OBRTNI VESTNIK Strokoonl list za pouzdlgo in napredek obrtnlStua Drauske banouine. „OBRTNl VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*— polletno Din 20*— posamezna številka . . Din 1*— Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le % navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 19. februarja 1932. Štev. 8. Da se razumemo! Ko je še pred dobrimi štirinajstimi dnevi velika večina obrtništva z največjim zadovoljstvom sprejela vest, da je prešel »Obrtni Vestnik« zopet v roke lljudi, Iki (jamčijo za dostojno in stvarno obravnavanje vseh perečih gospodarskih in obrtniških vprašanj, itako je z neimalkn začudenjem mogla pred dnevi ista obrtniška javnost ugotoviti, da so v njeni sredi še vedno ljudje, ki nočejo prenehati s svojim separatističnim delom Ln ki jim je večja briga za vse drogo, kakor pa za edino pravilno stvar — stvarno in so-žitno obrtniško 'politiko. Vnela so se nova nasprotstva. V 'slovenski izdaji »Zanatlije« — pred dobrim pol letom — je našel ožj: krog malkontentov, ki so se hoteli in so se tudi predstavili obrtniški javnosti kot nosilci in apostoli edinole zveličavne ideje — gospodarskega separatizma z ločeno zbornico —, najugodnejša tla za ekspanzivnost ckritih separatističnih stremljenj, ki naj že uprav standarizirano obrtniško slogo v dravski banovini zrahljajo, da bo t;i-k6 delo za osebne podvige bolj dozorelo. Nehote se je povpraševal takrat naš obrtnik: »Moramo biti mar vedno le Slovenci tisti, ki ne moremo dolgo zdržati v slogi?«, vsa nošteuomisieča javnost pa je bila domala prepričana, da je ta komedija (in komedije te vrste trezno obrtništvo odklanja) le izbruh trenutne nevolje posameznikov in špekulativno bojno razpoloženje. Toda varala se je v svojih računih. Iz mesta je prešel »načelni« boj (?) v provinco in jel tudi tam zastrupljati pod geslom '»'Obrtniške osamosvojitve« oni del obrtništva, ki je bil k zastrupljeuju pač nagnjen. Začasna oblast gotovih gospodov nad (»Obrtnim Vestnikom« je bila (najprimernejše sredstvo, da je strup za sejanje nesloge in rojstvo novih še hujših osebnih nasprotstev v naših vrstah še bolje učinkoval in da je nerazpoloženje v naših vrstah zavzelo uprav epidemičen obseg. Marsikateri maš dober tovariš bi ne nasedel besedam prerokov obrtniške osatno-v isvoptve, (da ibi ga me bilo pograbilo pisanje m način pisanja v ta vrvež poln negotovosti. Stanovsko glasilo, poprej vselej tako čislan in cenjen list, celo ni imel več vzroka štediti z osebnimi izpadi in napadi v najbolj nedostojni obliki na za obrtništvo toli zaslužene voditelje in vse tiste tovariše, ki se v svoji samozavesti in obrtniški dozorelosti niso dali zastrupiti z akutno boleznijo — idejo po ločeni zbornici — in so zato odklanjali vsako tuje preroštvo pni nas. Zakaj, naše obrtništvo je bilo do pred nedavnim vedno složno, bilo je steber in opora naše pravilno usmerjene narodne in državne politike, krepak pospeševalen faktor plemenskega ujedinjenja pod krono jugoslovenskega kralja in je vselej predstavljalo silo gospodarskega soll-darizma v državi in banovini. iŽe še je zdelo, da je začela bojna moč ločenih pristašev pojemati, ker ni bilo lnjibovo orožje pravilno kaljeno, in komaj smo čakali, da pridejo zaslepljeni ih prevarjeni tovariši zopet v maše vrste ter se služimo k skupnemu delu. j Za »Zanatlijo« .in '»Obrtnim 'Vestnikom« pa je prispela nenadoma v dravsko banovino pošiljka posebnega izda-nja uslužnega »Obrtničkog Vjesniika« iz Zagreba, ki naj bi zbljuvala gorečo 'lavo nerazpoloženja poedinih obrtniških voditeljev in ki naj hi pokazala Javnosti, da se dajo tudi gotove ideje kot »sokolska* ** '»jugoslovanska« Prav dobro uporabljati fa izrabljati v dosego kakšnih posebnih namenov. S svojim zavijanjem in. potvarjanjem dejstev v nekaterih sestavkih posebne izdaje tega uslužnega tovariškega glasila je bil namen dosežen, da so se namreč pisci člankov pred vso razsodno obrtniško javnostjo v dravski banovini prikazali kot faktorji, ki jim načelo gospodarske solidarnosti '(naša banovina je najbolj terja) ni všečno in so se z načinom pisanja javno diskvalificirali. V tem pogledu vsekakor prednjači članek z naslovom »Pojasnilo o Obrtnem Vestniku«. O. Mihelčič je bil in-tervjuvan, dajal je odgovor in bo imel morda še priliko dajati odgovor in in-leirvjuve, ki pa bodo govorili drugače, kakor pa govori vsebina njegovega. Pa to je stvar in osebna zadeva prizadetih. 'Nikakor pa ne moremo obiti ponašanja g. Mihelčiča v tem inter-vtjiuvu, ko se sklicuje na svoje »sokolstvo« in »jugoslovenstvo« in očito-vanje separatizma (mišljeno prav gotovo v nacijonalnem in državotvornem pogledu) (tistim toviarišem obrtnikom, ki ne padajo na kolena pred apostoli zveličavne ideje ločenih zbornic. Tudi po »Obrtnem Vestniku« so svojčas vlačili jugoslovansko idejo kakor cunjo baš tisti, ki imaio najmanj pravice poudarjati in izrabljati to idejo kot sredstvo v navadni borbi. Jugoslovanska iideja je veliko preveč sveta, da bi se jo smelo izrabljati v doseg gotovega namena v navadnih borbah. Direktno pogrešno in skrajno nedostojno pa je, če se govori o Iju-deh-tovariših obrtnikih, ki niso pristaši ločenih zbornic, da niso Jugoslovani. Po svojevrstni ideologiji pristašev ločenih zbornic naj bi bil torej le tisti dober Jugoslovan, ki je za ločeno zbor- nico. Kaj pa bo rekel g. Mihelčič obrtnikom v Podgorici, Skoplju, Dubrovniku in drugod, ki so za skupne zbornice? Mar ti niso Jugoslovani? Med slovenskimi obrtniki, ki so za skupne zbornice, se nahajajo borci, ki so žrtvovali svobodo, delo, čas in denar za našo jugoslovansko, nacijonalno in državno stvar, medtem, Iko oini majhni del tovarišev, ki hoče namigavati, da 'mi nismo jugoslovanski in nismo sokolski, pa da smo separatisti, še zda-leka ne more pokazati tako vnetih borcev za jugoslovensko idejo kot baš zagovorniki skupnih zbornic. iNam Je jugoslovanska ideja svetinja, ki jo čuvamo neomadeževano — zaklenjeno v svojih poštenih srcih iin nam ni ob vsaki priložnosti na ustih. Dejanja govore in jezik naj potem molči! Nič manj nesokolsko pa je, če se kdo po časopisih poudarja za Sokola. Tudi v naših vrstah so Sokoli — da, tako stari im tako požrtvovalni Sokoli, da g. 