Poglavje o resnosti. (Reforma učiteljske izobrazbe.) Potom našili želj vstvarjmno odnose do predmetov naših želja, k temu. kar nas najbolj napolnjuje, po čemer hrepenimo z vsem OKnjem svojega srca, in izpolnjenje naših želja stoji v razmerju do jakosti in vztrajnosti našesa hrepenjenja in našega pametnega prizadevanja, to hrepenjcnje uresničiti. Swett Marden, (nemški prevod: »Die KrfiilhinK der Wiinsche, str. 18.) Članek, objavljen v »Učit. Tovarisu« »Bodimo resni«, tega napisa ni zasiužil. Smešenje je klavern načiii boja uanram resnim možem. Braniti koira, bi bi!o odveč. Ce Dosesam v debato. storim to prvič ker želim povedati, da ie v interesu stvari. če pridobi naš list sotrudnike. ki hodijo do neizliojenih ootih in mislijo svcje misli. saj takih idealistov. ki bi se v sedanjem času potdabljali v razne aktualne nrobleme. ni preveč. drutrič nk ker sem član društva. ki si ie osvoiilo težnje. ki iih -zagovarja tovariš R. M. irjede učiteiiske izobrazbe. in v marsikaterein oziru tudi nazore l-r. Žcreča. Prav malo iinam sinisia za teorijo ui teoretična razelabljania in vse moje delo teži v praktično smer. a eno ie kar nas praktike, ako smo pravi vztr.ojitelji. druži s teoretiki-idealisti prave^a kova: brez idealov ne moremo živeti. zavest moramo itneti. dn vse naše delo stoii v službi viš- ic^a vziro.jneir,a in življenskeira sniotra. Zato spoznavamo veliki pomen unih duševnih deiavcev ki nas učiio spoznavati in ura\navati odnose našetra praktieneiia dela iii štreinlienia do naših velikili idcalov in ciljev. Vsakdo ki si stavi kak velik cilj in ira z vztrainostio in vnemo zasledu.ie ter ima poinim. da za izredne cilje izbira tudi izredna sredstva in pota. vsak, ki natn oodaia nekai celotneira, v svoii notran;. koncepči.ii sklenjenetra. zasluži da ira poslušaino in ima nravico. naimanje to zahtevati da se ira smatra za resnesa. Pravite. kar se nam.tu poiui.ia kot novo. ni nič nove.ija. Moiroče! Sai ie menda n> lnis!i. ki bi ne bila že mišliena. a ni orijjinaliiost. ki odločuie. ainpak fflobok zamis'jl in iasnost idejne osnove. Pravite to so utopisti — a tako se ie vedno trlasilo, in vedno so bili »utopisti«. ki so jiaiodločneie utirali pot napredku. Le kdo-r za veiikim stremi., tudi nekai veliketra doseže. Kier ni velikesja cilja. n\ poleta. rii razinaha! ()d nrav.eija duševnei^a delavca zahtcvamo. da si ie kjerkoli se loti kake.ira nosameznetra vprašanja, svest n.ieffoveffa izvora in končneira cilja, ki aa zasleduje. To velja tudi za važno vprašanie reforme učiteljske izobrazbe. Znane so težnje nemšketra učiteljstva oo akademski iz- cbrazbi. Pojavile so se sporedno s kli- cem po enotni šoli in po reformi šolstva v duhu delovneira Drincipa in so se tudi utemeljevale s tesa stališča. Da -"o našle te težnie svoj odmev tudi pri nas, ki radi zaiemamo iz nemške pedajjoško ¦ litera- ture. ker ie nam najboli dostopna. ni nič čudneira. vendar samo sklicevanie na nemške reforme še ne bi zadostovalo za utemelievanie sličnih naših strernljenj. V našem društvu, v pedajioškem krožku. v odborovih seiah smo razna pereča vziroina vprašania resno premotrivali in se seve tudi nismo moirli izoeniti vprašaniu učite jske izobrazbe. Boli kot druiro se ie pri tem poudarialo. da mora baš učiteli na deželi kot predistiniran dušcvni vodia naroda biti mož obzorja, samostoinetra mišljenja in značaja. In kakorkoli smo se lotili vprašanja. vedno smo prišli do zaključka. da nelje danes iiajsigurneiša pot dotake izobrazbe skozi visoko šolo »Akademska izobrazba« torei za nas ni prazna krilatica. Svesti smo si oeromnih ovir a neoremajiliive te ovire niso. Sam sem bil sprva skeutik, a danes vidim. da v naši zahtevi ni nič utonističnesra. neizvedljivejia, in nič kaj mi ne imponira.io oni. ki omalovažujoče govore o niei. ne da bi nam o^d svoje strani nudili kak enakovreden idea! za katereffa bi se bilo možiio osrrevati.