: županova beseda
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
{
V mesecu maju Občina Veržej tradicionalno praznuje svoj občinski praznik, letos že dvanajstega po vrsti. Prireditve v počastitev občinskega praznika potekajo že od začetka maja in se bodo nadaljevale pozno v junij.
Letošnja osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, s podelitvijo občinskih priznanj, bo v nedeljo, 5. junija 2011 ob 11. uri v Banovcih, kjer bomo svečano predali svoje mu namenu novo turistično infrastrukturo in vodovodno omrežje. Ker gre za največje investicije v zgodovini naše Občine je prav, da uspešen zaključek investicije obeležimo s svečanim odprtjem ob občinskem prazniku.
Obdobje od zadnjega občinskega praznika je bilo za občino zelo aktivno. Poleg izvedbe investicije v Banovcih smo pospešeno delali na različnih razpisih in sadove tega dela žanjemo v letošnjem letu. Tako smo v maja pridobili dve odločbi o sofinanciranju infrastrukturnih projektov v naši Občini. Prvi projekt je ureditev osrednjega dela naselja Veržej, kjer smo s strani Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pridobili odločbo o sofinanciranju v višini 418.942,70 EUR. Celoten projekt bo predstavljen v eni od naslednjih številk Funkešnice. Drugi projekt je izgradnja kanalizacijskega omrežja v Bunčanih, kjer smo s strani Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pridobili odločbo o sofinanciranju projekta v višini 484.984,00 EUR. Obe investiciji sta predvideni za naslednje leto. Občina Veržej pa je bila kot vodilni partner projekta Rokodelska akademija 2, skupaj s še devetimi pre-
Odločitev o ustanovitvi Občine Veržej je bila pravilna, saj je pomenila bistveno hitrejši razvoj naše lokalne skupnosti.
ostalimi partnerji, uspešna na javnem razpisu Čezmejnega sodelovanja Slovenija - Madžarska. Skupna vrednost projekta je 1.032.108,75 EUR, od tega je kar 95 % nepovratnih sredstev.
Povsem zadovoljen pa z opravljenim delom ne morem biti, saj nam, kljub velikim naporom, ni uspelo dokončati investicije v izgradnjo vodovodnega omrežja v naši Občini. Načrtujemo, da nam bo to uspelo letos, vse pa je odvisno od uspešnosti zapletene situacije okrog sklepa o sofinanciranju investicije.
Če pa ob praznovanju občinskega praznika potegnem črto pod trinajstletni razvoj naše občine, lahko hitro ugotovim, da je bila odločitev o ustanovitvi Občine Veržej pravilna, saj je pomenila bistveno hitrejši razvoj naše lokalne skupnosti. Tudi v prihodnje si želimo nadaljevati razvoj vsaj s takšnim tempom, lahko pa zagotovim, da se bomo vsi trudili, da bi bil razvoj še hitrejši.
Spoštovane občanke in občani Občine Veržej!
Ob dvanajstem občinskem prazniku Občine Veržej Vam iskreno čestitam. Naj bo to res praznik nas vseh in naj nam da zagona in poguma za prihodnje načrte in zmage. Vsi skupaj smo namreč del te skupnosti in vsak po svoje jo pomaga soustvarjati. In vsak, prav vsak, je pomemben, da smo skupaj močnejši. Kot je nekoč dejal L. B. Johnson: »Nobena težava ni taka, da je ne bi mogli rešiti skupaj, le malo pa je takih, ki jih lahko rešimo sami.«
Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej
dobrodošli na desnem bregu Mure
Funkešnica
isSN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Vokic Vojkovič (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom & Graf. založnik Občina Veržej. tisk Tiskarna Klar d. o. o., Murska Sobota. naklada 500 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si.
Občina Veržej	TIC Veržej Zavod Marianum Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej	Puščenjakova 1, 9241 Veržej
T+386 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488	V ^ T +386 51 654 778
E obcina.verzej@sio l.net S www.verzej.si	E center.duo@siol.net S www.centerduo.si
: občinski utrip
ZAPIS S 4. IN 5. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ
Člani občinskega sveta so se med izidom zadnjih dveh številk občinskega glasila sestali na dveh rednih sejah. 4. redna seja zapovrstjo je potekala na zadnji dan marca 2011. Osrednja točka te seje je bila druga obravnava Odloka o proračunu Občine Veržej za leto 2011, s čigar sprejetjem so člani občinskega sveta potrdili izvrševanje proračuna občine na podlagi zbranih prihodkov.
Proračun občine je akt, ki predstavlja podlago za financiranje nalog, ki jih nalagajo ustava, zakoni in drugi predpisi. V proračunu so tako za posamezno proračunsko leto predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine. V letošnjem letu Občina Veržej načrtuje skupne prihodke v višini 1.726.392,92 EUR. V strukturi prihodkov največji delež predstavljajo davčni prihodki (51,49 % vseh prihodkov), kamor se uvrščajo prejeta sredstva iz naslova dohodnine, davkov na nepremičnine (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča), davkov na dediščine in darila, davkov na promet nepremičnin in finančno premoženje ter davkov na blago in storitve. Po strukturi prihodkov drugo mesto zavzemajo transferni prihodki (32,47 % vseh prihodkov), ki zajemajo transferne prihodke iz drugih javnofinančnih institucij (iz državnega proračuna za sofinanciranje posameznih investicij) in prejeta sredstva iz sredstev proračuna Evropske unije. Občina Veržej bo tako v letu 2011 prejela sofinancerska sredstva z Ministrstva za kmetijstvo za program razvoja podeželja za investicijo »Izgradnja pločnika in ulične razsvetljave v Banovcih - os D«, ki se bo gradila v juniju 2011. Nedavčni prihodki (11,40 % vseh prihodkov) so pomembna skupina tekočih prihodkov in obsegajo prihodke od udeležbe na dobičku in dohodke na premoženje, prejeta sredstva iz naslova taks in pristojbin, glob in denarnih kazni ter drugih nedavčnih prihodkov (prejeta sredstva iz naslova komunalnih prispevkov ipd.). Najnižji delež prihodkov predstavljajo kapitalski prihodki (4,64 % v strukturi vseh prihodkov), ki so pridobljeni iz naslova prodaje premoženja občine (zgradb, opreme, zemljišč ipd.).
S tako zbranimi sredstvi Občina Veržej izvršuje proračun. Skupni odhodki proračuna, ki jih Občina Veržej nameni za najrazličnejše oblike, so v letu 2011 ocenjeni na 1,726.105,78 EUR. Največji delež predstavljajo investicijski odhodki (45,49 % v strukturi vseh odhodkov), ki predstavljajo sredstva za nakup in gradnjo osnovnih sredstev. V proračunu 2011 bo tako največ sredstev potrebno zagotoviti za nadaljevanje izgradnje vodovodnega omrežja v občini Veržej, in sicer v naseljih Veržej in Bunčani (453.402,52 EUR). Prav tako bo Občina Veržej v letu 2011 izvedla izgradnjo pločnikov in ulične razsvetljave v Banovcih - os D - krak, ki poteka od križišča s Sv. Florijanom do Term Banovci (v proračunu je zagotovljenih 184.075,47 EUR), s čimer bo zaokrožen projekt celostne ureditve infrastrukture v Banovcih, ki so se izvajale v letih 2008-2011. Od večjih investicijskih odhodkov velja omeniti še izde-
lavo urbanistične dokumentacije in prostorskih planov (40.000,00 EUR) ter nakup zemljišč (48.000,00 EUR). Višina sredstev, namenjena za investicijske transfere, predstavlja približno manj kot desetino vrednosti investicijskih odhodkov. Največ sredstev bo potrebno zagotoviti za sofinanciranje izgradnje zbirnega centra za ravnanje z odpadki Puconci (12.500,00 EUR), za sofinanciranje zbirnega centra Ljutomer in sanacije deponije (9.500,00 EUR) ter za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v Osnovni šoli Veržej (7.500,00 EUR). V strukturi odhodkov 30,74-od-stotni delež vseh odhodkov predstavljajo tekoči transferi, kamor se uvrščajo sredstva za transfere posameznikom in
gospodinjstvom (finančne spod-f	bude za novorojence, doplačila
3 www verzej si za šolo v naravi za učence, regresiranje prevozov otrok iz kraja bivanja v kraj šole, regresiranje oskrbe v domovih za ostarele, subvencioniranje stanarin za uporabnike najemnih stanovanj Občine Veržej, plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev za vrtce, ki jih obiskujejo otroci, ki so občani Občine Veržej, financiranje družinskega pomočnika, storitev pomoč na domu za starejše občane, spodbude za uspešnost študentov pri diplomiranju in napredovanjih v višje letnike, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam (raznim društvom in zvezam) ter drugi tekoči domači transferi, kamor spadajo tekoči transferi občinam - plače in materialni stroški za delovanje medobčinskega inšpektorata in redarstva, tekoči transferi za zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb, tekoči transferi v javne zavode ipd. Tekoči odhodki predstavljajo 19,49 % v strukturi vseh odhodkov, namenjeni pa so za plače in druge izdatke zaposlenim, prispevke delodajalcev za socialno varstvo, izdatke za blago in storitve ter za plačila domačih obresti.
V proračunu Občine Veržej za leto 2011 ni predvidenega dodatnega zadolževanja.
Proračun Občine Veržej za leto 2011 je možno podrobneje pogledati na spletnih straneh Občine Veržej (www. verzej.si).
Občinski svet je na 4. redni seji sprejel štiri pravilnike o sofinanciranju dejavnosti društev na različnih področjih, in sicer na področju ljubiteljske kulture, turizma, socialnega in zdravstvenega varstva ter raznega interesnega združevanja. V omenjenih pravilnikih so določeni pogoji in merila, na podlagi katerih bo od leta 2011 dalje potekalo sofinanciranje dejavnosti društev.
5. redna seja Občinskega sveta Občine Veržej je potekala 20. aprila 2011. Na njej so se člani občinskega sveta seznanili s poročilom o vzdrževanju pokopališča Veržej ter o prihodkih in odhodkih pogrebne in pokopališke dejavnosti v preteklem letu ter s poročilom o delu medobčinskega inšpektorata in redarstva. Na področju inšpekcijskih zadev sta inšpektorja obravnavala 5 prekrškovnih zadev,
3 FGnkešnica 2/2011
: občinski utrip
na področju redarstva pa je bilo izdanih 12 plačilnih nalogov. Medobčinski inšpektorat in redarstvo s pogosto prisotnostjo na terenu ter s preventivnim delovanjem skuša še naprej zagotoviti čim boljše upoštevanje predpisov na vseh področjih, katerih pristojnosti so v domeni lokalne skupnosti.
Člani občinskega sveta so sprejeli zaključni račun proračuna Občine Veržej za leto 2010. Zaključni račun predstavlja prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov proračuna v minulem letu. Skupni prihodki proračuna Občine Veržej so bili v letu 2010 realizirani v višini 1.522.150,42 EUR. Realizacija skupnih prihodkov glede na sprejeti plan
oziroma veljavni proračuna za leto 2010 je 88,3 %. Skupni odhodki proračuna Občine Veržej v letu 2010 so bili doseženi v višini 1.567.195,87 EUR in so v primerjavi z veljavnim proračunom realizirani v 85-odstotnem deležu.
Člani občinskega sveta so obravnavali in dokončno izdelali Pravilnik o uporabi malega nogometnega igrišča z umetno travo pri Osnovni šoli Veržej, v katerem je določen namen uporabe malega nogometnega igrišča s spremljajočim objektom, upravičenci do uporabe in njihove obveznosti ter način upravljanja z igriščem. Za upravljavca tega igrišča pa je s pogodbo o prenosu določeno Športno društvo NK Veržej.
Bojan Ferenc
PREDSTAVITEV OBČANA
INTERVJU :: ALJAŽ FERENC
V spomladanski izdaji občinskega glasila vam predstavljamo 17-letnega simpatičnega mladeniča z dolgimi kodri, dijaka 2. letnika Konservatorija za glasbo in balet Maribor, umetniškega vodjo Tamburaške skupine KD Slavko Osterc Veržej ter vsestranskega glasbenika, Aljaža Ferenca.
Kaj te je navdušilo za vpis na Konservatorij za glasbo in balet Maribor - smer petje/instrument? Ali so za vpis na to šolo poleg odličnega uspeha potrebni še kateri drugi pogoji?
Nekako do zadnjega se nisem mogel odločiti med računalništvom in igranjem na kitaro. Na informativnem dnevu sem tako obiskal tudi Konservatorij za glasbo in balet Maribor. Ne vem natančno opisati, kaj me je tako zelo navdušilo, da sem se skoraj v trenutku odločil, da je to tisto, kar želim. Prav gotovo je veliko prispevala dobra predstavitev programov, prijetno okolje same šole, oseben odnos profesorjev do dijakov. Ko vstopiš skozi ogromna vrata pa te očarajo številna priznanja za dosežene uspehe in kar za-želiš si, da bi bilo med njimi kdaj tudi kakšno tvoje. Šola je naporna in zahtevna, hkrati pa ti vsak uspeh daje velik občutek notranjega zadovoljstva.
Prvi pogoj, da se vpišeš na tako šolo je poleg ljubezni do glasbe in instrumenta, še vsekakor samodisciplina ter samostojnost, na kar te opozorijo že na informativnem dnevu. Poleg učenja, petja, igranja na kitaro in klavir, je tu še ogromno nastopov. Včasih tudi več na teden. V šoli preživimo ponavadi kar cel dan. Ko so proste ure se učiš ali vadiš instrument. Dijaki zelo pomagamo drug drugemu. Vsi se med seboj poznamo, saj je samo po en razred vsakega letnika.
Za sprejem sem v mojem primeru moral opraviti tri izpite in sicer iz solfeggia, igranja na instrument in ker sem želel vpisati kot prvi tuji jezik angleščino, še izpit iz angleščine.
Poleg volje pa je potrebno imeti tudi zelo kvaliteten instrument. Sam ravno čakam na novo kitaro, ker sem to, na katero igram sedaj, pa čeprav je stara komaj dve leti, že prerasel. Stala bo okrog 7000 evrov, kar je seveda ogromno denarja in pri odločitvi ni zanemarljivo razmišljati tudi o stroških samega šolanja.
Ali se, glede na to, da obiskuješ splošno gimnazijo, kjer je poudarek predvsem na glasbi, udeležuješ tudi glasbenih tekmovanj? Kakšni so tvoji dosežki na tem področju?
Poleg tekmovanj iz splošnih gimnazijskih predmetov so tu še glasbena tekmovanja, ki so vsekakor prioriteta. Prvo zlato priznanje sem dobil na Regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja, sledilo je srebrno priznanje na Morskem festivalu, dvakrat sem osvojil nagrado za srebrno plaketo na mednarodnem tekmovanju kitaristov v Murski Soboti. Eno pomembnejših tekmovanj pa me čaka v naslednjem šolskem letu. To je državno tekmovanje, ki poteka samo na vsake tri leta in ima zato toliko večjo težo.
Kako so odločitev o šolanju v oddaljenem Mariboru sprejeli tvoji starši? Ali si imel težave z domotožjem?
4 Funkešnica 2/2011
: občinski utrip
Staršev ni skrbela šola in šolski uspeh, ampak predvsem to, kako bom prenesel selitev od doma, saj sem nanj zelo navezan. Doma smo se pogovorili. Starša sta mi predstavila vse pluse in minuse življenja v dijaškem domu in tujem kraju, odločitev pa sta prepustila meni. Imel sem domotožje, priznam, vendar je to postajalo iz dneva v dan manjše. V začetku sem komaj čakal vsak petek, da smo se odpeljali proti domu. Danes sem vseh petkov, ko grem domov še vedno zelo vesel, hkrati pa se veselim tudi vsakega ponedeljka, ko se spet srečam s sošolci in sošolkami, s katerimi se izvrstno razumemo. Domotožja že zdavnaj ni več.