'Mihelčič in njegovi ožji tovariši še vedeli niso o sokolski ideji (nekateri morda 'tudi niso hoteli vedeti), ko so bili ti že Sokoli. iPa se ne ponašajo o tem po časopisju in se ne trkajo na prsi. 'Pravi Sokol je islkromen, 'in ile žalostno bi izgledalo naše 'Sokolstvo, če bi vsa njegova sila in moč slonela na zunanji bahavosti. To simo hoteli zapisati na tem mestu zato, keir nam je umljiv prozoren namen takega hvalisanja. ■Gospodu Mihelčiču in pa vsem tistim, ki nam očitajo separatizem, pa kličemo, mai bodo iskreni in naj pošteno priznajo, da so oni za gospodarski separatizem v banovini, dočim smo mi vedno bili in bomo tudi še v bodoče le za gospodarski solidarizem in gospodarsko skupnost, kar terjata naš (gospodarski položaj in .stanovska zavednost. Besedo »separatizem« naj torej naslovi g. Mihelčič nase! Da se zve resnica! Odgovor na klevete in neresnico o stroških ljubljanske zbornice. Gospod Kac se bo moral zagovarjati. 750.000 Din je ljubljanska zbornica dobila od obrtništva — dala je obrtništvu nazaj 680.000 Din, torej samo 70 tisoč dinarjev obrtniškega denarja je uporabila za vse poslovne stroške in vse uradništvo. Beograjska obrtna zbornica je samo za uradnike izdala 456.000 Din, torej sedemkrat več kot ljubljanska. V posebni izdaji »Obrtniškega Vjesni-ka« se govori 'tudi o stroških ljubljanske zbornice in beograjske ločene obrtne zbornice. Ze na prvi pogled se vidi, da so 'te številke namenoma prirejene tako, da bi se begalo naše Obrtništvo. Ako bi gospodje, ki so te številke »delali«, hoteli biti res pravični, potem bi Oni morali pri računanju stroškov ljubljansko kot skupno zbornico s tremi odseki primerjati z vsemi tremi ločenimi zbornicami v Beogradu. To bi bilo pravično. Ako bi to storili, potem bi videli, kako ogromno cenejša je naša skupna ljubljanska zbornica kot pa beograjske.' Pa 'tudi sama ločena obrtna zbornica ■ v Beogradu je dražja kot naša ljubljanska. Govoriti o tem, da plača srbski obrtnik samo 5 Din za svojo zbornico, je skrajno demagoško, neiskreno in neresnično. Obrtniki, vedite ! Obrtna zbornica v Beogradu do sedaj sploh ni poznala pravih doklad, kajti ona se je vzdrževala iz taks, ki so jih obrtniki njej plačevali za obrtne liste. V Srbiji je namreč do sedaj obrtne liste izdajala obrtna zbornica in ne državna oblast ikot pri nas. Te takse, ki jih je srbski obrtnik plačeval zbornici, so tudi do 400 odstotkov višje, kot pa doklade, ki jih je slovenski obrtnik plačeval naši skup- ni Zbornici. Ako srbski obrtnik za ločeno zbornico ni plačeval doklade, je torej plačeval visoke takse. Jasno je torej, da je srbski obrtnik plačeval več za svojo zbornico kot naš slovenski, če se pa to, kar on plača, imenuje namesto doklade taksa, je pač vseeno — plačati je moral. To naj našim obrtndlkom povedo gospadje, ki v gori omenjenem časopisu zavijajo resnico. Da pa bo slika glede 'stroškov jasna, omenjamo na podlagi točno ugotovljenih podatkov s strani izvedencev sledeče: Ljubljanska zbornica je dobila od obrtništva na leto 750.000 Din na dokladah, od tega je dala 450.000 Din za obrtno pospeševalni urad, 200.000 Din za obrtno nadaljevalne šole, Okrog 30 tisoč dinarjev za onemogle obrtnike itd., (torej dala je obrtništvu nazaj 680.000 dinarjev, ostalo ji je le 70.000 dinarjev, reci in piši sedemdeset tisoč dinarjev od obrtniškega denarja, kar je ljubljanska zbornica uporabila za vse svoje uradno poslovanje, razsvetljavo, kurjavo, poštnino, seje, potne stroške in za celokupno svoje uradništvo. Tukaj se naj pove, kar sami nasprotniki priznavajo, da je beograjska ločena zbornica izključno za svoje uradništvo izdala 453.000 Din, torej sedemkrat več nego je za upravo ljubljanske zbornice plačal slovenski obrtnik. Poleg tega naj omenimo, da je v zadnjih letih ljubljanska skupna zbornica znižala svoj proračun za 1 milijon dinarjev, medtem ko je v zadnjih letih beograjska ločena zbornica svoj proračun za preko pol milijona dinarjev zvišala. To je dovolj jasno za vsakega, ki pošteno in dobro misli. Tudi pripominjamo, da tajnik ljubljanske zbornioe, ki je že čez deset let v zbornični službi, nima tako velike plače, kakor jo ima tajnik beograjske komore, ki je komaj dobri dve leti v tej službi. Sedaj tudi vidite, obrtniki, kako zlobne, neresnične in izmišljene so one gorostasme številke, ki jih agitatorji za ločene zbornice trosijo okrog v slepi strasti, da bi škodovali ugledu te gospodarske institucije. Gospod Kac je zadnjič govoril na zborovanju v Ljubnem o plačah urad-mištva v ljubljanski zbornici in pri tem navajal neresnične in ogromno pretirane številke, zaradi česar bo pač moral dajati odgovor na merodajnem mestu. Je-li pravilno, da se ljudje tako daleč spozabijo, da niti dobro ne premislijo, ali govore resnico ali ne. Hvala Bogu, da so povečini naši obrtniki pametni možje, ki prej premislijo, kaj govore in ki govore z razumom. In teh je ogromna večina, ki vsi hočejo ostati v skupni zbornici s samostojnim odsekom, ker se predobro zavedajo, da se bo le na ta način kaj doseglo. V današnjih 'težkih časih ne bomo razbijali in si delali samo večje stroške, ampak bomo skupno delali in štediti. Tako pravi vsak pameten gospodar in vsak dober obrtnik hoče biti tudi pameten gospodar. Izprememba v carinjenju lepenke (»Službene 'Nov%ie« prinašajo aizpre" 'memibe v carinski 'tarifi glede carin na lepenko glasom tar. post. 442. Nadalje ise popolnoma izpremenii klasifikacija 'lepeinike na podlagi načina izdelave. Ca* rilnska postavtka 442 ise glasi sedali takole : 442. Karton (lapenika) v 'teži nad 200 gramov na 1 m8. 1. N obarvana, nepremazana čin ne" nat opljena v pri rodni si vi, njavii, bedi ali rumeni 'barvi in prost karton iz tekstilnih materij ia) v polah ročne izdelave imalks. 20, minimalno 15 zlatih dinarjev za 100 kg, h) v polah 'in omotih strojnega izdelka 25, oziroma 17. 2. Premazan ali natopljen s kat/ra" nom, asfaltom, finnežem, oljem in podobnimi materiJjami, 25, oziroma 20. 3. V masi barvan, z ene ali obeh strani prevlečen is papiminj slojem, premazan z belo a% drugo barvo, lepenka (izdelana iz beljene adi nebeljene celuloze v iprirodni barvi alti pobarvan 35, ožiiroma 30. 4. Kožnat, vulIkanfeiTan, vadovdit, pdi" stran, ubran lin podlepllen z neprema-zamlim in ineuatoipdjenim kantonom p slična 40, ozir. 30. 