali zveznih posojil. Za približno tako vsoto pa se potegujejo tudi Celjani, ki morajo zaščititi pred poplavami Celje in zemljišča ob Voglajni, Hudinji in Savinji. Od skupnih 8 milijard sredstev, ki so namenjena za rešitev poplav v Sloveniji in Hrvatski, naj bi vsaj 2 milijardi investirali v Sloveniji. O vseh teh gradnjah pa se bo predhodno treba dogovoriti še s Hrvati, ker bi kompletna regulacija našega področja verjetno povzročila nepričakovano visok vodostaj pri Zagrebu. Predvidevajo celo naravne akumulacijske površine v Krakovskem gozdu, kjer bi ob največjih poplavah lahko zadrževale del vode, da ne bi vsa naenkrat pririsnila na Zagreb in okolico.
Pričakujejo, da bo ob nizkem vodostaju v prihodnjih tednih posebna komisija Vodnega sklada SRS pregledala prizadeto področje, da bo lahko ocenila upravičenost zahtev Dolenjske vodne skupnosti, m.
2e Od vsega začteka je tež-koč z denarjem na pretek. Knjižnica je odvisna zgolj od lastnih sredstev, ki jih zbira s posojnino za knjige in od iznajdljivosti članov upravnega odbora. Lani so zaprosili vsa podjetja in vse ustanove za pomoč. Precej se jih je odzvalo prošnji, med njimi: DPM, Gasilsko društvo, Zdravstveni dom, Iskra, Krajevni odbor SZDL in večerna ekonomska šola, ki so darovali skupaj 108.000 din. Podjetje Podgorje daje vsako leto lesne odpadke za kurjavo.
Upravni odbor knjižnice se v imenu bralcev zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da knjižnica še deluje, posebno zahvalo pa je dolžan književniku Severi-nu šali ju za bogato knjižno darilo, saj je knjižnici poklonil 60 lepih slovenskih in hr-vntsHh i—-~ M P
Ponekod v nekotikb novih oblikah, drugod po tradicionalnih izkušnjah smo novo leto v občini Novo mesto praznovali v najlepšem raz-položenju. Pestrost množičnih prireditev v delovnih organizacijah, šolah, domovih, zavodih in drugih kolektivih so letos močno poživile javne osvetlitve Novega mtsta, Straže, V avte vasi, Dol. Toplic, Žužemberka, Otočca, Šentjerneja in drugih ^naselij z raznobarvnimi svetlobnimi pripomočki, kar je ustvarjalo že na zunaj veselo razpoloženje.
Po predvidenem programu odbora za novoletno praznovanje pri občinskem odboru SZDL Novo mesto so okrasitve in osvetlitve primerno uredile skoraj vse gospodarske organizacije, poznalo pa se je na primer v Novem mestu (na križišču Ceste talcev in Ceste herojev, ob bencinski črpalki, na Grmu in v Srni-helu), da kolektivi tam niso izpolnili svojih nalog.
Za čim bolj domiselno, čim lepšo okrasitev in osvetlitev svojih delovnih prostorov in njihovega neposrednega okolja so se najbolj prizadevale trgovine: EMKA, DROGERIJA, ELEKTROTEHNA, AVTO-DELI, od katerih sta bili prvi dve nagrajeni za najbolj domiselno pkrasitev in osvetlitev z denarnimi nagradami, drugima dvema pa v tem članku izreka odbor priznanje za njuno ' prizadevanje. Od drugih podjetij pa so veliko skrbi posvetili lepi ureditvi svojega okolja: Industrija motornih vozil v Novem mestu. Tovarna zdravil Krka v Novem mestu in Zdravilišče v Dolenjskih Toplicah.
Dedek Mraz je tudi tokrat obiskal oba otroška vrtca v Novem mestu, kjer je bilo obdarjenih in pogoščenih preko 200 predšolskih otrok. Med praznovanjem so se ti zabavali ob prisrčnih programih lutkovnih igric. Približno tako je bilo praznovanje predšolskih otrok tudi v otroškem vrtcu v Šentjerneju.
Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu je z domačim filmom »Srečno, Ke-kec« obiskal otroke oddaljenih pionirskih odredov, za kar so mu izražali vso zalivalo in prosili, naj se jih še spomni z veselimi programi.
Pionirji v osnovnih šolah so ob letošnji novoletni jelki pokazali mnogo samostojnosti in iznajdljivosti. Zabavno kulturni programi v 35. pionirskih odredih v osnovnih šolah in v mladinskih kolek, ttvt srednjih soi so bili predvsem njiliova zamisel, medsebojno pa so se ob-aarovali predvsem starejši pionirji in mladinci. Dedek Mraz jih je obdaroval s kolektivnimi darili. Ponekod so dobili celo televizijske sprejemnike, radijske aparate, gra-ir.o'<~>nr> ?  ninifinrnl zabavne
in učne vsebine. Pa tudi žog, smuči, sank in drugega - so bili otroci zelo vesćli.
Pri pogostitvah, obdaritvah, kulturnih zabavali, posebno pa pri kolektivnih darilih je odbor za novoletno jjraznova-nje podprl pionirske odrede in mladinske kolektive na 'šolah z več kot pol milijona dinarji, ki so jih poklonile delovne organizacije za otroško praznovanje. Delovne organizacije:   IMV, Novoteks,
Novoles, Tovarna zdravil Krka, SGP »Pionir« in še nekatere so prav razumele željo otrok in mladine pri njihovem novoletnem praznovanju in jim naklonile lepo pomoč, da so bili otroški programi še pestrejši.
V njihovem in našem imenu izrekamo vsem, ki so razumeli mladino ob npvoletni jelki, najlepšo zahvalo.
Odbor Za novoletno praznovanje

NOVOMEŠKA KOMIJM

LJUDJE MED SEBOJ
»Odlikovanje sem sprejel
Od predsedstva Združenja borcev NOV občine Novo mesto sem dobil vabilo: »Vabimo Vas, da se zglasite na Združenju borcev NOV občine Novo mesto dne 15. 12. 1964 od 8. do 12. ure zaradi prevzema odlikovanja.« žig in podpis ...
Navedenega dne me je ob 11.45 sprejela mlajša tovarišica, kateri sem ponudil vabilo. »Aha, odlikovanje!« je zamrmrala. Iz mize je vzela škatlico in mi jo ponudila. Že iz navade sem dejal: »Hvala lepa!«, vendar ni odgovorila. »Še podpisali se boste!« je dodala in mi ponudila list papirja ter pero., S podpisom sem potrdil prejem odlikovanja, pozdravil in odšel. Priznam, da sem v sebi le stežka zadržal ogorčenje, ki me je sililo k izbruhu, hkrati pa sem se počutil kot potepen...
Doma sem odprl škatlico in opazoval svetlečo zvezdo z likom borca v sredi. Prebiral sem pismo tovariša (skupaj sva prenašala 4 leta vojnega ujetništva in tam v dokaj težkih pogojih, dobesedno v žrelu nacističnega okupatorja, sodelovala pri razvoju narodnoosvobodilnega gibanja), ki mi sporoča, kako so pri njih prvim internirancem in ujetnikom, ki so pri nas po vojni odlikovani, podelili odlikovanja:
»V občini Šiška smo jih prejeli v petek, 27. novembra, in sicer na zelo slovesen način. Podelila sta jih predsednik in podpredsednik občine ob navzočnosti treh najvidnejših in najzaslužnejših predstavnikov občinskega združenja borcev, med katerimi je bil tudi predsednik združenja. Predsednik občine je imel kratek nagovor, nakar je sledila podelitev in vsestransko čestitanje. Podeljenih je bilo 5 odlikovanj. Eden izmed nas se je v imenu odlikovancev zahvalil, nakar smo ob cvetju, sadnem soku in prigrizku kramljali skoraj celo uro. Predsednik občine nam je ob tej priložnosti povedal več zanimivosti o razvoju in načrtih za razvoj v občini. Bilo je prav prijetno!« Tako mi jcpisal moj tovariš, jaz pa ...
Vprašujem se: mar ne bi bilo preprosteje kot pošiljati predloge za odlikovanja po precej komplicirani poti in odlikovanja po isti poti dostavljati od organa do organa preden pride k odlikovancu, poslati to odlikovancu kar po pošti? Tako bi bil vsaj prikrajšan za ponižanje, ki sem ga bil deležen v postopku »podelitve«, ki ga opisujem. In tudi to se vprašujem: ali so bila v Novem mestu odlikovanja podeljena tako samo zato, ker smo biti tokrat odlikovani inter-niranci in ujetniki?
Kljub vsemu sem vesel lepega odličja in ponosen, ker sem ga prejel, toda nikdar ga ne bom vzel v roke brez grenkobe v srcu. Te grenkobe pa so krivi tisti, ki so pozabili, da je odlikovanje namenjeno človeku!
Inž. Radomir Kalinovič
Takole je bilo ob zadnji poplavi v lanski jeseni pri Krškem: pogled na razbesnelo reko, ki je preplavila tudi stadion Matije Gubca, polja in travnike vzdolž obeh /        svojih bregov in mnogo vasi ter zaselkov (FOTO: Krahulec, Krško)
V Šentjerneju smo zvedeli
ItS DOLENJSKI LIST

št. 1 (771)
»Dvakrat več sredstev ostane zdaj kolektivu!«
Predstavniki podjetja »Gorjanci« iz Straže so nam v nedavnem razgovoru povedali, da so se sredstva, ki ostanejo kolektivu za razširjeno reprodukcijo, povečala za trikrat - Prizadevni kolektiv je s povečano amortizacijo zadnja leta tudi sam namenjal precej za nakup novih vozil - Kot dobri gospodarji so v zadnjih treh letih povečali zmogljivost svojega voznega parka za trikrat.
Ugotovitev, da je treba sredstva, namenjena razširjena reprodukciji prepustiti kolektivom, se je v letu 1964 pojavljala vedno določneje. Tudi nedavni VIII. kongres ZKJ je ugotovil, da je to eden izmed osnovnih pogojev bodočega gospodarskega razvoja.
Delovni kolektivi bodo skupaj s sredstvi, namenjenimi razširjeni reprodukciji, prevzeli na svoja ramena novo, veliko odgovornost. Odslej bo v nemajhn; meri od njih odvisno, kako bodo ta sredstva uporabljali, kako jih bodo z vročevanjem v banke namenjali širšim potrebam in kako bodo s temi sredstvi sodelovali pri razvijanju družbenega standarda ter pri odpravljanju težav v družbenih službah.
V nekaterih panogah gospodarstva se je stanje že lani izpremenilo v prid delovnih kolektivov z ukrepi o ukinitvi prometnega davka, z ukinitvijo prispevka od rednega in izrednega dohodka "in z ukinitvijo prispevka v družbene investicijske sklade. Med takšno kolektive šteje tud"' Avtopromet in tuzemska špedicija »Gorjanci« iz Straže. V nedavnem pomenku o novem, boljšem položaju kolektiva so sodelovali: direktor Štefan Galič, računovod-kinja Milka Dular, šef prometa Ivan Brsan in prometnik Bruno Kuhar.
— Za koliko se bodo povečala sredstva, s katerimi bo razpolagal vaš kolektiv, po novih predpisih v gospodarskem sistemu?
— Za nas   se je stanje že
land precej izboljšalo. 1963. na primer smo odvedU' 42 milijonov din na račun 15 odstotnega prispevka iz dohodka, 21 milijonov din na račun davka na pridnost in 8 milijonov din v družbene investicijske ' sklade. V letu 1964 so vsa ta sredstva ostala nam: do konca leta se je nabralo na račun 15 odst. prispevka iz dohodka okoli 43 milijonov dinarjev, davka na pridnost, ki bi ga morali po starih predpisih odvesti, nam bo ostalo okoli 20 milijonov, skladov pa smo ustvarili (seveda brez prispevka v družbene investicijske sklade, ker je ta ostal nam) za približno 23 rnilijonov. Ker smo se odločili prenesti ves 15 odst- prispevek iz dohodka, ki nam ostane, na sklade, se ti povečajo za 43 milijonov in je torej v 1964. ustvarjenih za okoli 66 milijonov din skladov.