Ali že kaj razmišljaš o nadaljevanju šolanja po opravljeni splošni maturi?
Razmišljam o nadaljevanju študija v Ljubljani, na Akademiji za glasbo.
Katero zvrst glasbe najraje poslušaš?
Poslušam sicer glasbo vseh zvrsti, kot so klasična, jazz, blues ... Moj najljubši kitarist pa je vsekakor Avstralec Tommy Emmanuel, najboljši akustični kitarist na svetu. Navdušuje me predvsem njegova tehnika igranja, t.i. »fingerpicking«, kar bi v prevodu pomenilo prebiranje s prsti. Ta tehnika je izredno zahtevna. Nekaj njegovih skladb izvajam tudi sam.
V letu 2010 se je v Občini Veržej oblikovala mlada tamburaška skupina. Najprej si v njej nastopal kot instrumentalist, nato si prevzel tudi umetniško vodstvo skupine. Zanima me, kako se v tej vlogi počutiš in kakšen izziv ti predstavlja?
Umetniško vodstvo skupine je predvsem velika odgovornost, saj si tisti, na katerega bodo najprej letele tako pohvale kot graje. Sicer pa v skupini v glavnem odločamo o vsem vsi skupaj. Imamo veliko idej, ki jih potem usklajujemo, se ob tem zabavamo in družimo.
Predvsem bi radi glasbo tamburašev dvignili na malo višji, bolj moderen nivo. Konec junija načrtujemo koncert v Italiji. Upam, da bo šlo vse po načrtih.
Glasba je tvoja vsakdanja spremljevalka. S čim se še ukvarjaš?
Navdušen sem nad astronomijo. Skrivnosti vesolja in dogajanja v njem so me vedno privlačila. Odkar imam nov, dokaj dober teleskop, s katerim opazujem nočno nebo, je vse še toliko bolj zanimivo. Hkrati snemam astro fotografije. Objavim jih na internetu in potem z ostalimi navdušenci debatiramo o njih. Ob tem pa sem tudi ljubitelj digitalne fotografije. Vsaka fotografija, ki jo posnamem, želim, da je nekaj posebnega.
Če bi moral izbrati instrument, ki te najbolj pooseblja, katerega bi izbral?
Verjetno ni bolj primernega instrumenta kot je klasična kitara. Je izvrsten solistični instrument, ki s svojim nežnim zvokom seže do srca, hkrati pa znajo biti njeni toni zelo odločni. Dobro se obnese v skupini, kjer ni preglasna, vendar bi jo pogrešali, če je ne bi bilo.
Kateri letni čas ti je najljubši? Zakaj?
Vsekakor je to poletje, ko se vsakdanji tempo vsaj nekoliko umiri.
Bliža se poletje, s tem pa tudi konec šolskih obveznosti. Ali že razmišljaš, kako boš preživel počitnice?
Nekaj dni morja nekje v Dalmaciji. Družinski izleti po Sloveniji. Poletna šola kitare v Radencih s priznanimi kitaristi. Začetne priprave na državno tekmovanje.
Čas bo za komponiranje kakšne nove skladbe, s katerimi se dijaki vsako leto predstavimo na koncertu v Mariboru. Nekaj priredb bo potrebnih za tambura-ško skupino. Vmes pa še vse tisto, kar ne načrtujemo vnaprej. Upam samo, da bo lepo in prijetno.
Mateja Rus
Širjenje pooblastil redarjem
Državni zbor je konec leta 2010 sprejel Zakon o cestah in Zakon o pravilih cestnega prometa. Oba sta začela veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se začneta 1. julija 2011. Prinašata kar nekaj novosti, med drugim se širijo pooblastila redarjem. Na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa bodo redarji preverjali pravilno uporabo varnostnega pasu in zaščitne čelade, pravilno ustavljanje in parkiranje vozila, upoštevanje omejitev, prepovedi in obveznosti, izraženih s prometno signalizacijo, pravilno udeležbo pešcev v cestnem prometu, kakor tudi upoštevanje določb varstva okolja pri uporabi vozil. Zakon o cestah vsebuje prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste. Prepovedano je izvajati ali opuščati kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. Tako je med drugim prepovedano odvajanje meteorne vode, odplake in druge tekočine na javno cesto, na cestišču in cestnem svetu javne ceste nasipati kakršen koli material ali predmete, ki bi lahko ovirali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa, postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine. Prav tako zakon o cestah določa, da mora voznik pred vključitvijo v promet na javni cesti s kolovozne poti, neka-tegorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, odstraniti z vozila zemljo in blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. V tem prispevku je navedenih le nekaj prepovedi oziroma obveznosti, ki jih nalagata nova zakona udeležencem cestnega prometa, kakor tudi lastnikom nepremičnin ob javnih cestah. Za kršitelje zakona predvidevata tudi precej visoke globe.
Darija Zemljič Vrbančič
5 Funkešnica 2/2011
:: energetski koncept občine
LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE VERŽEJ (5. DEL)
Pregled ukrepov in projektov (2)
Prvi nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016
Skladno z Direktivo 2006/32/ES so morale države članice v letu 2007 pripraviti prvi akcijski načrt za energetsko učinkovitost (AN-URE), v katerem morajo določiti ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, načrtovane za doseganje prihrankov energije v višini 9 % v celotnem obdobju 20082016 in posebej v prvem triletnem obdobju 2008-2010, ter
navesti načrt usklajevanja z določbami, ki se nanašajo na zgledni primer javnega sektorja ter na posredovanje informacij in nasvetov končnim porabnikom. Za določitev cilja prihranka energije se kot izhodiščna raba končne energije upošteva povprečna letna raba v zadnjem petletnem statističnem obdobju pred izvajanjem direktive brez porabe goriv v napravah, ki so v trgovanju z emisijami. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost je bil pripravljen skladno z zahtevami Direktive 2006/32/ES o pripravi prvega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost držav članic in skladno z navodili, ki jih je dala Evropska komisija.
Akcijski načrt določa:
►	izračun izhodiščne rabe končne energije,
►	ciljne prihranke končne energije za celotno obdobje 20082016 in določitev vmesnega cilja za obdobje 2008-2010,
►	sektorske instrumente za izboljšanje energetske učinkovitosti,
►	večsektorske in horizontalne instrumente,
►	instrumente v javnem sektorju,
►	financiranje akcijskega načrta,
►	izvajanje akcijskega načrta.
Energetsko-okoljske obveznosti do leta 2020
Slovenija se kot članica Evropske unije zaveda pomembnosti doseganja ciljev EU na področju energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP). Povečanje učinkovitosti rabe končne energije v vseh sektorjih predstavlja pomemben potencial za zmanjševanje emisij TGP (v EU to predstavlja prispevek v višini 40 % od celotnega potrebnega znižanja emisij TGP za izpolnitev obveznosti iz Kjotskega protokola). Poleg tega povečanje energetske učinkovitosti prispeva tudi k povečani zanesljivosti oskrbe z energijo, povečani konkurenčnosti gospodarstva, regionalnem razvoju,
zaposlovanju itd. Pri tem predstavlja pomemben mejnik zasedanje Evropskega sveta marca 2007, na katerem so bili, med drugimi, sprejeti ambiciozni cilji EU do leta 2020.
Osnovni cilj oziroma namen vseh energetsko-okoljskih aktivnosti je omejevanje podnebnih sprememb, kar lahko dosežemo tako, da zmanjšamo emisije toplogrednih plinov. Na izvedbenem nivoju smo v EU postavili cilje, ki vodijo k temu.
Prvi cilj, ki je predpogoj za doseganje ostalih, je omejevanje porabe energije. Porabo primarne energije v EU moramo do leta 2020 zmanjšati za 20 %. Ta cilj velja tako za celo EU kot za vsako posamezno članico. S tem naj bi se neposredni stroški porabe energije do leta 2020 letno zmanjšali za več kot 100 milijard EUR, odpravilo pa naj bi se tudi okoli 780 milijonov ton CO2 letno. Naraščanje industrijske proizvodnje in bruto domačega proizvoda ni in ne sme biti opravičilo za naraščanje porabe energije. Drugi cilj je, da v EU 20 % vse potrebne energije proizvedemo iz obnovljivih virov energije (OVE). Ta cilj velja za EU, vrednosti za posamezne članice pa bodo določene v direktivi OVE. Tretji cilj, k doseganju katerega bosta bistveno pripomogla prva dva, pa je 20-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020. tudi to je cilj za celo EU.
Spodbujanje razvoja posameznih energetskih sistemov v občini
Ukrepi na področju javne razsvetljave
Slovenija je med prvimi v EU sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list 81/2007), ki od lastnikov javne razsvetljave zahteva prilagoditev svetilk zakonodaji in zmanjšanje rabe električne energije za razsvetljavo. Prvi rok za prilagoditev svetilk uredbi je potekel 31.12.2008.
Varčevalni potencial dosežemo z zamenjavo potratnih si-jalk z varčnejšimi. Prihranek pri porabi električne energije je ocenjen na približno 35%. Tako prihranimo vsaj 22.000 kWh električne energije. Letni prihranek je vsaj 2.000 €.
AKCIJSKI PROGRAM IN NAPOTKI ZA SISTEMATIČNO IZVAJANJE ENERGETSKEGA KONCEPTA
Sprejetju energetskega koncepta Občine Veržej sledi dolgoročno izvajanje izbranih ukrepov in projektov. Za te cilje mora občina začeti izvajati energetski koncept po akcijskem načrtu oziroma planu. Najprej je smiselno imenovati energetski management. Njihova prva naloga bo priprava plana realizacije energetskega koncepta. Ta bo vseboval posamezne aktivnosti, dinamiko in vse organizacijske oblike. Sam osnutek je v Tabeli 15. Predlagamo, da se najprej realizirajo aktivnosti, ki ne zahtevajo dosti investicijskih sredstev. Ne smemo pozabiti, da ekonomika pri vseh ukrepih igra glavno vlogo. Dejavniki, ki vplivajo na posamezne investicijske ukrepe so tudi višina sredstev za investicijo, pripravljenost občanov in podjetij za investicije, cenovna razmerja na energetskem področju. Sam proces aktivnosti posameznega izvajanja programa je odvisen tudi od trenutnih okoliščin. Dejansko odvijanje projektov bo vodil energetski manager.
Lokalna energetska agencija za Pomurje, Martjanci
6 FGnkešnica 2/2011
: turistični utrip
: kulturni in šolski utrip
DNEVI ODPRTIH VRAT V ČEBELARSKEM MUZEJU KRAPJE_
V Čebelarskem muzeju na Krapju smo čez prvomajske praznike pripravili 3. Dneve odprtih vrat, ki jih je obiskalo veliko število tujih, ter domačih gostov.
Vzpodbudno je, da nas obiščejo tudi tujci, ki so že vnaprej seznanjeni, da bo čez praznike pri nas zanimivo, saj nas obiskujejo že med letom in se potem k nam vračajo z znanci in prijatelji. Čeprav nam je vreme letos hotelo ponagajati, smo se dežju nekako spretno umikali tudi takrat, ko so nas obiskali naši »starodobniki« - bilo jih je okrog sedemdeset in so si v sončnem dopoldnevu lahko ogledali naš muzej ter poskušali naše medene dobrote, ki smo jih imeli pripravljene za vse naše obiskovalce.
Vsekakor se bomo potrudili tudi v prihodnje, saj imamo že v načrtu, da tudi prihodnje leto čez prvomajske praznike zopet pripravimo kaj novega in zanimivega, da nas boste z veseljem obiskali. Sicer pa se v muzeju lahko oglasite čez celo leto - vrata Vam bomo ob Vašem obisku vedno z veseljem odprli.
Dragica Tigeli
MOŠKI VOKALNI SESTAV NE POČIVA
S pevci Moškega vokalnega sestava KD Slavko Osterc smo se 2. aprila 2011 udeležili že 34. Srečanja odraslih zborov in malih pevskih skupin Občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje v organizaciji JSKD OI Ljutomer, ki je letos potekalo v avli Osnovne šole v Križevcih.
Na tradicionalnem srečanju so zapeli 4 pevski zbori in 3 okteti ter naš ver-žejski Moški vokalni sestav. Slišati je bilo petje slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, z zahtevnejšim, tujim programom pa se je kot vedno ponašal ljutomerski Orfej, ki je že postal zbor svetovnega slovesa.
Prizadevno petje je letos že tretjič zapored spremljal mag. Ivan Vrbančič iz Maribora. S tem je imel tudi boljši vpogled v samo delo in tudi napredek posamezne skupine ali zbora ter upoštevanje priporočil in navodil iz prejšnjih let. Svoja strokovna opažanja je mag. Vrbančič delil z vodji takoj po koncertu, pred kratkim pa smo prejeli tudi njegovo pisno mnenje.
Naš vokalni sestav se je predstavil z naslednjimi pesmimi: Jerebovo Noč na vasi, Adamičevo Vse rožice rumene in Kernjakovo Pod lipo zeleno. Pevci so po mnenju strokovnega spremljevalca pa tudi svoje vodje zapeli ubrano in z dobro interpretacijo. In, kar je najpomembneje: na nastopu so uživali.
To velja še toliko bolj za poznejše prijateljsko druženje vseh pevcev, ko smo imeli priložnost zapeti skupaj z drugimi pevci. Porodila se je celo ideja o obnovitvi petja skupnih pesmi na naslednjih srečanjih, kot je to že bilo v navadi v preteklosti. Mi bomo idejo vsekakor poskusili oživiti. Če ne drugače, pa na prijateljskem druženju po uradnem delu.
Tatjana Rozmarič-Poštrak, vodja Moške vokalne skupine
NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE
Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer vsako leto ob koncu šolskega leta pripravi zaključne nastope učencev in tako predstavi rezultate dela v šolskem letu. V torek, 17. maja, so se na odru dvorane Doma kulture v Verže-ju zvrstili večinoma učenci iz naše občine. Skozi zanimiv in pester program, v katerem je sodelovalo kar 23 učencev iz naše občine, smo lahko uživali ob zvokih najrazličnejših instrumentov - klavirja, harmonike, kitare, violine, violončela, trobente, flavte in klarineta. Zbrani v dvorani so navdušeno spremljali odlične predstave mladih glasbenih izvajalcev in se strinjali, da imamo v naši občini nadarjene glasbenike.
Ob koncu je ravnatelj glasbene šole, Stanislav Lašič, ponosno povedal, da je nekaj učencev iz naše občine v tem šolskem letu sodelovalo tudi na tekmovanjih, kjer so dosegli lepe uspehe.
Na 3. festivalu mladih pianistov »Štrkci za klavirjem«, ki je potekal 29. 1. 2011 v Murski Soboti, so se pod mentorstvom Katje Žibrat tekmovanja udeležile tri učenke. V IV. kategoriji sta tekmovali Nastja Borko in Ana Šterman. Nastja Borko je osvojila srebrnega štrkca, Ana Šterman pa bronastega štrkca. Petra Ivančič, ki je tekmovala v VI. kategoriji, je prejela srebrnega štrkca.
Na Festivalu mladih violinistov v Murski Soboti, 16. aprila 2011, je pod mentorstvom Andreje Klinc tekmovala Monika Ivančič. V svoji kategoriji (VI.) je osvojila srebrno priznanje. S klavirjem jo je spremljala Bojana Ivančič.
Na 8. mednarodnem tekmovanju pihalcev v Požarevcu v Srbiji, ki je potekalo od 26. do 29. aprila, se je tekmovanja udeležil tudi Niko Mladenovič, ki je s saksofonom pod mentorstvom Mateja Bunderla in ob klavirski spremljavi Katje Žibrat osvojil v svoji kategoriji 1. nagrado in 1. mesto.