5. Lakiran, izdeftain s prešamliem ali tiskanjem (dasiniiran), fotografično ali slikarsko (bnisltolskli), prevlečen s katerokoli vnsito popinja razen om etnij ene v točki 3, 50, oizir. 40. Bat’a v Beogradu Dre d dnevi je prispel znani češkoslovaški tvorničar Tomaž Bat’a na povratku s svojega potovanja na vzhod s svojim 'letalom v Beograd. V teku dneva je ndflprvo pregledal podružnico 'Svojega podjetja v Beogradu, nakar je posetil guvernerja Narodne banke g. Bajlonija. Dopoldne je bil pri češkoslovaškem poslaniku, nato pa se je oglasil v ministrstvu za trgovino in industrijo, kjer je obrazložil svoj načrt za otvoritev velike tovarne v Jugoslaviji, Iki bi izdelovala obutev v prvi vrsti za izvoz ter bi zalagala vse balkanske države an države na bližnjem in daljnem vzhodu. Minister trgovine In industrije gosp. dr. Kramer je opozoril pri tej priliki gosp. Bat’o na nerazpoloženje, ki vlada v naši državi, zlasti v vrstah čevljarjev proti dopustitvi ustanovitve Bafove tovarne v Jugoslaviji. Ekspoze načelnika dr. Marna na seji banovinskega sveta Na seji banovinskega sveta dne 17. t. m. je sledila razprava o proračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Načelnik tega oddelka g. dr. Marn je podal obširen ekspoze, iz katerega posnemamo: Banovinski proračun za strokovno šolstvo, posifoševanje trgovine, obrti Im industrije, za tutfski promet in za rudarstvo je sicer najmanjši, vendar se Je v tem pogledu zelo uanogo storilo. Strokovno šolstvo Strokovnemu šolstvu je banska uprava posvetila največ j a pažnjo, zavedajoč se, da se mora v banovini dvigniti in uspešno razvijati industrija, trgovina in obrt, kor s»; samo s Kmetijstvom komaj polovica prebivalstva preživlja. Strokovne šole so sicer po ve61nd državne, vendar pa njih krediti ne zadostujejo za vzdrževanje In jih mora banovina z izdatnimi zneski podpirati. Ker n', dovolj državnih učiteljev, so nastavljajo učitelji na banovinska kredit. Na novo je pričela ta mesec delovati šola za glasbila, ker noče banska uprava, da postane izdelovanje glasbil domača obrt. Tekom lanskega leta se je na novo ustanovil pletarski točaj v Sodražici, ■ki bo kaikor oni v Lmžarjnh postal stalna pJetamka šola. Obrtno in trgovsko nadaljevalnim šolam se posveča posebna sitrb, ker se skrbi za izobrazbo kvalificiranih učiteljev za te Sole, daje izdatne podpore-In jih skrbno nadzoruije. » Za Industrijo in trgovino skrbi banska upirava v tem pogledu, da dade štipendije marljivim dijakom, da posečajo v inozemstvu višje strokovne šole ali pa da si v inozemstvu praktično izpopolnjujejo svoje znanje Obrt Veliko skrb je posvetila banska uprava pospeševanju obrta, lci Je zanj banska uprava preskrbela za Izdatne kredtte v proračunu. Tem kreditom primerno se je povečalo tudi delo in so bili doseženi toliko lepši uspehi. Nabolj jo SKrbela banska uprava za izpopolni ute v izobrazbe našega obrtništva. V ta namen je priredila v letu 1931 44 različnih strokovnih in mojsterskih tečajev. Ker so v banovini najbolj razširjeni čevljarski, krojaški In mizarski obrti, so za te obrte nastavljeni posebni strokovni učitelji. Poleg tega so se vršili tečaji za obrtno knjigovodstvo, strojno pletilstvo, za višjo strojno izobrazbo, za strojnike in kurjače, za brivce, zlasti za damsko frizerstvo itd. Vseh udeležencev Je bilo 1095. Pri vseh tečajih je krila banska uprava vse stroške za učitelje ter podelila Še izdatne podpore obrtnim zadiru-gam, da so omogočile udeležbo brezposelnim in revnejšim aadniinun članom. Pletarski točaj v Lužarjih je že vzgojil tako dobre ple-tarje, da se že več družin naravnost vzdržuje s pletarstvom. Vzorna lončarska peč, ki Je preračunana na 200.000 Din se je pričela graditi oktobra lanskega leta. S postavitvijo lončarske peči s pripadajočo delavnico v Mlaki bo ustavljeno propadanje te prastare domače obrti, doseglo »e bo boljšo kvaliteto blaga, vpeljalo izdelovanje noviih predmeitov, ki se jih do- Sedaj radi pomanjkljivih peči ni moglo gati. Izboljšale pa se bodo tiudl hi »1 j enake razmere tamošnjih lončarov, ki bodo vsa svoda dela opravljali v lepi, moderno opremljen! smipini delavnici. Na stroške banovine je bil nabavljen tudi stroj za gnetenje gline. Ptreko referata za pospeševanje obrti je banska uprava uspešno posredovala tudi pri nakupu strojev v Lnozemstvu ter tudi skoro v vseh slučajih izposlovala carine prost uvoz Banska uprava se Je pa tudi potrudila, da so mogli obrtniki na svojih tečajih spopolnjeno spretnost In pridobljeni umetniški okus pokazati z razstavo svojih izdelkov In to zlasti na ljubljanskem velesejmu Za razstavo malih obrtnisov je izposlovala na spomladanski im jesenski razstavi 160 m5 prostora, ga na lastne stroške oKusno opremila ter brezplačno porazdelila med 25 raznih obrtnikov. Večina Je bila z dobljenimi naročili zelo zadovoljna Strokovno izobrazbo obrtnega naraščaja je skuAala banska uprava dvigniti tudi s podelitvijo primernih podpor oz. štipendij, s katerimi J« omogočila najsposobnejšim mladim mojstrom in pomočnikom po-sečanje tu- In inozemskih strokovnih šol. Absolventi se morajo zaveziftl, da se bodo vedno odzvali event. povabilu banske uipra-ve pri prirejanju tečajev 'n njihovih strok. Porazdelilo se Je okoli 160.000 Din. Nič manjšo skrb kot za termično s popolnitev našega oortništva posveča bansna uprava tudi prizadevanju, da dvigne našo obrt na stopnjo umetniške obrti. Zato Izdatno podpirk društvo Probuda v ■ Ljubljani, ki goji In pospešuje umetno . obrt (tudri na podlagi domačih narodnih motivov) pri vseh obrtnih. strokah ta pa-, nogah v modernem smislu. Za proovit obrtnega stanu Je zelo važna vzgoja obrtnega naraščaja, zato Je banska uprava podprla vsa ona društva, ki delajo v tem smislu Banska uprava vzdržuje tuda krasno knjižnico, ki obsega preko 1200 del najrazličnejše obrtno - strokovne literature ter 25 obrtnih časopisov in revij, ki so obrtnikom vsak čas brezplačno na razpolago. Domača obrt Domačim obrtom je dravska banovina tudi posvetil« svojo potrebno pozornost, tcer se zaveda velike važnosti v materijal-nem in moralnim oziru te gospodarske panoge. Domači obrti dajejo našim najbolj potrebnim podeželanom nekaj priboljška in navajajo ljudi k veselju do dela. snage, reda in rednosti v k.up&evanju, kaT je v moralnem oziru zelo velike važnosti. Zato