— In kaj nameravate s sredstvi, ki so vam ostala od davka na izredni dohodek, ki vam ga v 1964 ni bilo treba plačati?
— Z »davkom na pridnost«, ker ga po novih predpisih nismo bili dolžni odvesti, nam je ostalo okoli 20 milijonov, pa je tako: približno 85 odst. smo ga med letom porabili za povečanje osebnih dohodkov, ostalih 15 odst. pa bomo porabili za razširjeno re-pfroditkcijo.
/ — Zakaj ste tolikšen del namenili osebnim dohodkom?
— Že vrsto let smo stiskali pri osebnih dohodkih zato, da bi ustvarili dovolj sredstev za nakup vozil. Krediti so bili neugodni, težko
Novih 129 sedežev v Novem mestu
V novem gostinskem lokalu, ki so ga uredili v nekdanjih kletnih prostorih kavarne Center na novomeškem Glavnem trgu, je 120 sedežev, s svojimi 175 m2 koristne površine pa je ta . lokal med največjimi v Novem mestu. Prostori so okusno urejeni, kar je nedvomno zasluga obeh: investitorja in arhitekta, pa tudi izvajalca del, ki se je potrudil, da izroči namenu res vzorne prostore, če smo kdaj tarnali, da ponoči v Novem mestu ni kam iti, zdaj ne moremo več, ker je lokal odprt predvsem v nočnih urah. Cene so še kar dostopne,   pijače   in specialna
jedila pa po bogati izbiri. Trikrat na teden (sr<xla, sobota in nedelja) ima plesno glasbo zato je treba tedaj pri vstopu plačati konsumcijo. Dela so veljala 31,000.000 dinarjev. Poleg kavarne Center sta nekaj sredstev prispevali tudi Ribja in Kolodvorska restavracija.
■ Podjetje »Nafta« v Lendavi bo letos dobilo za 2 odstotka več nafte kot latni. Nova vrtanja letos niso predvidena, pač pa bo podjetje poskušalo uresničiti investicijski program za usmeritev v petrokemijo, za kar bo porabljenih 780 milijonov dinarjev.
PISMA UREDNIŠTVU
ZDAJ PA ŠE MOJE POJASNILO
Tovariš urednik!
Prosim, objavite še moj opis dogodka, Jti je objavljen v pismu »Grdo se je znesel nad nami« (Dol. list, 7. 1. 1965i. Naj bralci zvedo za dogodek tudi z naše strani.
Na državni praznik smo se vračali zvečer iz šmarjeških Toplic. Vozil je moj sin Franc. V Mač-kovcu je na desni polovici že tako ozke ceste pred dvoriščem Bučarjeve hiše, kjer pisec omenjenega pisma stanuje, stala gruča štirih oseb, ki niso hodile v gosjem redu proti mestu. Nasproti je prihajal avtomobil. Moj sin je z zvočnim signalom opozoril skupino, naj se umakne in ker se to ni zgodilo, skoraj na mestu ustavil avtomobil, da je preprečil nesrečo Zavore so kar zacvilile. Izstopil je, da bi opozoril stoječe na nesrečo, ki bi se lahko pripetila, če je ne bi s svojo priseb-
nostjo in prvovrstnimi zavorami preprečil. Ker so njegove dobronamerne besede sprejeli z vpitjem, sem izstopil še jaz. Obstopili so me s posmehom: »Kaj misliš,' če si buržuj . . .?« Vjdeč, da so vinjeni (baje so bili na Trški gori), sem se umaknil v avto. Seničar se je začel obešati na vrata avtomobila. To in pa zmerjanje z bur-žujem me je tako razburilo, da sem ponovno izstopil. Močno vinjeni Seničar je začel siliti vame in me odrivati. Sunil sem ga od sebe in žal tudi ozmerjal.
Ker je bila cesta prosta, smo med vpitjem skupine stopili v avto in se odpeljali.
Iz povedanega je jasno razvidno, kdo je povzročitelj prepira in kdo bi se komu moral opravičiti. Pisec omenjenega pisma se je naslednjega dne sicer oglasil pri nas doma, vendar ne »zato, da bi .se opravičil, pač pa zato, da bi z grožnjami izsiljeval od mene denar.
FRANC TKKSTOR.
Novi) mesto
jih je bilo dobiti, vozila, ki so naše proizvodno sredstvo, pa smo morali kupovati. Posledice nizkih osebnih dohodkov smo kmalu začutili: ker smo imeli povprečne osebne dohodke v naši panogi v Sloveniji med nižjimi, so začeli ljudje od nas bežati. Zapuščali so^nas vozniki in tudi mehaniki iz remontnega obrata. Odkar smo osebne dohodke povečali in jih izenačili z onimi v drugih podjetjih naše panoge, je boljše. V 1963 so bili povprečni osebni dohodki v našem kolektivu 44.000 din, v letu 1964 pa 52.000 din. Ker imamo v kolektivu samo kvalificirana delavce, znesek ni visok, osebnih dohodkov pod 25.000 in pod 30.000 pa sploh ni.
— Kako pa skrbite za družbeni standard?
— Naša vozniki stanujejo večinoma v okolici Straže. Vozijo po vsej' Jugoslaviji in se bolj poredkoma javljajo na sedežu podjetja. Teženj po stanovanjskih blokih v bližini podjetja pri nas zato ni, pač pa je veliko interesentov za zasebno gradnjo. Zato dajemo posojila za gradnjo zasebnih hiš za dobo 5 do 10 let ob 1-odstotni meri. V letu 1964 smo dali za 3 milijone takšnih kreditov, v letu 1965 pa jih nameravamo dati še več. Precej voznikov ima hiše že zgrajene, članom kolektiva dajemo tudi regres za dopust: po 500 din na dan, če prežive dopust v letovišču.
— Za razširjeno reprodukcijo vam bo ostalo precej več sredstev kot do zdaj. Kako jih nameravate porabiti?
— Plan investicij smo že izdelali hn v njem upoštevali vse obveznosti iz dosedanjih kreditov. Sredstva razširjene reprodukcije so se nam v 1964 povečala za 3-
krat; v letu 1965 zato ne pričakujemo kakšnih večjih sprememb. Približno 40 milijonov bomo porabili za dograditev avtomehaničnih de-lavn(ic v Straži, 4 milijone za specialno servisno vozilo (imamo 2 servisa za avtomobile!), 41 milijonov za 3 avtobuse: 2 bomo potrebovali za medkrajevni, enega pa za mestni promet. 35 milijonov bo šlo za 5 Itasovih prikolic z nosilnostjo 18 ton in 8 milijonov za nakup pisarniške opreme. Razen tega imamo za 75 milijonov obveznosti iz kreditov. Tega, kar sem naštel, je precej več kot skladov, toda prišteti je treba približno 160 milijonov din iz amortizacije, ki nam skupaj s skladi omogoča tako velike investicije brez kreditov.
— Za konec še vprašanje: ali ste ob tako povečanih sredstvih, ki so vam ostala za razširjeno reprodukcijo, oddvojili kaj tudi za širše družbene potrebe?
— Smo! Približno 10 milijonov dinarjev smo v 1964 vročili pri Komunalni banki v Novem mestu in pri Gospodarski banki v Ljubljani.
V takem kotlu proizvajajo gljivice CTC. Kotel mora biti stalno ogrevan in hlajen, da imajo gljivice pravo temperaturo za življenje.
Gljivice se pripravljajo na industrijsko
prošivodejo
Na gradbišču okrog »Krki-nega« obrata v Ločni v Novem mestu bo v nalednjih mesecih zrasla industrija za proizvodnjo antibiotikov širokega spektra. Klortetraciklin (CTC) iz tega obrata je namenjen za izdelavo zdravil, še več pa ga bodo porabile tovarne močnih krmil kot primes živalski hrani.
Panorama pobočja nasproti gradu Graben se bo temeljito spremenila. Tik ob cesti, kjer teko sedaj samo še zemeljska dela, bo stalo skladišče, kotlarna in visoki kovinski rezervoarji za mazut. Za sedanjimi zgradbami bosta postavljeni glavna proizvodna dvorana in vodarna, ob Krki pri Mlakarjevi vili pa že grade črpalnico. Vodnjak črpal-nioe ima dno 4 metre pod gladino Krke in so morali zanj' izkopati  6000 kubičnih
m otrov zemlje. Hladilna voda iz Krke bo skozi filtre tekla v bazen, kjer se bo mešala s toplo vodo iz proizvodnje. Voda v bazenu bo vedno 7 stopinj Celzija toplejša od one v Krki. Pozneje bodo v notranjost za proizvodno halo postavili še nove laboratorije.
Manjkajo samo še prostori in naprave, kajti »Krkini« strokovnjaki so med tem že osvojili industrijsko proizvodnjo antibiotikov. V dosledno sterilnih pogojih bodo gljivice iz štirih fermentorjev s predformentorji in agitatorji dajale na leto 16 bon čistega klortetraciklina. Farmacevti so že uspeli vzgojiti tako produktivne gljivice, da se nć bati za rentabilnost obrata. Pro-
izvodnja se namreč tu začne že v laboratoriju, kjer izbirajo gljivice toCiiko časa, da dobe take, ki izločijo največ antibiotika.
Oprema za novi obrat že prihaja in kaže, da bo proizvodnja stekla do konca leta 1965. V obrat bodo investirali blizu 1,2 milijarde,-letni dohodek pa bo 1,5 milijarde. V proizvodnji antibiotikov bo zaposlenih 60 Irjudi, od tega več kot polovica s srednjo in visoko izobrazbo. 2e sedaj, v poizkusni pol industrijski proizvodnji, je zaposlenih 12 diplomiranih farmacevtov.
Novi obrat bo proizvajal za domače in tuje tržišče. Pri nas se s pridobivanjem antibiotikov ukvarjata dve tovarni, vendar ima podobne proizvode le ena; torej bo CTC lahko prodati, saj ga veliko potrebtijemo. m.
Kultura z blokiranim računom
V lanskem spričevalu Sveta zveze kulturnopro-svetnih organizacij v Novem mestu ni veliko odličnih ocen. Neuresničene so neštete naloge, ki so jih svetu naložile potrebe hkrati s pomladanskim republiškim kongresom Svobod in prosvetnih društev. Novo ime občinske organizacije ni pomaknilo naprej, nasprotno — celo nekoliko nazaj.
Več razlogov je, da občin-slti Svet ni žel uspehov, kakršne so pričakovali vsi kulture žejni občani. Enega glavnih razlogov iščejo v nerešenem kadrovskem vprašanju. Sedanji člani so pireobre-
menjeni z drugimi deli in se težko zadovoljivo posvečajo kulturi, kakršno naj bi usmerjal Svet. Najbolj je seveda Svet prizadelo to, da so mu blckirali žiro račun. Bančni   ukrep   je sledil po-
Krajevna skupnost v Škocjanu je že zaživela
Vodstvo, ka je bilo izvoljeno, se zavoda, kakšnega pomena je skupnost za njihovo področje. Zasedala sta že odbor KS in komisija - za programiranje. Za predsednika KS je bil izvoljen Pavle Zu-pet, za namestnika Vladimir Luzar, tajniške posle pa bo začasno opravljal Franc Gab-rič. Odbor je razpravljal o predlogih programske komisije, ki pa so vsi "oliko odvisni od denarnih sredstev, da katerih nalog se bodo najprej bo treba dobro premisliti, lotili. Najbolj nujna je ureditev cest šocjao«' — Dol. Dole, škocjan — Klenovik in Kle-novik — Lakenoe. Poskrbeti bo treba tudi za lepšo zunanjo podobo naselij, ustanoviti   uslužnostne   servise in
poživiti kultairr.o-prosvetno dejavnosti.
