OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXrX.—LETO XXIX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) SEPTEMBER 16, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 181 Wallace-ov govor proti britskemu imperializmu izzval vihro Truman zanikal, da je odobril WaOace-ov govor, Byrnes v Parizu "skrajno razkačen" Zed. države bodo dale $15,000,000 za relif v Avstriji Washington, u. sept.— ladni viri so naznanili, da na-j^eravajo Zedinjene države po-''ošiti 150 milijonov dolarjev za ^lif in rehabilitacijo Avstrije. ^ogram se ima izvesti prihodke leto. Poročilo je bilo dano v javnost ^ zvezi z obiskom generala Mar-a Clarka, poveljnika ameriške okupacijske sile v Avstriji. Ka-se poroča, se bo program ^^^el izvajati 30. novembra, ko ° pomožna akcija od strani ^RRA-e v Avstriji nehala po- slovati. Clark je preteklo sredo z leta- dospel z Dunaja v Washing- on. z njim je prišel tudi ameri- poslanik na Dunaju John G. Earh; v soboto je bilo poročano iz Pariza, da je državni, tajnik James F. Byrnes silno razkačen nad izjavo trgovin-1 skega tajnika Wallace-a, da predsednik Truman odobril govor, v katerem je Wallace v četrtek zvečer v New j Yorku svaril, da bo podpiranje Velike Britanije proti Ru-1 siji dovedlo do nove svetovne vojne. | Posledica tega je bila, da je*" Truman podal izjavo, v kateri pravi, da je Wallace-u samo rekel, da "ima pravico" obdr^avati Walk,ce v newyorskem govoru ter da zunanjo politiko Zedinje-nih držav zastopa državni tajnik Byrnes, ne pa bivši podpredsednik in sedanji trgovinski tajnik Wallace. V evropski javnosti je Wal- RUSKEGA VOJAKA art. komunistov V ^gliji aretiranih London, 14. sept.—Nocoj je o aretiranih pet odločnih čla-komunistične stranke kot , vladne kampanje proti brez-in bivšim vojakom, ki P''evzemajo domove bogatinov, yiada je podala izjavo, v ka-obžaluje "nasilnost in brez-Postavnost," nato pa poživlja . širom dežele, da nastopi-proti vsem nadaljnim poizku za prevzetje stanovanjskih ® od strani brezdomcev. # London, 15. sept. —Danes ^ Je vršila tukaj velika demon- j. ""^cija, v kateri je korakala mi- Jo dolga povorka, kot protest P^oti vladi, ki je začela drastič- j^? ^^stopati proti brezdomcem } se naselili v hišah bogatinov govor, katerega mu je pokazal, i nih sfer, katero je zagovarjal predno je odšel v New York, da 3a mu ni dejal, da se strinja z njegovo vsebino. Pariška poročila pravijo, da je Byrnes izjavo tajnika Wallace-a smatral kot "izpodkopa-nje njegovega vpliva" na mirovni konferenci v borbi z Rusijo, in sta isto mnenje izrazila tudi republikanski senator Vander-berg in demokratski senator Connally, predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, ki se nahajata v Parizu kot člana ameriške delegacije. Pravi, da je Truman napravil "kolosalno napako" ^^ovenska lepotica loi prvi strani ilustrirane pri- ja^'^ y^®rajšnjega "Plain Dealer-j J® bila priobčena slika 19 J slovenske lepotice Olge hčerke obče znanih Mr ^ Mrs. Anton Janša, bivajočih 6301 St. Clair Ave. Slika predstavlja Miss Janšo članico godbe "Bird's Musi-Majorettes," katera igra v Ustnem stadiju pri nastopih ^ofesionalnih football igralcev bo govoril Ickes v 7. zvečer se bo vršil Masonic Hall na Euclid Ave. 36 St. ljudski shod pro-j^^sivnega državljanskega od-g. Ra katerem bo govoril biv-Notranji tajnik Zedinjenih dr-^ ^arold L. Ickes. Javnost je I karjem formalno izjavo, v kate-1 ri je rekel, da Zedinjene države ! ne odobravajo politike interes- } WALLACE BAJE NE BO ODNEHAL Z BORBO ZA NOVO ZUN. POLITIKO WASHINGTON, 15. septembra. — Tukaj obstoji vtis, da je tajnik Wallace s svojim govorom glede ameriške politike napram Rusiji ustvaril položaj, vsled katerega se bo borba med njim in državnim tajnikom Byrnesom nadaljevala, dokler ne !»o padla odločitev, ki bo jwmenila zmago za enega ali drugega. Kakor se razume, bo Wallace najbrže nadaljeval z govori, v katerih bo zahteval, da Zed. države nehajo podpirati britski im-perijalizem in da delajo za sporazumi jen je z Rusijo. Za ključ bodočega postopanja od strani bivšega podpredsednika se smatra dejstvo, da mu je predsednik Truman priznal pravico obdrža\'at4 govore, dasirav-no je zanikal, da je odobril I vsebino govora, ki ga je imel 1 prošli petek v New Yorku. I AMERIKANE(f UBliT Novi grobovi RICHARD ZNIDARŠIC Včeraj ob 11:35 uri je umrl v mestni bolnišnici za posledicami otroške paralize devet-letni Richard Znidaršič. Rojen je bil v Clevelandu. Zapušča starše Frank in Josephine Znidaršič iz 661 E. 94 St., dva brata Normana in Roberta ter staro mater Rose Vovk. Dekliško ime matere je bilo Vovk. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 2. uri iz mestne bolnišnice, ker je bolezen nalezljiva, pod vodstvom Zakrajškovega pogrebnega zavoda in nato na Calvary pokopališče. ' f- ANTON TOMAZIN Po dvo-tedenski mučni bolezni je preminil v soboto zjutraj poznani in eden najstarejših newburških pionirjev Anton To-mazin, star 81 let. Doma je bil iz Podlukovja, fara Krka, odkoder je prišel v Ameriko pred 60 leti. Bil je ustanovitelj fare sv. Lovrenca in aktiven na društvenem polju, vedno mirnega značaja ter priljubljen in spoštovan pri vseh, ki so ga po Svari, da slepa podpora Britanije vodi Zed. države v vojno s Sovjetsko zvezo V četrtek zvečer je imel trgovinski tajnik Henry A. Wallace v New Yorku govor, v katerem je izrekel svarilo, da ako Zed. države ne nehajo slepo podpirati britskega imperializma v vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu in ako ne razvijejo samostojne zunanje politike, bo Rusija odgovorila na tako politiko z akcijo, ki bo Ameriko potegnila v novo svetovno vojno. Wallace je rekel, da je govor* pokazal predsedniku Trumanu .in da je slednji izjavil, da se z njim strinja in da je v njem točno izraženo stališče Zed. dr- žav. Trgovinski tajnik je govor imel na velikanskem shodu v Madison Square Garden, ki se je vršil pod pokroviteljstvom Državljanskega odbora za politično akcijo in Neodvisnim državljanskim odborom umetnikov in profesijonalcev. Shod se je vršil v prilog izvolitvi zveznega senatorja Jamesa Meada za governerja New Yorka in Kratke vesti AMERIŠKI IN BRITSKI ŠTAB BOSTA SODELOVALA WASHINGTON. — Povodom obiska britskega feldmaršala Montgomery-a, je bilo sklenjeno, da bosta ameriški in britski generalni štab še nadalje delala roka v roki, dokler ne bo razglašen formalen konec vojne. Predsednik Truman je Montgo-mery-ev obisk označil za "prijateljsko gesto med dvema zavezniškima narodoma." lace-ov govor povzročil ogromno senzacijo, in jasno je, da si administracija v Washingtonu sedaj prizadeva, da bi razpršila DUNAJ, 14. sept.—Nocoj je neki ameriški civilist v britski okupacijski zoni ustrelil nekega ruskega vojaka. Ameriška voja- vtis, da Zedinjene države nimajo ška policija pravi, da je ruski definitivnega stališča v svetov- vojak skušal ukrasti avtomobil ni politiki. ameriškega civilista. Vabi na veliko udeležbo. ^dor je človekoljub, daruje oiroSfco bolnico v Sloveniji Vanderberg je rekel, da je Trumanova odobritev Wallace-ovega govora "kolosalna napaka," in da bo delo ameriške delegacije poslej postalo nemogoče, ker narodi na konferenci ne bodo vedeli, kakšna je pravza-Drav ameriška zunanja politika, in če govori v imenu Zedin jenih držav Byrnes ali Wallace. Aden izmed kolegov ameriške delegacije je rekel; "Lahko si je misliti, kakšno veselje je danes zjutraj na sovjetskem poslaništvu." Po prihodu poročil iz Pariza o Byrnesovi "razkačenosti" je Truman v soboto ob 2. popoldne sklical izredno časnikarsko konferenco, na kateri je priznal, da je v četrtek rekel, da je odobril Wallace-ov govor, potem pa je dejal, da se je njegova izjava 'napačno tolmačila," ker v mislih je imel le pravico Wallace-a, da obdržava omenjeni govor, da pa ni odobril njegove vsebine. "Zunanja politika Zedinjenih držav se ni spremenila," je rečeno v formalni izjavi predsednika Trumana, "niti ne bo v nji prišlo do nikake važne spremembe, ne da bi se poprej vršila posvetovanja z državnim tajnikom in kongresnimi voditelji." Podtajnik Clayton zanikal IVallace-ovo stališče Kjiko snačUnost je Truinan jdrSav. FTancU* j" Gdije pripisoval tej izjavi, zavrgel načrt iz tega, ker je bUo to šele tretjič , odkar je v Beli hiši, da je sklical izredno časnikarsko konferenco. Ostala dva primera sta bila, ko je Rusija napovedala vojno Japonski in pa tekom železničar-ske stavke. Državni podtajnik Clayton, ki vodi posle državnega depart-menta v Byrnesovi odsotnosti, je že v petek večer podal časni- Konfuzija na mirovni konferenci postaja čedalje večja Slovanski delegatje zapustili sejo ene izmed konferenčnih komisij zlialL' Tfodil je prvo sJc,;;. 