se skuša s strokovnim sistematskim poukom posamezne panoge izboljšati, da dosežejo tehnično popolnost, na drugi strani pa 6e skuša vpeljati nove panoge brez Škode za ostale, da se more zaposliti čiiti več siromašnega podeželskega ljudstva. Vodno se je poskušalo in se še išče najti nove ovire za priboljšek našega siromašnega podeželja. Polog že omenjenih se je posebno pospeševalo ženske domače obrte, predvsem čipkam tv o in podobne tehniike. Nov vir dohodkov za siromašno podeželsko ljudstvo se je odkril v izdelovanju točnih mrožriih torbic, ki so se zaradi praktičnosti hitro udomač-Ie. pri naših gospodinjah. Domačemu tfcalstvu se nudi prilika za izpopolnitev z novo uvedenimi pol mehaničnimi statvami, ki jih je banska uprava nakupila. V Prekmurju se jc vršil pred kratkim kratek tečaj za tkanje na novih statvah in ec bode nadaljevalo s tečajem za vzorčno platno. V novem proračunskem letu se bo posebno gledalo na to, da se pospeši lesna obtrt zlaeti v Ribniški dol Tiri. Tujski promet. Pospeševalna služba za razvoj tujskega prometa je tekom zadnjega proračunskega leta storila velik korak naprej. Poleg običajnega dnevnega dela je letos slonelo na organih kr. banske uprave veliko delo prireditve tujsko-prometne razstave, ki je zelo zadovoljivo uspelo. Poleg tega Je šlo tudi stremljenje za povzdigo našega hotelirstva. Razpisal se je natečaj za vzorne podeželske gostilne, ki je dosegel prav lepe uspehe. Banska uprava ima na razpolago izbiro načrtov za vzorne gostilne. Po nalogu banske uprave se je napisala ng^a slovenska knjiga o serviranju,, ki se fce tiska ter utegne iziti v zelo razkošni opremi že meseca februarja. Da -se preštudira stanje tujskega prometa in tujskoprometnih na- : prav v inozemstvu, se je tuisko-prometni referent podal na Salzburško. Tirolsko, Vo-rarlberško, v Švico in Nemčijo, ki je povsod navezal stike s tujsko-prometnfmi institucijami. Prizadevanja lokalnih činiteljev za vzpenjačo na Bledu in na Šmarno goro je kraljevska banska uprava podprla s primernimi podporami in nasveti ter tako omogočila, da je načrt za vzpenjačo na Bledu dovršen že v podrobnosti, prav tako načrt gorske železnice na Pohorju, do-čim so izdelani generalni načrti za vzpenjačo na Šmarno goro. Le sedanja gospodarska kriza je onemogočila, da Se dose-daj ni izvršil vsaj eden teh načrtov. Da omogoči razne gostilničarske tečaje in predavanja ter posveti strokovni strani gostilničarstva posebno pozornost, je banska uprava nastavila posebnega strokovne- Ključavničarski vajenci v tovarnah KID (Nadaljevanje in konec.) <2e dopoldne so na Jesenicah na kolodvoru pričakovali 'ljubljanske izletnike zastopniki jeseniške kolektivne zadruge, ki jih pa niso našli, ker so ljubljanski gostje 'izstopali na Javorniku; zato so pa deputacijo jeseniške Kolektivne zadruge z načelnikom g. Segulinom, tajnikom Čopom in blagajnikom g. Petačem Ljubljančani z največjim zadovoljstvom pozdravili šele pri kosilu. Predsednik prireditvenega odbora g. Martinčič je najprej pozdravil 'ravnatelja g. Polaka m učiteljstvo, zastopnika Zbornice ZTOI in g. Josipa Rebeka, .ki je zastopal ikot 'podpredsednik Zavod za pospeševanje obrti ZTOI in Obrtno društvo v Ljubljani, nadalje pa Zadrugo ključavničar jev ;z njenim načelnikom g. Breskvarjem in pa seveda tudi zastopnike jeseniških obrtnikov. Zahvalil se je vsem, ki so omogočili ekskurzijo, namreč ZTOI, Zvezi obrtnih zadrug, Zavodu za pospeševanje obrti ZTOI, tvrdki Schneider in Ve-rovšek, predvsem pa Zadrugi ključavničarjev, ki je največ žrtvovala v korist vajencev, za kar ji bodo vajenci gotovo hvaležni vse življenje. . V daljšem globoko zamišljenem govora je zastopnik ZTOI g. Rebek govoril o tesnih vezeh, ki družijo moj- ga honorarnega uradnika in nabavila lepo strokovno knjižnico. Živahno delo obeh Zvez za tujski promet v Ljubljani in Mariboru in drugih prometnih društev je banska uprava podpirala z izdatnimi prispevki. Banska uprava je tudi omogočila prireditev šahovskega turnirja na Bledu. Začeli so se že prvi filmski posnetki naših narodnih običajev kot del velikega propagandnega filma o naši banovini. Za zgradbe in ureditve planinskih koč in domov je bilo izdanih Din 180.000, za kopališča in gorska pota 30.000 Din, za pospeševanje tujskega prometa vobče potom raznih društev pa Din 256.220, za propagando Din 143.000, za študij inozemskega hotelirstva in gostilničarstva se je izdalo znesek 4000 dinarjev. Nasveti gg. članov banskega sveta v lanskem zasedanju so se čim bolj upoštevali in se je mnogo storilo za to, da postanejo tudi drugi kraji letovišča, ki doslej šo niso bila. Pri tem pa povdarjatn, da zavisi ta akcija največ od lokalnih činiteljev, ki naj delajo na to, da ustvarijo predpogoje, kajti lepa narava in dober zrak sama še ne privabita letoviščarjev, ampak ti zahtevajo tudi gotove udobnosti. Debata Nato je g. ban otvoril splošno razpravo o proračunu tega oddelka. Iivdustrkuloc g. Bonač je izjavil, da ■pričajo postavke v proračunu oddelka za trgovino obrt in industrijo, da posveča hanska uprava razveseljivo pežnjo vr-cm za naše gospodarstvo važnim -vprašanjem. Tujrfii promet je ravno za naSo banovino izredno važen ovnitelj- Delo, ki ga je banska uprava za razvoj tujskega prometa že storila, naj bi še v večjim uspehom nadaljevalo. G. Janžekovič je prosil, naj bi banska uprava zastaivila vse sile, dla bi se odpravil monopoli, ki jc našemu gospodarstvu mnogo škodil. G. Zadrm>ec je nato prečrtal svoj predlog k proračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Zal je ta proračun znižan, kar bo občutno zadelo posebno obrtno-nadaljevalno šolstvo, katero se doslej še ni 'moglo razviti zaradi pomanjkanja strokovno izobraženega učiteljstva. Pozdraviti je določeno vsoto 80.000 Din za strokovno izpopolnitev učiteljstva obrtno nadaljevalnih šol. Ta postavka naj se v prihodnjem proračunu še zviša. Pri nas naj sc uvedejo tudi tečaji za sposobne mojstre, da približamo delavnico šoli, šolo pa delavnici. Ne manjka nam mojstrov-stro-kovnjak<*)v, pač pa pedagogično-metodično ■izobraženih obrtnikov-specijalistov. Poslovalnici obrtno-pospeševalnega urada naj se pomaga s tem, da se dodeli zaslužnemu poslovodji inšpektorjoi J* Založniku pisarniško moč. Pogreša postavko za strokovno literaturo trgovsko-obrtnega značaja. Mariboru je obljubljena iz Beograda nižja obrtna šola. Za to šolo naj se določi že iz letošnjega proračuna večji znesek. Sola bi bila za hotelirsko, oblačilno m kovinsko stroko. Hvalevredna je pažnja banske uprave glede vajeniških domov. Posebno bi priporočal ustanovitev vajeniškega doma v Mariboru. Za obrtno šolstvo naj sc preskrbe tekom leta poučni strokovni filmi. Važno je, da banska uprava še v naprej obdrži v evidenci pospeševanje umetne obrti. Prekmurci si žele strokovno izobrazbe v pečarstvu, V novi šoli za glasbila priporoča zlasti izdelovanje tamburic in harmonik. Nosilec tuj- stre in pomočnike z vajenci v veliko družino, ki stremi za tem, da dvigne obrtniški stan in pomaga tudi vsej državi do boljše bodočnosti. 