Tudi mladiska organizacija Je lani pričela resno delati. Novemu vodstvu je uspelo vzbuditi zanimanje za udejstvo-vanje v organizaciji številnim mladinkam in mladincem, na pobudo predsednice Katice Topol ovec pa je v okviru Delavske univerze iz Novega mesta pričela delovati v škocjanu šola za življenje, ki jo obiskuje več kot 30 mladih ljudi. Uspelo je tudi sil\^\ro-vanje v šolski dvorani. Takih prireditev sii vaščani želijo, saj so dvorano do kraja napolnili, mladina pa je dokazala, da se da tudi z najbolj skromnimi sredstvi pripraviti kulturno razvedrilo za širok krog ljudi. Čkr.
tem, ko Svet ni mogel poravnati dolgov podjetjema »Pionir« in »Opremales« ki sta. urejevali dvorano za prvo republiško revijo amaterskih dramskih skupin. »Pionir« terja povrnitev stroškov za ureditev avle, »Opremales« pa stroške za namestitev zaves v kulturnem domu. Kulturni dom je medtem dtobil novega upravljavca (Zavod za kulturno dejavnost), dolgovi pa .«o se kopičili z obrestmi.
Občinski svet je tako brez sredstev, kultura, zlasti tista podeželska, pa je začela životari1!, ker ni bilo nikogar, ki bi podpri podeželska društva in Svobode. Kljub temu so se nekatera društva — kakorkoli že — znašla in nadaljevala intejmvno delo, na priliko: novomeška Svoboda, Svoboda v Straži, Prosvetno društvo Šentjernej, občasno pa še društva v Dolenjskih Toplicah, Žužemberku, Stopi čah in morda še kje. Razen v nekaterih krai>ih so prosvetna društva in Svobode v vseh drugih krajih brez primernih kulturnih prostorov, zlasti pa odrov. Splošen problem je tudi pomanjkanje kadrov, saj je to vprašanje
rešeno (čeprav ne povsecn zadovoljstvo le v Novem mestu, Straži in Šentjerneju. Društva bi morala imeti do konca decembra občne zbore in se pomeniti o teh težavah in nadaljnjem reševanju na podlagi temeljite analize dela v sedanjih pogojih. Tehten pomenek bo treba' posvetiti tudi uspehom in neuspehom, zlasti pa vzrokom za neuspehe. Kmalu bo na vrsti delovna konferenca občinskega Sveta, ki bb ta vprašanja obravnavala za vso občino in posvetila posebno pozornost kadrom. Ta konferenca naj bi tudi sklepala o tem, ali je potrebno Svet dopolnili, oziroma njegove nede-lavne člane zamenjati. Konferenca naj bi tudi dala odgovor na vprašanje, kakšno vlogo naj odigra občinski Svet v bodoče, kakšna stališča naj zavzema pri reševanju kulturne problematike v občini, skratka, kje mu je mesto.
■ Slovenska podjetja barvaste metalurgije so po oceni lani dosegla za 2 odstotka manjšo proizvodnjo, kot je bila predvidena. Izpad je zlasti v proizvodnji aluminija, ker tovarne niso polno delale zaradi redukcije električne energije.
NOVOMEŠKA KOMUNA
Št. 2 (772)
DOLENJSKI   LIST 19
Cegelničani so rekli:
..Pri nas Cigan že ne bo gradili"
Peticija Cegelničanov odklanja Ciganu vsako pravico, da bi si v njihovem naselju postavil dom. Bodo na javni tribuni v Bršii-nu prihodnji teden spremenili svojo odločitev?
»Prebivalci Cegelnice nismo za to, da bi Cigan tu gradil svojo stanovanjsko hišo.«
To izjavo, naslovljeno občinskemu organu v Novem mestu, je podpisalo 46 vaščanov, članov SZDL v Cegelnici. S podpisi so prišli na dan 5. januarja, potem ko se je zvedelo, da je v Cegelnici predvidena lokacija za postavitev ciganskega stanovanja.
V utemeljitvi svoje izjave oziroma v peticiji so Cegelničani navedli naslednja dva argumenta: da morajo biti zaradi Ciganov neprestano budni že zdaj, ko jih nimajo za neposredne sosede in da imajo še vedno v spominu prečensko tragedijo, ki se je zgodila pred enim letom.
»Predlagamo, da se Cigani naselijo in zgradijo hiše (ali hišice) malo dalj
od mesta, saj je dovolj primernih prostorov.«
Taka izjava je vsekakor v nasprotju s prizadevanji občine, ki že nekaj mesecev orje zelo zelo zaraščeno in trdo ledino — cigansko vprašanje. Ko je že vse kazalo, da je eden glavnih problemov rešen, pa se je zataknilo pri osnovnem, zadnje čase večkrat poudarjenem pogoju za uspeh, pri humanem odnosu do Ciganov. Cegelničani so najbrž pozabili, da velja ta pogoj tudi zanje! Nesmiselno je namreč govoriti, da bo občina (kaj res samo občinska skupščina?) uspešno reševala cigansko problematiko, če bodo samo njeni družbeno politični organi delali v duhu humanega odnosa. Nesmiselno je lahko vsakršno prizadevanje, če se bodo potem našli občani
Novomeška kronika
in rekli: »Smo za rešitev, toda nas pustite na miru. Pri nas Cigan ne bo gradil!«
Cegelniška peticija je zato neutemeljena. Neutemeljena je tudi zato, ker nikjer ne navaja, da bi Cigani lahko živeli kje drugje kot med ostalimi občani. Do peticije, podobni cegelniški, so potemtakem upravični vsi kraji v občini in imajo isto pravico, da ciganov ne sprejemajo za sosede. Ali pa bomo Cigana privedli na pot civilizacije s tem, da jih bomo pehali iz kraja v kraj, s parcele na parcelo in tako nazaj v gozd, kjer bo spet vse počenjal po starem? S peticijami bi dosegli le še to, da bi Ciganom odvzeli voljo, ki so jo do zdaj pokazali hoteč se civilizirati. Reševanje ciganskega vprašanja s peticijami tudi ni human način in jc v nasprotju z ustavo, Id je zasnovana na načelih enakosti občanov.
Seveda izjava 46 podpisnikov iz Cegelnice ne more biti akt, s katerim bj onemogočili Ciganu, da bi si tam postavil dom. O tem se bodo pogovorili na javni tribuni za Cegelnico in
■ PKEVOZ DELAVCEV IN USLUŽBENCEV iz Smihela in Go-tne vasi skozi mesto v Bršlin Se vedno ni urejen, kot bi moral biti. Avtobus, ki vozi na tej relaciji, je vsekakor premajhen. Ce ga podjetje zamenja in da nekoliko večjega, je sicer res nekaj sedežev več, zato pa So vedno skoraj nič prostora za stojišča. Zdaj, v grdem vremenu, se vozi s tem avtobusom veliko ljudi. Kaže, da bi bilo najbolje uvesti avtobus z eno samo vrsto sedežev in več stojišči. Ker relacija ni dolga, bi bilo tako bolj ustreženo vsem potnikom
m NA AVTOBUSNI POSTAJI IN PRED POŠTO je premalo luči. Za promet, ki se odvija okrog teh dveh objektov, bi bilo treba celoten prostor močneje osvetliti. Tudi tabla z voznim redom avtobusov bi bila lahko bolje osvetljena.
■ NAŠ BREG JE POSEBNOST ZASE, saj je na nekaterih odsekih ta dolga in ozka ulica strahotno zanemarjena in zametana z vsemi mogočimi in nemogočimi predmeti: drva, pesek, les, smeti in razna druga šara puščajo ponekod le ozek prehod. Izlet po tej ulici je še posebej ponoči, zaradi slabe razsvetljave, težaven in nevaren.
■ ZA FILM »V VRTINCU«, ki so ga predvajali minuli teden, je bilo v Novem mestu izredno zanimanje. 2e nekaj dni vnaprej so bile vstopnice razprodane za vse sedeže v dvorani. Ta film Je bil zelo všeč mladini- in tudi odraslim. Tu in tam je bilo med predvajanjem filma slišati tudi glasno ihtenje . . .
■ NA NAŠI TRŽNICI je zadnje čase vedno manj zelenjave in kmetijskih pridelkov, vendo več pa stojnic z drugim blagom. V po-
nedeljek so prodajali kure po 1500 din, jajca po 50 din, mleko po 70 din, smetano v skodelicah po 120 din, radič na merice po 80 din, regrat na merice po 60 din, jabolka po 100 din kg, orehe po 250 din »firkl«, fižol po 200^ din za kilogram.
ta GIBANJE PREBIVALSTVA: rodili sta: Albina Judež z Mestnih njiv — blok 5 — Ireno, in Julija-na čovič iz Partizanske 14 — Vesno.
Poročila sta se: Vladimir Kump, trgovski pomočnik s Partizanske 8, in Mina Sekula, trgovska pomoč- ■ niča iz Regrče vasi 55.
Ta teden smrti v .mestu ni bilo.
Borci, člani ZB NOV Novo mesto - levi , breg!
Smo v obdobju rednih letnih skupščin naših borčevskih organizacij. Tudi člani krajevne skupnosti organizacije ZB NOV levi breg v Novem mestu se pripravljajo po osnovnih organizacijah na svoj drugi letni obračun dela in življenja, ki ni bilo preveč živahno, je pa poskušalo izvršiti mnoge naloge in akcije, ki niso bile majhne. O vsem tem se bomo pomenili na rednem občnem zboru, ki bo v torek, 26, januarja, ob 19. uri v dvorani Sindikalnega doma. Že danes obveščamo vse člane, da se udeleže te manifestacije našega dela.
Tri javne tribune o kmetijstvu
m
V Podhosti, Uršnih selili in v Ločni pri Novem mrstu bodo še ta mesec javne tribune krajevnih organizacij SZDL. Na njih bodo predstavniki občinske skupščine in strokovnjaki na željo tamkajšnjih prebivalcev odgovarjali ljudem na kmetijska vprašanja; zlasti bo tekla beseda o rajonizaciji in klasifikaciji zemlje. Glede teh vprašanj so ljudje na zadnjih konferencah članov Socialistične zveze želeli odgovore. Občinski odbor SZDL Novo mesto pripravlja omenjene tri javne tribune.
Točen čas in kraj tribun bodo sporočili občanom v Podhosti, Uršnih selih in Ločni na krajevno običajen način.
OBVESTILO POTROŠNE KRUHA
Pekarija Novo mesto je začela 4. januarja letos generalno popravljati peči v ločenski pekarni, kar je bilo nujno potrebno. Dela bodo trajala vse do 25. januarja letos, v tem mesecu pa smo se ga lotili zato, ker je zdaj najmanjši promet.
Tudi v tem času bomo potrošnikom zagotovili kruh v zadostnih količinah, katerega pečemo v manjših pečeh. Zgodi pa se, da včasih ob sobotah kruha primanjkuje, zato prosimo potrošnike, da nam to oproste. Kruh bodo lahko dobili vsi, le včasih z malo zamudo.
Po 25. januarju bo poslovanje pekarije spet normalno.