- NaroSna vziroja in nieni cil.ii so nam bili vedno izhodišče za motrenie našejra nroblema Svesti smo si. da smo stopili z velikim orevratoin v povsem novo dobo narodne zirodovine. dobo. ki nas stavlia nred docela spremenien socialen in nolitičen položai in od nas zahteva nekai več kot povr?ne duševne Drcorientacije. Naravnost oirromne so nalo^e. ki nas čakaio in nikoli še ni bila naša odsiovoniost i>red narodoiii tako velika. kot daiies. ko smo svobodni soirraditelji narodneira šolstva in vzsrojstva. Vemo da z maleiikostnimi sredstvi ne bomo velikim nalo.ir:un nikdar kos. Cili uravnava DOta, ne obratno! Cilj Da nam ie vd k, cilj natn »e veličina in moč naroda kot izraz njeeovega duševneea edinstva, socialneea zdravja, moralne in duhovne obnove. In uverjeni smo. da ie vzeoia tisto. kar nas more rešiti iz sedanie mizerije; ne vziroja ki se ome.iuje le na šolo, ampak vzjjoja, ki zaiema ves narod. v kolikor ie dostopen vzffoini-m vplivom. Zares klaverni učitelii bi bili, ako ne bi imeli vere v moč in spas vz.ic»ie-. one rešilne^vere. ki so jo imeli vsi veliki vodite'.ii m vzircjitelji narodov ki ji ie dal Fichte izraza v besedah: »Upam, mogoče ie, da sameea sebe varam. ampak ker moram le rad teea upania še živeti. no morem prenehati v tem noanju upam da nckai svoiih rojakov prepričam in i h spravini do spoznania da ie edino vzgoia ono, kar nas more rešiti od vsega zla, ki nas tlač (Reden an d'e deutsche Nation). V središču narodne vzgoie pa stoji učitelj; on ie nositeli naših vzgojnih dealov. njih aPostol med narodom. Za to vzvišeno nalogo rabimo drug, vse drugače usposobljen učitclisk rod. Predvsem nam ie treba trdnih. resnih značajev. zmožnih navdušenja in žrtev. vestnih delavcev z razvitim soc;alnim čutom; za vodilno osebnost. za osebnost. kj se nai uveliavi v interesu stvari. ki i h služi, ie treba še več. ie treba širokega pogleda v duševni svet. snoznania socialnih ;n goSDodarskih ootreb naroda niegove zgodovine in folklcre. Kdor druge izobrazuje. mora biti sam izobražen. predvsem srčno. a nele srčno. tudi duševno 'n gosoodarsko-politično. Zasnujte nam izobraževališče. ki vztreza tei nalog in klic do univerzi utihne. Mi si od visokošolskega študija ne obetamo samo boljše znaiistvene izobrazbe ampak smo uverieni da akademsko življenie kot tako že tnočno vpliva Ha duševno zorevanie in samostoinost značaia In to potrebuietno. Povprečen abiturient učitel.jisča je danes povsem nesamostojcn. nedozorel človek. — Venomer in venotner slišimo nritožbe, da učiteljstvo ne izvršuie svoie kulturne misi.i^, kakor bi bilo želeti. Vsem obtožiteljem bi klical v spomin znane Goethejeve besede: »Ihr fiihrt ins Leben ihn hinein, ihr lasst deu Armen schuldiir \verden. dajin iiberlasst ihr ihn der Pein.« ()d vseh novih izdai sedanjega uči reljišča ki nam iih razni reformator.ji uo-nu.ia.jo. si ničesar ne obetajo. Treba je da iinamo pogum in z odločnostjo zahtcvamo. kar smatramo za dobro. Onrezneži in nersrači izvršujeio tudi svoi potreben nosel, pa boli nam ie treba odlocnih mož. ki se ne ustrašijo nobenih zaprek če imaio pred sabo velik cilj. Nič ni nedoseeliivo. !e vere ie treba in vztrainosti Ako ie res noizotribno. da se tudi pri šolstvu štedi. se bo pač moralo drutrcd štediti. ne nri izobrazbi učiteljstva. Velika stvar zahteva naravno tudi velike žrtve. V sleherni vasi nioža, celega moža z globokim razumevaniem narodovih življenskih uotreb in prilik. sposobnctra voditi in svetovati — ali ne bi bil učinek osrromen ali ie v ta namen katerakoii žrtev prevelika! Mi imamo svoj ideal o bodoči učiteljski izobrazbi in dokler nam drugega, boljšeira ne poka/.ete. ad teira ne odnehamo! K-