Čestitamo!
Damjana Ferenc
7 Funkešnica 1/2011
:: kulturni in šolski utrip
BIKA NA TUREN
F S Leščeček, Kulturno društvo Slavko Osterc, se ves čas svojega delovanje redno udeležuje tudi Območnega srečanja odraslih folklornih skupin Občin Ljutomer, Kri-ževci, Veržej in Razkrižje, poimenovanim Prlekija pleše in Poje-
Za letošnji splet smo našli navdih v vsem znanih ver-ženskih zgodbah - osnova za splet je bila ena najprepo-znavnejših zgodb, kjer Verženci vlečejo bika na turen. Iz vrste še ene od mnogih idej, ki se porajajo v naši skupini, je tako ob neustrašni vodji Alenki Belec nastal prav poseben splet, ki je požel uspeh tako pri gledalcih, kot tudi pri strokovnem vodju Mirku Ramovšu, ki je območno revijo spremljal. Prav zaradi strokovnega spremljevalca smo ču-
tili vsi udeleženci revije posebno vznemirjenost, saj smo se želeli pred enim najuglednejših poznavalcem folklore pri nas, pokazati v kar najboljši luči. Sicer se je na sobotno popoldne pod šotorom na ljutomerskem trgu, kjer je revija potekala, zbralo kar 11 skupin, kar je vsekakor razveseljiv podatek, saj kaže na to, da je trend folklornih skupin v porastu. Od predstavljenih skupin smo se na regijsko tekmovanje uvrstili FS Leščeček in FS Kajer iz Bučečovec - mlajša skupina.
Ob ritmih ansambla Skok se je plesni večer zavlekel še pozno v noč. Nastopajoči folklorniki smo se tako družili tudi po uradnem delu s tem, kar najbolje obvladamo - s plesom.	Ivan Kuhar
Zbrana druščina pred nastopom na reviji. Ljutomer, 14. 5. 2011
AKCIJA ZBIRANJA IGRAČ
V torek, 15. 3. 2011 se je v organizaciji Zavoda Love is universal (LU) in Pomurskega društva za krepitev socialnega dela zaključila vseslovenska akcija zbiranja igrač "Od otrok za otroke", kateri se je priključila tudi Osnovna šola Veržej (šola in vrtec). Projekt je na naši šoli koordinirala skupina prostovoljcev, ki deluje v tem šolskem letu. V času akcije smo uspeli zbrati kar 267 plišastih, 80 plastičnih, 7 gumijastih in 5 lesenih igrač, 16 knjigic, 9 zvezkov,
3 družabne igre, 2 paketa barvic, ravnilo, 3 nahrbtnike in celo eno gugalnico. Zbiranje igrač je bilo namenjeno otrokom brez staršev v Sloveniji, Sarajevu in Indiji. Akcije s tako številčnim odzivom so lahko samo potrditev, da se za srečo sovrstnika otroci brez težav lahko odrečejo svoji najljubši igrački. Tovrstne akcije so predvsem vzgoja za življenje, otroci pa bi lahko bili danes vzgled marsikateremu odraslemu.	Mateja Rus
8 Funkešnica 1/2011
:: kulturni in šolski utrip
zaključek projekta evropska vas
Deveti maj je velik dan. Pred šestinšestdesetimi leti je bila namreč na ta dan osvobojena Ljubljana in s tem večji del slovenskega narodnega ozemlja. Morije, ki jo je prinesla 2. svetovna vojna, je bilo konec.
Deveti maj pa je pomemben datum tudi v povojni zgodovini. Na ta dan, leta 1955, je namreč prišla pobuda za povezovanje zahodnoevropskih držav na gospodarskem področju v proizvodnji premoga in jekla. Iz te povezave je nastala EGS, ki se je 1992 preoblikovala v EU in katere članica je, od leta 2004, tudi Slovenija. Deveti maj 27 članic praznuje kot Dan Evrope.
Osnovne šole obeležujemo ta dan z zaključkom projekta Evropska vas, v katerem Osnovna šola Veržej sodeluje že vrsto let. Vsako leto posebej spoznamo eno članico Unije. Letos smo izžrebali Irsko. Pri projektu so sodelovali učenci 5. a in 7. a razreda. Z velikim zanimanjem in vnemo so brskali po literaturi, kuhali in pekli irske jedi, izdelovali razstavne predmete za stojnico ter plesali river dance. Plesalci seveda morajo biti oblečeni v duhu irske tradicije, zato so kompletirali irsko narodno nošo za vsakega plesalca.
Velik dan je napočil 10. maja. Vse sodelujoče šole so se zbrale na trgu za knjižnico v Murski Soboti. Vsaka šola je predstavila svojo državo s stojnico ter odrsko predstavitvijo.
Končno je nastopil naš trenutek. Plesalci: Ana, Petra, Daša, Tina, Marko, Rene in Luka so brez napake odplesali irski ples river dance in poželi bučen aplavz. Še posebej zadovoljna je bila učenka Ana Šterman, ki je v celoti prevzela nalogo plesne učiteljice in koreografinje. Zadovoljni sta bili tudi mentorici Milena Sabotin in Marija Ferenc, hkrati pa ponosni na vse učence 7. a in 5. a razreda, ki so vsak s svojim doprinosom pripomogli, da je bil projekt izveden tako kakovostno. Ob tem pa ne smemo pozabiti na likovnega pedagoga Marijana Šadla, ki nam je pomagal predvsem pri ureditvi stojnice.
S plesom se bodo plesalci predstavili še dvakrat: 10.
radio bla-bla na oš veržej
maja zvečer na prireditvi v Osnovni šoli Črenšovci in 2. junija na prireditvi Radi bi vam povedali v Veržeju, ki jo organizira Osnovna šola Veržej.
Milena Sabotin in Marija Ferenc, mentorici
Na Osnovni šoli Veržej že vrsto let deluje šolski radio bla-bla, ki enkrat do dvakrat mesečno učence naše šole obvešča o marsičem zanimivem, poučnem in zabavnem. Voditeljici radia bla-bla v tem šolskem letu sta sed-mošolki Taja in Ana.
Naslednja prispevka sta delček iz radijske oddaje v mesecu marcu.	Za šolski radio Olga Poljanec
O moji mami
Mama, moje veliko srce. Zemljo bi zagrnila tema in ugasnilo bi življenje, če bi sonce prenehalo dajati svojo toploto. Kar je sonce za Zemljo, to je mati za družino, je nekdo zapisal.
Mama. Kako čudovito! Beseda, ki prevzame vse moje bitje. Moja mama! Srečala sem jo že zelo zgodaj. Kot čisto majhna pikica se tega še sploh nisem zavedala. Ko sem se prvič zazrla v njene oči, sem bila obdana z oceanom ljube-
zni, z njo pa sem bila obsuta že v njenem telesu. Mama, se sliši iz dojenčkovih ust, ko se še tega sploh ne zaveda! In kakšna hvala mami ob tem!
Mamine ljubezni sem deležna iz dneva v dan, ko me brezpogojno sprejema in mi daje del sebe. Čutim, kako me ima rada, to mi daje moči, da se lahko vedno znova veselim vsakega novega dne. Ob vsakem času mi je na razpolago, kar je od takrat, ko je doma, poseben privilegij, in kljub obilici dela spremlja moje lepe in manj lepe trenutke. Kot senzor zazna in razbere moje razpoloženje! V težkih trenutkih me tolaži in mi svetuje, v srečnih se z mano veseli. Nikoli ne obupa.
Ne znam si prestavljati življenja brez moje mame. Ne znam si predstavljati jutra in večera brez njenega poljuba in prihoda iz šole brez toplega objema. Takrat odpadejo vsa težka bremena in v moje srce posije "sonce".
Iz njene ljubezni imam štiri sestrice in bratca, ki na poseben način bogatijo in krojijo moje življenje.
10 Funkešnica 1/2011
:: kulturni in šolski utrip
Včasih se skregamo in smo jezni drug na drugega. Mamino oko budno spremlja zaplet in razplet dogodkov vsakega izmed nas otrok, ki pač po svoje pametuje in modruje. In kolikokrat naše spore mama reši samo s svojim prisrčnim smehljajem, ki nas vedno znova privlači in umiri naša razgreta čustva, še posebej, ko nam kmalu zatem prebere pravljico, zapoje ali pripoveduje dogodke iz "svojega življenja". Zamere nas otrok so kmalu pozabljene, saj drug brez drugega ne moremo in tudi ne znamo.
Tudi tišina je pri nas izjema. Hiša je zmeraj polna smeha. Če se ne igramo, pojemo, če ne pojemo, plešemo, vadimo različne instrumente, prirejamo zabavne igre... Vse to povzroča vik in krik, včasih tudi pravo zmešnjavo. Niti predstavljati si ne morem, koliko potrpljenja mora zbrati mama, da vse tako mirno prenaša. To zmore le dobro srce!
Ko se znajdem pred kakšno težjo nalogo, sploh ne pomislim, da mama le te ne bi razvozlala. Vedno mi nakaže pot do rešitve. Ne odobrava in ne podpira pa moje lenobe. S svojo skrbnostjo nas vzgaja, da bi odgovorno in pošteno opravljali svoje naloge, čeprav mi tega včasih prav ne razumemo. Vem, da nas pripravlja na samostojno življenje. Zavedam se, da ji veliko dolgujem.
Včasih, ko tako sedim pri knjigah in se učim pomislim, da ni prav, da mora mama delati vse sama, zato ji rada priskočim na pomoč. Takrat jo zelo osrečim.
Čeprav se včasih tudi spreva, vem, da me ima zmeraj rada. Hvaležna sem ji za vse.
Res, kot je vsaka mama ena sama, ena in edina vredna več kot vsi zakladi Zemlje, je moja mama ena sama sreča. Še posebej sem ji hvaležna za vzgled in spoznanje, kako lepo je biti mati in kako čudovito je biti otrok ob ljubeči mami.
Ob tem si želim, da bi vsi otroci živeli ob dobrih in ljubečih starših v srečnih družinah.
Monika Ivančič
Pogovor z državnim prvakom v badmintonu Nikom Škrjancem
Koliko si bil star in če se morda spomniš, s kom in kje, si prvič igral badminton?
Badminton sem prvič igral, ko sem bil star deset let in sicer s stricem, ki me je naučil nekaj osnovnih udarcev. Igrati sem se naučil na doma narejenem igrišču na travi.
Kdaj si prvič igral badminton v telovadnici po pravilih badmintonske zveze Slovenije?
V telovadnici sem prvič igral v osmem razredu, torej, ko sem bil star trinajst let. Igranje v telovadnici se je zelo razlikovalo od igranja na domači travi, saj so na travi številne grbine in se ne moreš optimalno gibati po igrišču.
Kdaj si se prvič udeležil uradnega badmintonskega tekmovanja in katero mesto si osvojil?
Prvega badmintonskega tekmovanja sem se udeležil leta 2009 v Ljutomeru, kjer sem po petih zmagah osvojil želeno prvo mesto.
Katera zmaga ti do sedaj največ pomeni in zakaj?
Največ mi pomeni zmaga v finalu državnega prvenstva. Igra je bila do konca dvoboja zelo napeta in dramatična. Na mojo srečo se je vse dobro izteklo in tako sem postal državni prvak.
Ali si že kdaj igral proti za tebe nepremagljivemu igralcu?
Da, lansko leto sem igral proti aktualnemu državnemu prvaku pri članih.
In si ga verjetno zelo težko premagal?
Ah kje pa, zelo gladko sem izgubil. Najverjetneje sem izgubil zato, ker so mi takrat zelo primanjkovale izkušnje.
Koliko loparjev imaš s sabo, ko greš na tekmovanje?
Na tekmovanje imam vedno najmanj tri loparje, skoraj vedno pa imam štiri. Loparji so zelo pomemben del opreme, zato je pomembno, da jih imam vedno v rezervi, če se kateri polomi ali mu poči struna.
Ker vem, da obstaja več vrst pernic, me zanima, s katerimi si že igral?
Igral sem že z veliko različnimi vrstami pernic, od navadnih plastičnih pernic, do tekmovalnih. Še vedno pa bolj uživam, ko igram s pernatimi, ker sem na plastične že zelo navajen.
Kaj najraje ješ in piješ med dvoboji na tekmovanjih, ali je to coca cola in čips?
Na tekmovanjih ne pijem pijač z mehurčki, ker potem zelo težko igram. Najboljša pijača na tekmovanjih je navadna voda, po kateri se najbolj odžejam. Zraven pijače velikokrat jem banane, ki so zelo bogate z vitamini, nikoli pa ne jem čipsa in podobnih slanih stvari, po katerih si na tekmi samo še bolj žejen. Raje pojem čokoladico, ki mi da veliko energije.
Ali poleg badmintona treniraš še kakšen šport?
Poleg igranja badmintona treniram tudi odbojko, ki bo v srednji šoli postala moj prvi šport.
Kolikokrat na teden pa treniraš?
Odbojko treniram štirikrat na teden, ob petkih pa imam ponavadi tekmo za odbojkarski klub Beltinci.
Kaj bi si želel še osvojiti na športnem tekmovanju kljub temu, da si že državni prvak?
Moja želja je, da bi s šolsko ekipo badmintona postali državni ekipni prvaki, kar bi verjetno zelo razveselilo našega športnega učitelja, oziroma trenerja badmintona na šoli, učitelja Toneta Štermana.
Ali imaš že punco?
To naj zaenkrat ostane skrivnost.
Predvidevam, da imaš veliko oboževalk ali se morda motim?
Oboževalke so del badmintona, vendar badminton zaenkrat pozna premalo ljudi, da bi vedeli kako naporen je ta šport, tudi ga ne cenijo tako kot druge športe. Z razvojem tega športa bodo prišle tudi oboževalke.
10 Funkešnica 1/2011
:: kulturni in šolski utrip
Ana dovoli mi, da ob koncu najinega pogovora čestitam tudi tebi, ki si na državnem tekmovanju v badmintonu osvojila odlično tretje mesto. Želim ti še veliko športnih užitkov in dobrih rezultatov. Čestitke pa si za uvrstitev v
osmino finala zaslužita tudi učenca Osnovne šole Veržej Žanin Heric iz osmega razreda in Rene Heric iz sedmega razreda.
Ana Šterman
lutkovno-gledaliski krožek na os verzej
V letošnjem šolskem letu imamo na naši šoli prvič kar tri oddelke podaljšanega bivanja. V času ustvarjalnega preživljanja časa poteka lutkovno-gledališki krožek v vseh treh skupinah, v katerega se skozi vse leto učenci vključujejo prostovoljno.
Učenci, ki se vključijo h krožku, se:
-	naučijo osnov gledališča;
-	naučijo se, kako deluje oder, kako se morajo gibati in govoriti v določeni vlogi;
-	učijo se soigre, timskega dela in spoštovanja drugega;
-	postanejo bolj sproščeni in samozavestni pri govorjenju;
-	razvijajo zmožnost izražanja z mimiko, kretnjami, gibanjem in govorom v odrskem prostoru;
-	s pomočjo učitelja pripravijo lutkovno ali gledališko uprizoritev ter z njo sodelujejo na šolskih in drugih prireditvah.
Skozi vse leto pripravimo več lutkovnih in gledaliških iger, s katerimi sodelujemo na prireditvah, ki potekajo v okviru šole, kot so šolske proslave, prednovoletna prireditev Že bližajo se prazniki in marčevska proslava Ženam in pomladi. Na povabilo učencev in učiteljic s podružnične šole Cven smo tudi tam zaigrali dve gledališki igri.