'V tovarnah so izletniki videli, kako se pridobiva železo, ki ga udeleženci ekskurzije obdelujejo in 'pretvafljajo Jv umotvore. Vsakega atoma železa se pa drži znojna kaplja delavca in zato je v tovarnah z znojem požlabtneno železo vredno vsega spoštovanja in ljubezni. Občujmo s tem -nančmi oddelek bo molko pregledal in če se mu bo spremnioa zdela sumljiva, bo vzel vzorec molke in «a poslal v 'analizo naJbfJžoemu državnemu Tabora" toriju iter bo po dobljenem poročilu laboratorija nastopal po zaikomu, to če bi ibiita molka pšenična ali pšenična in ržena ali pa mešana z ječmenom, poslal referat o tem sreskemu načelstvu, kri 32 pristojno za pošiljatelja mo" tke. če bi se taka molka zalotSla hree sipremnice, se bo nastopilo po zalkoon, molka bo zaplenjena in poslana v analizo. Ce analiza ugotovi, da je moka mešana, se bo vsa (količina smatrala za pš antično moko. Napredek obrtništva je mogoč le v slogi! ekskurziji, ga je nagradil viharen aplavz navzočih. Govoril ge za njim nadučitelj g. Potočnik v imenu učiteljstva, češ da .je ta izlet tako domač m prijateljski, kalkoT bi bili 'botri pripeljali svoje birmance na izlet. Ce bo med učiteljstvom, mojstri, pomočniki in vajenci vladalo vedto tako lepo razmerje in soglasje, bomo vsi srečni in zadovoljni, ker bomo delali po geslu: Bistre glave, delavne roke :n dobra srca! Vse te temelje srečnega življenja imamo pa idealno združeni? * kralju Aleksandru, zato se gu pa oklenimo z vso ljubeznijo! Ko so izletniki po teh besedah priredili navdušene ovacije kralju in državi, je v imenu vajenskega odbora pozdravil mojstre in učitelje vajenec «. Culekar. Zahvalil se je vsem, ki so omogočili tako lep izlet, predvsem pa g. Martinčiču, ki je vse tako 'lepo pripravil. Ko je pozdravil ljubljanske goste tudi blagajnik jeseniške Kol6ktiv|je obrtne zadruge g. Petač, so si izletniki podrobno ogledali vse oddelke tovaren KID na Jesenicah, kjer so jih vodili gg. Janko Pristov, 'Lojze Poženel iin Tone iBernliard, nato so se pa zvečer z najkoristnejšimi vtisi vračati v Ljubljano. Izlet je dokazal, kaj je mogoče doseči v slogi. Mojstri so se spoznali mfed seboj, pa tudiVajenci in pomočniki. Postali so si prijatelji, zato bo pa izlet tudi izvir in temelj skupnega delovanja in siloge. Statistični oddelek OU2D (Ivo Lah): Razvoj gospodarske krize v Jugoslaviji Moderne metode proučevanja srosjjo-darskih procesov »lasti gospodarskih kriz bazirajo ina takozvanih »gospodarskih barometrih«. To so tekoči statistični podatki o gospodarstvu. Ker Jugoslavija še mirna '»konjunkturnega instituta«, ki bi sistematično proučeval 'razvoj -narodnega gospodarstva, skuša Ok/rožmi urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ta nedostatek nadomestiti ..z ilastno statistiko o številu zavarovanih delavcev ,in o višini delavskih plač. iSliika 1. predstavlja število zavarovanih delavcev v posameznih mesecih od leta 1926 do 1931. Začetek krize pade v julij 1930. V avgustu istega leta je padlo število zavarovanih delavcev pod niveau 1929. Prve 'tri mesece leta 1931' je kriza rapidno napredova- la. Naslednja dva ,meseca april in maj se kriza ;ni poostrila, temveč v gotovem pogledu celo nekoliko zboljšala. V juniju se je pojavila prva bojazen o likvidnosti denarnih vlog in 'število zavarovanih delavcev je padlo pod sta-Iež leta 1929. V avgustu 1931 se je začelo pomanjkanje gotovine in od tedaj število zavarovanih delavcev rapid-nejše pada. V oktobru je 'število zavarovanih delavcev padlo pod niveau leta 1928 in v decembru celo pod niveau 1927. 'Gospodarska delavnost je torej nazadovala za več kot štiri leta. Slika 2. predstavlja kr etan j a celokupne dnevne zavarovane mezde v 'tisočih dinarjev. Celokupno zavarovana mezda je padla v decembru 1931 daleč pod niveau leta 19(28. Zavarovano de- lavstvo je izgubilo talko vsled odpustov iz služb 'in krajšanja plač na prejemkih nad Din 10,000.000 mesečno. Dohodki urada (zavarovalni prispevki) so padli vsled tega za več kot 500.000 Din mesečno t. j. skoraj za 15%. Slika 3. predstavlja kretanje povprečne dnevne zavarovane mezde, katera odgovarja približno povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku. Povprečna dnevna zavarovana mezda kar že v glavnem 'iste faze kot v sliki 1. in 2. samo nekoliko manj intenzivno. Povprečna zavarovana mezda je padla v decembru 1931 daleč pod niveau 1929. Faktične plače delavstva so pa padle še mnogo več, ker urad pazi na to, da delodajalci vedno pravilnejše prijavljajo delavske zaslužke. gs ooo 95 odo go ooo »6 0 00 m 70 ooo 7 oooo : ■> 'ftlcsec Pin 27 - 27 Din 2.800 26- 1.H00 1828 23 - 23 2,ooo 2,000 2,1- *) uvedba, noueai meldnega razreda St- *'"» Din ‘tS’- #•*; spojitev prvih ? mezdnih na?