1 governerja lierlxarta stilno in znano Tomazinovo dvo- j Lehmana za zveznega senator- GENSKA IZVRŠILA SAMO rano na Marble Ave., kjer je bi- j lo zbirališče Slovencev iz New-, Wallace svari proti politiki "velike palice" proti Rusiji burgha in kjer se je ustanovilo večino newburskih slovenskih društev. Bil je član društva sv. Alojzija, samostojno, društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in društva sv. Imena. Zadnja l6ta je bil v mestni službi v Garfield Parku. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Marijo, rojeno Emery, sinove Josepha, Louisa in Edwarda, pastorke Johna, Franka in Antona, vnuke in pra-vnu-kinje ter brata Franka v Lorain, O. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:30 uri iz hiše žalosti 3692 E. 106 St. v cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri in nato na Calvary pokopališče. Sovjetski zunanji podtajnik | >^3- HOS E. 76 St. Star je bil 74 PARIZ, 14. septembra—Ostri spopadi med zapadnimi in slovanskimi državami so včeraj bruhnili z vso silo na dan. S seje ene izmed komisij mirovne konference so v IOEORGE MAGLIČIČ znak protesta odšli vsi delegatje slovanskih držav, med-| D^nes zjutraj ob 9:30 uri se tem ko je neki britski delegat zapustil sejo neke druge j jg vršil pogreb George Magliči-komisije. , ! ča, ki je bil najden mrtev v pe- Na sejah obeh komisij so slo-* 1 tek zjutraj v postelji na domu vanski delegatje zahtevali, da se zasliši predstavnike Bolgarije in Albanije, ki sta bili v vojni z Grško. Beloruski delegat Kise-lev, ki je predsednik politične in teritorialne komisije za mirovno pogodbo z Bolgarijo, je odločil, da imajo bolgarske teritorialne zahteve proti Grški isti status kot predlogi držav, ki so članice konference. Navzlic ostrim protestom je Kiselev tudi odločil, da so zahteve Grške z dnevnega reda, ker so bile prepozno stavljene. Britski delegat A. V. Alexander je zapustil sejo vojaške komisije, potem ko je slednja s 15 glasovi proti 4 glasovala, da povabi Albanijo, da brez omejitve odgovarja na Grške trditve. Pri tem je imel podporo Zedinjenih za- PARIZ, 14. sept. — Sovjetski zunanji minister Molotov je danes ožigosal britski imperij, o katerem je rekel, da je nedemo; kratičen, obenem pa je zavrgel načrt za internacionalizacijo Trsta, katerega so predložile konferenci Amerika, Anglija in Francija. Višinski pa je dal pojasnilo glede opazke, katero je napravil pred nekaj dnevi glede Italijanov, ki je izzvala ogorčene proteste v Italiji. Višinski je rekel, da znajo Italijani bolje bežati kot pa še boriti. Danes je pojasnil, da v svoji izjavi ni imel v mislih navadnih vojakov, temveč italijanske generale. Neki Italijan na Kubi je pred par dnevi Višinskega glede njegove opazke javno pozval "na dvoboj." MOR V NIAGARA FALLS NIAGARA FALLS, N. Y. — Preko niagarskega slapa je šla v smrt neka 56-letna ženska iz Buffalo, katero se je malo prej videlo, ko je bredla 500 čevljev nad valovi. Njeno truplo je bilo par miniit pozneje potegnjeno iz vode pod slapovi. let in je bolehal nekaj mesecev. Doma je bil iz sela Novo brdo, Duga Resa na Hrvatskem. Bil je član društva sv. Jožefa št. 99 HBZ. Tukaj ne zapušča sorodnikov, pač pa veliko prijateljev. Pogreb se je vršil iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla in nato na Calvary pokopališče. ^ . MARY ANŽLOVAR V North Braddoek, Pa., je V govoru, ki je odjeknil širom Amerike in Evrope, je trgovinski tajnik, ki je bil podpredsednik Zed. držav v tretji Rooseveltovi administraciji, med drugim izjavil: "Ako hočemo preprečiti vojno in zasigurati naš obstoj v sta- MISS PERKINS DOBILA bilnem svetu, je bistvene važ- NOVO VLADNO SLUŽBO nosti, da gledamo na svet skozi c.TTTXT^mrMVT -i o . naše lastaie ameriške oči. ne pa 13. swept. tKxiisi sltozi dči britskegra zu-lfTedaednik Trruinan je vtenij nanjega ministra, ali pa skozi | ™enoval bivšo tajnico delavske-oči boditi pro-britskega ali anti- ga departmenta Frances Per-ruskega časopisja. ^ins za članico zvezne civil serv- ice komisije. Miss Perkins, ki je "V tej zvezi hočem poudariti, g^^^a, bo dobivala $10,000 da nisem niti pro-britski ali na leto. anti-britski, niti pro-ruski, niti anti-ruski. In pred komaj dvema dnevi, ko je predsednik Truman prečital te besede, je izjavil, da predstavljajo smernice njegove administracije." Wallace je rekel, da se je new-yorški gov. Dewey, proti kateremu kandidira senator Mead na demokratskem tiketu, izjavil za alijanco z Veliko Britanijo, ki naj bi tvorila ključ naši zunanji politiki, potem pa je dostavil: "Ako bi se Veliko Britanijo napravilo za ključ naše zunanje politike, bi bilo po mojem mnenju višek nespametnosti. Mi ne smemo dopustiti, da bi nas re Detektiv izvršil samomor Harry McGrath, star 49 let, splošno znan lastnik privatne detektivske agencije, si je vzel življenje s strelom v glavo. Samomor je izvršil v svojem uradu na 2049 E. 17 St. Živel je v večnem prepiru s svojo 20 let mlajšo ženo, ki ga je pred meseci zapustila. Ona je bila njegova četrta žena. NA OPERACIJI Poznana Mrs. Mary RazborJ šek iz Madison, O., se nahaja v Huron Rd. bolnišnici, kjer se je podvrgla operaciji, katero je srečno prestala. Obiski so dovoljeni od 7. do 8. ure zvečer. Želimo ji, da bi čim preje popolnoma okrevala! ODŠEL V UNIVERZO Raymond Durn, sin poznane družine Mr. in Mrs. Joseph F. včeraj zjutraj ob 7:40 uri umrla akcionarno vodstvo republikan-na domu svoje hčere Mrs. Mary j gke stranke forsiralo v tako po-Anžlovar, vdova, stanujoča na zicijo. Mi ne smemo dopustiti, 1719 Poplar Way. Bolehala je j da bi britske manipulacije s dolgo časa. Zapušča sina Johna,; politiko ravnotežja sile odloča-ki se nahaja pri vojakih in štiri' la, ali pojdejo Zed. države v voj-poročene hčere: Mrs. Mary Za-j no ali kdaj pojdejo v vojno." man v Clevelandu, Mrs. Rose j (Dalje na 2. strani) Samsa, Mrs. Frances Celigoj in |__ Mrs. Anna Rednak, 10 vnukov I y KORIST STARE in vnukinj. Pogreb se bo vršil v DOMOVINE orpHo * __Podružnica št. 48 SANSa v SEJA ZBORA *'IVAN ' collinwoodskGin okrožju, bo l6- ČANKAR" jtošnjo sezono imela svojo prvo v sredo, 18. septembra ob I prireditev v korist stare domo-osmih zvečer se vrši seja dram-'vine na nedeljo, 15. decembra v skega zbora "Ivan Cankar" na Slovenskem delavskem domu na odru Slovenskega narodnegaiWaterloo Rd. Društva in prija- BRATA IŠČE Mr. Anton Glavan, 1279 E. 55 St., je prejel pismo od« Ignacija Zbačnika iz Novega mesta, ki prosi, da bi poizvedel za naslova njegovih dveh bratov, Jožeta Zbačnika, ki se je pred vojno nahajal v Wisconsinu, in Franceta Zbačnika, ki se je nahajal v Chicagu. Doma sta iz Loškega potoka na Kranjskem. Ako sama to čitata, naj se javita na naslovu Mr. Glavana, ki ima pismo za njiju, ali pa če kdo ve za njiju naslove, naj jih sporoči. Durn, odide jutri v Harvard univerzo. Bil j^ pred nekaj časa! doma na St. Clair Ave. Vabi se | tel je se že sedaj opozarja na to častno odpuščen iz vojaške služ-1 člane zbora in uradnike podr. št. be in sedaj bo nadaljeval svoje 39 SANSa. Ukrepalo se bo za-študije. Želimo mu obilo uspeha! 'radi prihodnje prireditve SANS, skem domu. in vabi, da si rezervirate ta dan poset v Slovenskem delav za SEJA PODR. ŠT. 106 SANS Redna mesečna seja podružnice št. 106 SANSa se bo vršila jutri večer ob 8. uri v Slovanskem društvenem domu na Re-cher Ave. Članstvo in društvene zastopnike se vabi, da se seje udeleže, ker se ima za razmotri-vati več stvari in pripraviti se za prihodnjo prireditev, ki se vrši 24. novembra. L &m\N 2 ENAKOPRAVNOST 16. septembra, 194& "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. ST CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)---- For Half Year—(Za pol leta) --- For 3 Months—(Za 3 mesece)-- -$7.00 - 4.00 _ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)---- For Half Year—(Za pol leta) -- For 3 Months—(Za 3 mesece)-- S8.00 4.50 2.75 Wallace-ov govor proti bri+skemu imperializmu izzval vihro For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) - For Hall Year—(Za pol leta) ----- .