PEKARNA iN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO
V Žužcmberškem gostišču smo priče nečednostim, ki vzburkajo kri. Opiti gostje, med njimi so žal največkrat mladi ljudje, se vedejo kar najbolj prostaško in nedopustno. Ogabni pijanci in divjala uničujejo gostinsko opremo, razbijajo steklenino in pri tem uporabljajo nedo-
GIMNAZIJA
V NOVEM MESTU
razpisuje mesto 0
HIŠNIKA,
ki bi bil sposoben opravljati v stavbi tudi manjša popravila. Lahko je upokojenec. Nastop službe takoj. Plača po pravilniku ali po dogovoru. Prijave sprejema upravni odbor gimnazije v Novem mestu.
Bršlin, ki jo v torek, 19. januarja ob 19. uri (v zadružnem domu) prireja krajevna organizacija SZDL v Bršlinu. Na dnevnem redu bo samo cigansko vprašanje. Bodo na javni tribuni Cegelničani spremenili svojo odločitev?
Cegelničani niso edini, ki se ne morejo sprijazniti s tako potjo ciganske civilizacije, kakršno omogočajo razmere v novomeški občini. Nepravilen odnos do njih kažejo tudi nekatera podjetja, ki zaposlujejo Cigane kot sezonsko delovno silo- Cigani do zime delajo, za čez zimo pa dobijo odpoved, češ da zanje v tem času ni prave-ga^dela. Ali pa lahko Cigane, ki se preživljajo le z delom svojih rok in so čisti proletarci, lahko izenačujemo z drugimi sezonci, ki imajo dom, zemljo, skratka sredstva za preživ Ijanje tudi tedaj, kadar niso zaposleni? Vsako izenačenje odpade, ker pa tako kljub temu je, niso prizadeti samo starejši, zaposleni Cigani. Bolj prizadeti so njihovi otroci, ki zavoljo neurejenega življenja staršev zamujajo pouk. Tako jim je posredno od vzeta možnost do izobraževanja. Odraslim delo, otrokom šolo — sta dve zahtevi v procesu reševanja ciganskega vprašanja, ki pa se lahko uresničita le tedaj, če bodo v reševanju odgovorno sodelovali vsi občani.
IVAN ZORAN
Uspela konferenca
v Žužemberku
V torek, 5. januarja, je bila v Žužemberku konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov. Po poročilu sekretarja Staneta Gorinška so se člani pogovarjali o vlogi komunista v družbeno političnem delu m gospodarskem razvoju kraja ter širše skupnost. V družbeno političnih organizacijah in društvih so ugotovili premalo programskega dela — na tem področju se bodo morali komunisti v bodoče bolj potruditi. Konferenca se je zavzela tudi za izboljšanje dela samoupravnih organov.
V bodoče vodstvo organizacije je bil izvoljen petčlanski sekretariaJ-,, za sekretarja pa ponovno Stane Gorinšek.
M. S.
šolska kuhinja v Škocjanu
V nabiralni akciji ob začetku šolskega leta so starši šoloobveznih otrok prispevali 3.332 kg krompirja, 132 kg čebule, 287 kg grozdja, 208 kg korenja, 580 kg zelja, 170 kg jabolk in 220 kg fižola. Grozdje in jabolka so predelali v 400 litrov sadnih sokov, druge prispevke pa bodo uporabili za pripravo enolončnic. V tem šolskem letu pripravljajo v kuhinji trikrat na teden enolončnice, trikrat na teden pa toplo malico. Učenci in starši so z delom ndečne kuhinje zadovoljni. Posebna pohvala gre kuharici Zofiji Oberč, pa tudi staršem, ki so pravilno razumeli pomen nabiralne akcije in se ji tako nasebič-no pridružili. Čkr.
Slaba preskrba z mesom v Škocjanu
že lani preskrba Škocjana in okoliških vasi z mesom ni bila najboljša. Kljub temu, da ima škocjan lastno klavnico in melsairijo, nam meso še vedno dobavlja Mesarija iz Novega mesta, ki pa menda misli, da je za kmetijska področja dobra samo govedina. Redko dobimo svinino, teletine pa še videli nismo. Vse množične organizacije so poslale na občino priporočilo za ureditev preskrbe z mesom v škocjanu, vendar doslej niso prejele še nobenega odgovora-
Preskrba z drugimi življenjskimi dobrinami je po zaslugi kolekstivoiv DOLENJKE, RADULJE in trgovine KZ v redu.
Ckr.
Naročite si Dolenjski list na domači naslov!
0 črnih točkah v prometu
V novomeški občini je 325 km cest od I. do IV. razreda. Nižjerazredne ceste so pretežno makadamske, višjerazredne pa sodobno urejene (asfaltne, betonske, kockaste). Glede na promet so na najslabšem makadamske ceste, ki so pomanjkljivo vzdrževane, razen tega pa je zaradi nepreglednih ovinkov, nezadovoljive cestne signalizacije in drugih pomanjkljivosti po njih vožnja najbolj negotova.
© Zastavilo se jc vprašanje, kako zagotoviti varno ® vožnjo na cestah, kakršne so in kako omejiti sta-© nje prometnih nesreč kljub temu, da je na njih & vsako leto več motornih vozi!.
Svet za splošne in notranje zadeve pri občinski skupščini v Novem mestu je 17. novembra po obširni razpravi prišel do sklepa, da bi se dalo to doseči na več načinov: s prometno vzgojo, ki naj bo boljša kot do zdaj; s primernim vzdrževanjem in opremo cest, itd. V ta namen bo komisija za prometno varnost poskušala spet doseči, da bi bil v osnovnih šolah pouk prometne vzgoje samostojen predmet, ne pa dodatek k pouku o komunalni vzgoji kot v zadnjem letu. Svet je priporočil, da bi bilo potrebno izdelati nov program za pouk prometne vzgoje, ker da je bil sedanji preobsežen, zaradi česar ni bilo zadovoljivih, uspehov. Kljub temu so v Šentjerneju našli dovolj časa in razumevanja tako učenci kot učitelji — in uspeh tam ni izostal!
Prometno varnost na cesti ogrožajo predvsem mopedisti (v enem tednu so zabeleželi kar 86 nesreč z mopedisti) in pomanjkljivo opremljena prevozna sredstva gospodarskih organizacij. Seveda je treba krivca za nered v prometu iskati tudi v slabem stanju nekaterih najbolj prometnih cestišč, o čemer pa je bilo že govora.
V Novem mestu primanjkuje parkirišč, predvsem za tovornjake. Slabo so s parkirišči opremljene tudi vpadnice v mesto. Na podeželju in njegovih obcestnih središčih je nered še večji. V industrijsko razvijajočem se Šentjerneju se kaže potreba po ureditvi novega cestnega križišča, ki bi bilo severno od naselja. Vendar pa mora naselje najprej dobiti urbanistični načrt, ki bo predvidel trajnejšo ureditev.
Našteli smo le nekaj problemov, na katere je opozoril svet za splošne in notranje zadeve, hkrati pa pridali tudi nekaj njegovih predlogov za rešitev. 0 V presojah o tem, kaj je bolj važno in kaj manj,
• se je težko odločiti za zaporedje, po katerem je
• treba reševati stanje cest in prometno varnost.
• Velja pa, da brez zainteresiranega sodelovanja vseh #r pristojnih organov ne bo napredka!
Žužemberk: podivjani gostje ne sodijo
v gostišče!
stojne izraze, ki niti v hlev ne sodijo! Nič čudnega torej, čc je gostišče brez primernega strežnega osebja, saj ni nikogar, ki bi ,bil voljan stre-či drhali in se še izpostavljati nevarnosti, da dobi udarec! Nekaznovana predrznost, nesramnost in ogabno, divjaško ponašanje, se stopnjujejo iz dneva v dan bolj, gostinski delavci pa so pri tem brez moči!
•
Vinjeni gost je vdrl v kuhinjo in začel po posodah z roko grabiti hrano in jo ba-sati v žep. Ko ga je vajenec opozoril, naj ne počenja tega, je surovež prijel fanta za vrat in ga pričel z vso silo z glavo butati ob zid ... Ostali gostje, ki so prihiteli na pomoč, so suroveža komaj obvladali, vajenec pa je ostal
okrvavljen, z lažjimi poškodbami po obrazu.
In še drugi primer: Vinjeni gost je že ob točilni mizi kazal vročo kri. Od tam je odšel v kuhinjo, kjer je začel z roko jemati hrano s plad-njev. Kuiiarica je skušala to preprečiti. Suroveža je pograbila za vrat in pričela klicati na pomoč. Ko so ga ljudje komajda obvladali, je na kuharico, ki je mati dveh otrok, stresel celo rešeto najostud-nejših izrazov in psovk . ..
Vprašujemo se: kako dolgo bodo brezdušni in podivjani alkoholiki in pijanci še ogrožali red v žužemberškem gostišču in kalili mir? KZ Žužemberk, ki upravlja z gostiščem, je podvzela ostre korake, da se kaj takšnega ne bi več ponavljalo, vinjenim gostom pa v gostišču ne bo nihče več stregel. Svojo besedo pa bi morali reči tudi varnostni organi!
Spet lov na denarnice!
V zadnjih dneh so se na sejmišču, tržnici in trgovinah v Novem mestu spet pojavili lovci na denarnice. Do zdaj so ugotovili, da so se pojavili predvsem ob semanjih dneh, ko je^ v mestu največ ljudi. Varnostni organi zatrjujejo, da mora biti to neka nova skupina žeparjev. Lani smo poročali, da so aretirali in izročili roki pravice tri zagrebške žeparje, ni se pa še posrečilo ugotoviti, odkod je nova skupina in kdo so v njej. Gospodinje, ki kupujete v Novem mestu, bodite bolj pazljive!
Matični urad Straža
Decembra ni bilo rojstev, porok, niti smrti.
Dopisujte v DOLENJSKI LIST!
—-- ZDRAVNIK VAM SVETUJE -=
DELO, POČITEK IN
Vsi vemo iz prakse, da velja za odraslega človeka približna razdelitev dneva tako: 8 ur dela, 8 ur spanja, 8 ur razvedrila in kulturnih potreb.
Delo je najbolj markantna manifestacija živega organizma, saj je ves človeški organizem usmerjen v gibanje in delo. Problem dela je tesno povezan z ekonomskimi sociološkimi in kulturnimi vprašanji, ki ustvarjajo pogoje za napredni razvoj vsega človeštva. Pri vsakem delu sodelujejo hkrati duševne in telesne funkcije organizma, njihov medsebojni odnos pa je odvisen od vrste in načina dela. Pri delu sodeluje predvsem lokomotorni aparat telesa, to so mišice, kosti in vezi ter sklepi. V mišicah se krčijo fibrile na dražljaj, ki ga posredujejo živci. Troši se poseben sladkor, glikogen, kot gorivo in sprošča se energija. Sklepi, vezi in kosti služijo telesu kot vzvodi in ležaji, torej v bistvu mehanično. S krčenjem in raztezanjem mišic se poveča tudi delo srca in ožilja tei dihanje. Srce dela bolj intenzivno, število udarcev se poveča, krvni pritisk se dvigne. Potreba po izmenjavi snovi je pri delu večja, za to skrbi kri. Prav zato je tudi potreba po kisiku večja, pa se zato dihanje pospeši in poglobi.
Praviloma so podobni procesi pri duševnem delu kakor pri fizičnem. Jasno je, da so pri duševnem delu obremenjeni možgani, pri fizičnem pa mišičje. Osemurni delavnik ne prekoračujemo iz razloga, ker »se telo v osmih urah toliko utrudi, da vsaka nadaljnja ura ni več enaka Po efektu prejšnjim, pač pa očitno manjša. To velja seveda za povprečnega človeka. So pa posamezniki, ki lahko delajo brez večjega napora več kot osem ur, pa tudi taki, ki jih že osem ur utrudi.
