lili ¥ d* nii’1 »vil! ubf '0&. im redf po# ]1 s° 'ili5 j Bi* M h«11* se , P«1 sto, i S0 vetiH ja*1} itelj itfOf Naslov — Addre** NOV A DOBA <5117 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio (Tel. IIEnderson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CaTHOLIC UNION Bratstvo, poštenost fn nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed-isote more isto obdržati na častni višini. lred as Second Class Matter April 15th. 1926, at The Post Office st Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Kate of Postage, Provided for in Section 1X03, Act of October 3d. 1917. Authorized March 15th, 1925. ŠTEV. 2 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JANUARY 10TH 1934 — SREDA, 10. JANUARJA 1934 VOL. X. — LETNIK X. M IN DRUGE VESTI Ntak Co sv°iesa ol> $Kl° pros^av^° društvo št. ^ v Indianapolisu. Ind., z 'belico, katero priredi 1* 1 O • • i januarja v šolski • Društvo vabi Jugoslo-J^kajŠnega okrožja k 11 Posetu. .<4 25-letnice društva v St. Louisu, Mo., ^pii'3ila 11' februarja. Dru-1,1 za Priliko pri- ? programom. Ulns »tv 2‘ Se.ia Zveze JSKJ dru-^ i fc0 '.Ž^Padno Pennsylvanijo J 64rja fila v nedeljo 28. ja-^'P^Mne v Slovenskem pfttsburghu, Pa. * ^ h I ; .ce” miv» igro “Davek na ■< .pl* vxPriz°ri društvo št. 166 u':ci *tcr ;> n(^;iiia])olisu, Ind., na tniio'' ‘lio,:. .^narja. Prireditev K ' "sila , s. N. Domu. l * „ je* ^»avnj . po')111 ,en ju,)i,e> slavi s°- i\T5 jj. ragovan, tajnik dru- ’ ® JSKJ v Soudanu. ■. I b0 a krošnji januarski b> ?tvCTč prevzel posle os Xigaf^ Himstva že šest-W*c’ S tem nenavad- pV LSli0Tn, je ZVeZal1 Še drU* jfiii1 »in - ’ ('a Je v vsem tem Sp;Casu Postal od društ-eje samo enkrat. poškodbe je dne 2. ja-0 Pri delu v premo-rojak Frank Au-11 društva št. 33 J. S. ^siitru, Pa. Plast ka- Se .ie sesula nanj, mu ga 6n° r°k° *n eno ^°" 0(Jov,. tl'di drugače precej i;t Zdravi se v Co-v Wilkinsbur- •Čtlj ^ * It(>!' “^ovenske Narod-Ss ki ima svoje pro-, J: v p, - ^omu na St. Clair ^S>andu, o.; se je fiii’ii!%7 7‘ •ianuarJa- Za j,01': j bil izvoljen sledeči Dikar, predseduj j*- Medvešek, podpred-^ar]!!S Mary Križmančič, Iftjjf :.v^ouis Dular, po-' in zapisnikar; finančni tajnik; ' C?' w- Candon in ančič, nadzorniki. »Stn . * ^ iti frvatskega pevskega »V v amburaškega zbora J v Ho i j0rainu, O., se bo jo 14- januarja v 0t4inu X()rani na Pearl Ave. OSt. * ' j ^ette” ^ S ^ “Pittsburgh \-J z dne 4. januar- c'a'-iše poročilo o A'!r°čevalca s pisate-Jhi.Sjge Sčem> avtorjem ‘S h Native’s Re- založbi Harper °rku in Londonu S; Je J’111, februarja. V po-V ^°Uisf n*mivo opisan in-He^ a. ^Mamiča pri jugo-,k ralju Aleksandru. % Cl* ■ Ur°dna Čitalnica, ^V^rer!" Ave’’ cleveland, K) so ? Zahval.juje društ- N ^ H Cii,Gf V zadnjem času %, ^isho,8, n° članarino ozi-% <3 kat*re jim se-^ orn°gočajo. Do- 1V »ledSVa poslala S- N- ^Pevke: y bi orej-št-5 snpj’ iw° ^arniola Tent '^<^ccabees, S12.00; a,ie n Slovenke, št. a strani) PORABA PROSTEGA ČASA iti* idi ilo v v i |0 i 'rt sir (!!■ (in) v*. I A RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA ZVEZNI KONGRES se je se-šsl k rednemu zasedanju dne 3. januarja in predsednik Roosevelt je pred zbranimi narodnimi zastopniki obeh zbornic osebno prečital svojo poslanico. V tej poslanici je poudarjal, da je Amerika v smislu “New Deala” definitivno stopila na pot okrevanja. Povedal je, da moramo iti naprej in ne nazaj in da je treba pomesti s starimi idejami, ki ne odgovarjajo izpremenje-nim razmeram. Predsednik priznava v poslanici, da je v ustroju, ki je bil zgrajen v naglici, mnogo pomanjkljivosti, toda je prepričan, da je s tem dana trajna podlaga moderni industrijalni družbi bodočnosti. Glede bank, ki so bile odprte po bančnem prazniku, izjavlja, da so v zdravem stanju. Glede zmrznjenih prihrankov v Vaznih bankah se vlada trudi, da pridejo čimprej in kar mogoče neprikrajšari v roke vložnikov. Predsednik