Tako smo s kar tremi gledališkimi igrami sodelovali na območnem srečanju amaterskih gledaliških skupin, ki je potekalo 3. 3. 2011 v Domu kulture Ljutomer. Najmlajši, učenci 1. razreda, so pod mentorstvom Mateje Šumenjak zaigrali igro Zverjasec, prirejeno po pravljici Julie Donaldson. Učenci 2. in 3. razreda so pripravili igrico Slaba
volja, starejši, ( 4. in 5. razred) pa predstavo Medved Jaka organizira čistilno akcijo. Njihovi mentorici sta bili Cvetka Puhar in Bernardka Marinič. Omenjeno srečanje je spremljal strokovni sodelavec Gregor Geč. Najuspešneje so se odrezale učenke 1. razreda, saj so se z igrico Zverjasec uvrstile na regijsko srečanje, ki je potekalo 15. 4. 2011 v Gornji Radgoni.
Pri krožku smo vedno dejavni, imamo veliko željo po ustvarjanju in veliko različnih ciljev.
Zapisala Mateja Šumenjak
ekipa prve pomoči osnovne sole verzej


CA NfiM-V-
V33	*
Delovanje šolske Ekipe prve pomoči se je nadaljevalo tudi v tem šolskem letu. V okviru krožka Rdečega križa, se je ponovno zbrala Ekipa prve pomoči, v kateri sodelujejo učenci 6. a, to so Nastja Borko, Staša Po-štrak, Neja Zrinski, Nejc Kuzma, Nastja Novak, Tine Sukič in Lara Jelen. S praktičnimi vajami smo pričeli v mesecu februarju in z njimi nadaljevali tudi v času zimskih počitnic. Člani ekipe so marljivo vadili tudi ob pomoči vzgojitelja Boštjana Benkoviča in kmalu so bili pripravljeni za prvo tekmovanje.
Navdušeni smo se odzvali povabilu ravnatelja OŠ Ho-došan Ivana Barica iz Hrvaške, ki nas je povabil na dvo dnevno druženje. V petek smo spoznavali lepote in znamenitosti Medžimurja, v soboto pa smo se udeležili 7. ob-
^ rv^-1-
činskega tekmovanja ekip prve pomoči Medžimurja.
Čez dobre tri tedne nas je čakalo lokalno tekmovanje Območnega združenja Rdečega križa v Ljutomeru, ki je potekalo na OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Učenci so se pomerili v teoretičnem znanju in praktičnem nudenju prve pomoči na šestih primerih različnih poškodb. Učenci so bili naravnost odlični, saj so zasedli prvo mesto.
Temu je sledilo tekmovanje na regijskem nivoju, ki je potekalo na OŠ Stročja vas. V goste smo povabili tudi ekipo OŠ Hodošan, ki je preživela dopoldan v Veržeju, popoldne pa smo preživeli v tekmovalnem duhu. Tekmovanje je bilo prav tako sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Naša ekipa pa je dosegla zadovoljivo peto mesto.
Učenci z marljivim delom nadaljujejo še v teh toplejših dneh, saj se pripravljamo na sodelovaje pri dveh večjih prireditvah in zaključujemo s humanitarnimi akcijami, ki smo jih izvedli v tem šolskem letu.
Mentorica Maja Majer
10 Funkešnica 1/2011
:: kulturni in šolski utrip
tekmovanje ekip prve pomoči na hrvaškem
Ekipi OS Hodošan in OS Veržej
ter predsednica in sekretarka RK Čakovec
V petek, 11. marca 2011, se je Ekipa prve pomoči OŠ Veržej odpravila na tekmovanje v sosednjo državo Hrvaško. Tekmovali smo: Nastja Borko, Staša Poštrak, Neja Zrinski, Nejc Kuzma, Nastja Novak in Tine Sukič.
V šoli smo imeli še prvo šolsko uro in se pridno učili, nato pa smo se vznemirjeni odpravili na dvo dnevno spoznavanje naše sosednje države in njenih ljudi. Spremljal nas je vzgojitelj Boštjan Benkovič, ki tudi sam sodeluje na podobnih tekmovanjih. Vzgojitelj Boštjan, je bil v veliko pomoč učiteljici Maji Majer, saj nas je naučil marsikaj novega. Vožnja je bila zabavna in je hitro minila.
Ko smo prispeli k Osnovni šoli Hodošan nas je prisrčno sprejel gospod ravnatelj in povabil na malico. Nato so nas sprejeli učenci 3. razreda, ki so nam predstavili življenje in pomembnost plemiške družine Zrinski iz Čakovca. Sledilo je druženje z učenci 6. razreda, s katerimi smo se pomerili v raznovrstnih igrah. Na poti do mesta Čakovec smo se ustavili še v podružnični šoli in si ogledali župnijsko cerkev Sv. Juraj v Trnju. Sledil je ogled gradu družine Zrinski, tamkajšnjega muzeja in galerije. Sprehodili smo se po mestu in si ogledali prostore Rdečega križa Čakovec. Po kosilu je sledilo kopanje v mestnih bazenih. Tam smo se tunkali, spuščali po toboganu in še kaj.
Proti večeru smo se utrujeni odpravili k hotelu Kralj v Kraljavcu, tam smo razpakirali stvari in nato odšli na večerjo v picerijo. Hitro smo se odpravili spat, saj smo vedeli, da nas naslednje jutro čaka tekmovanje. Ko smo se zjutraj uredili, smo šli v šolo, kjer se je tekmovanje odvijalo. Najprej smo odpisali teste, nato pa nas je čakal še praktični del. Skupaj z drugimi ekipami smo odšli na kosilo, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov. Pomerilo se je 15 ekip in dosegli smo šesto mesto, kar nam je dalo vzpodbudo za naprej. Čeprav to ni bilo najboljše mesto, smo bili zadovoljni, saj smo se zelo potrudili. Po razglasitvi rezultatov smo se poslovili in se odpravili proti domu.
Ta izkušnja je bila odlična vaja za sledeče tekmovanje v Sloveniji, poleg tega pa smo preživeli dva čudovita dneva in se zelo zabavali.	Staša Poštrak
šport na oš veržej
MARKO MAUČEC ČETRTI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V KROSU
V mesecu maju je bilo v Novem mestu državno prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole. Tudi učenci naše šole so se udeležili tega tekmovanja. Pri fantih smo v kategoriji sedmih razredov, kjer je tekmovalo 119 učencev, v samem državnem vrhu, saj je Marko Maučec osvojil odlično četrto mesto, Luka Pihler pa šesto mesto. Odlično
je tekla tudi Lara Rozmarič, ki je v kategoriji četrtih razredov osvojila peto mesto. Med deseterico najboljših tekačev v državi so še: Miha Rudolf, ki je osvojil osmo mesto, Žan Kolmanič je osvojil deveto mesto ter Aleksej Černčič in Gašper Rudolf, ki sta v cilj pritekla deseta. Takoj za prvo deseterico so se uvrstili še: Diana Šterman, Ivo Marinič, Nejc Brunec, Jure Šterman in Sabina Kopun. Vsi skupaj smo bili z rezultati zelo zadovoljni, saj je na krosu tekmovalo več kot 1600 učencev.
Start sedmih razredov
10 Funkešnica 1/2011
:: kulturni in šolski utrip
AKVATLON
Letos je bilo prvič organizirano področno prvenstvo v akvatlonu. V tej disciplini morajo tekmovalci preplavati določeno razdaljo, nato si obuti tekaške čevlje in preteči do cilja. Ker so učenci naše šole dobri plavalci in še boljši tekači, smo se tega tekmovanja udeležili. Tekmovanje je bilo v Moravskih Toplicah. Že po končanem plavanju in teku najmlajših tekmovalcev smo bili zelo zadovoljni, saj je Žan Kolmanič postal področni prvak v kategoriji četrtih in petih razredov. V isti kategoriji je Ivo Marinič osvojil tretje mesto. V kategoriji sedmih razredov smo dobili že drugega področnega prvaka, to je Marko Maučec, ki si je po nekoliko slabšem plavanju zmago priboril s dobrim tekom. Luka Pihler je v tej kategorij osvojil tretje, Rene Heric pa šesto mesto. Med dekleti je Sabina Kopun osvojila tretje mesto, Ana Šterman pa peto. V kategoriji najstarejših tekmovalcev je Aleksej Černčič osvojil četrto mesto. Prvih pet tekmovalcev v vsaki kategoriji se je uvrstilo na državni finale, ki bo meseca junija v Ljubljani.
PLAVANJE
V	Radencih je bilo Pomursko prvenstvo v plavanju na 50 m prosto. Udeležila sta se ga Ana Šterman in Rene Heric. Oba sta tekmovala v kategoriji devetih razredov. Ana je osvojila šesto mesto in se tako uvrstila na državni finale v Maribor.
NOGOMET - mlajši dečki
V	mesecu marcu je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v malem nogometu za mlajše dečke. Za našo šolo so igrali: Jaka Grantaša, Luka Pihler, Marko Maučec, Žan Kolmanič, Rene Heric in Dragan Demirovič. Po treh zmagah so postali medobčinski prvaki in se tako uvrstili na področno prvenstvo.
ROKOMET - mlajši dečki
V	Ljutomeru je bilo medobčinsko prvenstvo v rokometu za mlajše dečke. Za našo šolo so igrali: Jaka Grantaša, Luka Pihler, Marko Maučec, Rene Heric, Dragan Demiro-vič, Damijan Poročnik, Alen Zupanc in Adrijan Pogorevc. Po treh zmagah so postali medobčinski prvaki.
ATLETIKA
Udeležili smo se tudi medobčinskega prvenstva v atletiki. Medobčinski prvaki so postali: Adrian Pogorevc v teku na 60 m, Rene Heric v metu vorteksa, Sabina Kopun v teku na 300 m in Emir Džanič v teku na 300 m. Drugo mesto so osvojili Nik Škrjanec v metu vorteksa, Žiga Šket v skoku v višino in ženska štafeta 4x100 m v postavi Nastja Novak, Špela Cimerman, Ana Šterman in Sabina Kopun. Tretje mesto sta osvojili Nastja Novak v teku na 60 m in Žanin Heric v metu vorteksa. Dobre rezultate in uvrstitve pričakujemo tudi na področnem prvenstvu in državnem finalu v Mariboru.
MALA ODBOJKA - fantje
V mesecu aprilu je bilo v Ljutomeru področno prvenstvo v mali odbojki za fante. Kot medobčinski prvaki so se tega tekmovanja udeležili tudi učenci naše šole. Za našo šolo so igrali: Rene Heric, Jaka Grantaša, Marko Maučec, Luka Pihler, Žan Kolmanič, Blaž Brunec, Bine Brunec, Gašper Rudolf in Jure Šterman. Po treh razburljivih tekmah so v finalu še premagali učence iz OŠ Murska Sobota 1 in tako prvič postali področni prvaki.
Pod ročni prvaki v mali odbojki
MALA ODBOJKA - dekleta
V mesecu aprilu je bilo v Ljutomeru področno prvenstvo v mali odbojki za dekleta. Kot medobčinske prvakinje so se tega tekmovanja udeležile tudi učenke naše šole. Za našo šolo so igrale: Ana Šterman, Sabina Kopun, Saška Belec, Taja Ku-kolj, Polona Osterc, Tamara Rajh, Tajda Borovič in Tina Kle-ment. Po prepričljivih zmagah so že tretjič zaporedoma v tej kategoriji postale področne prvakinje. Napisal Anton Šterman

Področne prvakinje v mali odbojki
10 Funkešnica 1/2011
:: kulturni in šolski utrip
otroci iz vrtca na gimnaziji franca miklošiča v ljutomeru
Vrtečjaki« smo se z avtobusom odpeljali v Ljutomer do »avtobusne postaje, od tam pa smo se peš odpravili na Gimnazijo Franca Miklošiča.
Ogledali smo si učilnice, v katerih se učijo dijaki in dijakinje, kateri redno prihajajo k nam v vrtec na prakso. Želeli smo izvedeti, kakšna je njihova šola ter si pogledati, kako poteka pouk za dijake, ki bi si želeli postati vzgojitelji.
Otroci so se seznanili z nekaterimi profesorji in z dijaki, imeli so možnost posedeti na velikih šolskih stolih in za velikimi šolskimi klopmi spoznati, kako poteka pouk v srednjih šolah. Lahko so pisali in risali po velikih šolskih tablah, si ogledovali plakate, učne pripomočke, razstave, ...
Od prijazne tajnice, ga. Tončke, so dobili celo prigrizek in prave šolske zvezke, na katere so potem vneto in zadovoljno »pisali« in se »učili« v šolskih klopeh.
Dijaki programa predšolska vzgoja so se nam zahvalili za obisk ter nam zapeli pesmico in nam zaigrali na kitaro.
Po ogledu različnih učilnic, glasbenega kabineta in učilnice likovne vzgoje, smo se po dolgih in velikih hodnikih sprehodili še do knjižnice, kjer nas je prijetno sprejela tudi knjižničarka. Otroci so si z velikim zanimanjem ogledovali polne knjižne police in debele knjige, katere so v pomoč njihovim dijakom.
Kljub velikemu število dijakov, ki obiskujejo Gimnazijo F. Miklošiča, je v teh dveh urah postala velika šola tudi naša šola in zelo domače smo se počutili v njej.
Z lepimi spomini smo jo zapustili ... in upam, da se bodo v njo nekateri še radi vrnili.
Gabrijela Kuhar, dipl. vzg. predšolskih otrok
druženje otrok in očetov
Otroci iz srednje skupine smo letos v vrtec povabili očete, kjer so se ob šaljivih in tekmovalnih igrah v telovadnici OŠ Veržej družili s svojimi otroki. Za to obliko sodelovanja smo se odločili na predlog staršev. Doslej so se očetje družili z otroki v delavnicah, kjer so izdelovali darila za mame.
Ob športnih igrah so očetje ugotovili, da je bilo tokrat sodelovanje najboljše. Otroci so uživali, ko so »premagovali« očete. V igrah so očetje dokazali, da so najboljši »atiji« in za sodelovanje prejeli medaljo. Ob koncu smo se vsi okrepčali s sokom in veselo kramljali med seboj. Očetje so predlagali to obliko druženja tudi v bodoče.	Mateja Fras, vzgojiteljica
10 Funkešnica 1/2011
:: kulturni in šolski utrip
uredili smo si zeliščni kotiček
Zelišča in dišavnice so okras narave in doma. Zato smo se tudi vzgojiteljice starejše skupine odločile, da si pred vrtcem na igrišču uredimo kotiček z zelišči in dišav-nicami ter otrokom konkretno predstavimo smisel in pomen takšnih manj znanih rastlin in njihovo vključevanje v vsakodnevno zdravo prehrano.
Nekaj začetnih težav smo imele z iskanjem prave lokacije, saj je v okolici vrtca bilo težko poiskati prostor, kjer bi otrokom omogočalo vsakodnevno opazovanje rasti, skrb za rastline in obenem tudi smiselnost uporabe. Na koncu smo se odločile za prostor pri igralih in pri drevesu, ter za »mobilno obliko gredice«. Poiskale smo kmečke odpadne košare, katere so otroci napolnili z zemljo. Pripravili so si prostor v košari, naredili luknjo in zasadili vsak svojo rastlino, jo zalili, ter rastlino označili s tablico in njenim imenom.
Posadili smo sivko, majaron, žajbelj, meliso, baziliko, peteršilj, koriander, timijan, čemaž, artičoko, zeleno, por, luštrek, meto, drobnjak, šetraj, origano, krebuljico, plah-tico...Čez čas moramo v naravi poiskati še kamilice in še druge podobne rastline, ter jih zasaditi, tako, da bo naš kotiček še naprej nastajal. S ponosom so pokazali svojim staršem zasajen kotiček - zeliščni vrt.
