URN_NBN_SI_DOC-HSVVQIG1

NOVOSADČAN EM IL ČAKRA O L IC E JS K I K N JIŽ N IC I V L JU B L JA N I Lazar Curič Med letom a 1858 in 1860 je nav dušeni p anslavist in sodelavec D ju re Jak šiča in Z m aja Jo v a n a Jovanoviča E m il Č ak ra čisto tu ri­ stično p rispel v L jubljano. K ak o r h itro je »odložil prtljago«, se je n ap o til »na sp reh ajališče sredi m esta« in tam videl »prvi čudež, ki po tn ik u pade v oči, ko prid e na prag L ju b lja n e — leseni tlak«. Potem je odšel v »bogoslovsko sem enišče«, nato k »uredniku Slo­ venskih Novic«, in zatem še na pokopališče. Tam je obiskal grobove M atije Copa, V alentina V odnika in Žige (on piše Zivana) Zoisa. Iz L ju b ljan e se je n ap o til v Z gornjo Šiško (on p rav i Žižko), v ro jst­ no hišo V alen tin a V odnika. Takoj zatem je stopil v hišo b ra ta svo­ jega p rija te lja , k je r ga je lepo in prijazno sp re jela »lepa in m lada gospodinja«, s k a te ro je im el »pogovore, ki so se največ sukali okrog m ile nam slovenščine«. Za slovo m u je zaigrala »ljubezniva gospo­ d in ja m ilo srem sko in b an atsk o kolo« in zapela »ob ig ra n ju ,Z aran Srbi, z a ran a R v a ti’ še nekaj slovenskih pesmi«. Po v rn itv i v L ju b ljan o je E. Č akra obiskal kapitolsko cerkev, stanovski m uzej, »Zgodovinsko dru štv o za slovenske starine« in prišel do Licejske knjižnice. Ob tej priložnosti je p ra v ta del be­ sedila edino pom em ben. Z ato ga je tre b a ponoviti v celoti, iz redke in že precej pozabljene njegove Slovenke. In glej, kaj je prem ožni E. Č ak ra videl, napisal in objav il leta 1860 v N ovem Sadu. »L icejska knjižnica se n ah a ja v drugem nad stro p ju , v šestih velikih sobanah, in je k a r n ajb o lje razvrščena. Š teje več kot 22.943 trd o vezanih knjig in 2773 v slabem stan ju . Podlaga je F ra n jo Vild 1789. leta, ki je zb ral različn e knjižnice različnih sam ostanov, ki jih je uničil cesar Jožef II. T ukaj sta (tudi) knjižnici zn am en itih Slo­ vencev T ru b a rja in K op itarja, ki ju je za v elik d e n a r k u pila občina lju b ljan sk a, sam o da ne odideta v tu je roke. Č rn a zem lja m ora biti tako veliko lažja obem a nesm rtn im a učenjakom a, ko vidita, kaj vse storijo navdušeni potom ci za njuno slavo in čast.