priznava, da vlada leze v dolgove vsled nujnih akcij, ki jih je podvzela za zmanjšanje brezposelnosti, toda upa, da se bo položaj v bližnji bodočnosti izboljšal in da bo vlada izhajala z rednimi dohodki: Predsednik je ostro udaril po bogatinih, ki se- potom legalnih trikov i z o gibi j ejo plačevanju davkov, po linčarskih nasiljih, proti potrati naravnih bogastev, špekulaciji z denarjem drugih ljudi in izkoriščanju ljudskih mas. Poudaril je tudi, da mora biti otroško delo za vedno odpravljeno iz ameriških industrij. Med najvažnejše točke Roose veltove poslanice spada nedvomno poudarek, da vlada v svojih naporih za izboljšanje položaja nikakor ne misli iti nazaj na stare poti, ampak naprej po novo začrtanih potih. Skrajšani delovni čas, prinaša delavcu več prostega časa na razpolago. Tendenca je na-pram še nadaljnjemu skrajšanju delovnega časa. Zato je umna raba brezdelja postala ve-levažno socijalno vprašanje, kot še nikdar popi’ej v zgodovini. Newyorški odbor o rabi brezdelja, ki je v zvezi z National Recovery Administration. — (NRA) je nedavno imel sestanek, kjer so razni odlični vzgo-jevatelji, socijologi, socialni delavci in uredniki imeli priliko izražati svoje mnenje o rabi brezdelja. To posvetovanje, prvo svoje vrste, je prineslo na dan obilo interesantnih sugestij. Kako naj se občinstvo izobrazi na umno rabo brezdelja? Ta vrsta vzgoje je že dobila svoje ime: “leisure education.” Razvidno je bilo, da so mnenja različna. Ena točka je bila soglasno poudarjena od vseh, namreč da postane raba brezdelja eden poglavitnih socijal-nih problemov naroda in da vsak program, ki naj se razvije, mora stremeti za tem, da se življenje obogati potom raz noterih kulturnih in zabavnih interesov. Socijologi pozdravljajo večje brezdelje kot sredstvo ne le za izboljšanje življenjskega standarda, marveč tudi izboljšanje individualnega in kolektivnega mišljenja. x Za nje vzgoja za brezdelje pomenja pospeševanje boljšega državljanstva, bolj mislečih volilcev, ki bodo v stanju boljše razsojevati o današnjih socialnih in gospodarskih problemih. Na ta način bi bilo lažje premagati duševno lenobo, ki je ovira za socialni napredek. Radi tega bi sociologi radi videli, da se brezdelje rabi za razpravljanje v klubih in enake zamene naziranj v sličnih organizacijah. Današnji čas je primeren za pospeševanje “socialnega mišljenja,” kajti milijone ljudi premišlja o takih in podobnih vprašanjih, kot zakaj naj ljudje gladujejo, ko je žita v izobilju, zakaj naj zmrzujejo, ko je preveč premoga, zakaj naj bodo slabo oblečeni, ko je volne in bombaža v izobilju. A.ko sociolog izraža svoje zaupanje v brezdelje kot sredstvo za socialni napredek, vidi knjižničar v večjem brezdelju mogočen vir za kulturno obogatenje posameznika in naroda. Priložnosti, ki so sedaj na razpolago za one, “ki stradajo za kulturo in vzgojo” — muzeji, razstave, šole in knjižnice — nimajo one klijentele, ki bi jo lahko imele. Prejšnji governer Smith je nasvetoval propagando, ki naj pove občinstvu, kakšne priložnosti so mu na razpolago za umno zabavo in je priporočal rabo javnih šol in vojašnic kot središča za shajanje v prostem času. — Glavno točko pa je poudaril profesor Overstreet z New York City College, ki je rekel, da mora vsak program za umno rabo brezdelja zapopasti načelo, da ljudje sami sodelujejo na zabavah in pri prosvetnem delu aktivno in ne le kot gledal-Le tak program more pri- ZVEZNI VREMENSKI URAD Med najvažnejše federalne urade spada nedvlmno vremenski urad. Ustanovljen je bil leta 1871 kot sigrjgalni oddelek vojnega departihinta, pozneje pa je bil premeščen k poljedelskemu departmentu. V zAdnjih desetih letih se jei njegova delavnost silno razširila. Za splošno narodno gospodarstvo menda ni noben dr|ag federalni urad tako važen irj koristen. Naznanila vremenskega urada rešijo vsako let6 uničenja ali