Sedaj je ta kotiček njihova redna skrb in vsakodnevno opažajo, kako vse raste!
Občasno se ob njem nekateri tudi ustavijo, in s prstki zdrobijo kakšen list, ga povonjajo, ali ga celo pojedo, saj vedo, da so rastline užitne in zdrave kot dopolnilo v prehrani. Nekateri otroci jih znajo nekaj že poimenovati. Z njimi se igrajo tako, da ugotavljajo, tisti, ki pa vedo že brati, pa kontrolirajo in jih pravilno poimenujejo.
Sedaj, ko so že rastline precej zrasle, smo se odločili, da bomo drobnjak porezali in si pripravili namaz. Občasno pa poskrbimo, da kuharica doda kakšno »našo« začimbo tudi v juhe ali v omake. Zagotovo bodo tudi posušeni listi končali v kuharskem loncu in osvežilnih ter zdravih napitkih!
Iskrena hvala podjetju »Cornus« iz Logarovcev za darovane sadike!
Otroci starejše skupine in vzgojiteljice Gabrijela, Alenka in Silva
6. dan prijateljstva v mali nedelji
Otroci starejše skupine ter njihove vzgojiteljice, smo se v četrtek, 5. 5. 2011 ob 9. uri, udeležili letos že 6. Dneva prijateljstva, ki ga je organiziral Vrtec pri OŠ Mala Nedelja.
Na ta dogodek smo se pripravljali kar nekaj časa, saj smo pridno vadili himno tega dneva, pesem z naslovom »Prijateljstvo«.
V Malo Nedeljo smo se peljali z avtobusom, kar je bilo tudi posebno doživetje, saj se danes otroci zelo poredko vozijo s tem prevoznim sredstvom.
Kljub manjši zamudi smo pravočasno prispeli do vrtca v Mali Nedelji in se z drugimi otroki odpravili na pohod po okolici Male Nedelje. Hodili smo v strnjeni koloni po
»ravnem in po bregih«, vso pot pa so nas spremljali policisti, ki so skrbeli za našo varnost. Med hojo smo spoznavali otroke iz drugih vrtcev, prepevali pesmi in se zabavali.
Vsi smo uspešno prišli do cilja, kjer smo se odžejali in posladkali s keksi in sadjem, ki so ga pripravili gostitelji. Vsak udeleženec Dneva prijateljstva je prejel medaljo, ki si jo je ponosno obesil okrog vratu. Skupaj z drugimi otroki smo se na igrišču pri OŠ Mala Nedelja še veselo družili, na koncu pa smo vsi skupaj zapeli in zaplesali še himno Dneva prijateljstva. Gostiteljem smo izročili darilo - sladek med in ročne lutke, ki smo jih izdelali sami. Zahvalili smo se za povabilo in se odpravili nazaj proti Veržeju, kjer nas je v vrtcu že čakalo kosilo.	Alenka Belec
10 Funkešnica 1/2011
:: kulturni in šolski utrip
babice in dedki v skupini sredinčkov
Pristen stik otroka z več ljudmi in navezanost nanje pomeni za otroka veliko prednost, saj mu vsak nameni nekaj pozornosti in predstavi svoj pogled na svet. Življenje v večgeneracijski družini bo otroka pripravilo na sprejemanje drugih ljudi. Spoznal bo, da različni ljudje delajo različne stvari in dovolijo različne stvari. S tem ne bo navezanost na mamo in očeta niti malo ogrožena. Starejši so pomembna povezava s preteklostjo in neizčrpen vir zgodbic o tem, kako je bilo, ko sta bila očka in mamica majhna. Otroci spoznajo tudi stare povesti in pesmice, kar je pomembno za negovanje kulturne dediščine.
V četrtek, 21. 4. 2011, smo v vrtcu Veržej v skupini sredinčkov pripravili srečanje babic in dedkov. Dan smo jim popestrili s kratkim programom in z njimi zapeli ter zaplesali. Stari starši so se igrali s svojimi vnuki v različnih kotičkih in se družili med seboj. Pogostili smo jih s pecivom, kavo in čajem. Na igrišču pa so otroci pokazali svojo spretnost na raznih igralih. Stari starši in otroci so bili zelo navdušeni in so povedali, da se vsako leto najbolj veselijo tega srečanja.
Mateja Fras, vzgojiteljica
ženam in pomladi
Tudi letos sta vrtec in osnovna šola Veržej v mesecu marcu pripravila že tradicionalno prireditev Ženam in pomladi. Prireditev je potekala v Domu kulture v Veržeju.
Na prireditvi so se z različnimi točkami programa predstavili otroci iz vrtca, učenci osnovne šole in učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo v Ljutomeru. Obiskovalci so lahko uživali ob petju, plesu, deklamacijah in različnih kratkih skečih, ki so jih pod mentorstvom vzgojiteljic in učiteljic pripravili naši otroci. Tako smo obeležili dan žena, materinski dan in prihod pomladi.
Na prireditvi je zbrane pozdravil g. župan Slavko Petovar, devetošolci pa so vsem prisotnim ženam poklonili nageljček. Zapisala Mateja Šumenjak
Pregled dogodkov v naši župniji
26.-27. 3. 2011
Birmanski vikend na Pohorju
Učenci devetega razreda - letošnji birmanci so se na sprejem zakramenta Svete birme pripravljali tudi na skupnem vikendu v Dominikovem domu na Pohorju. Z župnikom in animatorji SMC so doživeli veliko družabnih trenutkov, pri delu v skupinah pa so odkrivali pomen in smisel zakramenta sv. birme. V nedeljo so se jim pridružili njihovi starši. S skupno sveto mašo in kosilom so zaključili bogat družabni in duhovni vikend.
15.-17. 4. 2011
Prvoobhajanski vikend na Pohorju
Letošnji prvoobhajanci iz Veržeja in Slovenske Bistrice so se skupaj s svojo katehistinjo sestro Zaliko in župnikom pripravljali na sprejem zakramenta prvega svetega obhajila. Skozi pripovedovanje, igro in pesem so spoznavali Jezusa, njegovo dobroto in usmiljenje. Svečani sprejem bo v nedeljo 29. 5. 2011 pri drugi maši.
17. 4. 2011
Srečanje za starejše
Na cvetno nedeljo je župnijska Karitas organizirala srečanje starejših. Na srečanje je povabila vse župljane stare nad 70 let iz Veržeja, Bunčan in Banovec. S pomočjo svojcev in članic so prišli k sveti maši ob 9.30 uri, po njej po so se zbrali v župnijski dvorani, kjer so imeli pogostitev. Pevci moškega pevskega zbora so z ubrano pesmijo v krajšem programu razveselili prisotne. V prijetnem klepetu in obujanju spominov so preživeli nekaj prijetnih uric druženja. Srečanja se je udeležilo nad 40 občanov.
1. 5. 2011
Podelitev zakramenta svete birme
Škof murskosoboške škofije dr. Peter Štumpf je v župnijski cerkvi birmal 28 birmancev.
10 Funkešnica 1/2011
:: utrip marijanišča in župnije
Svečanosti so prisostvovali njihovi botri, starši, sorodniki, prijatelji in številni župljani. Birmanci so ponosno sodelovali pri sv. maši in birmovanju in s tem pokazali svojo zrelost. Številni so že aktivno vključeni v razne župnijske dejavnosti in skupine, zato je na njih ponosna vsa fara.
8. 5. 2011
Florjanova nedelja
Gasilci PGD Veržej, Bunčani, Banovci so prisostvovali sveti maši ob prazniku njihovega zavetnika sv. Florjana, ki se mu priporočamo, da bi nas varoval večnega in časnega ognja. Gasilci zgledno sodelujejo v župniji, npr. pri romarskem shodu ob prazniku Marije Pomočnice in podobno.
14. 5. 2011
Celodnevno srečanje družin prvoobhajncev
V Marijanišču so se na svojem vsakoletnem srečanju zbrale družine iz Pomurja, pridružile so se jim tudi družine naših letošnjih prvoobhajancev. Za stoglavo skupino otrok so poskrbeli animatorji SMC Veržej, medtem ko so starši prisluhnili predavanju prof. dr. Janeza Vodičarja o vzgoji. Po delu v skupinah ter skupni sveti maši smo se poveselili na dvorišču Marijanišča na skupnem piknik-kosilu.
kovačičev večer
Sedemnajstega marca smo se hvaležno spominjali obletnice rojstva moža
evropskega formata, ki se je z vsem potencialom svojega izjemnega uma in močjo ustvarjanja, s svojo pronicljivo daljnovidnostjo ... za večno zapisal v srce slovenskega naroda, ko se je dobesedno izgaral, da bi temu narodu priboril svoboden prostor pod soncem, da bi mu dal jasno merilo, kaj je zanj dobro in kaj je zanj slabo, ter da bi mu kot "narodu hlapcev" vrnil osebni ponos in dostojanstvo.
Da, to je lik velikega duhovnika, profesorja, zgodovinarja, publicista dr. Franca Kovačiča!
Ta večer smo mu ob bok postavil še enega veleuma njegovega časa, duhovnika, profesorja, biblicista in prevajalca iz bližnjih Bučečovcev, dr. Matija Slaviča. Iz njune bogate in plodne korespondence, ki jo je izbral in za ta večer uredil verženski kulturnik Janez Ferenc in po odlični interpretaciji pripovedovalk Kulturnega društva Veržej in Križevci smo zaslutili vso bridkost in težo odgovornosti, ki sta jo Kovačič in Slavič nosila, ko sta se na Pariški konferenci borila za pravične in svobodne meje Slovenije. "Vo-kali" pripovedovalk so nežno vibrirali na strunah kitare, ki jih je virtuozno prebiral Aljaž Ferenc.
Večer o velikih možeh našega naroda je na koncu posrečeno in ljubko popestrila simpatično živahna umetnica fotografije, Patricija Belak, iz vinorodne Kapele. Ob tej priložnosti je dala na razstavo v naši hiši nekaj svojih vrhunskih fotografij pod pomenljivim naslovom "Koncert za mikrofon, luč in lečo".
Dvema tako pomembnima dogodkoma smo potem še dolgo v noč nazdravljali z izvrstnim Belakovim laškim rizlingom, iz Kapele, seveda!
Mirko Rakovnik
Napovednik dogodkov v naši župniji
19. 6. 2011 25. 6. 2011
10.-16. 7. 2011
25.-30. 7. 2011 28. 8. 2011
25. 9. 2011
Srečanjezakonskihjubilantov Izlet za skupine, ki čistijo cerkev - Velika planina
Frančiškovi otroci - tabor na Sladki gori
Poletni oratorij za otroke Dekanijsko romanje na Ptujsko goro Miholovo - župnijski praznik
Darja Makoter
17 Funkešnica 2/2011
:: utrip marijanišča in župnije
odkrivali smo naravne lepote slovenije
Kdo še ni slišal za znamenito velikonočnico, ki v naravnem okolju cveti samo še pod visokim Bočem in pri Slomškovi Ponikvi. In mi, prijatelji Marijanišča, smo želeli videti prav ta skrivnostni cvet.
Po hudih in kočljivih zapletih nas je velikanski Novakov avtobus le srečno pripeljal na travnata pobočja visokega Boča. Veselo smo se izkrcali, si pretegnili zastale in zaspane ude, ter začeli radovedno gledati okoli, kje da tu cvetijo velikonočnice. Potem pa nas je g. Mirko peljal nekam daleč, tja, po pomladnih travnikih, k neki leseni ogradi, ki smo jo že od daleč opazili. Kar dih smo zadrževali, ko smo se previdno naslonili na ograjo. Oči vseh so bile uprte v zagrajen travnik, gledali smo in gledali ... toda kakšne rože, ki bi na tem travniku cvetela, nobeden ni videl! Žal, naša velikonočnica je že davno pred veliko nočjo odcvetela in tako smo našli samo še nekakšne kosmatince, to je mehko skuštrane glavice, ki nosijo v sebi dragocena semena.
Kljub velikemu razočaranju je bilo na Boču vseeno zelo veselo, ko so naše gospe ob avtobusu priredile pravo veselico, kjer ni manjkalo ne dobre jedače, ne kaj dobrega za popit. Potem smo brez problemov sestopili z Boča in se mimo mnogih podpohorskih kmetij povzpeli med temne smrekove gozdove. Ko smo izstopili, nas je objel prijeten gozdni hlad, zato smo se takoj zapodili po ozki stezici proti znamenitemu Črnemu jezeru.
Črno jezero nas je pričakalo v vsej svoji spokojnosti, sredi romantičnega Pohorja, zato ni čudno, da so romantične in zasanjane duše uživale v tej neponovljivi idili sve- tle gladine Črnega jezera. Večina vesele družbe si je medtem našla senčnat prostor pod košatimi smrekami. Pa tudi senca jim ni bila dovolj za osvežitev, zato so spet pobrskali po svojih nahrbtnikih in že je bila tu »mokra cota« in tudi veliko takih, ki so jo želeli ožemati.
Nekateri pa so se že začeli oblačiti in odpravljati, saj je bil dan dovolj lep in dovolj dolg. Poslovili smo se od Črnega jezera in ležerno odhlačali po mehkih pohorskih stezicah.
Na srečo nas je avtobus pri Domu na Osankarici še vedno čakal in nas popeljal naprej, tokrat proti Ruški koči in cerkvi svetega Areha. Vedeti pa morate, da v Ruško kočo nismo šli zaradi pijače, ampak zaradi znamenite kulinarične specialitete, »pohorskega piskra«, ki ga najboljšega kuhajo prav tam. Dober je bil in to tako, da ga je ostalo samo še za eno slabo fotografijo.
Ko smo se dodobra okrepčali in odpočili, smo se odpravili proti Veržeju. Čisto pred domom nas je ujela zadnja nevihta, tako da smo morali »vedriti« na cestninski postaji pri Svetem Juriju. Obilnih zalog hrane in pijače pa kljub temu še ni zmanjkalo!
Dan se je začel počasi nagibati v večer. Čeprav se je sonce začelo poslavljati od nas, je v nas še vedno gorelo v tistih | najlepših barvah, skozi katere smo danes občudovali nepo-| pisne lepote naše male dežele.
|	Mirko Rakovnik
01
17 Funkešnica 2/2011
:: utrip marijanišča in župnije
velikonočno praznovanje v veržeju
Letošnja pozna velika noč je bila kar poletno topla, in kljub slabim napovedim naših vremenar-jev, neverjetno lepa.
Obredi Velikega tedna so bili lepo obiskani in tudi lepo pripravljeni. Seveda, pa vsi pravzaprav samo čakajo, da napoči Velika sobota.
Velika sobota je bila že vsa v znamenju veselega praznovanja, ki ne more mimo dobrot mize, ob kateri se bo zbrala vsa družina. Zato Cerkev te dobrote velikodušno blagoslavlja, da bi ljudem "nasitile" tudi duhovno lakoto in žejo.
Zelo zanimivi so bili blagoslovi velikonočnih jedil v Bunčanih in Banovcih, kjer se zbere vse, mlado in staro. Tam se ta plemenita slovenska tradicija izroča na mladi rod, ki za enkrat še z navdušenjem sodeluje.
Velikonočno jutro z bleščečim jutranjim soncem je spravilo na noge vse, kar more hoditi. Vsi pravzaprav čakajo na trenutek, ko se od Božjega groba oglasi velikonočna aleluja in se slovesna velikonočna procesija pokaže na vratih cerkve. Škoda le, da so češnje že toliko prej odcvetele, saj bi bila tako ta velikonočna podoba še popolnejša.