/vdov o ene I l I I l I I I gifltnS-- , iNeumevno nam 'je, Ikalko more poro-čaitli 'Mednarodni urad dela v 2 jnevi, da je imela Jugoslavija leta 1931 največ 14.428 brezposelnih, ko vsak dobro ve, da je ta številka mnogo, mnogo prenizka. Padec delavcev, (ki so zavarovani pri OU2D 'V Ljubljani, je znašal 15. XII. 1931 nap,ram istemu datumu leta 1929 celih 15.062, torej več kot po poročilu MUD 'V celi Jugoslaviji lin sicer brez ozira na sekularno povečanje delavcev z ozirom na prirast prebivalstva, katero je znašalo v prvem desatletju po vojni 5000 delavoev letno. Upoštevajoč vse ofcoilnosti. vsega delavstva vse Ju’ gosilavilje, moramo ceniti maksimalno Število brezposelnih v latu 1931 z najmanj 300.000. Zdi se nam, da (je MUD v Ženevi skonstruiral predmetno število 14.428 naših brezposelnih na podlagi mesečnih poročil Centralnega odbora za posredovanje dela v Beogradu, katera, izkazujejo približno enako visoke šte" vilke brezposelnih. Znano pa je, da se pretežna večina brezposelnih delavcev | ne obrača na javne borze dela,' ker je bo iradii nizkega šle vi’a ponudb dela. mnogokrat brez pomena. Jasno, ie, da vsled tega podatki borz dela ne smejo biti oficielno merilo naše brezposelnosti. Merodajni faktorji naij se potrudijo, da z nepravilnimi in neresničrfiimi 'Statističnimi podatki ne bomo delali reklame v inozemstvu v našo lastno Škodo kolt n. pr. za izgubo reparacij, salj je iHoovrov moratorlij, radi kateretra je izpadla lanskoletna retparacijslka kvota v vilšini ca '800 milijonov dinaitiev, povzročil mnogo težav na inaš$ra denarnem trgu, kar smo vsi težko občutili na naši lastni koži. Sliika 1. Slika 2. Centrala češkoslovaških trgovskih in obrtnih zbornic za sistem skupnih zbornic izredno izanimivo je rnmenje, ki ga je •podala centrala češkoslovaških trgovskih liin obrtnih zbornic ob priliki izdelovanja zakona o gospodarskih zbornicah tna Češkoslovaškem. V tem svojem mnenju se je centrala izrecno izrekla proti ločitvi zbornic — dasi vemo, da vprašanje ločenih zbornic na Geiškem sploh nikoli ni bilo aktualno kljub temu, •da slovijo češki obrtniki za najzaved-nejše, mogoče v vsej Eviropi —, ter . je to 'svoje mnenje, ki je za naše razmere aktualno tako-le utemeljevala: iSisitam Skupnih trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic je pač največja P rednost tega novega zalkonskega načrta. Ta konstrukcija zbornic ise je dobro obnesla; v Nemčiji iso se pojavili imnogi 'glasovi is strani narodnih gospodarjev, ki zahtevajo, da bi se izvedla reorganizacija zborničnega sistema na način kakor so urejene avstrijske zbornice, •kajti Nemčija ima komaj kakiih 120 'trgovsko-obrtniib skupnih zbornic, vse ostale so ločene. Pri tem iso zelo značilni 'razlo®, ,ki so spremljali avstrijski načrt zakona za iskupne zboimice 'iz leta 1913. m ki govore zakaj so ločene obrtne zbornice odpovedale in iz kate-atiti razlogov je želeti zopet njoh zdiruži-:tev. C-e je zahtevala nemška vlada irnne-nje žibomic, tedaj* je 'Večkrat dobila ftrojie popolnoma različnih mnenj; gotovo je, da je velike vrednosti ile ono izibomično mnenje, ki je izdelano na podlagi skrbnega preteihtainja interesov vseh gospodarskih grup in ki je ire-doma irezultanta goispodarskih moči celega zborničnega okoliša, neka srednja pot med zahtevami posameznih grup. Vse one organizacije tako prisilne, kakor tudi prostovoljne, ki so ustanovljene le v 'interesu posameznih podjetnikov, so v odnosu do splošnih interesov pristranske. V ilnstituoiji skupnih zbornic moramo gledati neki nepristranski organ, ki prinaša do liaraza končno voljo vseh; obstoj takega organa pa je tako v interesu -skupnosti, kakor tudi v interesu mirnega sožitja vseh komponent gospodarskega življenja. Zato je novelacija zakona o zbornicah v tem pravcu važna,naloga gspodarske politike. Vlada bi morala podVzeti tozadevno izpremembo zakona tudi tedaj, če bi mogoče tega ne zahtevate nobena izmed gospodarskih skupin, ki bi hotela dajati prednost gotovi speaijaini organizaciji ; te iso namreč v stanu opravljati,še druge naloge, katere sicer niso mogoče v okviru ' zborničnega zakdna— (po interesentih izvoljeni sosveti . glede vprašanj industrije, trgovine in obrti) — ker ne upoštevajo drugiih gospodarskih grup, vsled česar zamorejo :radi svoje enostranosti slabše varovati njih lastne interese, kot pa to lahko store skupne zbornice. Zakon o srednjih trgovskih šolah sprejet Beograd, 17. februarja. Nairoidm skupščina je na današnji sejii razpravl-jaJa o "i-kon«k«n načrtu o sirednjith trgovskih šajalh. V imenu odbora, ki je zafoon proučil, jc poročal narodni posl. Stijlič, ki je povdarjal vaižnost tega zakona in priporočil skupščini, da ga sprejme. Ob spliošnii pozornosti je nato povzel besedo minister Zia trgovino dr. Kramer, ki je v obSi.rnem govoru obrazložil predloženi zakon in povdarjial, da je glavni oilj tega zakona definitivna ureditev našega strokovnega šolstva. V svojem 'lovoru je orisal razvoj strokovnega šolstva od oevolboijenjia do duines. Sedaj tanaimo v vsej diržavi 688 strokovnih šol s 4820 učitelji in 71.590 učenci. Vse te sode pa niso enotne. Zaradi tega 1 ureja novii zakon ustroj in učnii načrt vseh teh šol. Vprašanje prejernlk.oiv učnega osofoja bo novo urajeno sffiuipno g prejemki ostalih državnih us ki/ibcnc eiv v novem finiamčnem zr.konu. Nato je govorilo še več narodmih poslancev, nakar jc bi! zaikon v 'načeLu sprejet. Noito jc slediila še podiroibna razprava, Ilci db uiri, ko to poročamo, še traja. 3% QtQani$acij Zahvala. V podporni fond Zadruge •urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani so darovale nastopne tvrdke: iBehrmann Vladimir, Zagreb 100 Din; Faber Julius A. G., Stuttgart 300 Din; Woliff A., Zagreb 20 Din; Loffler Friderik, Celje 100 Din; Pausohin Alojzij, Ljubljana 50 Din; Ro-senblatt Maks, Zagreb 100 Din; Štern I. i brat, Beoigrad 50 Din; Weiss Iso, Zagreb 100 Dm. Vsem plemenitim darovalcem izreka zadružno načelstvo tein 'pdtom svojo inajtoplejšo zahvalo, zadružnim članom pa toplo priporoča, ; da V slučaju potrebe^ naročajo pri teh tvrdkah svoje potrebščine in blago. — Načelstvo. Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskili mojstrov v Ljubljani sporoča, da se bo vršila dne 26. t. m. vajenska preizkušnja. Prošnje je treba glasom okrožnice nasloviti na načelstvo. Načelstvo. Slika 3. Ivo Lah. Naša statistika in nemške reparacije jamici se dobro zavedajo, da ue Dru-.