Po delu je potreben počitek. Poznamo aktivni in pasivni počitek. Aktivno počivamo, če zamenjamo svoje običajno stalno delo z delom, ki ga sicer ne opravljamo, pa nas posebno veseli in se pri tem razvedrimo. Običajno velja za duševne delavce, da se aktivno udejstvu-jejo v fizičnem delu ah športu, *za fizične delavce pa da se sproste v duševnem ali lahkem delu. Veliko vlogo igrajo pri tem takoimenovani konjički ali hobbvji. Pa-svno pa počivamo, če se vležemo ali vsedemo in se sprostimo — telesno in duševno. Mnogo pomagajo izleti v naravo, kjer na svežem zraku prezračimo pljuča in lahko opazujemo dosti zanimivega. Večjo sprostitev ali relaksacijo si privoščimo vsaj enkrat na teden, ko imamo prost dan in pa v času dopusta, ko menjamo celo kraj bivanja in s tem tudi okolje ter se lahko popolnoma sprostimo Rekreacija pomeni, da nabiramo novih sil za delo.
Ko počivamo doma, je dobro, če vemo, da mora biti postelja čista, dovolj dolga in prostorna, skratka udobna. Soba mora biti prezračena. Poskrbimo pred spanjem tudi za osebno higieno. Spati ne smemo oblečeni v tesne dele obleke, pač pa naj bo obleka za spanje čimbolj ohlapna in prostorna. Najbolje je, da smo le toliko Pokriti, da nas ne zebe. Okno naj bo odprto, da ima dostop svež zrak. če smo se tik pred spanjem preveč najedli, bomo slabo spali. V spanju naj nas nič ne moti, ker so zbujanja zaradi ropota, svetlobe in drugih draže-čih vplivov nekoristna za živčevje in za popolno relaksacijo ter rekreacijo. Med spanjem se zamenjujejo izrabljene snovi v telesu z novimi. Zato smo zjutraj spočiti. Tudi zjutraj ne smemo pozabiti na osebno higieno. Uspavalna sredstva niso primerna za mladino, pa tudi za starejše ne, če niso bolni. Najboljše uspavalo je normalna utrujenost.
če delamo, preveč ali če se preveč naprezamo, postanemo trajno ali kronično utrujeni, če si pri tem še pritrgujemo spanje, postane kronična utrujenost sčasoma nevarna in škoduje vsemu organizmu. Najprej se pozna na pomanjkanju telesne in duševne moči, pozneje pred vsem na živčevju, pa tudi drugod. Da bi utrujenost pregnali, uporabljajo nekateri čaj, kavo, nikotin in alkohol. Vse to so strupi, ki jih nikakor ne moremo priporočati kot zdravilo zoper utrujenost! To so dražila, ki nekaj časa sicer pomagajo, potem pa telo zahteva spanje in če ga ne dobi, se maščuje. Poživila, ki so v glavnem fenaminski preparati, so bič za živčevje. Pravimo jim tudi dopingi. Res povzroče trenutno popolno koncentracijo sil organizma z angažiranjem vseh rezerv organizma, narede Pa tudi prav zaradi tega hudo škodo. Za mlad organizem so'to še-posebno nevarni strupi, ker reagira nanje še bolj burno. V bistvu pa mlademu organizmu sploh niso Potrebna niti nadražila, še manj pa poživila. Pretirano uživanje nadražil in poživil je vedno znak kronične utrujenosti ali pa neuravnovešene osebnosti. Da bi to preprečili, je potreben pravilen in pravočasen počitek ter odmor. Zrela osebnost ga bo znala najti tudi v današnji dobi, za katero pravimo; da s svojim silnim tempom ne da organizmu počitka. Dr. B. O.
ATLETI SO SPET ZAČELI OD ZAČETKA
i
NEKOČ JE BILO... Eden zgodovinskih trenutkov novomeške atletike: _prof. Jože Glonar čestita Potrču, ki je nekaj trenutkov pred tem postavil nov slovenski rekord v skoku v višino (189 cm). Zdaj skače Celjan Vivod že precej čez dva metra...
Kadar govorimo o novomeški atletiki, ne moremo mimo imena Jožeta Glonarja. On je alfa in ornega novomeške atletike. To, kar je za celjsko in jugoslovansko atletiko Fedor Gradišnik, je za novomeško profesor JOŽE GLONAR. Zato je povsem razumljivo, da smo se obrnili nanj, ko nas je zanimalo, kakšno je stanje v novomeški atletiki danes, kakšni so atletski načrti in upanja, kakšne so težave v kraljici športov v Novem mestu.
— Zakaj so atleti izstopili iz novomeSkejra Partizana? Kakšne so bile takrat želje, koliko je imelo atletsko društvo članov?
— V Partizanu je bilo takrat preveč sekcij; mi smo bai najmočnejši, bilo nas je okrog 60. Tistega leta, to je bilo 1962, smo bili na višku moči. Nikdar prej in nikdar pozneje nismo dosegli ^akih uspehov in nismo imeli tako močno ekipo kot tega leta. Spilar, Potrč, Penko, Za-letelj, Hudetova in drugi so imena, ki so takrat in v večini še danes pomenijo precej, ne samo v slovenski, temveč tud; v jugoslovanski atletiki. Predvsem so nas trla vprašanja finančne narave. V društvu s tolikimi sekcijami in s tako majhnimi dotacijami nismo mogli redno delati. Zdaj lahko povem, da s sredstvi nismo prav nič na boljšem. Imeli smo imeli še eno željo, saj smo mi. slili: če bomo imeli samosto. jen klub. bomo imeli tudi več delovnih funkcionarjev in trenerjev, saj je v Novem mestu dosti takih, ki bi lahko precej prispevali za kvalitetni dvig novomeške atletike. Tudi ta želja se nam ni uresničila. Društvo Ima vedno manj organizatorjev in funkcionarjev, saj nihče več noče žrtvovati svojega prostega časa, za stimuliranje pa nimamo niti naj. manjših sredstev. Zaradi take situacije v našem klubu so nas zapustili skoraj vsi najboljši atleti. Večina jih je odšla k celjskemu Kindivarju, kjer imajo seveda mnogo boljše pogoje za delo in za doseganje kvali. tetnih rezultatov.
— Kakšno Je stanje zdaj, po odhodu najboljših?
— Ostali smo brez članov. Zdaj imamo le mladino in spet gradimo od začetka, da bj na ta način dvignili atletiko na tisto višino, kjer je bita pred le-U. Upam, dn bo v nekaj letih spet  moč  videti   vzpon novo-
meške atletike. To se bo uresničilo le, če bomo še izpopolnili trenerski kader in če nam bodo dosedanji voditelji še naprej pomagali. Zdaj vadimo Spilar. Potrč In jaz, želeli pa bi, da bi nam spet priskočila na pomoč Bavdek in profesor Pen. ko, saj sta nam prav ona v zadnjih leUh precej pomagala.
— Kakšni so pogoji za delo in kakšni so načrti?
— Tarejo nas materialna sredstva. Najlepši dokaz za to: lani nismo mogli kupiti niti enih samih šprinteric in smo se le z redkimi posamezniki lahko udeleževali najnujnejših tekmovanj! Pionirji, ki so bili naj-pridnejši in najmrljivejši, niso mogli niti na slovensko prvenstvo v Trbovlje, pa čeprav bi tam nekateri imeli veliko priložnost za dosego najboljših, celo prvih mest! Poudariti velja, da dobivamo dotacijo le od občinske zveze za telesno kulturo, ki pa je naravnost malenkostna. Pred dvema letoma smo dobiVali po 300 do 400.000 dinarjev, zdaj dobivamo polovico manj, pa že takrat nismo mogli normalno delati. Ta denar nam ne zadostuje niti za najnujnejše potrebe. Ne moremo na tekmovanja, ne moremo si nabaviti opreme! Omenim naj, da ene same šprintarice stanejo 6000 dinarjev in vzdržijo le eno sezono. Atletska zveza Slovenije nam ne pomaga, ker v ta namen nima sredstev.
Tako smo v glavnem prepuščeni sami sebi in domačim tekmovanjem. Zdaj vadimo v telovadnici. Kot vse kaže, bo. do kmaiu dosegli lepe rezultate predvsem kopjaši, ki jih trenira Spiler. Mnogo obeta predvsem starejši mladinec Pavlic, ki je vrgel kopje 52, 87 metra. ■Po Spilerjevih zatrjevanjih bo Pavličevo kopje kmalu letelo č^z 60 metrov. Velik talent v metanju kopja je tudi Anica Savorn, ki je žc na prvem tek-movanju vrgla skoraj 30 met-
Šport minulega tedna v Kočevju
Zvezno namiznoteniško šolo v Kočevju od 19. do 31. januarja bo obiskovalo 8 igralk in 8 igralcev iz raznih jugoslovanskih klubov. To bodo predvsem mladi in perspektivni igralci, ki se bodo v šoli naučili tehnike igranja, razen tega pa imeli treninge. Stanovali bodo v hotelu Pugled, kjer bodo imeli tudi vso oskrbo.
To bo že tretja namiznoteniška šola v Kočevju, kar omogočajo odlični pogoji v domu telesne kulture, Jd je za vsakogar »čudovit
SMUČARSKI TEČAJ!
Kakor vsako leto, so tudi letos predvideni po vseh več jih šolah — ne le v Novem mestu, ampak v vsej občini — smučarski tečaji. Dva tečaja bosta tudi v dolenjskem smučarskem ^centru, v Črmošnjicah. Vsak od njiju bo trjal po 7 dni. Sodelovali pa bodo lahko tečajniki iz Novega mesta, Trebnja, Metlike in Črnomlja. Prav tako bo v Črmošnjicah v februarju prvenstvo novomeške občine v alpskih disciplinah. Tega meseca bo tudi medobčinsko smučarsko tekmovanje za pokal Vinka Paderšiča in medobčinsko prvenstvo srednjih in strokovnih šol. Zmagovalci tega zadnjega prvenstva bodo tekmovali na republiškem prvenstvu v Kranjski gori.
Pri Roku gradijo 30-me-trsko skakalnico. Prav tako upajo, da bo žičnica v Črmošnjicah obratovala vsaj ob važnejših tekmovanji. Smučarski delavci so tudi poskušali spraviti Črmošnjice v koledar tekmovanj smučarske zveze Slovenije in Jugoslavije, a za letos jim še ni uspelo, čeprav so po izjavah zveznega trenerja za alpske discipline tereni primerni za taka tekmovanja.
dom. sen vsakega športnega društva,  vsakega športnega delavca«.
PRIZNANJE TUDI VODJI KOSA Eno od priznanj, ki jih je zaslužnim telesr.ovzgojnim delavcem podelila Občinska zveza za telesno kulturo v Kočevju, je prejel tudi marljivi vodja košarkaške sekcije TVD Partizana inž. Tone Preles-nik. V zadnjem poročilu je bilo njegovo ime pomotoma izpuščeno.
KAPETAN REPREZENTANCE O
Po končanem ženskem turnirju republiških namiznoteniških reprezentanc v decembru je zvezni kapetan inž. Stane Rebolj zapisal v spominske knjigo: »Po dolgih letih čakanja je Kočevje res dobilo primerne prostore za telesnovzgoj-no dejavnost čez zimo, seveda pa tudi za namizni tenis. Upam, da bo dom tudi v prihodnje zbirališče naših in vaših igralcev in igralk namiznega tenisa, ki bodo ponesli jme vašega mesta po Sloveniji in Jugoslaviji. Upam tudi, da bom šo večkrat prišel v ta dom in v Kočevje, kjer sem vrsto let doživljal lepe športne trenutke ter spoznal dobre prijatelje.«
RIBNIŠKI MLADINCI NA TRENI Da bi v kočevski in ribniški občini košarka čim bolj napredovala, so se odločili mladinci ribniškega TVD Partizan, da bodo čez zimo trenirali v Kočevju. Uprava doma telesne kulture v Kočevju jim je preskrbela veliko telovadnico. Minulo nedeljo je bil že prvi trening.