«9.00 - 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. K. Zilliacus, član angleške poslanske zbornice O.N.A.: ANGLIJA POSREDOVALEC MED RUSIJO IN AMERIKO? Nasprotstvo ameriškega in ruskega naziranja glede politične in gospodarske ureditve Evrope, je prišlo do. svojega jasnega izraza kratko pred sestankom delegatov pariške mirovne konference v Parizu. Sovjetski zunanji minister Molotov je izjavil, da bi bilo najprej potrebno, da ob jasni Amerika, kaj meni in kako razume poj m "zaupanja vrednega demokratičnega režima" na Nemškem, dočim je ameriški zunanji minister Byrnes predložil, da naj se vse nemške zone gospodarsko združijo. O zadevi se je razpravljalo pred vsem na polju gospodarstva, pri čemer so kar frčali skozi zrak očitki in pred-bacivanja o izkoriščanju manjših evropskih narodov. Bistvo vsega pa je veliko vprašanje, o katerem nikdo ne govori ,vsaj javno ne, namreč, kakšno stališče velja zavzeti napram socialnim revolucijam, ki so nastale na evropskem območju. Rusi, prav kot Amerikanci—in vsakdo drugi—razmišljajo o Evropi le v smislu svojih posebnih narodnih interesov. Težava je v tem, da so interesi Sovjetske unije interesi države, ki je nastala iz socialne revolucije. Sovjetska vlada ne vidi svojega prvobitnega interesa v tem, da bi sovjetski sistem razširila na druge evropske dežele. Ona želi le, da zmagajo v evropskih deželah levičarske struje, ki so bile nositeljice odpora proti Nemcem in zdaj izvajajo obnovo na podlagi napol socialističnih programov. Sovjetska vlada smatra, da je fašizem socialna pojava, in sicer neke vrste kapitalistična proti-revolucija. Prepričana je radi tega, da je ostvaritev zanesljivega demokratičnega sistema mogoča le, ako se vele-biznesu iztrga iz rok kontrolo nad denarnimi zavodi, velikimi industrijami, veleposestvi, prometnimi sredstvi, ter se vse to preda v roke narodu. To se dogaja v deželah, v katerih so prišle na površje struje, ki so bile nositeljice odpora proti nacizmu. Zedinjene države Amerike pa so se vrnile nazaj v neobrzdani kapitalizem in imajo vero le v gospodarstvo, katerega ne vodi npbena druga sila kot zasebno medsebojno tekmovanje. Amerika si hoče odpreti tržišča za zunanjo trgovino, da bi tako preprečila gospodarsko katastrofo v nekaj letih. V imenu enakopravnosti in "svobodne trgovine" skuša prisiliti dežele vzhodne Evrope, da ji odpro svoje trge, zahteva, katere vlade teh dežel nočejo sprejeti, ker je v protislovju s cilji in načrti, katere skušajo izvesti. Levičarji v Evropi, socialisti, komunisti in njihovi zavezniki v teh deželah, so prepričanf, da pripravlja ameriško naziranje o demokraciji med narodi, ki so bili pred vojno, ali so postali med vojno fašistični, krvavo protire-volucijo in meščansko vojno. To radi tega, ker tujerodni fašisti niso bili pregnani, a domači kvizlingi in kolabora-torji še vedno uživajo svoje stare priyilegije, češ, da jim je treba nuditi priliko, da se popravijo. S tem pa se jim daje po mnenju teh krogov le prilike, da še enkrat poskusijo. Jasno je, da je kompromis med obema koncepcijama nujno in neobhodno potreben. Toda tak kompromis je nemogoč, ako se zahod ne odloči, da prizna in se pobota, da nekako postane prijatelj te evropske socialne revolucije. Tu bo potrebno, da Stopita na pozorišče angleška delavska vlada in francoska četrta republika. Obe pripadati politično zahodnim liberalnim tradicijam demokracije. Obenem pa sta si začrtali pot, ki ju bo na gospodarskem polju povedla bližje socializmu. Obe sta se tudi vezali s Sovjetsko unijo za sodelovanje v Evropi. Ta politična smer bi zahtevala od Francozov, da dejansko izvajajo svoje staro revolucionarno geslo: "Nikdar (Nadaljevanje s 1. strani) Drastičen nastop Amerike bo izzval drastično akcijo Rusije Wallace je svaril, da bo kljubovalna politika napram Rusiji dovedla edino do enako kljubovalnega nastopa od strani Rusije in da na tak način ne bodo pri Rusiji ničesar opravili. Mi hočemo mir z Rusijo in pričakujemo, da nas bo Rusija srečala na polpoti, je rekel trgovinski tajnik, in za to je potrebno, dar priznamo, da mi nimamo nič več posla v vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu kot ga nima Rusija v političnih zadevah Južne Amerike, zapadne Evrope ali Zed. držav. Wallace je rekel, da je za trajno pomirjenje Evrope potreben pravičen sporazum glede zedinjene Nemčije in da medtem, ko Amerika ne more dovoliti, da bi se ji zaprla vrata za'nem in dobičkanosnem trgovino v vzhodni Evropi, pa Potem pa je nadaljeval: moramo na drugi strani tudi priznati, "da Rusija ne more dovoliti, da bi bodisi Anglija ali Amerika dominirala politiko v vzhodni Evropi." "Toda bodisi, da nam to ugaja ali ne, Rusija bo skušala so-cializirati dežele, nad katerimi izvaja svoj vpliv, baš kot mi skušamo demokratizirati dežele, nad katerimi imamo mi vpliv. To se tiče tudi Nemčije in Japonske. Mi skušamo demokratizirati Japonsko in tisti del Nemčije, ki je pod našo kontrolo, medtem ko Rusija skuša so-cializirati vzhodno Nemčijo: Ena kot druga stran naj bi nehala s propagando Wallace je rekel, da bi Rusi morali nehati učiti, da mora njih oblika komunizma končno zmagati, z uporabo sile, ako treba, nad demokratičnim kapitalizmom, mi pa bi morali zatis-niti ušesa pred tistimi med nami, ki nas skušajo prepričati, da ruski komunizem in naš svobodni podjetniški sistem ne moreta živeti skupaj v produktiv- miru. Mirovna pogodba potrebna med Zed. državami in Rusijo "Kar danes potrebujemo je v resnici mirovna pogodba med Zed. državami in Rusijo," je dejal bivši podpredsednik. Nam ne utegne ugajati, kar dela Rusija v vzhodni Evropi. Velika večina ameriškega ljudstva se ne strinja s takšnimi poljedelskimi reformami, kakršne izvaja Rusija, kakor tudi ne za industrijskimi zaplenitvami i n zatiranjem temeljnih svobodščin. "Rusijo moramo prepričati, da ne delamo načrtov za vojno proti nji, in mi moramo biti sigurni, da Rusija ne stremi po teritorialni ekspanziji ali svetovni nadvladi potom domačih komunistov, ki verno sledijo vsaki najmanjši spremembi moskovske linije." Na istem shodu je govoril tudi demokratski senator Claude Pepper iz Floride, ki je v ostrem kontrastu z Wallace-om ostro kritiziral zunanjo politiko sedanje administracije, o kateri je rekel, da jo diktirajo konservativni demokratje in reakcijonar-ni republikanci in da sledi imperializmu iz McKinley-eve dobe. vico. Slavonski Brod in Novsko do Zagreba. Na njej bodo zgrajeni 4 veliki mostovi in 120 manjših mostov. $ MANIFESTACIJA V LITIJI Litija je s svojo okolico mogočno vzdignila svoj glas za tiste pravične meje med Jugoslavijo in Italijo, ki so bile med narodno osvobodilno vojno začrtane s krvjo najboljših sinov in hčera jugoslovanskih narodov. Tako se je vršila 23. julija zvečer v Litiji velika manifestacija za priključitev Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji. Tako mogočne manifestacije Litija še ni videla. Vsa Litija se je zbrala z zastavami in napisi na Glavnem trgu, prišlo pa je tudi mnogo kmečkega ljudstva iz bližnjih in daljnih vasi s kolesi in na vozovih, okrašenih z zastavami, napisi in zelenjem. Kmalu se je glavni trg napolnil do zadnjega kotička. Govorila sta tajnik OF šušteršič in kapetan Jurca. Množica je z velikim zanimanjem poslušala njuna govora in glasno dajala duška svojeniu ogorčenju nad početjem tistih, ki bi radi, ne glede na vse žrtve od strani Slovencev, izrezali iz nafodnega telesa za Slovenijo življensko tako važen del Slovenskega Primorja s Trstom. OBNOVA VASI LOKVE PRI ČEPOVANU Kakor hitro se je mladina nižje gimnazije vrnila s turneje po Gorenjskem, so sklicali šolski sestanek, na katerem se je prijavilo prav zadovoljivo število mladincev in mladink, da prostovoljno pomagajo pri obnovi vasi Lokve pri Čepovanu. Zanimivo je bilo opazovati vesele mladince in mladinke, ko so vstopali v avto.. Tako je srednješolska mladina pokazala, da hoče tudi ona doprinesti po svoji moči svoj delež pri obnovi slovenskih vasi in porušene domovine. * NA POMOČ V GABERJE V soboto 20. julija zvečer so prispeli s tovornim avtomobilom v vas Gaberje na prostovoljno delo trboveljski rudarji. Prišli so kovači, kotlarji, ključavničarji itd. Naslednji dan so pričeli z delom že ob 5. uri zjutraj. Okrog poldneva so se poslovili. Pred odhodom pa so zapeli še par partizanskih pesmi. S seboj so prinesli tudi nekaj gospodarskega orodja, katerega so razdelili med najpotrebnejše ljudi. stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v, Sloveniji! Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru dorašča nov rod vzornih gospodarjev Posneto iz "Slovenskega poročevalca" • V najlepšem predelu Maribo- gah so potem gojenci razdeljeni ra, v četrti pod Kalvarijo leži na štiri skupine: živinorejsko-poslopje vinarske in sadjarske' poljedelski, vinogradništvo-kle- NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Ponatis U "Slovenskega poročevalca" ANTIFAŠISTIČNE ŽENE NA DELU V PULJU k Antifašistke iz Pulja nadaljujejo s svojim neumornim delom na ekonomskem, socialnem in kulturnem področju. Zelo se trudijo, da bi olajšale težak položaj brezposelnim delavcem in njihovim družinam. V teku kampanje za pomoč siromašni, nepreskrbljeni mladini in vojnim sirotam so žene zbrale 50,000 lir. V teku enega meseca so za 119 tovarišev, ki se zdravijo v bolnišnici, zbrale 45 kg sladkorja in mnogo drugih živil. Kot pomoč za dečja okrevališča v coni B so zbrale več kot 700 kosov obleke, 150 parov copat, 20 parov čevljev, 169 brisač, več knjig itd. Mladincem, ki so odšli na gradnjo proge Brčko-Banoviči, so pripravile pri odhodu razna darila. Po neuspelih naporih pri za-sedbeni vojaški upravi, da bi jim dovolila ustanovitev dečja-, ga okrevališča, so antifašistke j J® vsakemu jasno. V imenu iz Pulja prosile pomoč pri ijud-1 slovenskega ljudstva in v imenu "Višji šolski nadzornik: De Vetta. Tako se glasijo dekreti, ki jih vedno več dobivajo učitelji. Te dekrete so dobili v Solkanu sledeči učitelji: Zorn Emilj, Kancler Ana, Belingar Marica, in Fi-gel Hedvika; v Vrtojbi: Savnik Kazimir, Savnik Zora, in Jane-žič Ema; v Šmartnem: Bandelj Delka, Prijon Slavko, Bitežnik Joško, in šola v škrljevu. Ali je to v duhu demokracije, katero zastopate? G. Kacin je učiteljem na vprašanja, zakaj so odpuščeni, odgovoril: "Vest si izprašajte!" In učitelji so si "izpraševali vest" in ugotovili: 1. da so bili nastavljeni po želji ljudstva; 2. da so poučevali in vzgajali slovensko mladino po želji in smernicah ljudstva; 3. da so uporabljali knjige, ki jih je hotelo ljudstvo; 4. da so za namestitev -prosfli priznanje ZVU. Kaj zavezniki zasledujejo s šole. Izza temnega zelenja se blešči bel lok nad vhodom je napis: "Vinarska in sadjarska šola." Pod veliko rdečo zvezdo vrhu loka pa geslo: "Delu duh bodi vodnik, razumen kmet narodu stavbenik." Sredi nasadov stoji šola rumena enonadstropna stavba, ki je srečno pretrpela vsa bombardiranja. Obrnem se na upravitelja tovariša inženirja Veselica, ki mi razkaže najprej šolo in mi opisuje življenje gojencev. Vinarska in sadjarska šola danes ni tista kakor v stari Avstriji ali pred-aprilski Jugoslaviji; takrat so stremeli za nekim gotovim znanjem, danes pa je treba vzgojiti celega človeka, ne samo dobrega gospodarja na svojem posestvu, temveč ljudi, ki bodo znali voditi kmečke skupnosti, zadruge. Včasih je zamogel samo sloj bogatejših kmetov pošiljati svoje sinove v ta zavod, danes pa skušajo dobiti z vasi tiste, ki so v resnici najbolj nadarjeni. Učenci, ki so 1. aprila začeli z rednim poukom, so doma predvsem iz vinarsko-sad-jarskih okolišev, v pretežni meri viničarski sinovi. Življenje učencev je razdeljeno na predpoldanski teoretski in popoldanski praktični pouk. Di-aki sami so si ustanovili svoj skih oblasteh v coni B. KLO v, slovenskega učiteljstva, naj i razredni odbor, ki uravnava dis-Medolinu jim je dal na razpola-i Povedano to: Da bodo slovenski go Drimerno poslopje za okre-: učitelji vzdi za i. Sami so usta-val šče, ki so ga uredili s pro-jnavljaU slovenske šole; ljudstvo stovoljnim delom delavci iz Pu-M^mo je vzdrževalo svoje učitelja in Medulina. V okrevališču v času borbe, tem lažje bo bodo namestili 150 otrok. Anti-'sedaj pod okupacijo velikih de-fašistke iz Pulja so prepričane, I ^okratičnih zaveznikov, ker so da bo njihovo delo mnogo bolj ^^aj brez skrbi za svoja življenja. plodovito, ko bodo delale v svobodi, to je, da bo Pulj dokončno priključen k FLRJ. * ZAKAJ SO BILI SLOV. UČITELJI ODPUŠČENI V PRIMORJU Jože R., odpuščeni učitelj poroča, da je prejel od ZVU v Gorici pismo sledeče vsebine: "Višje šolsko nadzorništvo v I Gorici. Predmet: Razrešnica. sovražnikov na levici!" V Angliji pa bi morala delavska; Q^gp vlada prenehati izvajati zunanjo politiko konzervativne "Prosvetni odsek ZVU ni pri- stranke in prevzeti načela delavske stranke tudi v zunanji znal šole, na kateri poučujete politiki ter je odredil, naj vas z dnem Delavska stranka se je uradno obvezala, da bo podpi- ■ • • ■ 1946^jtamo iz plačilnih » , seznamov državnih nastavijen- rala uničenje fašizma, odpravila vzroke za nove vojne ^ ^a tega dne izgubite in pomagala gospodarsko obnovo Evrope m povratek de- lag^nost državnega nastavljen- mokracije. [ca. AVTOMOBILSKA CESTA BELGRAD-ZAGREB Pred par tedni so se pričela dela 20 km od Belgrada za izgradnjo avtomobilske ceste Bel-grad - Zagreb. Ta avtomobilska cesta bo-vezala dve največji mesti v Jugoslaviji in bo dolga 390 km, celih 80 km krajša, kot že sedanja cesta Bslgrad-Za-greb. Zgrajena bo v dveh vzporednih progah, ki bosta oddaljeni druga od druge 4 metre in ciplino, skrbi za politično in kulturno oblikovanje, telesno kulturo, ki je organiziral pevski zbor itd. Vsa mladina je vključena v Zvezi mladine Slovenije in prav posebno važnost polagajo na vsakotedenskih sestankih na razpravljanje o političnih vprašanjih dnevnega življenj^, da bodo kot samozavestni in pravilno oblikovani ljudje mogli zavzeti zunaj v življenju jasno stališče do vseh problemov, na katere bedo naleteli kot voditelji kmečkih množic in organizatorji zadrug. V prvomajskem tekmovanju so z ostalimi šolami tekmovali v čiščenju ruševin in med 24 šolami so dosegli prvo mesto. Polovico se jih je prostovoljno javilo, da dado v bolnišnici svojo vsaka teh nrog bo široka 6 me- kri za bolnike. Prostorna jedil trov. Cesta bo zgrajena večino- niča, spalnice, vse je čisto, skrb ma iz betona. Kamnite kocke no urejeno. Poleg treh strokov- bodo uporabljene samo deloma, nih učiteljev so na soli še štirje Avtomobilska cesta bo peljala iz, praktični inštruktorji, za vsako tarsko, sadjarsko in vinarsko. Te štiri skupine se po gotovem času menjajo pri delu, dela širšega značaja pa opravljajo skupno. Njihovi vzgojitelji polagajo največjo pažnjo na to, da nobenega dela ne opravijo mehanično, temveč je vsako poučne vrednosti. Pouk na šoli traja eno leto, najsoposobnejši in najmarljivej ši pa se bodo lahko vpisali v srednjo kmetijsko šolo; tudi to je osnovna razlika šolanja prej in sedaj: osebna sposobnost odpira gojencem pot do agronom ske fakultete. V območje vinarske šole spada veliko posestvo, na katerega nasadjji se vrši praktični pouk. Poleg šole pa uporablja te nasade še sadjarski znanstveni zavod pod vodstvom ravnatelja tovariša Priola. Pred vojno je obsegalo to posestvo komaj nekaj 100 hektarov, današnja posest vinarske šole pa obsega 218 hektarov, ki pa ne služi pridobitnim namenom, temveč izključno pre-izkušnju in raziskovanju novih kultur, da se z izboljšanjem načina gojenja in s selekcijo dosežejo tiste sadne in trsne vrste, ki so za naše kraje najprimernejše. Posestvo obsega 54 hektarov njiv, 27 hektarov travnikov, 61 hektarov sadovnjakov, 18 hektarov vinogradov, ostalo odpade na gozdove, gradbeno površino in neplodno zemljo. Poleg gojencev obdelujejo posestvo delavci, ki so razen dveh vsi vključeni v sindikalno organizacijo kmečkih delavcev in nameščencev, ki je prva te vrste v mariboskem okolišu; sestavljajo jo učitelji, nameščenci, administrativni uradniki, viničarji, hlevarji in kra-v^rji. Delo na posestvu opravljajo tako, da so vsi nekako soudele-, ženi pri njegovem uravnavanju. Tovariš inženir Veselič, ki je strokovnjak za vinogradništvo in kletarstvo, tovariš inženir Šiška, ki je sadjarski in vrtnarski izvedenec in tovariš inženir Vilko Stern, ki je