Dolga procesija okrog Trga Slavka Osterca je bila lepo organizirana. Ozvočeni pevci sredi Trga so se lepo dopolnjevali s pritrkavanjem v zvoniku, tako da so lahko udeleženci procesije samo srkali vase lepote velikonočnih slovesnosti.
Piko na i je dalo slovesno evharistično bogoslužje takoj po procesiji in človek se čudi, kam sorazmerno majhna verženska cerkev, spravi vso to množico.
Je pač tako, tam kjer je lepo, se je vsak pripravljen tudi malo »podrenjati«, da je le lahko zraven in doživlja to, kar se da doživeti samo enkrat na leto.
Mirko Rakovnik
17 Funkešnica 2/2011
:: utrip marijanišča in župnije
razstava velikonočnih pirhov, košar in prtov
Dvajsetega aprila smo odprli že tretjo velikonočno razstavo, ki je v Marijanišče privabila poleg uglednih gostov in poklicnih etnologov še številne ljubitelje vsega, kar je lepega in svetega. Ob blagoslavljanju velikonočnih jedil lahko, tako v urbanem, kakor v podeželskem okolju ugotavljamo, kako so to zares svete resničnosti, brez katerih nobeden noče ostati.
Pirhi, velikonočni jerbasi (košare) in seveda umetelno izvezeni prti, s katerimi so se vse velikonočne dobrote dostojno pokrile in olepšale, to so naši etnologi pod vodstvom g. Janeza Krnca postavili na ogled.
Vse to sta prišla "ogledat" in blagoslovit murskosoboški ordinarij, dr. Peter Štumpf in evangeličanski škof g. Geza Erniša. Ob boku tema "cerkvenima" eminencama je stal verženski župan, univ. dipl. ing. agr. Slavko Petovar, ki je ob priložnostnem nagovoru spomnil na nekak krč trenutne slovenske politike, ki potrebuje veliko mero upanja. Upanje pa narod črpa iz svojih korenin, iz svetega, ki ga ljubosumno čuva v kamricah svojega srca. Tako kot to dela
narod, da lahko "stoji ino obstoji", bo potrebno, da storijo tudi vodilni v naši družbi in politiki.
Z lepimi besedami sta drug drugega prehitevala oba navzoča škofa, ko sta razstavo blagoslavljala.
Slovesnost je spretno krmaril g. Ivan Kuhar, ki je za glasbeno popestritev povabil domače umetnike, da so s svojimi vložki popestrili morda kar preveč nepotrebnih besed. Tako nas je na prečni flavti razveselila Mirjam Ivan-čič, na violini je virtuozno "opravila" z Nerudovo Uspavanko Monika Ivančič in nazadnje nas je na kitari prijetno presenetil Dominik Černjavič.
Lep dogodek, sredi še lepšega dopoldneva, ki ga kar ni bilo mogoče na hitro končati, saj so si ljudje z zanimanjem ogledovali razstavo in vneto klepetali s prijatelji, medtem ko jih je naš hišni somelje, g. Marko Štajner, po 40 dnevnem postu krepčal z rujno domačo kapljico in sladkimi priboljški.
Mirko Rakovnik
17 Funkešnica 2/2011
:: društveni utrip
poročilo du veržej za leto 2010
Društvo upokojencev je prostovoljno, samostojno, ne-profitno, stanovanjsko, interesno, humanitarno in dobrodelno druženje upokojencev, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opravljenih po pravilih in skladno z zakonom o društvih.
Delo poteka po planu dela, sprejetega na predhodnem zboru članov.
Društvo ima komisije in druge organe.
Ima svoj žig in prapor.
Organi društva so:
-	zbor članov - najvišji organ,
-	upravni odbor,
-	nadzorni odbor,
-	častno razsodišče in komisije.
Društvo zastopa predsednik društva.
Nekaj podatkov po statistiki na dan 31. 12. 2010:
-	skupno število članov je 240, od tega 95 moških in 145
žensk,
-	novih članov je 8,
-	izstopilo je 10 članov,
-	vzajemna samopomoč, 57 članov,
-	novih članov nismo pridobili, čeprav se posmrtnina v
letu 2011 izplačuje v višini 235 EUR,
-	članarina v letu 2010 je znaša 8 EUR.
Društvo je imelo 8 sej ter 1 zbor članov v mesecu marcu.
Viri financiranja so sledeči:
-	članarina,
-	prostovoljni prispevki,
-	dotacije občine za dejavnost društva.
Društveno blagajno vodi Marija Arih, zelo skrbno in točno.
Glavno knjigo in druge naloge so vodene na računovodskem servisu Priol d.o.o. Ljutomer, s katerim imamo pogodbo. Društvo predloži letno poročilo preko spletnega portala, tako kot zahteva zakon. Za točnost vodenja računovodskih poslov odgovarja računovodja in predsednik društva.
Toliko o vodenju, ki poteka po pravilih in v skladu z zakonom o društvih.
Društvo si prizadeva, da svoje člane vključuje v aktivno življenje tako v izobraževanju, literaturi, petju, ročnih del, športnih dejavnostih, medgeneracijskem sodelovanju, tovarištvu ter spoštovanju do bolnih in osamljenih. Vse to ima velik pomen.
Predstavila bom sekcije, ki v DU delujejo:
-	ročna dela - vodja Štefka Šterman,
-	slikarstvo - Silvija Ovčar-Kert,
-	petje - trio Ludvik Brunec,
-	šah - vodja je bil Jože Kert, sedaj Franc Sukič,
-	literarna sekcija - Reska Marinič,
-	kartanje - Branko Puhar,
-	pikado - ženska ekipa - Marica Brunec,
-	pikado - moška ekipa - Janko Metličar.
Vse navedene sekcije delujejo in vabimo vas, da se jim priključite.
Opisala bom dela in druženja po časovnem razporedu:
-	V mesecu februarju in marcu so člani obiskovali tečaj nemškega jezika, slušateljev je bilo 15.
-	V mesecu marcu smo imeli zbor članov združen s praznovanjem dneva žena in materinskim dnevom. Predstavili so se literati, zapel nam je trio, pozdravil pa župan g. Slavko Petovar.
-	V mesecu aprilu smo se v lepem številu udeležencev odzvali na akcijo »Očistimo Slovenijo«.
-	1. april, Evropski dan medgeneracijske solidarnosti, smo proslavili s soudeležbo Vrtca Veržej in TlC-a Veržej v prostorih Marianuma. Vrtec je razstavljal svoje izdelke, članice sekcije ročnih del in ostale krajanke, ki so se na povabilo odzvale v lepem številu, pa so prikazale svoje izdelke, le-teh je bilo čez 50. Vsem, ki ste nam zaupali svoja ročna dela, hvala.
-	V mesecu maju, smo si ogledali zdravilišče v Radencih. Pričakal nas je g. Mihec Veberič in nam podrobneje predstavil celoten kompleks term. Pot smo nadaljevali v terme Moravci in po predstavitvi le-teh izkoristili prosti čas za kopanje.
-	V okviru občinskega praznika v mesecu maju smo organizirali srečanje športnikov in povabili goste iz DU Kri-ževci, Ljutomer in Krog. Srečanje je bilo prijetno.
-	V juniju je bilo organizirano medobčinsko tekmovanje pikada v Lendavi. Udeležili sta se ga obe sekciji - moška in ženska. Med vsemi udeleženci je po skupnih točkah drugo mesto zasedla Marica Brunec.
-	Meddržavno tekmovanje v Ljutomeru je bilo v mesecu juliju. Prijavili smo šahiste in obe skupini pikada. Ša-histe je vodil Franc Sukič in za las jim je ušlo tretje mesto. Pikado ženske ekipe je zasedlo tretje mesto. Moška ekipa pa je zasedla tretje mesto.
-	V juliju je bil organiziran nadaljevalni tečaj računalništva v Murski Soboti. Iz našega društva so bili prisotni trije člani.
-	31.7. 2010 je bilo 8. srečanje upokojencev Pomurja v Termah 3000 Moravske Toplice. Srečanja smo se udeležili, ob povratku, pa smo si ogledali cerkev v Bogojini in ciglar-no v Melincih.
-	V avgustu predavanje o etno glasbi ni uspelo.
21 Funkešnica 2/2011
:: društveni utrip
-	Ob svetovnem dnevu starejših, 1. oktobra, smo v dogovoru z županom g. Slavkom Petovarjem organizirali srečanje starejših občanov starih 70 in več let. Z vljudnostnim obiskom so poverjeniki osebno izročili vabila. Prisotne je pozdravil župan, otroci iz vrtca pa so pripravili program in darilca, ki so ga podarili prisotnim. Donator srečanja je bila občina.
-	V novembru smo organizirali predavanje »Začuti življenje«. Zaželjeni so bili zakonski pari. Udeležilo se ga je 8 parov in s tem je bilo društvo nagrajeno s 150 EUR.
-	Organizirali smo martinovanje v gostilni Slavič v Ključarovcih. Številna prisotnos, dobra volja, recitali, petje in ples govori o tem, da so taka srečanja zaželjena.
-	Pred božično novoletnimi prazniki se spomnimo na naše bolne, osamljene invalide, invalidno mladino in vseh starejših občanov, ki pričakujejo obisk, pogovor in stisk roke. Letos smo obiskali 52 oseb. Ob tej humanitarno--medgeneracijski povezavi sodelujejo v občini skoraj vsa društva ter Karitas in RK.
-	Programa »Starejši za starejše« nimamo. Zelo pozorni pa smo do naših bolnih in invalidnih občanov. Te obiskujemo skozi vse leto. Prav tako občane, ki so v domovih za starejše v Ljutomeru, Lukavcih in Beltincih.
-	Ob srečanju z našimi zlatoporočenci (4 pari) v mesecu decembru, smo se ob glasbi, petju in mnogo dobre volje zbrali v gostilni Zorko. Odziv je bil velik in s tem smo naše druženje v letu 2010 zaključili.
Člani društva se od umrlih prijateljev poslovimo s sve-
čami in cvetjem ter društvenim praporom (to organizira Anica Kozar že 17 let).
Spoštovani poverjeniki, prostovoljci, vodji sekcij, člani komisij in praporščaki!
V vaše delo je vloženo veliko prostega časa in truda. Prav vi ste vez med člani društva, ter upravnim in nadzornim odborom društva. Za vaše vestno in požrtvovalno delo, hvala.
Odnosi med upravnim in nadzornim odborom so bili dobri. Probleme smo reševali sproti, se dogovarjali, sprejemali sklepe in jih uresničevali. Za naše delo se lahko reče da je timsko delo in tako je tudi prav. Vsem najlepša hvala.
Predsednica DU Veržej Olga Mavrič, Veržej, 18. 03. 2011
program dela du verzej 2011
1)	V letu 2011 planiramo 2 izleta, 1 izlet na daljšo relacijo in 1 izlet na krajšo relacijo. Relacije se določijo naknadno. Spodbujali bomo člane k pohodništvu in kolesarjenju. Za dopustovanje v hotelu Delfin v Izoli bomo še naprej sodelovali z DU Križevci. Kontaktna oseba je Frančka Ver-bajnščak.
2)	V jesensko zimskem času so predvidena tri družabna srečanja. V eno od teh srečanj bomo vključili kakšen lep življenjski dogodek naših upokojencev. Poskusili bomo vključiti tudi kakšno predavanje ali tečaj (nemščina, angleščina, računalništvo, ali kaj drugega).
3)	Naše bolne, osamljene ali kako drugače prizadete člane bomo kot do sedaj obiskovali skozi vso leto na domu, v domovih starejših v Ljutomeru, Lukavcih in Beltincih.
Potrudili se bomo, da v ta namen pridobimo več prostovoljcev.
4)	Ob dnevu starejših, v mesecu oktobru, bomo kot do sedaj organizirali srečanje starejših - 70 in več let. Sponzor te pogostitve je Občina Veržej. V mesecu decembru pred božično-novoletnimi prazniki pa bomo spet obiskali vse bolne, invalide in invalidno mladino ter občane, ki so v domovih za starejše iz Občine Veržej.
5)	Pri našem delu se bomo še naprej povezovali z občino, društvi v občini, vrtcem, PPZDU Murska Sobota, ZDUS-om, DESUS-om in TlC-em Veržej.
6)	Večji poudarek bo namenjen udejstvovanju v športu in drugih dejavnostih. Kartanje, šah, pikado, spodbujali bomo literate, pevce, likovne ustvarjalce in sekcijo ročnih del. Skušali bomo njihove dosežke predstaviti tudi naših občanom.
7)	Sodelovali bomo na medobčinskih tekmovanjih v šahu, pikadu in kartanju. Organizirali bomo kakšno prijateljsko tekmovanje in srečanje.
8)	Tudi v bodoče se bomo s svečami in praporom poklonili našim umrlim članom.
9)	Sproti bomo reševali probleme, ki se bodo pojavili med letom, ter dosledno uresničevali sprejete sklepe upravnega odbora društva.
Predsednica DU Veržej Olga Mavrič, Veržej,18. 03. 2011
21 Funkešnica 2/2011
novičke td veržej
:: društveni utrip
29.	1. 2011 smo predstavili turistični utrip občine na sejmu TIP v Ljubljani.
18. 3. 2011 je društvo opravilo občni zbor. Dogovorili smo se o nadaljnjem delu v letu 2011.
10. 4. 2011 smo sodelovali na pohodu ob svetovnem dnevu zdravja 2011.
30.	4. 2011 smo postavili majsko drevo. Udeležence smo
pogostili z bogračem.
•	14. 5. 2011 je bil organiziran pohod Šport in špas po mr-tvicah reke Mure.
•	april 2011 - dali prispevek v zbirko turistična ponudba Slovenije, ki jo pripravlja TZ Slovenije. Predstavili smo turizem v Občini Veržej. Revija Doživimo Slovenijo bo izšla v juniju.
•	25. junija 2011 (sobota): TD organizira izlet na Koroško (turistične zanimivosti in splavarjenje). Vabljeni! Informacije dobite na 031/495-480.
Priznanje moja domačija 2010
V	Veržeju si je ta naslov za leto 2010 zaslužila domačija Marije in Srečka Šijanec iz Cankarjeve ulice 5.
Domačija spomladi zacveti v vsej svoji lepoti. Tudi preko leta je hiša obdana z rožami. Vse sadike zrastejo iz semena pod budnim očesom gospodinje Marije.
V	Bunčanih si je ta naslov pridobila domačija Antonije Klemenih čič, Bunčani 20. Fotografija domačije bo objavljena v naslednji i številki revije.
Božena Kosi
postavitev majniškega drevesa
Turistično društvo Banovci je na predvečer 1. maja postavilo majniško drevo in tako počastilo praznik dela.
Drevo smo pripravili že v popoldanskih urah, ko je skupina žensk spletla tri vence, moški pa so pripravili deblo in vcepili vrh.
Prireditev je potekala v večernih urah, ko se je množica zbrala na postavitvi. Domačine in goste smo okrepčali s kmečko južino in domačo kapljico.
Kljub neprijetnim novicam iz vladnih stolov in vse težjega položaja mnogih delavcev brez dela, je bilo vzdušje prijetno.
Hvala Milici Skuhala, ki je TD odstopila smreko za majni-ško drevo.