SPORT V ZIMSKIH POČITNICAH
Muhasta zima v Kočevju še nI dala možnosti za zimsko športne prireditve. Tečaje ln društvena tekmovanja pripravljajo v zimskih počitnicah. Tak program imajo šolska športna društva in TVD Partizan Kočevje. Težave so zavoljo pomanjkanja smučarske opreme. A. ARKO
Led je bil -in ga ni več!
Pretekli teden so končno v Novem mestu naredili ledeno plo. skev. Namesto na teniških igriščih, kjer so pripravljali v jeseni prostor za drsališče, so vodo polili po asfaltnem košarkarskem igrišča. Prvi dan je bil led dober, naslednji dan pa se jc omehčal. Prav gotovo bi bilo potrebno postavi U robnike, sicer ledu ne bo mogoče obdržati.
Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI UST si naročit« na svoj naslov!
rov. Prav tako se pripravljalno, da bomo ob žici okupirane Ljubljane tekmovali z ekipo članic v teku mestnih reprezentanc, kjer smo pred leti imeli precejšnje uspehe. Takrat smo
Jože Glonar, eden najzve-stejših aktivistov atletike na Dolenjskem
bili namreč dvakrat drugi po hudi borbi s Celjankami.
V načrtu imamo predvsem povečanje naših vnst, prav tako pa bo tudi ietos naše delo pre-
težno orientirano »a mladino. Predvidoma bo 30 atletov nastopilo v Karlovcu na zletu Bratstva in enotnosti, kjer bomo imeli odgovorno nalogo, braniti prvo mesto, ki smo si fia priborili na zadnjih dveh zletih.
— Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi novomeška atletika dosegla take uspehe kot nekoč?
— Za kvaliteten napredek novomeške atletike ne bi bilo potrebno dosti storiti. Le sredstva bi morali imeti, vse drugo je v naših rokah. Ce bi bili vsi funkcionarji agilni in delovni, če bi se zavedali dolžnosti, če bi vsi, ki se razumejo na atletiko — in teh v Novem mestu ni malo! — priskočili na pomoč in seveda — če bi imeli več sredstev (zdaj lahko le životarimo!) — potem bi novomeška atletika spet prišla na tisto mesto, ki ga je imela včasih. Spet bi zrasli novi Cerva-ni, novi Spilerji. novi Potrči, novi Penkoti. novi Zaletel j i in nove Hudetove. V tem primeru bi rudi atletika v Novem mestu opravičila ime igre, — kraljica športov. Potem bi se spet napolnil stadion Bratstva in enotnosti ob mUtingih in tekmovanjih kot se je pred dvema, tremi in štirimi leU. Potem bi atletika spet postala novomeški šport številka 1.
.I02E SPLIT I AL
Najboljši rezultati novomeških atletov v letu 1964
Kratice pomenijo: pi.: pionirke, m. ml.: mlajše mladinke, st. nU.: starejše mladinke, pion.: pionirji, ml. mlad.: mlajši mladinci, st. mlad.: starejši mladinci, čl.: članice, član.: člani.
TEKI:
. 60 m: pi: Jaksa 8,8 — m. ml: Babdč 8,7 st. ml: Ferlin 9,0 — čl.: Beljan 9.1 — pion.: Grein 7,5 — ml. mlad.: Jarc 7,4.
100 m — ml. mlad.: Jnrc 11,5 — st. mlad.: Pavlin 12,0 — Član.: Istenič 11.8.
200 m pi.: Močnik 30,0 — m. ml. Rahne 30,5.
100*i pi: Močnik 1:10,8 — m. ml.: Netmanič 1:08,7 st. ml.: Rogelj 1:07,6 — st. mlad.: Gutman 59,2 — član.: Istenič 51,8 —
500 m-m. ml: Nenianič 1.29;9 — st. ml.: Rogelj 1.28,0 —
600 m-ml.: Nemačič 1.58,6 — st. ml.: Rogelj 1.56,4 — pion.: Grein 1. 43,3 —
1000 m-mlad.: Markovič 2.53,3 — st. mlad.: Močnik 3.02,2 — član.: Stojkovič 3. 03,8 —
1500 m-st. mlad.: Pezdirc 4.46,5. '
80 m ovire: pi- Krfiveli 17,2 — m. ml.: Novak 15,8 — pion.: Penca 12,9
štafeta 4 X 60 m — pi.: Zupančič, Škrabelj, Jakša, Bam-bič 36,3 — m. ml.: Močnik, Mesojedec, Bambič, Rahne 35,4 — st. ml.: MarenUč, Nikodič, Rogelj, Sitar 36,4 — pion.: Trantar, Slak, Dvornik, Grein 31,7;
štafeta 4 x 100 m — st. mL: Robič, Drenik, Suhi, Sitar 59,0 — st. mlad.: Bcrger, Florjančič, Kump, Vidmar 51,4 — član.: Pavlin Berger. Istenič, Jarc 47,3.
Višina — pi.: Kremolj, Močnik, Rome 120 cm — m. ml: Hrastar 130 cm — st. ml.: Pečjak, Plantan, Setina 130 cm — ČL: Savoren 135 cm — pion.: Penca, 175 cm — ml. mlad.: Vidmar 160 cm — st m!ad.: Berger 175 cm — član.: Potrč 185 cm
Daljina: pi.: Cezar 391 cm — m. ml.: Novak 430 cm — st. ml.: Jožef 421 cm — čl.: Hude 468 cm — pdon.: Penca 5-15 cm — ml. mlad.: Vidmar 580 cm — st. mlad. Pavlin 564 cm — član.: Gončanec 593 cm.
Skok s palico: p:on.: Malic 250 cm.
METI:
Krogla: pi.: Lavrič 843 cm — m. ml. Novak 10,54 m — st. mL: Knez 10,12 m — ČL: Lopatic, 9,33 m — pion.: Mc-žina 10,96 m — ml. mlad.: Smodej 13,25 m — st. mlad.: Kranjc 11,30 m — član.: Potrč 12,63 m.
Kopje: ČL: Saje 29,35 m — pion.: Možina 35,20 m — ml. mlad.: Smodej 41.50 m-st. mlad.: Pavlic 52,87 m — član.: Istenič 47. 90 m.
Disk: čl.: Knez 23,26 m — pion.: Možina 39,60 m — mL mlad.: Konda 28,73 m — st. mlad.: Kranjc 35,92 m — član.: Potrč 30,28 m.
Kladivo: ml. mlad : Konca 21,57 m — st. mlad.: Kranjc 40,50 m član.: Doltošek 24,45 m.
Smušarsko Mesussije v Sodražici
Da bi poživili zimsko športno dejavnost v občini, je občinska zveza za telesno kulturo v Ribnici zaupala izvedbo I. občinskega prvenstva v smučarskih skokih in smučarskih ekip telesnovzgojnemu društvu Partizan iz Sodražice.
Velika smučarska prireditev bo v Sodražici v nedeljo, 17. januarja. Tekmovanja v tekih se bodo pričela ob 9. uri, v skokih pa dve uri kasneje. Nastopajo lahko ekipe ali posamezniki, TVD Partizan Sodražica pa se morajo prijaviti najkasneje do 15. januarja ali pa pred pričetkom tekmovanja.
Tekmovalci bodo nastopili v naslednjih disciplinah: TEKI — člani in mladinci na dolžini 5 kilometrov, članice in mladinke na 2,5 kilometra ln pionirji in pionirke na 2 kilometra dolgi progi. Člani in mladinci bodo skakali na 40-metrski skakalnici, pionirji pa na 25-mctrski.
Trije prvoplasirani tekmovalci v vsaki skupini bodo dobili diplome, vsak prvi ▼ svoji skupini pa ra;vn diplome tudi praktično nagrado.
Sodražica ima s svojo okolico že lepo smučarsko tradicijo, to pa ne bo prvo smučarsko tekmovanje.
Rugelj - najboljši strelec
V nedeljo so tekmovali taborniki Odreda gorjanskih tabornikov v streljanju z zračno puško. Najboljši strelci so bili: Crtko Rugclj (klub Strela) 70, Pavle Goikič (Klub porečanovl 67, Sodi« (Klub porečanov) 66, Klrn (1. četa) in Mnrn (klub Ornoga) 53 krofov. Tekmovanje Je bilo v Domu JLA.
Prireditelju je predvsem za poživitev zimskega športa, za množičnost v smučanju, zato tudi pričakuje, da se bodo tekmovanja udeležili številni smučarji iz vse občine, posamezniki in člani ekip delovnih organizacij.
■ ŠAH' i
šahovske vesti iz Novega mesta
• Turnir tretjekategomikov se bliža h koncu. Pred zadnjimi tremi koli vodi Picek s 7 točkami, Udir ima 6,5, Istenič 6 (1), Potrč in Sporar po 4,5, Hrovatič 4 (1), Kranjc 3,5 itd. Neporaženih nd več.
• Občni zbor SD Novo mesto bo danes (14. januarja) ob 18. uri v šahovski sobi. Pregledali bomo uspehe in se pomenili o bodočem delu. Vabimo vse člane kluba ln prijatelje šaha, da se občnega zbora udeležijo to z razpravo pomagajo k napredku novomeškega šaha. *
• Prvenstvo Novega mesta v šahu, ki bo veljalo tudi kot občinsko prvenstvo posameznikov, se bo pričo:o v petek, 22. januarja ob 18. url v šahovski sobi. Najprej bodo r.hirali prijav«, žrebali igralce in brali turnirski pravilnik, ob 19. uri pa bo Se prvo kolo. Pravico do udeležbe lma*o vsi prvo'.ratc^ornUtl to drugokategcirnikl, rezerve pa so tretjekategorniki.
Igor Penko

V TEM TEDNU VAS ZANIMA
CUdenski Gledat
Petek, 15. januarja — Pavel Sobota, 16. januarja — Tomislav Nedolja, 17. januarja — Anton Ponedeljek, 18. januarja — Vera Torek, 19. januarja — Marij Sreda. 20. januarja — Boštjan Četrtek. 21. januarja — Neža
Ob izgubi moje drage hčerke RAJKE POČKAR-CEROVŠEK predmetne učiteljice v Kostanjevici se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so jo spfemili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. ji darovali cvetje in vence. Posebno pa se   zahvaljujem   upravitelju šole Ladu Smrekarju za ganljive besede ob grobu ter vzgojiteljem in učencem 8.  razreda za nagrobno pesem in govor. Žalujoča mati in sin
Sil SPORED
PETEK, 15. JANUARJA — na kanalih 3, 5, 6, 11 s pretvorniki:
18.10 PP in njegova trobenta — TV slikanica (L), 18.25 TV obzornik (L), 18.45 Rdeči signal — oddaja o prometu (B), 19.15 Glasbene slike iz Vojvodine — narodna glasba (B), 19.45 TV akcija (L), 20.00 T V dnevnik (B), 20.30 Retrospektiva slovenskega filma (L), 22.00 V ateljeju G. A. Kosa — kulturna oddaja (L). 22.30 TVO II.
Na kanalu 9 — Sljeme:
18.25 Informativna oddaja (Z), 19.45 Propagandna oddaja (Z), 20.3U »Široki horizonti« — amer. celovečerni film (Z), 22.00 Informativna oddaja
SOBOTA, 16. JANUARJA: 17.05  »Nenavadna  pravljica« — lutkovna predstava (L), 18.05 Glasbeni dnevi (Z), 18.25 TV obzornik (L),  18.45 »Tu,  nekje poleg vas«
— TV igra (Z), 19.30 Vsako soboto (L), 19.45 Cik-cak (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20.30 »Zagreb 65« prenos finala festivala zabavnih melodij (Z), 22.45 Serijski film o inšpektorju Leclercu (L), 23.15 TVO II.