specialist za živinorejsko in poljedelsko stroko. S3 Bstcne 'o vsak večer s štirimi kmetskimi inštruktorji in ikupno izdelajo delovni načrt za prihodnji dan, obenem pa pre svetovanj se udeležuje tudi sindikalna podružnica po svojih zastopnikih, enem traktoristu, enem viničarju, enem računovodji in eni ženi, tako da vsi sodelujejo pri upravi. In delo na tem posestvu m lahjjo. Posebno v prvem letu po osvobojenju je bilo treba premagati ogromne težave. Nemci so najlepše nasade načrtno uničili, tako so izvrgli krasen nasad vršenj in celotni špalirni nasad, polja so obdelali koj pomanjkljivo. Posebno zapuščena so bila zaplenjena posestva, ki jih J® ljudska oblast sedaj priključila šoli. Poleg tega je padlo na» ozemlje vinarske šole 145 bonib,_ ki so popolnoma razrušile tudi prostorno klet. Ob tej priliki je propadlo 25,000 buteljk najboljšega vina. Sedaj je klet zasilno nameščena na enem izmed priključenih posestev. Velike težave v obdelovanju, obstoja predvsem v obdelovanju hlevskega gnoja; treba je poskrbeti, da se stalež živine čim prej dvigne. Toda kljub vsem težavam delo napreduje in stara viničarka, ki jo ogovorim kopi v vinogradu, se vzravna m odvrne odločno: "Zadovoljna sem, saj delamo zase!" Sadno drevje je očiščeno, skrbno obrezano in oškropljeno, saj izvršujejo zimsko škropljenje, dvojno predcvetno in najmanj tri po cvetju. Za majhni® nasadom češenj stoji sadna sušilnica, ki jo izpopolnjujejo-Štirje elektromotorji bodo diie^' no posušili 1,000 kilogramom sadja in ne samo to—na isti način bodo lahko sušili tudi zelenjavo. Sušilnica ima to prednost, da se sadje suši pri 60 stopinj C, tako da ostanejo ohranjeni vsi vitamini. Poleg sadne sušilnice se ržiZ-prostira velik prostor samih ševin. Kjer sta bila nekoč klet in najmodernejše urejena pr®' delovalnica sadja, zijajo bombni lijaki. Stanovanjsko poslopJ® nasproti in gospodarsko od zadaj sta bili od bomb hudo pošk^ dovani; toda obe stavbi sta ze toliko popravljeni, da služit® svojemu namenu. Za sadovnjaki se dviga strm" pobočje Kal vari je; tu se vrste vinograd ob vinogradu in imajo krasno južno lego. Neko" so služili ti vinogradi v pridobitne svrhe, danes pa se vrše na njih eksperimenti, raziskavanj® in primerjanja. V upravi sodelujejo vsi hlapca do ravnatelja Vinogradi vsega slovenskega se\ era so potrebni obnove; go je še problemov, ki so neraZ-jasnjeni v našem vinogradništvu in prav šola se trudi, da ustvari trsni izbor, ki bo za naS® razmere najprikladnejši. Vrse poskusi, da bi dognali pravilno razdaljo pri poedinih vrstah m višino vzgoje, skušajo kombini' rati posamezne vrste in kar jf važno, preizkušajo žične podpo re. S selekcijo bomo dvigni^ produkcijo naših vinogradov, bor najboljših trsov z ozirom rodnost bo temeljito spremeni strukturo vsega našega vinogradništva. Gre tudi za to, da se izboljs® in olajša način obdelave; 300 delovnih dni zahteva pri ročnem delu en hektar vinograda. narska šola si je zastavila nalogo, da jih zmanjša na 60. precejšnji meri je to že dosegi®' Najbolj strme lege obdelujejo S posebnimi plugi, ki izvršijo svo "■e delo deset krat hitreje kakor človek. Ti plugi so inozemskega izvora in tudi tu se vrše poskusi najti tisti plug, ki bo najbolj o govarjal našim prilikam; tip t^ ga pluga bo potem vključen proizvodnjo domače industrije Med temi vinogradi, ki so izredno strmi legi. ni nikal^® na legi, ni ^ vozne poti. Pokažejo mi majh" žično vzpenjačo, ki preva gnoj, kolje in material za škro^, Ijenje na vrh, nazaj pa rožje grozdje. S tem je delo v vinO Belgrada skozi Sremsko Mitro-, kmetijsko panogo. Po teh pano- \ opravljeno, širših upravnih po- sodijo delo, ki je bilo tisti dan gi"adu izredno olajšano. (Dalje na 4. strani) IB. septembra, 1946. ENAKOPRAVNOOT steian 3 Mlinarjev Janez Spisal: F. Kočevar (Nadaljevanje ) Martinaška se ni hotela mešati med srečno družbo, vendar pa si ni mogla kaj, da bi ne bila sedaj Janezu, sedaj %ppet Marjetici namežiknila z levim očesom, češ, kaj lepo sem vaju zedinila, ki bi bila brez moje pojoči kdo ve kako dolgo zdiho-vala vsak zase. Vrla soseda je obljubila tako Janezu kakor Marjetici, da bi bilo mogoče na Večer pred sv. Ano drug drugega videti na gori. Niti črkice pa starka ni omenila o tem, da se ^isli proti večeru izgubiti z gri-ca in hiteti po Marjetičinega očeta, da ju tu na lastne oči zasači v sladkem prvem Ijubko-^^•iiju, kajti stara ženica je imela vktjub svoji starosti še jako l^istre oči in je že davno videla, ^a bi se stari Pengar Mlinarje-^Gga nikakor ne branil za zeta. %anila je do pičice, kar jo je tembolj veselilo, ker se je vsa Zadeva iztekla tako srečno, da Je končno Pengar vso fantovsko družbo povabil na večerjo. II. Grof in menih Pot od sv. Ane proti Pengar Jevini je bila izdatno krajša, ka l^or pa narobe, kajti veseli in živahni fantje so si jo kratili z Veselim petjem in radostnim ukan jem. še krajša nego fantom se je pa zdela danes Marti-iiaški sami, ki je šla, svoj kuharski posel na gori prijateljici izročivši, kakor veter hitro po gori doli naravnost k Pengar-jevim v kuhinjo za večerjo pri-Pravljat, da se vesela družba ^I'ediio pogosti in radostni -dogodek primemo poslavi. Sfnu-^^la je semtertja po kuhinji ta-1^0 hitro, da je bila dostikrat ®ama sebi na poti, kaj pa šele deklam, ki so imele ondi svoj Veselo petje i n navdušeno ukan je fantov je prihajalo čedalje bliže Pengarjevini; končno zaukajo fantje pred hišo. Da je vse iž kuhinje na prog hitelo, kar se je moglo gibati, se pač samoobsebi razume, da, dekle so celo na mast na ognju pozabile, ki bi se bila vžgala, da je ni pravočasno odstavila Martinaška. Družba se pomudi še nekoliko časa pred hišo, Pengar, Janez in Marjetica se pa podajo notri, kjer sta mlada zaljubljenca pokleknila pred sivolasega očeta, proseč g a blagoslova. Stari poštenjak se odkrije, jima položi roko na glavo in moh: "Usliši me, vsemogočni Bog!" in solze mu priigrajo v očeh, "usliši me, večni Bog, očeta, ki te prosi blagoslava svoji edinki in njenemu zaročencu. Daj jima zdravja, da dočakata vnukov in po tem zemeljskem bivanju jima bodi pa milostijiv sodnik! Polje rodi jima naj stoterno, črede naj se jima množe čudovito! Daj, da jima trs nikdar ne usahne, ter čuvaj streho njune domačije ognja in zabranjuj pod njo ogenj domačega prepira! — Vama pa, ki bosta stopila skoraj v zakonski stan, rečem toliko, da hodita vedno pridna, delavna in poštena ter na molitev ne pozabita! "Moli in delaj, pa pošteno živi", vama bodi zlato vodilo v vseh prilikah tega življenja, kakor vama bodi najlepši kras kmetiškega človeka — žu-Ijava dlan! Vzgojujta in poučaj-ta krščanski svoj naraščaj, da se mi ne bo treba sramovati svojih vnukov, češ, ciganski so vzgojeni. Ohranita si sv. vero in zakonsko zvestobo in držita se svojega kmetiškega stanu in domačije! Bog vaju blagoslovi!" Sedaj se odpro duri in fan- FATSO... 1 SURE LEA.D A DOGS LIFE EVER SINCE YOU TAUSttT WIM TO. SAVE USED FAT / nihovo oko bliskovito švignilo po družbi, okoli mize zbrani, kakor bi si koga ondi izbiralo. Pengar povabi služabnika božjega, naj stopi dalje, ter mu prepusti prvo mesto za mizo, kjer je ravnokar še sam sedel. (Dalje prihodnji« Društveni koledar posel. Toda kaj to; pognala jihitovska družba privre v hišo, je drugo za drugo deloma poj kjer posede okoli javorove mi-opravku, deloma da' je imela' ze, ki se je skoraj šibila obilice Sama več prostora, katerega ji jedil, na njo nanošenih. Gostje je bilo tolikanj potreba. Naposled se ji razburjenost vendar Nekoliko poleže in Martinaška prične razvijati svoje umetno poslovanje. Najprvo, česar se je lotila, je bilo, da je nabila po-tfebno število jajc, zamesila testo in zaklala nekaj kokoši, katerih je pri Pengarjevih ni oikdar manjkalo. Dekle, ki so se polagoma vračale, so Ji morale ^ed tem brisati ražnje, pristavljati krope, posodo, žlice, nože vilice pripravljati in snažiti ter končno pogrniti veliko javo-^ovo mizo. Vse je šlo kakor po iiitki. so jedva dobro jeli večerjati, ko se zopet odpro duri in menih stoji med njimi. Bil je mož velike postave v dolgi črni halji. Ko ugleda stari Pengar, pobožen mož, meniha med durmi stoječega, mu hiti od mize nasproti, v rokah menca je zeleno kapico, ki jo je navadno imel doma, ter ga-^vpraša, česa da želi stari mož. Menih prosi prenočišča. Pengarju se je zdela velika čast in zasluga pred Bogom samim, služabniku božjemu po svoji moči postreči in podvori-ti. Jako rad mu torej obljubi prenočišče, med tem ko je me- 21. septembra, sobota. — Carni-ola Hive 498 The Maccabees. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. septembra, nedelja. — Zen-ski odsek SDD—ples za v pomoč Primorcem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. septembra, sobota. — Društvo "Spartans" št. 576 SNPJ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. septembra, nedelja. — Moš- j ki klub cerkve sv. Pavla. — Ples v avditoriju SND. 29. septembra, nedelja. — Odbor za postavitev spomenika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 5. oktobra, sobota. — Društvo "Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. oktobra, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek št. 1 ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 6. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 50. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. oktobra, petek. — Ples United American Slovene Youth of Cleveland v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota. — Cerkniško jezero SDZ—ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 13. oktobra, nedelja. — Federacija SNPJ pevski krožki, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 13. oktobra, nedelja. — Washington ZSZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. oktobra, sobota. — Honor Guards SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — Miss Bernice Novak, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — 10-let-nica krožka štev. 3 Progresivnih Slovenk — igra in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 20. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v Slovenskem delavskem do-nu na Waterloo Rd. 26. oktobra, sobota — Betsy Ross AFU — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 The Maccabees Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Highway, ples v avditoriju Slov. nar. doma. 2. novembra, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ, Ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Collin, wood Hive T. M. — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 10. novembra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Slovan" v S. D. Domu, ob 3. uri popoldne. 9. novembra, sobota. — Društvo Slovenec št. 1. SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja. — Koncert zbor "Planina" v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. 10. novembra, nedelja. — Slovenska narodna čitalnica. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja — V Boj SNPJ — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 16. novembra 1946, sobota. ■— Carnival ples društva Slovenski dom št. 6 SDZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16. novembra, sobota. — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. novembra, nedelja. — Blaue Donau. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave. nji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 22. decembra, nedelja. — Slov. Šola SND. Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. decembra, nedelja. — Ples v pomoč stari domovini v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 25. decembra, sreda. — Socialistični klub — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 28. decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets Team. Ples 27. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar". Igra , v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ^ 27. oktobra, nedelja. — 30-let-nica društva "^pavski raj", št. 312 SNPJ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27. oktobra nedelja—Waterloo Camp WOW — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 1. novembra, petek. — State em 181 LOCAL lEALTH AND WELFARE AGENCIES KELT ON TOUB SUPPOBT Dekle dobi dobro službo kot prodajalka v Grdina Shoppe, za polni čas. Zglasite se na 6111 St. Clair Ave. Dekle dobi delo za opravljati hišna opravila, delni ali polni čas. — Vpraša se na 478 E. 152 St. Farma naprodaj Proda se farma, obsegajoča 90 akrov, 9 milj vzhodno od Painesville. 10 akrov je jabolk. Dobro poslopje. Cena $8,500. , JOHN FALIAT, 122 Chestnut v avditoriju Slovenskega na- _ painesville, O. rodnega doma na St. Clair Avenue. 29. decembra, nedelja. — Klub slovenskih žena—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 31. decembra, torek. — Silvestrov ples pevskega zbora "Jadran" v obeh dvoranah Slo- Proda se še novo kuhinjsko peč Grand izdelka, in Heatrola peč za gretje na premog. Cena zmerna. Zgla-siti se je na 1279 E. 55 St., zgoraj. KADAR RABITE zobozdravniŠko oskrbo POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen. PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. ▼ poilopju Noith American bank# VHOD NA STRANI E. 62 ST. Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 He's depending on^ EARN YOUR RED FEATHER BY A GENEROUS GIFT Of 29"! UNITED ^ APPEAL TWO AMERICANS IN FRANCE . . . Seeking the peace and quiet of the French countryside on a Sunday, away from the heated peace conference at the Luxembourg palace in Paris, U. S. Secretary of State James F. Byrnes and the American ambassador to France, Jefferson Caffery, found themselves in the village of Joy-En-Josas. Calfery (left) and Byrnes (right) are shown with Leon Blum, former French premier, and his grandchild. TENSENESS IN TRIESTE . . . The politically tense situation in Trieste, bone of contention between Italians and Yugoslavs, snapped when a hand grenade explosion put a period to pro-Italy demonstration protesting international administration of the disputed zone. Ten persons were wounded in the explosion. The photograph was snapped at the height of the turmoil, as a policeman tried to subdu« one of the demonstrators. 17. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 23. novembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Ples v avditoriju slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. novembra, nedelja. — Priredba podružnice štev. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 24. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" — koncert • in ples v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 27. novembra, sreda. — Društvo "Ilirska vila" št. 173 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra, nedelja — Schwa-bisher pevsko društvo. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra (Zahvalni dan). četrtek. — Pevski zbor "Zarja" Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. novembra, sobota, — Društvo "Jutranja zvezda" št. 37 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave. • 30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ obhaja 25-letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 1. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 7. decembra, sobota — Croatian Pioneers CFU. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. decembra, nedelja, — Pro-sivne Slovenke krožek št. 1 ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd, 14, decembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566. Ples v avditoriju '.Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. The EMBASSY Bar 300 W. Center St., Anaheim, Calif. In the Heart of the Orange-Raising Country 28 Miles From Los Angeles on Route 101 * « « Cocktails - Beer - Liquors Food * » * ALL FRIENDS AND VISITORS CORDIALLY INVITED Owned and Operated by: Sitter and Chas. Lusin, Former Clevelanders ZAVAROVALNINO proti % ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. < Pokličite: 'ENdicott07l8 * X I DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 16. septembra, 1946. PISMA IZ STAREGA KRAJA Še več luči na cerkvene kroge v Sloveniji Mrs. Ana Butkovič, 1049 E. 71 St., Cleveland, O., je prejela pismo od svoje nečakinje iz Les-kovca pri Krškem. V pismu je jasno opisano sedanje stanje v Krškem okraju glede vere in agrarne reforme, radi katere nekateri vzdigajo tolikšen krik. Sedaj se razume, da belogardi-stični tisk ne brani vere, ker ni v nobeni nevarnosti, pač pa se gre za vse nekaj drugega. Pismo se glasi: "Leskovec pri Krškem, 6. avgusta 1946. "Draga teta! "Vaše pismo prejela, za katerega Vam prisrčna hvala. Prosite, da Vam malo opišem razmere tukaj pri nas. Predvsem Vam povem, da tukaj ni tako, kakor Vam tam lažejo s krvjo umazane "izbeglice"! To so take vrste ljudje, ki so cela štiri leta delali z okupatorjem in huj-skali brata proti bratu ter se z naslado kopali v krvi lastnega naroda. Zdi se mi, da je njim še premalo krvi. "Kar se tiče vere, je sedaj res ločena cerkev od države. To se pravi; nihče Vam ničesar ne brani, nihče vem ničesar ne vsiljuje. Kakor pravi moj oče, je v Ameriki ravno tako. Verouk v šolah ni zabranjen, poroke so obvezne civilne, cerkvene niso zabranjene; krsti, pogrebi so po starem običaju. Poštenih duhovnikov tudi ne preganjajo. "Prosim Vas teta, ali ste Vi to kdaj odobravali, da je bil duhovnik politik ? Mislim, da ne, in to je prav! In še to: kdo je bil pri nas najbolj bogat? Fa-rovška posestva so bila največja. Čemu? Cferavno so jim nekaj vzeli, ima župnišče še dosti. Tako na primer leskovSko župnišče še Ima: travnik pod Ženerco, travnik doma in vse polje doma do Lavrinška, tudi gozd doma. Ali ni to dovolj? Mi tudi živimo, pa imamo dva otroka in razen hiše ničesar. "Tukaj v Leskovcu ni prišlo pod "agrarno reformo", drugo kot farovško, Stovičkovo, ker on živi v Ljubljani v svoji hiši v penziji kot "ne kmet". Posestvo pa je dobil sin Mile, 15 hektar jev, kar je več bodo dobili drugi ljudje. Potem pa Mavsarje-vo, to je bilo enega Nemca, ki je zaplenjeno in bo nekomu dodeljeno. Mavsar je umrl v la-gru, sina Tineta so pa ubili v Trbovljah. Bil je grd nemčur. "Res je, teta, da so malo po-tipali tiste velebogataše, ki so tako sijajno živeli na račun malega človeka. Vendar pa jaz v tem ne vidim še nobenega slabega dejanja. Tukaj sesedaj ustanavljajo razne zadruge, tako obrtne zadruge, trgovske zadruge, gospodarske zadruge, obno-vitnene zadruge itd. Tudi v tem ne vidim nič slabega. Pri vsem tem sem dobila vtis, da imajo naši državniki velike in lepe načrte. "V Krškem tudi ni več La-zarinija, Gregorčičevega, so jih odpeljali, ker so se priznali za Nemce, enako Ingelsbergerja. Trgovina je sedaj zadružna. La-zarinijevo so razdelili. Tukaj na Vidmu je velika tovarna "celuloze" za papir, katere bivši lastnik je bil Bonač iz Ljubljane, tudi okupatorju naklonjen. Lastnik tovarne je sedaj država. "še to: v Savinjski dolini, tam sem namreč preje bila, cela savinjska dolina, nepregledni gozdovi, kaj mislite, čigava last je to bila? — Ljubljanske škofije! Zakaj? Sedaj je državno. Ali ni to prav? Je na vsak način. Tu Vam omenjam samo par primerov. To se godi pri nas po vsej državi in radi tega se vzdiga toliko prahu. Tako sedaj ne pustijo vsega enemu. Na primer da je nekdo trgovec in ima pri tem še večje posestvo. Oboje hkrati ne more biti. Ali naj bo trgovec ali pa kmet. "V tem naj navedem par primerov. Valičič v Leskovcu je sedaj kmet, noče biti trgovec, enako Ivanuš v Krškem. Tukaj pri nas so vse cene strogo določene že od ministrstva, je povsod enako. Prestopek se občutno kaznuje. Sicer so pa cene še precej visoke. "Kruha sedaj ne bo treba stradati, kot izgleda. Mesa se dobi za osebo 40'dkg na mesec; masti 20 dkg, sladkorja 15 dkg, soli pol kilograma, mila 15 dkg. Moke se dobi 9 kg na osebo na mesec. Kajne, to so zelo majhni obroki na mesec, vendar pa, da je vsaj toliko. Bilo bi sedaj lahko že mnogo boljše, pa je bila huda suša in neobdelano in ne-obsejano polje. Država je dala v te kraje zasejati pšenico, ječmen, riž, koruzo, fižol in krompir, seveda proti plačilu. Radi suše mnogi ne bodo dobili niti semena nazaj, ker tudi letos je suša, celo ,še hujša kot lani. Ubogi ljudje se mi smilijo. Koliko truda 80 vložili v to zapuščeno zemljo in zopet nK. Krompirja ne bo prihodnja leto niti ne zd seme,: so ga popolnonja .uničili črvi in to po vsej Sloveniji. "Dekan Kurent že ni 9 let, v Leskovcu, jet zopet v Krškem. Tukaj pa imamo mladega župnika. Kurent je bil za časa okupacije v Zagrebu. Teta,, tisti "Ameriški Domovini" pa zakri-čite na ves glas, da laže. Saj lažejo vsi tisti izdajalski zločinci, ki obrekujejo rodno domovino. Naše oblasti delajo zelo dobro in pravično. Mnogo se gradi, tako železniške proge, mostovi, bolnišnice in drugo. Da so pa tukaj razrušeni domovi in je siromaštvo, pa ni kriva naša država, paš pa okupator. Vas prisrčno pozdravljamo, "M. Fekonja" % človečaniki namen, za otroiko bolnico v SIoveniH, lahko oddaste vai namenjeni delež tudi v uradu "Enako-praTnoili." FAT50*** 'V BUT I CANT GIVE VOU A LIGHT UNTIL 1 TAKE THIS USED FAT TO THE BUTCHER / Sperber Radio Company Plošče in električni predmeti — igrače — novelitete 18633 ST. CLAIR AVENUE — CLEVELAND 10. OHIO Imamo vsakovrstne slovenske in druge popularne plošče. IVanho« 3246 VARANO'S RECORD SHOPPE GLAVNI STAN ZA SLOVENSKE PLO&ČE OD FRANKIE VANKOVIČA, ERNIE BENEDICT, KUSAR TRIO, HOYER TRIO IN JOSEPHINE LAUSCHE 15223 ST. CLAIR AVENUE — GL 0840 nasproti Collinwood High šole Odprto ob večerih do 9. ure. Na vinarski in sadjarski šoli Mariboru dorašča nov rod vzornih gospodarjev (Nadaljevanje z 2. strani) Na priključeni parceli rigola-jo. Nekako v pedesetih letih se zemlja v vinogradu izčrpa; potreba je globoko prerahljanje vsaj do enega metra; važno je, da zgornji sloj, ki je poln zraka in bakterij in najbogatejši na humusu, pride v globino, v kateri se razvijajo korenine, mrtva zemlja iz globine enega metra pa mora na vrh. Na to zrigolano zemljo spomladi zasadijo cep-Ijenke. Rigolanje je najtežje delo v vinogradu. V kratkem bodo začeli s poizkusi razstreljevanja zemlje. Upajo, da bo s tem delo neprimerno olajšano. Na teh zrigola-nih parcelah bodo delali poizkuse z rensko graševino in bouvi-erjevo ranino. Stroji naj olajšajo delo Poseben poskusni vinograd so osnovali v Grajskem logu, kjer bodo vzgajali teto po Moserje-vem načinu; to bo prineslo pre-okret v naše vinogradništvo. Do sedaj smo bili mnenja, da uspeva pri nas samo trsje nizke vzgoje, tukaj ga pa potegnejo v višino 1.70 do 2 metra z žičnimi podporami in sicer tako, da se vrsti trsje zasajeno na terasah, ki so druga od druge po tri metre. Trikrat manj trsja je potreba za taksen nasad, trikrat manj dela in vendar znaša pridelek na en hektar 100 do 150 hektolitrov v razmerju do 20 hektolitrov pri obdelavi na stari način. Važno je to, da pri tem ne trpi kvaliteta, nasprotno, visoka prosta lega varuje grozdje pred peronosporo in gnilobo. Zavod ima svojo lastno trsni-co in matičnjak, kjer vzgajajo amefikansko trto kot podlago za cepljenje. Iz enega trsa izre-žejo potem domače žlahtne vrste in vzgajajo v trsnici. Praktično mi pokažejo način suhega cep-Ijenjfk Radi uničenja trsnic in matičpj^kov po okupatorju vla-4a pri nag veliko pomanjkanje trsnega materiala. Letno bo potrebno za obnovo mariborskega okraja 10 milijonov trsov. Tri četrtine hektara matičnjaka so v okviru tekmovanja razširili še za en hektar. Pri suhem cepljenju podlago in cepič prirežejo tako, da ju lahko staknejo, te potem vlagajo v zabojčke, kjer z vlagA in dvignjeno temperaturo pospešijo pretakanje sokov. Te cepljen-ke gredo potem v trsnico in po dveh letih so godne za presaditev v vinograd. Pri trgatvi v jeseni tehtajo grozdje posameznih trsov z ozi-rom na selekcijo, ki jo izvajajo, prav tako z refraktometrom merijo količino sladkorja, pridelkov posameznih trsov. Na ta način skušajo ugotoviti, katero trsje je najrodnejše in ima najboljše grozdje; 150 različnih vrst vinske trte se nahaja v teh vinogradih. Trgatve se vrše v treh etapah, dve predtrgatvi in glavna, vedno trgajo ^ samo dozorelo grozdje in strogo ločijo zdravo od onega, ki je načeto od gnilobe. Povečanje pridelka od 20 do 100 hektolitrov Poleg vinarstva posvečajo največjo pažnjo sadjarstvu. Sa-donosnikov je nekako 60 hektarov, nasadi so precej mešani, deloma starejši, a v prav dobrem stanju in bo letošnja letina prinesla verjetno 10 do 15 vagonov sadja. Sadne nasade uporablja predvsem za svoja raziskovanja Sadjarski raizskovalni zavod. Na polju proti Kamnici je drevesnica. Po posameznih nasadih so razporejene jablane, hruške, slive itd. po plemenih in %rtah. Kakor pri vzgoji trsja, tako pri vzgoji dreves sodelujejo gojenci in izvršujejo okulacije. Tudi drevesnico so letos povečali, vsadili so male angleške