Jelka Klement, predsednica TD Banovci
zastrupitev čebel tudi v veržeju
Čebelarji ČD Veržej smo tudi letos, kot že vrsto let, pred svojimi čebelnjaki ob cvetenju sadnega drevja in oljne ogrščice opazili manjše število zastrupljenih čebel. Ta zastrupitev je trajala nekaj dni. 9. 5. po 18. uri pa je bila opažena večja zastrupitev v dveh čebelnjakih v Veržeju. Takšne zastrupitve pomenijo slabši razvoj čebeljih družin , s tem pa tudi manj medu in slabše opraševanje rastlin. Zavedati se moramo, da čebele oprašujejo med 60 in 80 % rastlin. Čebelarji za zastrupitve ne obtožujemo nikogar, prosimo pa vse, ki se ukvarjate s sadjarstvom in poljedelstvom, da ob škropljenju upoštevate navodila o uporabi in ne glede na vrsto škropiva le-to opravite v večernih urah. Na ta način bomo čebelarji imeli čebele in med, vi pa želeno sadje in poljščine.	ČD Veržej
21 Funkešnica 2/2011
:: društveni utrip
verzejski čebelarji tudi letos na posvetu v celju
Čebelarji Čebelarskega društva Veržej smo se tudi letos udeležili 34. državnega čebelarskega posveta z mednarodno prodajno razstavo. Posvet vsako leto organizira ČZS. Istočasno so na sejmišču potekali še trije sejmi: FLORA, POROKA in AL-TERMED. Čebelarski posvet zajema dva dela, in sicer predavanja o najaktualnejših temah s področja čebelarstva in prodajno razstavo opreme in ostalih pripomočkov za čebelarjenje. Ob tej priložnosti ČZS izda Čebelarski zbornik, v katerem so navedena vsa predavanja, ki so podana na posvetu. Glavne teme letošnjega posveta so bile namenjene ekološkemu čebelarjenju in dobri čebelarski praksi. Celodnevni izlet nam je, kot že vrsto let tudi letos, popestril naš član Jože Šoštarič, ki nas je oskrbel z dobro domačo malico, za kar se mu čebelarji iskreno zahvaljujemo. Med potjo domov smo se ustavili v vinogradu družine Kos iz Ključarovec, kjer smo se dodatno okrepčali. Družini Kos za gostoljubje in našemu članu Mihaelu Fras, ki je vse to uredil, se prav tako iskreno zahvaljujemo.	Predsednik ČD Alojz Novak
3. leščečkov izlet
Pomladno sonce je na plano privabilo tudi Leščečke in tiste naše najbolj zveste spremljevalce. Letos, že tretje leto zapored, smo organizirali izlet in tako odkrivali skrite kotičke naše prelepe dežele. Letos je veselo druščino pot zanesla, v sedaj, vsaj z avtocesto povezani, bližnji Maribor. Vodička, ki nas je po mestu vodila, je izčrpno predstavila zgodovinski pomen mesta in z njeno pomočjo smo odkrili male skrivnosti mesta, ki jih ponuja štajerska prestolnica. V tem času je sonce že zavzelo svoje mesto visoko na nebu in nas kar vabilo v objem pohorskih gozdov. Pri bolfenški cerkvi nas je že pričakalo osebje Hotela Zarja, ki je v pristnem naravnem okolju za nas pripravilo pravi pohorski pisker.
Najstarejši trti leta ne pridejo do živega.
Poseben užitek je odlično pripravljeno hrano zaužiti pod krošnjami stoletnih dreves in v objemu čistega zraka. Kot aperitiv so nam postregli z vsem znanimi pohorskimi bo-rovničkami. Le-te so dale moč tistim z več kondicije, da so se podali na pohod do razglednega stolpa, drugi pa so čas izkoristili za martinčkanje na soncu in ob dišeči kavi. Ko smo se vsi skupaj zbrali pri avtobusu, smo pot nadaljevali do naslednje pohorske znamenitosti - ogledali smo si slap Skalca. Areh ni poznan le kot smučišče, pač pa je na vrhu tega hriba znamenita cerkev, po kateri je področje dobilo ime - cerkev je namreč posvečena sv. Arehu (Henriku). Tu so se sline pocedile ob pogledu na pohorsko omleto, saj so naši želodčki ob razgibanem terenu hitro porabljali energijo. Pa vendar ... pred piknik kosilom nas je čakal še ogled Cojzarice, kjer se pripravlja teren za univerzijado, ki je predvidena v izvedbi Maribora, v letu 2013. Tokrat smo na širnem Pohorju kar sami našli Hotel Zarja, ki je pripravil slasten piknik samo za nas. Ob dobri jedači, hladni pijači in seveda v odlični družbi smo plesali, se igrali (tekmovalne) igre in seveda peli. Zazdelo se nam je, da na Pohorju hitreje pade mrak kot v Veržeju, zato smo se veseli in polni novih doživetij podali proti domu.
Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in ? -S letos, oz. v vseh teh letih, bili naši gostje na Leščečkovih izletih.
Ivan Kuhar
21 Funkešnica 2/2011
:: društveni utrip
šd nk veržej
Najaktivnejšo društvo v veržejski občini je nogometni klub ŠD NK Veržej. Nogometno znanje si v osmih starostnih kategorijah in dvanajstih ekipah pridobiva preko 180 igralcev. Letošnja tekmovalna sezona se počasi bliža koncu, zato sledi kratek pregled rezultatov dosedanjega poteka pomladanskega dela sezone. Najmlajša selekcija je selekcija mlajših cicibanov U-6, kjer se nogometaši (letniki 2004, 2005) učijo prvih osnovnih nogometnih veščin. Poteka pa tudi že pravo tekmovanje, saj nastopajo v ligi MNZ Murska Sobota. Starši so skupaj z društvom priredili tudi dva zimska turnirja v telovadnici OŠ Križevci. Selekcija mlajših cicibanov U-8 (letniki 2003, 2002) tekmuje, zaradi številčnosti, v lokalni ligi z dvema ekipama. Udeležuje se tudi turnirjev, ki jih prirejajo slovenski klubi. Sodelovali pa so tudi v največjem slovenskem nogometnem tekmovanju Rad igram nogomet. Pravi tekmovalci, so že igralci v dveh ekipah starejših cicibanov U-9 in U-10 (letniki 2001, 2000). Poleg nastopanja v prvenstvu MNZ Murska Sobota, se udeležujejo turnirjev doma in v tujini (Avstrija, Hrvaška, Madžarska). Odlična generacija nogometašev so mlajši cicibani (letniki 1999, 1998). Obe ekipi sta osvajali turnirje doma in v tujini. Generacija 1998 bo zanesljivo osvojila prvenstvo lige MNZ Murska Sobota, ambicije pa segajo tudi do naslova državnega prvaka. Ponosni smo na selekcijo starejših dečkov U-14 (letniki 1997, 1996), ki že četrto leto uspešno nastopa v 1. slovenski državni ligi. Kadetska in mladinska ekipa v letošnji sezoni prvič sodelujeta v 2. slovenski državni ligi. Kot novinci v ligi smo z rezultati prezadovoljni, saj sta v skupni uvrstitvi na odličnem petem mestu. Ostane nam še članska ekipa, katera je zadnjih deset let stalen član 3. državne lige.
Razumljivo je, da v veržejski občini ni dovolj mladih igralcev za tak pogon. Tako kader črpamo iz občin Križev-ci, Ljutomer, Radenci, Videm, Beltinci, Tišina, Moravci in Murska Sobota.
Seveda vseh teh rezultatov ne bi bilo brez dobre organiziranosti društva, ki ga vodi predsednik Borut Kapun. Zelo pomemben člen je sodelovanje staršev, brez katerih si delovanja društva ne moremo predstavljati.
V društvu imajo nogometaši vse potrebne pogoje za kvaliteten trening. Ekipe vodijo
mladi in ambiciozni trenerji. Pomemben del pa je tudi in-frastruktira (igrišča, tribune, garderobe), katere lastnica je Občina Veržej, upravlja pa jih društvo.
Vsako leto organiziramo več velikih športnih prireditev. Najstarejša prireditev je tradicionalni članski prvomajski turnir za pokal Občine Veržej, ki je letos potekal že 46. po vrsti. Na njem so sodelovale ekipe NK Dokležovje, NK Kema Puconci, NK Polana in domača ekipa, ki je bila tudi končni zmagovalec. V okvirju turnirja so se odvijale revi-jalne tekme mlajših kategorij, na katerih je nastopilo 180 mladih igralcev iz desetih klubov, s katerimi veržejci dobro sodelujemo. Popestritev turnirja je bila še veteranska tekma. Seveda pa ni manjkalo tradicionalnega »gulaža iz alf«, ki ga je kuhala vsakoletna ekipa, pod budnim očesom starega kuharskega mačka Mirka Osterca.
Že v mesecu juniju bo potekal 7. mednarodni turnir mlajših kategorij, na katerem bodo nastopile selekcije U-6, U-8, U-10 in U-12. Pričakujemo preko 400 mladih nogometašev.
Sicer pa sprotno dogajanje v drušvu lahko spremljate preko klubske spletne strani www.nkverzej.si.
Na koncu vas vabimo, da se nam pridružite na kakšni tekmi naših selekcij.
Dušan Magdič, ŠD NK Veržej
Podelitev pokala na 1. majskem turnirju Selekcija mlajših cicibanov
21 Funkešnica 2/2011
: društveni utrip
: naša dediščina
Vabilo na Praznik mojstrovin
-	živ sejem domače obrti Madžarske
kdaj:
četrtek, 18. avgust 2011
organizator strokovne ekskurzije:
*
Goričko drujštvo za lepše vutro'
iM vii M
dopoldanski program:	i
ogled Budimpešte iz avtobusa, prihod na grad Buda
-	prosto za ogled mednarodno znanega sejma, na katerem se predstavljajo rokodelci iz cele Madžarske ter iz sosednjih držav
popoldanski program:	v ^
vožnja proti jezeru Balaton - ogled slikovitega mesteca
Badacsony in postanek (večerja) vtardi
strokovno vodstvo: Zmago Urisk.
cena:
37 EUR (avtobusni prevoz turistične kategorije, ogledi po programu z vstopnino na sejemski prostor,
p- /
organizacija, izvedba in vodenje izleta).
»■C.
prijave in predplačila (20 eur) sprejema:
TIC Veržej : : Puščenjakova ulica 1 : : 9241 Veržej
051 654 778 : : center.duo@siol.net
bunčani zapeljujejo s kulinarično razstavo_
Prlekija ni samo znana po svojih obširnih rodovitnih poljih. Ker na teh poljih zraste in bogato obrodi vse, kar posadite, imajo tudi kmečke gospodinje iz Prlekije marsikaj "za na mizo dati". Kaj vse premore takšna prleška kuhinja, so nam skušale prikazati kmečke žene iz Bunčan.
Pri razstavi domače kulinarike niso sodelovale samo ženske in dekleta, tudi možje in otroci radi pomagajo pri tem, pa tudi sami znajo kaj dobrega pripraviti.
Mirko Rakovnik
založniška dejavnost občine veržej
	Naslov publikacije	Vrsta publikacije	Avtor / urednik	Leto izida
1.	Funkešnica: Dobrodošli na desnem bregu Mure	občinsko glasilo	Občina Veržej	od septembra 2009 - ...
2.	Dr. Fran Kovačič - velikan slovenskega duha in dejanj	publikacija	Občina Veržej, KD Slavka Osterca Veržej	2004 (druga dopolnjena izdaja)
3.	Turistična zloženka Občine Veržej	zloženka	Občina Veržej	2000
4.	Prireditve in dogodki v okviru občinskega praznika Občine Veržej	zloženka	Občina Veržej	od 2000 - ... (izid v aprilu)
Pripravila: Vesna Legen, Občina Veržej
26 Fünkešnica 2/2011
:: naša dediščina
iz arhiva franja kozarja: pismo dr. milka matičetova
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ljubljana
Novi trg 3 — Postni predal 323-VI
26.junija 1977«
Spoštovani tov- Kožar!
Danes je natanko mesec dn&, -odkar sem prejel Vaš sestavek o narcisah, v Veržeju. To je cel "elaborat". Zelo sem Vam hvaležen za vse, kar ste lepega in mikavnega povedali in kar bom skušal s pridom vplesti v spis - fIlološko-etnografske narave - o slovenskih imenih za to lepo rožo j ki sem jo sam kot otrok nabiral na domaČih kraških senožetih, počF imenom "betfenica" (nastalo Iz medenica, prim. dubleto medenka).
Med tem, kar ste napisali, pa je le nekaj takega, kar mi zbuja nadaljnjo radovednost in me sili, da^Vaa še enkrat nadlegujem.
Čeprav naglasov.niste dali pri nobenem izmed treh imen, ki ste mi jih naved11,dfomnevam, "da bo prav tako le J ' £	^
f ujikašnce,	^ np^prL MS ^ "T^t
—. ^-tJtZf^ i?iPošince in ]! "

"T) -31.
cmflljaši.
t

J
/kJj-J ¿y ík^f /
sus'eJL,
"¡4 vui fiAAvf' ¡WÍ tj 4>^<¡ l&j i. -rMn
Pri tem zadnjem imenu pravite samo splošno, da hodijo k vam Prekmurci z levega brega Mure in jih tako imenujejo.^S pozvedovanjem pri znanih ljubljanskih Prekmur-cih (Doklež&vje, Vel. Po lana, Me line i) sem zbeza.1 samo ime 1 škrtovlnjek". Prosil bi Vss, da bi ml n&fredli - če se dat<- vsaj eno naselje, kjer pravijo narcisam emuljaši ali emulašje ali kakor pač že (skupine lj_ baje Prekm. ne trpijo). V fjLeteršniku najdem cmjiLje in cmulje v drugem pomenu, za Veržej pa plavite, da beseda emu1jas velja za drugo cvetico modre barve» Če ni že odevetela, bi Vas prosil za"en primerek, herbarijski, ki bi ga vtaknili v pisemce, da bi s pomočjo botanikov pri SAZU ugotovili, ta kateri cvet gre. (Jaz sam se bolj malo spoznam in sprašujem le s cvetjem v roki ali z zelo jasnimi barvnimi fotografijami!)
Kfjvečje in na j prijetnejše presenečenje pa ste mi pripravili s podatkom o našem 1jeneih, ki strašijo otroke in jim pravijo leščečkl^'. naglas najbrž lešcečki ali lešcečki (kakor ples ali kakor metla, peta?). Ha eni Izmed slik, ki sta as bilž priloženi pismu Turist.oleps.društva (hrbtno je oznaka Sršen_Slavkoj kar bo najbrž ime fotografa?) je tak našem-ljeneitudTTJpodobljen, s palico v roki. Če gre za enega samega našemljenca, kako bi mu rekli? Rad bi slišal ali bral singular od lešcečki, saj me razumete. Na barvni sliki, ki mi je bila priložena, te figure našemljenca ne najdem. Tudi avtorja fotografije ne pozna®. Sprašujem se, ali to lešcečki nova iznajdba ali so stari, iz časov pred ustanovitvijo "meseca narcis", iz nekdanjega spontanega izročila. Ali so ti našemljenci imeli saso to edino na.logo, da odganjajo otroke s travnikov, ali pa so nastopali morda tudi v kakih pustnih sprevodih ali obhodih ali pa kot strašilo za otroke.
[opomba 1] Pravilni naglas na prvem zlogu. [opomba 2] Povsod naglas na prvem zlogu. [opomba 3] Lipovci in Bratonci, vasi blizu Beltinec, izjava Tibaut Eme, predmetne učiteljice, doma iz Lipovec, sedaj v Veržeju. Ta čas pravijo cmuljaši; glej 2. stran.