štvo narodov 'doživelo svoj največji debalkel. Glavni namen te organizacije je ,lkakor znano, onemogočiti vojno s splošno mednarodno razororžiltvijo, z vzajemnim podpiranjem napadene dr" zave in z gospodarskim bojkotom napadalca. (Ravno nasprotno temu lepemu idealu pa vidimo, da mnogo držav — članic DN — podpira japonsko invazijo v kitajsko ozemlje .z raznimi di-plomatiičnim akcijami, z dobavljanjem orožja itd., d očim ije napadena Kitaj" ska slkorali popolnoma osamljena. Prišli smo tako daleč, da se dva giganta Daljnega 'vzhoda bojujeta na življenje in smrt brez vsake vojne napovedi, dočim istodobno študirajo diplomati v Ženevi razorožitvene probleme. Za ipersitflažo itega razorožitvenega teatra so ikitaljski delegati napeljali v seUno dvorano DN radio-zvočnik, ki prenaša grom topov pred Šanghajem v Ženevo, da diplomati pri proučevanju razorožitve lahko slišijo (»uspehe« svojega dela. žalostne rezultate razorožitvenih konferenc in svetovno gospodarsko krizo hočejo Nemci izrabiti za črtanje reparacij. V jzadnjem času je začela cela vršita nemških gospodarskih in za' bavniti revij prinašati reklamne članke proti plačevanju reparacij. Tako n. pr. objavlja letošnja februarska številka »Wiener Magazin« na strani 29 članek »Quo vadiš Europa?« izpod pere" sa E. Kronberga. Eden glavnih vzrokov sedanje gospodarske 'kmze naj bi bila preobremenitev Nemcev z reparacij-skimi anuitetami. V dokaz navaja meid 'drugim tudi statistiko naj1 višjega statusa (Hochsitziffer) vseh brezposelnih delavcev v letu 1931 v posameznih evropskih državah, in sicer: Nemčija 8,462.011, Anglija 2,806.475, Italija 753248, Poliska 453.760, Češkoslovaška 451.210, Avstrija 334.041, Belgija 207277, Jugoslavija 14.428 itd. ^ Avtor imenuje gornje podatke naga števila (naokte Zahlen) !iz' ollclelnega poročila mednarodnega urada dela v Ženevi. Tendenca članka je vprašanje, kako pride Nemčija z več kot 8 milijoni, t. j. 15% brezposelnih do tega, da plačuje .visoke reparacije državam, v katerih brezposelnosti skoraj ni, n. pr. v Jugoslaviji, ki ima samo 14 tisoč, t. j. 1 %<> ■ brezposelnih? Ali bi ne bilo po-voljno za rešitev gospodarske krize, črtaii feoslovenške reparacije v viši’ ni 3.843 smilijonov zlatih mark? Varstvo pred strupenimi plini Kratke opombe in navodila za zaščito zaledja v slučaju plinske vojne. 'Vsi listi iv državi so na' prošeni, da ta članek v celoti ponatisnejo. Voljna sredstva prošle svetovne vodne so bila puška, nož, ročne granate, topovi, strojnica, tanki itd., v prihodnji vdjni pa iSe pričakujejo še strupi. Vojni -strupi so plini ali strupene tekočine, ali pa strupen prah; vse te tri Oblike vojnih strupov so hujše, ko vsa dosedanja sredstva. Življenje vseih živih bitij je vsled njih ogroženo-, tako da mora človeštvo zastaviti vse moči, da se jih ubrani — če vojne drugače ni mogoče preprečiti. V obrambi proti njim imamo sledeča sredstva: maske (prave in improvizi* rane), dihalne aparate (Draeger ali Fensi), bišna zavetišča’ za prebivalce vsake Ihiše, skupna zavetišča za ljudi cele okolice in reševalne oddelke in naprave. H. Vsakdo mora dobro poznati plinsko masko in njen filter, oziroma dihalni aparat (Draeger); vsakdo mora vedeti, kako je ravnati z bombami, v katerih je kisik, kako se uporablja klorovo apno, ka(i je obleka zoper iperit, in sleherni naj bo dobro poučen o hišnih in skupnih zavetiščih. Dobro si ogledaj polnovredno plinsko masko. Najvažnejši del vsake talke maske je filter, ki razkazuje ip zadržuje večino vojnih strupov, da jih ne vdihavamo, zato je treba filter vedno preizkusiti, preden ga uporabiš, ali dobro funkcionira. i2. Vsakdo naj ise nauči masko pravilno nameščati na obraz, ker sicer mn ituidi preizkušena maska ne reši življenja. Vadi se v nameščanju, vadi se v dihanju skozi masko. Po vsaki uporar bi masike je treba filter menjati, vadi se v menjanju filtra; kadar je filter izrabljen in ga hočeš zamenjati z novim, ga vzemi iz maske na zavarovanem kraju potem, ko si krepko zadnjič skozi njega vdihal. In ko je novi filter nameščen, šele izdihaj prvič in dihaj mirno dalje. Pazi, da iti ne bodo strupeni plini uhajali skozi masko pri robovih. To preprečiš s tem, da robove namažeš z vazelinom, lanolinom, recinovim oljem ali .glicerinom. Uporaba filtra pri maski te 'varuje v 'gostem plinu nekako ipol' ure. 3. Bolj siguren kakor maska je dihalni aparat sistema Draeger in iFensi. Kdor ga ima, naj se vadi v dihanju in naj ve, koliko časa traja zaloga kisika v njem. Človeku srednje velikosti zadošča za eno uro mirnega dihanja 30 litrov kisika. Vedeti moraš, koliko kisika vsebuje tvoj aparat. (Nadaljevanje prihodnjič). (pripotočCjive knjige Uspeh. — Izšla 'je 'tretja številka revije za 'trgovsko vedo »Uspeh« (Ured-ipik in izdajatelj Emil Podkrajšek) s sledečo bogato im zanimivo vsebino: Dvanajst človeških želja (Vstani in hodi!) Uporabi svoje znanje! Ali so velike firme brez srca? »INagli« uspehi. Ali imamo ostarele trgovce na debelo? Zakaij ine maramo dejstev. Ce bi imeli možganomer! Pusti isina, da živi isvoje življenje! Dobiček 'je treba plačati. Zakaj si odprl prodajainico? Kaj dela pro-dajalnico priljubljeno? Uspešna dejam-Jsfrvemost je podobna čaranju. Neflfaij za itiiČ. Šef. Odjemalec, vaš prijatelj. Prodajalec, zastopnik, pooblaščenec firme. Posnemajte! Knjige, ki vam služijo. Mož uspeha. (Edison) Edisonov pogreb. Po svetu. Kako se dokopljem do bolješ službe? Znameniti 'tehnični in stavbni velesejem 1.1932. Izložba privabi kupce. Revija. iki u'e nekakšen slovenski Effici-ency Magazin, se je radi svoje bogate .ih smotrane vsebine kaj 'hitro vpeljala mele samo v trgovskih krogih marveč jo čiita z zanimanjem tudi napreden ■obrtnik, ki išče novih potov za napredek svojega obrata in višjo življenjsko usposobljemoisit. Reviljo toiplo priporočamo. Iz založbe »Žena in dom. »Koledar za Isto 1932«. Po svolji smoitreni ure' ditvi bi lahko rekli, nekako dopolnjuje knjigo »Vzorna gospodinja« z različnimi nasveti za hišo im dom, poleg tega pa Skrbi Š3 za prijetno- in padučno razvedrilo. Koledarski del je namenien gospodinjskemu (knjlgoivodstfivu, zato je že Ste že poravnali naročnino? samo v tem izpričana pralkltlična raba koledarja za sleherno, umno gospodinjo.. Obe knjigi toplo priporočamo v naba' vo našim obrtniškim ženam in tudi njihovim hčeram. Kompletna zbirka pa bo marsiikod utegnila nadomestiti kuharske in gospodinjske tečaje, kjer teh iz kalkršnihlkoli vzrokov ob zimskih večerih ni bilo. Knjige 'še naročajo pri založnici »Zena in dom«, Ljubljana, Dal’ matliinova ulica. cfta$no Elektrifikacija Bolgarije. Do 1. januarja t. 1. je bilo v Bolgariji docela itt moderno elektrificiranih 48 mest in to vasi. Z lastnimi modernimi električnimi centralami razpolaga 65 mest in vasi. Celokupna proizvodnja električne energije pa se ceni na okroglo 96,000.000 KVVS. J) o a ave in ticitacije Povišanje angleških carin. Zadnji dve leti je ostali uvoz v Anglijo skoraj neiz-prememjen, d očim je padel izvoz za približno 38 odst. Da popravi trgovinsko bilanco z zmanjšanjem uvoza, s povečanjem izvoza in z ojačenjem svojih tj-nanc z novimi dohodki, ki maj se dobe talko, da bi prebivalstvo me bilo preveč obremenjeno, bo Anglija uvedla sistem zmernega protekcionizma, ki bo znanstveno 'prilagoden industriji in poljedelstvu in bo skušala tako prenesti v Anglijo svoje 'tvoraice, obratujoče drugje. Državam, ki bodo upoštevale težnje angleškega gospodarstva, bo priznala razne ugodnosti. Za dosego teh ciljev bo po izjavi zakladnega ministra Chamberlaina uvedena splošna uvozna carina,v višini 10 odst. vrednosti blaga. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 22. februarja t. 1. ponudbe ‘glede dobave 80 m verig im 105 m jermenov. Dne 15. marca t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave materijala za gornji ustroj (drsalmiki, pričvrstila, plošče, ojstrine, drogi, korenice, timi prerezi, kretnice). Oddaja zakupa in zgradbe buffeta na postaji Krapina se bo vršila potom ofeirtne lioitaoije dne 23. marca it. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. Oddaja zakupa in zgradbe kolodvorskega buffeta na postaji Grosuplje se bo vršila potom ofeirtne licitacije dne 21. marca t. 1. pri Direkciji državnih ,železnic v Ljubljani. Oddaja zakupa buffeta na postaji Rakek se bo vršila potom licitacije dne 23. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 250 parov cokel za pepelarje. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 25. februarja t. 1. ponudbe glede dobave instrumenta za merjenje izolacije. Prodaja konjskega gnoja se bo vršila potom ustmene licitacije dne 22. februarja t. 1. pri Komandi dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani, Rimska cesta 22. ii rsmm isms, Tvornica ZA IHJŠIK I). I). in AGA-RUŠE mirnimi* jugo«iov. tvornice acetilena in oksigena d. d. mmIovoIjnjeta s svojimi prvovrstnimi proizvodi I KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM 4 Sirom v«te Jugoslavije na stotine avtogenskih varilcev iprijeten radio »prejem nudijo naši radio aparatil in nudita tiMiirrim mirno, lepo in Ruininobelc Swtlol>o kakor po tinovi AC ETI LE N SiOani.i HoiiMruK*.!)* napr.*' i.Veopasno m coneriu acetilensko luč Ir.ltoi .H«n)te tudi Vi tv niihove nnimodv v svojo korist! t Najmodernejše tipe Radio aparati brez an-tene na električni tok. Zahtevajte ponudbe ln brezobvezno predavanje! Jugosport r. z. z o. z. Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 13« Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 26. februarja it. 1. ponudbe glede, dobave manesmanovih cevnih jeklenih koleri. One 4. marca t, ilv se bo vršila pri odseku za nabave Ministrstva saobra-čaja, pošte, telegrafa in telefona v Beogradu ofertna licitacija glede dobave naprave za.J&čam'j,e telefonskih pogovo-irov. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: One 5. marca t. L pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 320.000 kg portland-eementa; do 8. imarca t. 1. pa iglede dobave telegiraf-sko-te!lefcnskega materijala. Dne 16! in 18. mairca t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave raznega papirja. Dobava smučarskih čevljev se bo vršila potom ustmenih licitacij in sicer: dne 20. februarja pri III. oddelku Zavoda za izdelavo vojašlkih oblek v Zagrebu; dne 22. februarja pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 29. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 130 m3 jamskega lesa, 150 komadov kalipatron, 1000 kilogramov rafiniranega destilata mineralnega olja, 200 m manesmanovih cevi in 10 kolen za nje. Dne 9. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofer-talna licitacija glede dobave materijala za gornji ustroj. Dobava pekovskega orodja. Dne 22. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba glede dobave pekovskega orodja. One 27. februarja t. I. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TO J v 'Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi). Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe glede dobave 370 komadov plinskih cevi. Dne 25. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi vrbaske divizijske oblasti v Banja luki licitacija glede dobave 3330 m3 drv. Centrala mlekara državnega dobra »Belje«. Beli iMa/naistiir (BarunAa) spretjema ponudbe za dobavo 500 zahodov za razpošiljanje surovega mašila. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 10. marca ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi. Dne 22. februarja t. *. se bo vršila pri Dravski delavnici v Ljubljani ofert-na licitacija glede dobave 28 Ikub. m lesa; dna 29. februarja it. 1. pa glede dobave stroja za ‘izdelovanje (konic za (kolesa. Dne 7. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave mate-rijala za gornji ustroj (vijaki, groverie- vi obroči, tračniki, tirfoni). Dne 2. marca 1932 se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija gf-ede dobave 30.000 komadov mrežic za plimslko razisvettlja' vo. Direkcija državnega rudnika KakanJ sprejema do 25. februarja 1.1. ponudbe glede dobave 39 komadov Ikotlovnih to 2 komadov podpornih cevi. Oddaja zakupa buffeta na postajt Vareš se bo vršila potom ofertne licitacije dne 22. februarja 1932 pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 22. februarja t. L ponudbe glede dobave 500 m platnenih cevi, gumijevih cevi, 4000 m leklenih vrvi’ in 500 m železnic vrvi. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 22. februarja t. L ponudbe glede dobave 300 komadov košar za valjčne ležaje, 500 komadov flanš, 100 Ikomadov osovin, 200 in okroglega Siemens-martinskega jekla. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani interesentom na vpogled. OBRTNA BANKA V LJUBLJANI CENTRALA: KONGRESNI TRG 4 PODRUŽNICA t LJUTOMER Telefon «.8508 Račun pri »oifal hranilnici v Ljubljani St 12.051 Telefon St. 2508 Dale kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanj* obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun * obratujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više SHS Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtneg* V^fftnlVut Josip Rebek. — Tiska Narodna tlakama. Predstavnik Pr. Jezer&ek. Vsi v LjuUiJ/fH,