podlage, ki jih morajo zdaj zaradi suše dnevno zalivati. Iz te drevesnice je šlo letos spomladi nad 10,000 mladik med privatnike. Na tri hektare obsegajoči plantaži pritlikavcev vršijo poskuse z New-Times-metodo. Tudi na breskovem in mare-ličnem nasadu vrši Sadjarski znanstveni zavod fenološka opazovanja—razvoj drevesnega or-ganzima z ozirom na okolico, rast posameznega drevja, število plodov posameznih veja in težo teh plodov. Mičurinov nasad—edini na Balkanu ■ Ponos zavoda pa je Mičurinov nasad, ki je na vsem Balkanu edini te vrste. Vse glavne miču-rinske sorte so tu zastopane in služijo sadjarskemu znanstveniku kot izhodiščni material za križanje z domačimi vrstami. Cvet drevesa oplodiš z vrsto, ki je zaželjena, zavaruješ z majhno papirno vrečico in tako so ta drevesa polna takih malih vrečic. Naši sadovnjaki leže v kaj fazličnih višinskih legah in radi pozebajo; gre za to, da Mičuri-nove proti pozebi odporne sorte križamo z našimi žlahtnimi. I Pod nasadi dreves opazim ste-I klene lijakfe. S temi vrše poiz-kušnje izpiranja bakra s poškropi jenjega drevesa; na ta na-! čin ugotovijo, koliko časa različne koncentracije škropiva vplivajo na drevo. Precejšen del sadovnjaka, ki je bil okužen, so letos iztrebili; pri tem so uporabili eksploziv in z razstreljevanjem se jim je posrečilo, da so za izkopavanje 40-letne jablane, za katero bi potrebovali deset delovnih ur, porabili osem minut. Med nasadi leži pod zemljo sadno skladišče, v katerem gre osem vagonov sadja. Ventilacijske naprave uravnavajo temperaturo in vlago. Sadje vlože v zabojčke tako, da ima zrak od vseh strni dostop. Tudi vrtnarstvo goje intenzivno in nanovo bodo posadili tri hektare iztrebljenega sadovnjaka. V pogledu produkcije in zalaganja trga so sedaj vse državne in zadružne ustanove povezane med seboj tako, da si razdelijo gojenje posameznih kultur. Gojili bodo načrtno zelenjavna semena in bo v to svrho letošnjo pomlad zasajenega en hektar s paradižniki in papriko. Iz večjega števila toplih gred so dobivali zgodnjo zelenjavo. Nasproti sadnemu skladišču je kultura jagod, malin, kosmulj in ribeza. Zasilno urejena klet na priključenem posestvu lahko sprejme ves enoletni pridelek. Vodijo vinsko biblioteko in razpolagajo s celotnim inventarjem za kle-tarjenje. Ob steni se vrste sodi razporejeni po številkah. V posebno parafiniranih sodih hranijo žganje. Tudi pri kletar jen ju gojenci praktično sodelujejo. V nekaj dneh bo celotno vino vste-kleničeno. Na razpolago je že 10,000 butelik. Lanska krasna jesen je omogočila izbor suhih jagod, pri katerih sta se koncentrirala sladkor in plemenita plesnoba in moslovec, ki so ga iztisnili iz teh jagod, je imel kot mošt 33% sladkorja; sedaj je odlično dezertno vino. Vinarska šola vrši zdravljenje bolnih vin in daje okoličanom nasvete ter sama vrši vinske preizkušnje. Umna živinoreja V svetlem hlevu se vrsy na eni strani marijadvorsko in na drugi simendolsko govedo. Stremijo za tem, da povečajo stalež zadnjega, ker je okoliš simen-dolski. Uspehi skrbnega gojenja se kažejo v tem, da da na primer krava "Minka" dnevno povprečno 20 litrov mleka. Po uredbi bi morala šola oddajati 2,000 litrov mesečno. Toda med prvomajskim tekmovanjem so oddali Prodajalka v pekariji; unijska plača, za pe-karijo na 12422 Madison Ave. Zglasiti se je pri LAKEWOOD BAKERY, inn Detroit Ave. Naprodaj je peč na ^premog za gretje in za kuho. Je kot nova in po zmerni ceni. Poizve se na S8If E. 160 St. boncha Refrigeration Service Commercial and Domestic Call HE 4149 1,200 litrov več, kakor je bilo predvideno. Gojenci imajo v hlevu dežurno službo, dva dnevno, ki se vsak teden menjata. Vodijo točen pregled uspevanja živine, vse živina je redovniška, kar je važno z ozirom na selekcijo kot mlečno govedo. V posebnem oddelku so telički in svinje; v kratkem bo živina preseljena v Račji dvor, kjer bodo načrtno zgradili nove živinorejske objekte, na mestu dosedanjih poslopij pa bo zgrajena nova klet. Ob Kamniškem drevoredu se vrste polja; nad pet hektarov je samo ozimne pšenice. Vse je bilo obdelano s traktorjem; z ozirom na letošnji setveni načrt so posejali izredno mnogo žitaric in oljaric, med drugim pol hektara lanu, en hektar ozimne oljne re-pice in pol hektara sončnic. Na Račjem dvoru, ki leži blizu Kamnice, gradijo svinjak. Tam je tudi kolarnica, mehanična delavnica in strojna postaja. V strojni lopi so razvrščeni motorni plugi za obdelavo vinogradov. Za obdelovanje so potrebni trije različni plugi, eden za spomladansko kop, drugi za uničevanje plevela in površinsko zrahljanje zemlje, tretji kot osipalnik Tu sta dva traktorja z dvobrazdni-mi plugi, trije sejalni stroji, motorna škropilnica itd. Z upravljanjem vseh teh strojev se seznanjajo gojenci zavoda. ' Na šoli je še čebelnjak in me-tereološka postaja vrši vremensko obveščevalno službo, ugotavlja nevarnost infekcije vinogradov po peronospori in najprimernejši čas za škropljenje, kajti tu igrajo vremenske ne-prilike odločilno vlogo. Tako vinarska in sadjarska šola ne obnavlja samo tradicije preteklosti, temveč se zaveda nalog, ki jo. čakajo po obnovi. Vzgaja ljudi, ki bodo zmožni to obnovo v celoti izvesti in proizvaja za to obnovo tudi potrebni material. Ljudska oblast kaže za to'delo polno razumevanje in ga podpira. WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah. DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ! Boljša postrežba in boljše delo. Fomez in dimnik sčiščen po "vacuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta ^ F Air mount 6516 v okolici E. 165 St. Oglejte si to dvo-družinsko štiri sobe in kopalnica spodaj; studio suite in kopalnica na drugem nadstropju. Najemnina spo daj $40. Velika lota, dve garaži. Cena $10,000. PORATH REALTY HA 5777—10522 SUPERIOR AVE—KE 8064 Mr. Pausic Mi govorimo slovensko EX-NAZI ENLISTS . . . Renato Caravelli, 19, shovm at Philadel-phla where he enlisted fonr weeks after returning from Germany where he fought for his Nazi enemies throughout the war— against liis will. CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS G I LOANS • PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES Monthly Reduction Loans APPLY AT St. Clair Savings & Loan Co. 6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670 y blag spomlit ob drugi obletnici prerane našega ljubljenega soproga« očeta, sina in brata V blag spomin druge obletnice smrti nepozabl j enega sina in brata Pfc. Laddie Kaucic kije ostavil svoje mlado, nadebudno življenje na bojnem polju dne 16. septembra 1944 Truplo Tvoje v tuji zemlji počiva, prej gost, bolj redek naš je broj, v deželo solnčno nad zvezdami, si odšel od nas za vedno. Težko smo od Tebe se ločili, izguba Tvoja pustila srca je otožna, ki so tako iskreno Te ljubila. Počivaj v miru—snivaj sladko! Žalujoči ostali: John in Mary Kaučič, starši Valeria, poročena Debelak, Marian in Dolores, sestre Cleveland, O., 16. sept. 1946. Sgt. John Bergant 1920 — 1944 g ki je izgubil svoje življenj® ® bojnem polju v Franciji' dne 16. sept. 1944 Težko smo se ločili od Tebe« ko odhajal si v službo domO" vine, . nadejajoč se, da se kinO zdrav povrneš, ko kruta usoda je drugoc odločila, in na bojnem polju Ti je vzel življenje! Britko smo zajokali ob vesti« da _ , Tebe, naš preljubljeni, ni ve med živimi. Dve leii je že poteklo, ko žalujemo za Teboj, a spomin na Te ostane ziv ' naših srcih za vedno! Žalujoči ostali: John in Frances Bergant« starši Steve, Andrew, Albert Joseph, bratje ^ Marian in Frances, sestri Mary, soproga; Shirley« hčerka Cleveland, Ohio, 16. sept. 1946. Ifl AUGUST KOLLANDER V SloVj Nar. Domu, 6419 St. Clair Ave. • POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošli j a-tev je jamčena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj. • Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi. AUTOMATICS izurjeni set-up operatorji ' za davenporte Visoka plača od ure RAUSCH NUT MFG. CO. 869 E. 140 St._____ POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte v čistem, prijetnei^ ozračju. Morate biti vešči angleščio^- Samo čedne, snažne in žene v starosti 20 do 35 se naj priglasijo. Plača $29 za 40 ur dela-Dobi se obede in unifor^^®' Zglasite se pri THE OHIO BELL TELEPHONE CO- Soba 901 700 Prospect Ave.