Na kanalu 9:
18.25 Informativna oddaja (Z), 19.30 TV pošta (B), 19.45 Propagandna oddaja (Z), 22.45 »Gospa Grindel« — serijski film (Z), 23.15 Informativna oddaja (Z)
NEDELJA, 17. JANUARJA:
9.30 Gozdni čuvaji — serijski film (L), 10.00 Kmetijska oddaja (Z), ŠPORTNO POPOLDNE, 19.00 Svetnik — serijski film (L), 20.00 TV dnevnik (B). 20.45 »Da ali ne«
— quiz (B), 21.45 Poročila (L)
Na kanalu !):
9.30 Gozdni čuvaji — serijski film (Z), 19.00 Svetnik — serijski film (B), 21.45 S kamero po svetu (B), 22.15 Informativne oddaje (Z)
PONEDELJEK, 18. JANUARJA:
11.40 Televizija v šoli: Ogljik (L), 15.20 Ponovitev šolske ure (L), 16.40 Ruščina na TV — 28. lekcija (L), 17.10 Angleščina na TV — 5. lekcija (L), 18.10 Risanke <B), 18.25 TV obzornik (L), 18.45 Kuharski nasveti (L), 19.15 Tedenski športni pregled (B), 19.45 Rezervirani čas (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20.30 »Moments mu-sicaux« — kratek TV koncert (Z), 20.40   Berteli:   »Četrta dimenzija«
— TV drama (Z), 21.40 Naš teleobjektiv (L). 22.10 TV obzornik (D
Na kanalu 9:
18.25 Informativne oddaje (Z), 18.45 človek in delo — poljudnoznanstvena oddaja (B). 19.45 Rezerviran čas (Z), 21.45 Informativne oddaje (Z) \
torek — nI programa
SREDA, 20. JANUARJA:
17.40 Film za otroke (L), 18.00 Slike sveta (B), 18.25 TV obzornik (L), 18.45 Reportaža studia Skopje: »Svetloba globočnice« (L), 19.00 Reportaža (L), 19.15 Glasba za vas (Z), 19.45 Cik-cak (L), 20.00 TV dnevnik (B), 20.30 Lirika: Pesnik Janez Menart (L>, 20.40 Deset zadetkov — quiz (L), 21.40 Kulturna tribuna (L>, 22.10 TV obzornik II. (L>
Na kanalu 9,
17.10 Kje je. kaj je (B), 18.25 Informativne oddaje (Z). 18.45 Rezerviran čas <Z), 19.45 Propagandna oddaja (Z), 21.40 Spekter (Bi, 22.10 Informativne oddaje (Z)
ČETRTEK, 21. JANUARJA 11.00 Francozi pri vas doma (B), 16.40 Ruščina na TV — 29. lekcija (L), 17.10 Govorimo angleško — 6. lekcija (L), 17.40 Mendov spored (Z), 18.25 IV obzornik (L), 18.45 Reportaža studia Sarajevo (L), 19.15 Melodije za ono kamero: Trio Vitas (B), 19.45 Kaleidoskop (L). 20.00 TV dnevnik (B), 20.30 KoSarka —- Jugoslavija : Francija (B), 22.00 Ekran na -etarauu <Z)f 23.00 XV obzornik II.
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SLEPIH NOVO MESTO se najlepše zahvaljuje zdravnikom: dr. Feliksu Koscu, dr. Milanu Adam-čiču, dr. Adolfu Spllcrju in dr. Alojzu Bohu za poklonjenih 10.000 namesto venca na grob pokojne Marijo Pučko, umrle na Dunaju.
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica FRANCA CAMPE iz Prečne se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje in vence. Posebna zahvala g. kanoniku Kvasu,
sosedom in prijateljem. Žalujoči: žena Marija, hčere Mirni, Nežka, Zali, Justi z družinami in ostalo sorodstvo
Ob nenadni smrti moje ljubljene hčerke LJUDMILE KOSMRLJ
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili do preranega groba in ji darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo duhovščini in drugim, ki so mi v najtežjih trenutkih pomagali. Neutolažljiva mama in ostalo sorodstvo
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nas je po , kratki in hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi brat in stric FRANC KRALI iz Pristave pri Podgradu Pogreb je bil 30.  decembra 1964 Žalujoče   družine  Lu/ar,  Otin in Horvaticek
ČESTITKI
Dobremu možu in stričku FRANCU STRUNI iz Novega mesta čestitajo za 65. rojstni dan žena Marija, Ivanka in vsi, ki ga imajo radi.
*
ANTONU RIFLU iz Lešnice čestitajo za 70-letnico Tekstorjevi š Slatnika
PRODAM SADIKE črnega ribeza. Golob, Sela 3, p. Šentjernej-
PRODAM KOMPLETNO spalnico in kuhinjo ter kompletno dnevno sobo z dvema kavčema. Jerebova 20, stanovanje 11 — Novo mesto
PRODAM VISOKOPRITLIČNO HIŠO s šestimi sobami in vsemi pritiklinaml ter vrtom (790 m:; pod zelo ugodnimi pogoji. Interesenti naj se javijo na naslov: I. Petančič, Novo mesto, Koštia-lova 21
PRODAM navaden srednje velik vprežni voz. Berus, Zdinja vas 25   p OtocJcc
KOVAŠKEGA POMOČNIKA ali priučenega kovača, mlajšega, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Cirii Porenta, ;Mengeš
GOSPODINJSKO POMOČNICO, začetnico, ki ima rada otroke, sprejme takoj 4-članska družina.
za pitanje prašičev i a m o
ker pospešuje debelenje! Proizvaja Drogerija Ljubljana
Ugodni delovni pogoji, vsi gospodinjski pripomočki. Nudimo dobro plačo in po želji dopolnilno šolanje v večerni šoli. Zgla-site se pismeno ali osebno' pri Grahek, Rozmanova 2, Ljubljana
HIŠNO POMOČNICO z dežele išče slovenska družina v Karlovcu. Začetna plača 15.000 din. Franc
y* Rajer, Karlovac, Matoševa 26
GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejmem k 4-članski družini. Prof. Milan Puhar, Kranj, Staneta Rozmana 7. Pismeno se javite na ta naslov
GOSPODINJSKO POMOČNICO, mlajšo, sprejme takoj štiričlanska družina. Plača po dogovoru. Štefka Ferbar,   Jarška  cesta 8, Ljubljana
SOLIDEN FANT, dobro situiran, želi spoznati dekle s poklicem. Resne ponudbe na upravo lista pod »Tajnost zajamčena« — 32/65
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA: Če bolehate na želodcu ali na jetrih, želodcu ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, se posvetujte z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem podjetju HMELJNIK, telefon 21-129 in STANDARD, telefon 21-158.
Brežice: 15. in 16. 1. italijanski film »Štirje neapeljski dnevi«. 17. in 18. 1. jugoslovanski film »Pod istim soncem«. 19. in 20. 1. francoski film »Randes-vous«
Črnomelj: 15. do 17. 1. špansko-
francoski lilm »Proti Jamajki«. 19. in 20. 1. jugoslovanski film »Ne posegaj v srečo«
Dol. Toplice: 16. in 17. 1. francoski film »Meč maščevanja«
Kočevje — »Jadran«: 15. do 17. 1. ameriški barvni film »Streljanje popoldne«. 18. in 19. 1. Jugoslovanski film »Vinetou«. 20. in 21. 1. nemški barvni film »čudna grofica«
Kostanjevica: 17. 1. nemški film »Pri črnem konjičku«
Metlika: 16. "in 17. 1. zahodno-nemški film »Skrivnosti Orienta« I. del. 20. in 21. 1. italijanski film »Ljubim, ljubiš«
Mokronog: 16. in 17. 1. angleški film »Tigrov zaliv«
Novo mesto — »Krka«: 14. in 15. 1. poljski film »Gansterji in filantropi«. 16. do 18. 1. francoski film »Judex«. 19. do 21. 1. češki film »Zlata praprot«
Ribnica na Dol.: 16. in 17. 1. jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«
Sevnica: 16v in 17. 1. ameriški film »Sever-sčverozapad«. 20. 1. francoski film »Dekle v izložbi«
Sodražica: španski pustolovski film »Igralec iz Tormeza«
Stara cerkev: 16. in 17. 1. sovjetski barvni film »Rdeče listje«
Straža: 16. in 17 1. film »Ivanovo detinstvo«
Trebnje: 16 in 17. 1. španski film »Igralec . iz Tormeza«
POTUJOČI KINO KOČEVJE
predvaja zahodnonemški barvni film »Indijski nagrobni spomenik«: 15. 1. ob 19. uri v Dolgi vasi; 16. 1. ob 19. uri v črnem potoku: 17. 1. ob 15. uri v Travi; ob 18. uri v Podpreski In ameriški film »ču-đađelka«: 16, 1. ob 19. uri v Starem losu; 17. 1. ob 13.30 v Prevolah, ob 16. uri v Strugah in ob 19. uri v Polomu.
Matični urad Novo mesto
V času d 4. januarja do 11. januarja je bilo rojenih 15 dečkov in 17 deklic. —
Poročili so se: Anton Zeljko, delavec iz Sel pri Stravberku, in Marija Kebelj, delavka iz Sred. Grčevja; Alojz Brličič, kovinostru-gar iz Zagreba, in Pavla Ajdič, uslužbenka iz Cegelnice. —
Umrli so: Ljudmila Košmerl iz Potovrha 18 let; Marija Dimitro-vič gospodinjska pomočnica iz Zagreba, 18 let; Prane Vavtar, upokojenec iz Sodražice, 59 let; Antonija Fabjančič, gospodinja iz Sotel-skega, 40 let; Uršula Hočevar, kuharica v pokoju iz Šentjerneja, 87 let; Frančiška Muhič, užitkarica iz Jurne vasa, 87 let; Frančiška Mrvič. užitkarica iz Koroške vasi, 65 let, in Marija Ivec, užitkarica iz Golišev, 91 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Dušica Stupar iz Krškega — Anito, Amalija Prime iz Sadinje vasi — Jožico, Vida Fabjančič iz Dobrove — Magdo, Milena Hren iz Sadinje vasi — Franca, Ana Bartol j iz Dolnjih Lakovnic — Faniko, Ana Simonič iz Sela — Marka, Marija Grančer s Senovega — Karmen, Jožefa Eršte iz Srednjega Gričevja
— Francija, Veronika Brajdič iz Zabjeka — Igorja, Milena Broda-rič iz Srasinca — Jožeta, Danica Majerle iz Vojne vasi — Ano, Ana Tavčar iz Brinja — Janjo, Antonija Fabjančič s Sotelskega — Vlasto, Ana Trlep iz Gornjih Selc
— Anico, Jožefa Plut s Krvavčjega vrha' — Marijo, Milka Žveglič s Senovega — TOmaža, Vida Hudo-rovac iz Lokev — Cvetko, Jožefa Tršinar iz Stare vasi — Stanislava, Marija Trempus iz Vinice Da-
nico, Ivanka Mušič iz Dragovanje vasi — Alenko, Anica Gregorič iz Sela — Francija, Ivanka . Hrovat iz Irce vasi — Magdaleno, Marija Kosec z Jablana — Marjano, Anica Pele iz Lopate — Anico, Cvetka Zupančič iz Primotska — dečka, Alojzija Turk iz Praproč — deklico, Slavka Tomažič iz Kam-nega potoka — dečka, Fanika Udovč iz Gotne vasi — dečka, Silva Hajsinger iz Oštrca — dečka. Marija štukelj s Starihovega vrha — 2 dečka, Marija Jaklič iz Božakova — Gregorja.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekla dva tedna so v brežiški porodnišnici rodile: Karolina Hor-žen iz Zasapa — Jano, Marija Cvet kovic iz Sel — Lreno, Angelca Godler iz Bukovška — Marjana, Angela Tomšc iz Krške vasi — Igorja, Amalija Cizelj iz Pavlove vasi — Antona, Jožica PletersJti iz Kremena — Jožico, Marija Sluga iz Smrčice — Ivana, Jožefa Lepši-na iz Globokega — Jožico, Branka Vučanjk iz Mostcca — Jasno, Ro-zalija Planine iz Raven — Branka,, Emilija Glas iz Brezovega —Renato, Marija Cehte iz Stolovnika — deklico, Antonija Franko iz Čateža — Bojana, Ana Hribšek iz Rožnega — Antona, Fanika Pelra-novič iz Novega mesta — Roberta, Terezija Grame iz Dobrave — Franca, Ljudmila Mihelič iz Krškega — Andrejko, Sonja Furlan iz Rigonc — Duška, Antonija Cirn-ski iz Cirnika — Antona, Frančiška Ciglar s Senovega — Tomaža, Nada Baškovič iz Skopic -— Jožeta, Antonija Cvelbar iz Pokleka — Jožeta, Ivanka Ferencek iz Brestanice — Branka, Marija čebular iz Dobrave — Cvetko, Gordana Golu-bovič iz Brežic — Majo, Marija Ogrin iz Arta — Boj ima, Marija Šulc iz Podsrede — Miroslava, Neža Avšič iz Volčjega — Branka, Mirjana Koprivnik iz Krškega —
RADIO LJUBLJANA
^ a \iv ijan: poročila od 5.15, 6.00, 7.00, 8.00 12.00, 13.00, 15.00. 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK. 15 JANUARJA: 8.05 Odmevi naših krajev Nikola Hercigo-nja: Vukleti, suita kajkavskih pesmi Matija Tome: Nizki rej, suita koroških plesov za simfonični orkester. 8.55 Pionirski tednik. 9.35 Pet minut za novo pesmico (ponovitev). 10.15 Novi posnetki komornega zbora RTV Ljubljana p. v. Lojzeta Lebiča. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Alojz Miklavc: Nove metode za določanje pristojnosti semena v laboratorijih. 12.30 Odlomki iz slovenskih oper. 14.35 Skladbe v variacijski obliki. 15.30 Dalmatinske narodne poje duet Petrovič-Steržaj, spremlja ansambel Milana Stanteta. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 31.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza.