27 FGnkešnica 2/2011
:: naša dediščina
Kakor vidite, sem Vam natresel že cel kup problemov. Zato bom nehal. Zbudili ste mi veselje, da bi prihodnje letoj če bom živ in adrav, prišel sam pogledat vrh vašega slavja, ko bo Pohod na cvetoče travnike. Če bi mi ne bilo treba že adaj napisati članka o narcisah-jurjevkaft-bedenicah-ključavnicah etc. (danes poznam vsaj 25 imen!)» bi počakal do leta 1918, tako pa bom napisal, kar- pač vem, kar ste mi povedali Vi in številni prijatelji po slovenski deželi (tudi onstran Karavank) in na sosednjih istrskih - hrvaških tlfah. Tam (v čičariji) spomladi mečejo te cvetlice, bele lepotice, v studenec., kot nekakšno darilo vodnemu elementu - za srečo, proti suši... kdovel Iz svoje rojstne vasi na gornjem Krasu pa se spominjam zgodbice, teatec-zakaj so narcise ukrivljene, zakaj ne gledajo naravnost navzgor kakor drugo cvetje po travnikih. (Bile ao preponosne, pa jih je wari J a kazno vala!)
Tudi naša sežanska občina je narcise zavarovala (če ni to sploh republiška prepoved trganja). Vendar pri na.a, kjer ni močvirnata avet, navadno trganje nič ne škodi. Če bi hotel do čebulice, bi moral imeti motiko ali kramp. Brez čebulice pa cveta oz. rastline ne uničiš! Mo, kar ste povedali o gnojenju travni ko v^ijjebol^reano in nevarno rastlinam. Vendar upajmo, da se /z^ume"tnimr^gnojTIIT) bojo prilagodile in premagale tudi to kriso,
----- v veselje in užitek tudi zanamcem. P0bude
kot je vaša v Verzeju, pa so seveda hvale vredne!
že enkrat prisrčna hvala za vse, kar ste mi že poveda.li in kar boste nemara Še utegnili izvedeti!
Z najlepšimi pozdravi


M


-Vj^
p	^	'tf Stv	-7 ■	■-----------


,	J /, iS. J
/ if "i ,


¿...•a^t-1?,
"T


[opomba 4] Pri cmulašje (in še drugih besednih izrazih) se pozna vpliv madžarskega jezika in naglasa. Ta vpliv madžarščine se pa iz leta v leto izgublja in mlajša generacija, ki se mnogo zaposluje v Sloveniji izven Prekmurja in se še vrača v Prekmurje, prilagaja prekmurski dialekt zmeraj bolj pismeni slovenščini; nekdanjo prekmurščino govore še stari ljudje v bolj od prometa odmaknjenih naseljih. Našo cvetico »cmuljaš« vam pošljemo pomladi, ko bo v cvetju. Singular: leščeček, plur. leščečki. Samo za preganjanje s travnikov, v nobenem drugem slučaju. Kot otrok (sem namreč rojen Verženec) se spominjam leščečkov, torej zelo stari običaj, davno pred otvoritvijo »meseca narcis«.
Objavljeno s prijaznim dovoljenjem ga. Olge Mavrič. Prepis opomb: Tatjana Vokic Vojkovič
28 Funkešnica 2/2011
:: naša dediščina
Pregled dogodkov Centra DUO Ko jablane cveto
Z zanimanjem ugotavljamo, da se je vedno takrat, ko so v kloštrskem sadovnjaku cvetele jablane, dogajalo nekaj važnega. Tako je bilo tudi letos. Pred našimi očmi je začel nastajati Ekomuzej.
Ekomuzej se v začetku nikakor ni kazal v tisti lepoti, kot jo razkazujejo čudoviti cvetni popki naših jablan, a navznoter soje z vsemi svojimi pomladnimi silnicami razvijal, da bi lahko čim prej začel kazati svojo očarljivo podobo. Za to
so se trudili številni obrtniki in izvajalci, da bi iz že propadajoče kloštrske ekonomije naredili sveže in prikupne prostore za Ekomuzej.
Za praznik Marije Pomočnice smo tako prostore Ekomuzeja v Veržeju blagoslovili. Torej ravno v času, ko češnje, ki so že pokazale svoje številne plodove, zorijo. Skupaj z njimi se torej veselimo nove pridobitve Centra DUO in salezijancev v Veržeju.
Srednješolci iz Velenja aktivni v Rokodelski akademiji
Ponudbe Rokodelske šole v naravi, projekta Rokodelske akademije (1. JR OP SI-HU), so se z velikim veseljem udeležili srednješolci iz Rudarske in Strojne šole Šolskega centra iz Velenja. V naših strokovnih delavnicah so se učili kovaštva, lončarstva, dekorativnih umetnosti, pletarstva in celo barvanja pirhov. Sami mladi obrazi, željni življenjskih izkušenj, ki jim jih nobena, še tako strokovna šola ne more ponuditi. Zato je bilo zanje toliko bolj zanimivo priti v Veržej, kjer se bodo lahko srečali s pristnim in praktičnim življenjem podeželskega rokodelca.
Tu pri nas so bili tako njihovi voditelji, kakor dijaki sami, začudeni nad tako pestro strokovno ponudbo. Voditelji posameznih delavnic so vzeli stvar zares in mladi so se temu primerno odzvali in se pridno in zagnano vključili tako v kovaško, kakor lončarsko delavnico. Morate vedeti, da so bila z njimi tudi dekleta, in tudi ta so pridno vihtela kovaško kladivo. Kakor je bilo to, če že ne čudno, pa vsaj zanimivo, tako je bilo zanimivo gledati, kako so se fantje vključili v dekorativno in pletarsko delavnico, ali celo v delavnico barvanja pirhov, kar bi mislili, da je samo za nežne dekliške roke. Z izrazi velike hvaležnosti in priznanja za takšne ponudbe, ki jo je dopolnil pohod po Mrtvicah reke Mure in Prleški večer s Folklorno skupino Leščeček, so odšli spet domov, seveda pripovedovat, kako da je bilo v Veržeju super.
Mirko Rakovnik
Usposabljanje NPK Umetnostni kovač
Po uspešno izvedenih programih usposabljanja za NPK Pletar in NPK Lončar, se je Zavod Marianum Veržej-Center DUO, v projektnih aktivnostih Rokodelske akademije (1. JR OP SI-
-HU) lotil še usposabljanja NPK Umetnostni kovač. Posebnost tega usposabljanja je, da se delno izvaja v Mariboru, točneje na Srednji biotehniški šoli Maribor, kjer imajo za izvajanje primerno urejene prostore. Kovačija Centra DUO je primerna za manjše prikaze te obrti, za usposabljanja, ki jih izvajamo v projektu Rokodelska akademija, pa vendarle manjka osnovne uporabne opreme. Sicer načrtujemo, da bomo tekom projekta uspeli tudi to izboljšati in tako omogočiti zaključek usposabljanja v naših prostorih, s tem pa bi se tudi izboljšali pogoji delavnic, ki jih izvajamo z drugimi ciljnimi skupinami (predvsem za delavnice šole v naravi).
Ivan Kuhar
29 Funkešnica 2/2011
: razvedrilni kotiček
velika politika v naši majhni vasi
KAKO SO V NEKI VASI ZUPANA VOLILI?
Bilo je pred davnimi leti, ko je po Sloveniji in takratni Jugoslaviji lomastila prav takšna gospodarska kriza, kot lomasti danes v Sloveniji, s katero se spopadajo ljudje vsepovsod. Takrat je prav tako nastopil čas zamenjave župana. Stari župan se ni upal ponovno izpostaviti in je jasno in glasno na partijskem sestanku povedal, da ne želi več kandidirati, ker je gospodarstvo v njihovi vasi tako zavoženo, da ga niti Bog več ne more rešiti. Partijski sekretar je izjavo vzel na znanje in si mislil, da dosedanji župan ni bil edini sposoben voditi njihovo lokalno vlado.
Čas je tekel in volitve so se z neizmerno hitrostjo približevale usodnemu trenutku. Sekretar se je odpravil od podjetja do podjetja in nagovarjal direktorje, da bi lahko tudi
oni kandidirali, saj je sedaj, ko je gospodarstvo zavoženo, potrebno na to funkcijo postaviti ta pravega moža, sposobnega gospodarstvenika, sicer bo njihovo gospodarstvo padalo še v globljo krizo. A glej ga zlomka. Vsak izmed obiskanih je odločno odpovedal možnost kandidiranja. Vsak je partijskemu sekretarju dopovedoval: »Prej, ja, sedaj pa ne. Prej ste na ta položaj postavljali zavožene in ničvredne politike, sedaj, ko pa je gospodarstvo tik pred pogrebom, pa bi mi gospodarstveniki bili primerni za tak položaj. Pa naj politika še naprej rešuje,« se je slišalo marsikje.
Partijskemu sekretarju, ki je bil zadolžen speljati to stvar, ni bilo vseeno. Doma in v službi je premišljeval in tuhtal, kaj neki storiti, saj so volitve pred vrati.
Pa mu šine v glavo ideja, ki je slonela vsaj na malo upanja.
Sklical je vse direktorje podjetij skupaj, jih strpal v občinsko sejno sobo in jih kako dobro uro nagovarjal ter prepričeval, kako neodgovorno je od njih, da se nobeden noče izpostaviti. A odgovor je bil isti kot takrat, ko jih je sekretar posamično obiskoval na njihovih podjetjih.
Pa sekretarju šine v glavo ideja, s katero bo bržkone dobil kandidata. Pozval je k sebi tajnico in ji šepnil na uho: »Idi v mojo pisarno, odpri omaro in prinese steklenico vinjaka in šilček.«
Tajnica brž stori, kar ji je sekretar zapovedal. Postavi steklenico pred sekretarja. Ta jo odpre, natoči šilček in od ust do ust vsakemu ponudi šilček vinjaka.
Prisotni se temu niso odpovedali, saj jim je po nekaj urah prepričevanja šilček vinjaka prijetno del v njihovih grlih. Ko je natočil slehernemu, se je usedel za mizo in ponovno vprašal: »Ali se je že kdo ojunačil?«
Odkimavanje prisotnih je povedalo, da med njimi ni junaka, ki bi se upal spopasti v to globoko brezno krize.
Pa sekretar gre še enkrat okrog s šilčkom vinjaka. Po končanem obhodu je spet vprašal prisotne: »Ali se je sedaj že kdo ojunačil?«
Spet enak odgovor. Eden je celo vstal in rekel: »Ti, sekretar, nam lahko iztočiš celi liter ali dva, ampak zavedaj se, da boš dobil vedno enak odgovor.«
Sekretar se je odločil še za tretji obhod. Vsi so ga srknili. Nato je malo počakal in si mislil: »Ne bom jih več spraševal, saj vedno dobim enak odgovor.«
Čez čas, ko je prisotnim vinjak pričel delovati, in ko so razpravljali že o tretji ali četrti temi, se je oglasil Franci in rekel: »Tudi jaz bi za župana lahko bija.«
Vsi so si oddahnili.
Prišel je čas volitev, bil je izvoljen in štiri leta gospodoval na županstvu. Pa smo vsi preživeli.
Ali se bo na naslednjih državnozborskih volitvah odvijala enaka zgodba, pa bomo videli, če bomo do takrat preživeli.
Janez Ferenc
30 Funkešnica 2/2011
: napovednik
dogodki v občini veržej :: maj - september 2011
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
27. 5. 2011	20.00	Koncert moške vokalne skupine iz Veržeja		Dom kulture v Veržeju	Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej
28. 5. 2011	20.00	Osterčev Veržej	Prireditev v počastitev skladatelju Slavku Ostercu	Dom kulture v Veržeju	Občina Veržej KD Veržej
29. 5. 2011	9.30	Prvo obhajilo		Cerkev	Župnija Veržej
2. 6. 2011	18.00	Radi bi vam povedali	Prireditev učencev osnovne šole Veržej	Dom kulture v Veržeju	OŠ Veržej
4. 6. 2011	19.00	Narcisni večer	Veselica s kulturnim programom	Pri Domu kulture v Veržeju	PGD Veržej
5. 6. 2011	11.00	12. občinski praznik Občine Veržej	Osrednja slovesnost z otvoritvijo novozgrajene infrastrukture v Banovcih in podelitev občinskih priznanj in nagrad	Banovci	Občina Veržej
10. 6. 2011	17.00	Odprtje Ekomuzeja rokodelstva SV Slovenije	Ekomuzej bo odprl minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan	Dvorišče Centra DUO	Zavod Marianum
11. 6. 2011	10.00	Mednarodno srečanje krvodajalcev		Nogometno igrišče v Veržeju	OO RK Veržej
18. 6. 2011	9.00	7. mednarodni nogometni turnir mlajših kategorij za pokal Občine Veržej		Nogometna igrišča v Veržeju, Bunčanih in Banovcih	ŠD NK Veržej
19. 6. 2011	9.30	Srečanje zakonskih jubilantov		Cerkev	Župnija Veržej
22. 6. 2011	15.30	Zaključek vrtca Veržej	Druženje ob zaključku šolskega leta	Park pri OŠ Veržej	Vrtec Veržej
23. 6. 2011	16.00	Otroška veselica	Druženje ob zaključku šolskega leta	Park pri OŠ Veržej	OŠ Veržej
24. 6. 2011	8.00	Proslava ob Dnevu državnosti		Park pri OŠ Veržej	OŠ Veržej
2. 7. 2011	14.00	Najmočnejši občan Občine Veržej	Druženje in tekmovanje občanov Občine Veržej	Pri Domu kulture v Veržeju	DAM Veržej
4. 7. 2011	19.00	Ulični cirkus PARADA iz Romunije	Dobrodelna prireditev otrok iz ulic Romunije	Dvorišče Salezijanskega zavoda	SMC Veržej
9. 7. 2011		Palačinkiada	Druženje otrok s pečenjem palačink	Otroško igrišče v Veržeju (Stari trg)	
25. - 30. 7. 2011		Oratorij 2011	»V tvojo smer«, počitniški program	Župnišče	SMC Veržej
26. 8. 2011	20.00	Puščenjakov večer	Kulturni program	Kovačičeva dvorana	Marijanišče
28. 8. 2011	16.00	Podoknica nedeljskega		Apartmaji Galunder	DAM Veržej
Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TlC-a Veržej, od ponedeljka do sobote med 9.00 in 15.00.
TIC Veržej
Puščenjakova 1	T: +386 51 654 778	E: center.duo@siol.net
SI - 9241 Veržej	F: +386 2 588 90 61	W: www.centerduo.si
31 FGnkešnica 2/2011
: fotoreportaža
blagoslov ekomuzeja rokodelstva sv slovenije
V sklopu slovesnosti praznovanja Marije Pomočnice je v nedeljo, 22. maja, škof dr. Peter Štumpf blagoslovil delno obnovljene prostore Ekomuzeja v Centru DUO. Ta bo z ustrezno urejenimi prostori omogočil načrtno ohranjanje rokodelske dediščine in razvoj rokodelstva v celotni Pomurski regiji.
Ekomuzej rokodelstva SV Slovenije bo tako nudil zbirke različnih rokodelskih obrti, postavjene skupaj s strokovno podporo Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Zbirke se bodo sprotno dopolnjevale in nadgrajevale ter povezovale tradicijo z novo oblikovanimi rokodelskimi izdelki.
Besedilo in foto: M. Suhoveršnik
Praznik Marije Pomočnice s procesijo po ulicah Veržeja, kjer največji delež prispevajo gasilci z nošenjem Manj,nega k,pa.
Vodja Centra DUO g. Janez Krnc je na kratko predstavil namen investicijo in nove prostore Ekomuzeja.
ŽuDan g Slavko Petovar je v pozdravnem g°v°ru izP°stavi| ddgo-ŽeSdeiovanje med Občino Veržej in Zavodom M°rianum, saj s takimi pobudami največ pridobiva ^aho prebiva|stvo-
Veselo druženje se je ob dobrotah pridnih gospodinj in še boljši
Šk f di arii dr Peter Štumpf je blagoslovil nove prostore, ki k^ji^ v me|od^jah ansamb|a Zadnji momen^ nodo|jevo|o i ¡osi j°ih bliko ogledali tudi vsi zainteresirani navzoči-	pozno v noč-