SOBOTA, 16. JANUARJA: 8.05 Poje kvintet »Niko širit of«. 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole Domžale-Mengeš pred mikrofonom. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Franc Vilar: Kako zaščitimo pse pred pasjo kugo. 12.30 Pri domačih skladateljih. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 18.45 S knjižnega trga.   20.00   »V   soboto zvečer«.
21.00 Zaplešite z nami. 23.05 Za prijeten konec tedna.
NEDELJA, 17. JANUARJA: 7. 40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra Dušica Manojlo-vić; šesti razred. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I 10.00 še pomnite, tovariši . . . Franc Stegnar: Noč so pretrgali plameni. 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo .in pozdravljajo — II. 13.50 Na kmečki peči. 14.00—17.00 »Danes popoldne«. 16.00 Humoreska tega tedna Teffi: Dve humoreski. 17.30 Radijska igra Klara Feher: Krona stvarstva. 20.00 »Naš nedeljski sestanek«. 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe. 22.10 Plesna glasba.
PONEDELJEK. 18 JANUARJA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Iz narodne zakladnice. 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe. 11.00 Nimaš prednosti! 12 05 RKU — Prof. Ivo Jelačin: Nove rejske smeri v govedoreji. 12.30 Virtuozne skladbe za razne instrumente. 14.05 S poti po Balkanu. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.15 Zvočni razgledi. 18.45 Svet tehnike — In/. Saša škulj: Prednapeti beton. 20.00 Igrajo veliki zabavni orkestri. 22.10 S popevkami po svetu. 23.15 Jazz orkestri vam igrajo.
TOREK 19. JANUARJA: 8.05 Igra kvintet bratov Avsenik. 9.25 Seminarska scena iz Massenetove
»Manon«. 9.45 V ritmu madisona. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Inž. Mileva Kač: Organizacija varstva in oskrbe nasadov v celjskem okraju. 12.30 Iz koncertov in simfonij. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.20 Radijska igra Malcolm Hulke in Eric Paice: Zlati piskrček. 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev.
SREDA. 20. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Dopoldanski domači pele-mele. 10.15 Melodije za razvedrilo. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KRU — Jože Zunkovič: Fa-kultativnost nekaterih sort ozimne pšenico in ječmena* 12.30 Poje basist Ivan Petrov. 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu. 15.30 Slovenske narodne v priredbi Antona Nageleta. 18.15 Iz fonoteke radia Koper. 20.20 Dvajset minut z ansamblom Antija Sossa  22.10 Nočni akordi.
ČETRTEK, 21. JANUARJA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.45 Domače viže in napevi. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Inž. Julija Smole: Obrezovanje v rodnih sadovnjakih. 12.30 Mali opoldanski koncert jugoslovanske glasbe. 14.05 Pol ure s slovenskimi opernimi pevci. 14 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pihalna godba RAV. 18.15 »Odskočna deska«. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 čotrtkov večer domačih pesmi ir. napevov. 21.00 Lirika skozi čas Charles Baudelaire. 22.10 S popevkami po kontinentih. 23.05 Iz sodobno glasbene ustvarjalnost.
Gradbeno podjetje »SAVA« -Krško - Gasilska 4
želi pridobiti nove sodelavce za delo na naslednjih delovnih mestih:
- STROJNEGA MEHANIKA
pogoj: kvalificiran delavec s prakso
- DVA KLEPARJA
pogoj: kvalificirana delavca s prakso
- VARILCA
pogoj: kvalificiran delavec s prakso
- KLJUČAVNIČARJA
pogoj: kvalificiran delavec s prakso
- VODOVODNEGA INSTALATERJA
pogoj: kvalificiran delavec s prakso
- PEČAR/A
pogoj: kvalificiran delavec s prakso
Pismene ponudbe z navedbo strokovnosti in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: GP »SAVA«, KRŠKO, GASILSKA 4 — personalna služba. s
Nastop službe je mogoč takoj  ali po dogovoru. Osebni dohodki se obračunajo po osnovah pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Razpis velja do zasedbe razpisanih mest.
Borisa, Jožica Nerad iz Dečnih sel — Ivana. ~ k

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Martin Hrovatič, posestnik z Dolža, si je na motorni žagi poškodoval desno roko; Marija Novak, upokojenka z Mlake, je padla in si poškodovala levo reko; Ana Blaznik, žena kurjača Iz Starega trga, je padla in si poškodovala desno koleno; Jožeta Strajnarja, trgovskega vajenca z Dvora, je na cesti neznanec zabodel v prsni koš
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekla dva tedna so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Franc Oerjcvič, delavec iz Mi-halovca, je padel pri delu v podjetju in si poškodoval desno nogo; Ivana Ruškana. delavca iz Zakola,  je povozil  kamion  in mu
lllllllllllililli]!lliii:il!i!ii:!:,:!ii!:;!.i;:i:iii:!iiiiii;!::ii!ii:i:i

RADIO B&EŽICE
NEDELJA — 17. JANUARJA 1965: 10.30 — Poročila iz naše komune
— Priprave na volitve v predstavniške organe
— Turizem   v   Brežicah In okolici
— Magnetofonski zapisek: Na Bizeljskem
— Pred občnimi zbor' gasilskih društev
— Pozor, nimaš prednosti!
— Mladina v naši komuni
— Pogovor s poslušalci
— Obvestila in spored naših kinematografov
12.05 — Občani   čestitajo   in pozdravljajo
SREDA, — 20. JAUARJA 1%5: 18.00 — Predavanje šole za odrasle
— čestitke
—Od srede do srede v brežiškem kinu
— Obvestila
— Glasbena oddaja
ČETRTEK, — 21. JANUARJA 1965: 19.00 — direkten prenos kulturne prrieditve ob zaključku velikega žrebanja trgovskega podjetja Ljudske potrošnje Brežice. Sodelujejo Irena Kohont, Katja Levstik,, Barbara Jarc, Ivanka Kraševec, Rafko Irgolič, Stane Manoinl.
CENIK ZA ČESTITKE OBČANOV:
— solo plošča po lastni
izbiri 1.500 din
— dve solo plošča po
lastni izbori 2.500 din
— solo plošča po naši
izbiri 1.000 din
— dve solo plošči po
naši izbiri 2.000 din
— skupinska plošča po
naši izbiri 500 din
Cenik velja od 1. januarja dalje, cene naših drugih uslug in storitev ostanejo nespremenjene.
Ob tem prosimo drage poslušalce, da pri izbiri solo čestitko po lastni izbiri tekstu dodajo vsaj tri naslove melodij. Lo tako vam bomo namreč lahko v celoti ustregli! ,
poškodoval denso nogo; Jože Klau-žar, delavec iz Dečnega sela, je padel pd avto in si poškodoval glavo in prsni koš; Karla Zorita« delavca izx Šp. Pohance, je nekdo udaril po glav:; Albin Turk, sin posestnika iz Malega Mraševa, je pri prometni poškodbi dobil poškodbe po glavi in demi nogi; Jože Unetič, posestnik iz Vinjega vrha, je padel v gozdu pri delu in si poškodoval glavo; Jože Zulič, iz Oštrca ja padol na poti in si poškodoval levo nogo; Jože župane, delavec iz Stranja, se je na mizarskem stroju poreza 1 po, levi reki; Branko Jug, mizar iz Klad-ja, je padel z motorjem in zadobil notranje poškodbe; Marija Janko-yič. hči posestnika iz Malega Podloga, je dobila pri prometni nesreči poškodbe po glavi; Alojz Orešek, zavarač iz Sevnice, je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Marija Zimšek, žena upokojenca iz Lesičnega, je pri prometni nesreči dobila poškodbe po glavi; Roman Bračun, avtomehanik iz Pavlove vasi, je padel z motorjem in dobil notranje poškodbe ter kolena leve noge; Ivana Gregla, posestnika iz Podgorja, je pritisnilo drevo in mu poškodovalo trebuh; Marija Volčanjšck, žena posestnika iz Gor. Obreza, je padla na dvorišču in si poškodovala desno roko; Jelka. Glas, žena upokojenca iz PresUaddla, je padla nn rf?ori6Su in si zlomila levo nogo.
Naročnikom Dolenjskega lista izven Slovenije
smo prejšnji četrtek priložili naše položnice. Prosimo vas, da takoj nakažete celoletno naročnino (1200 din) ali vsaj polletno 'naročnino (G00 din), če želite naš tednik še naprej nemoteno prejemati. Prihranite nam delo in sebi opominske stroške!
Naročnike Dolenjskega lista v tujini prosimo, da obnovijo naročnino s tem, da nam nakažejo v devizah ustrezno vsoto, ki odgovarja 2400 dinarjem, kolikor znaša celotna naročnina za inozemstvo, će plačujejo zanje naročnino svojci v Sloveniji, jih prosimo, da nam takoj nakažejo vsaj polletno naročnino.
Naš list bomo pošiljali v bodoče samo tistim naročnikom izven Slovenije in v tujini, ki bodo imeli v redu poravnano naročnino. Prosimo vas, da to upoštevate in naročnino takoj obnovite.
UPRAVA LISTA
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinskt odbori SZDL Brezico, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje. /
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednic), Ria Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon, Jožica Toppey in Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 dan — Letna naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 2400 din — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: OOC-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavrri trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vTaoamo — TISKA ča£opisno'podj?tje DELO V Ljubljani.