poškodovanja ogromne množine žita, sena, sad j# in zelenjave. Samo pridelovalcem oranž in citron je vremenski urad s pravočasnim naznanilom mrzlega vremena rešil za več kot 14 milijonov dolarjev sadja. V slučajih poplav rešijo poročila vremenskega urada za milijone dolarjev ■ premoženja in tudi človeška življenja. Parniki na morju in rlh Velikih jezerih so od vremenskega urada točno obveščevani 0 nevarnosti neviht in viharjev.; Velikanske važnosti so tudi podatki vremenskega urada |a letalstvo, posebno za daljše! in ponočne polete. Vremenski urad ima svoje postaje ob obrežju Atlantika, ob Pacifiku, ob Mehiškem zalivu in ob Velikih jezerih. Po vsej deželi so razdeljene druge opazovalnice, katere vodijo eksperti, pomaga pa jim tudi skoro pet tisoč prostovoljnih rekorderjev, toplote, zračnega pritiska in padavin. . Prebivalci Floride in Zapad-ne Indije so od vremenskega urada pravočasno opozorjeni na bližajoče se hurikane. Samo poročilo o bližajočim se mrzlem valu je vsestranske važnosti. Na primer, naprave za kurjenje in razsvetljavo se pripravijo za večje potrebe in zahteve. Izpostavljene vodne cevi se zavarujejo pred mrazom. Hišni posestniki izprazne-jo vodne cevi, v katerih bi mogla voda zmrzniti. V avtomobilih se voda nadomesti s tekočino, ki ne zmrzne. Z delom cementiran j a se preneha. Trgovci oglašajo predmete, ki se rabijo v mrzlem vremenu. Kupi rude, čakajoči na pošiljatev, se naložijo v trebuhe parnikov, da na prostem ne Zmrznejo. Pošiljat-ve sadja, zelenjave in drugih predmetov, katerim bi mogel mraz škodovati, se primerno zavarujejo, ustavijo ali pa pošljejo po drugi poti, ki ni mrzlemu valu izpostavljena. Dobrodelne organizacije se pripravijo za sprejem pomnoženega števila oseb, ki iščejo strehe in zavetja. Sadjarji skušajo rešiti pred slano brsteče ali zoreče sadje z zažiganjem za take slučaje pripravljenih tvarin, da sadovnjake zavije gosta odeja dima. Funkcije zveznega vremenskega urada so že danes vsestranske, toda vlada jih namerava še razširiti na nujno priporočilo Science Advisory odbora, ki ga je nedavno imenoval predsednik Roosevelt. -------o------ NEVARNI JANUAR Javne zdravstvene ustanove so ugotovile, da je januar najbolj nevaren mesec z ozirom na obolenja nosu, grla in pljuč. o----------------- — VINSKA INDUSTRIJA PREDSEDNIK ROOSEVELT je obvestil člane zveznega kongresa, da mora vlada Zedinjenih držav postaviti na trg za deset tisoč milijonov dolarjev bondov. Dve tretjini te vsote predstavlja novo posojilo, katero mora vlada imeti, da nadaljuje z bojem proti depresiji, ena tretjina omenjene vsote pa bo do 1. julija potrebna za pokritje pred tem časom zapadlih vladnih zadolžnic. MED PRVE legislativne posle sedanjega zasedanja kongresa spada določitev davka na alkoholne pijače. Zvezna blagajna nujno rabi znatnih dohodkov in od davka na opojne pijače se pričakuje nad 500 milijonov dolarjev letno. ZAKLAN1ŠKI TAJNIK William H. Woodin je resigniral in kot novi zakladniški tajnik je bil imenovan Henry Morgen-thau Jr., dosedanji prvi namestnik zakladniškega tajnika, ki je itak že zadnja dva meseca vodil te posle. Woodin je bil zadnja dva meseca na počitnicah in se je že naprej vedelo, da se ne bo vrnil v urad. POŠTNE SKRINJICE, pritrjene ob hišnih vratih, se smejo vporabljati le za listine, ki so pošiljane po pošti. Tako se glasi odlok, ki ga je izdal generalni poštar Farley. Ta odločba je zlasti naperjena proti zamašeni u poštnih skrinjic z raznimi eirkularji, ki jih privatni raz-našalci osebno raznašajo. (Dalje na 4. »tranij ci. vlačevati in vzbujati zanimanje posameznika. Drugo stran vprašanja so predložili kriminologi, ki se bojijo, da utegne biti učinek večjega brezdelja demoraliziran j e ameriške mladine, kajti dejstvo je, da je bilo 29 odsto vseh moških, ki so bili lani aretirani v mestu New Yorku, pod 18. le-(Dalje na 4. strani) Pridelovanje grozdja za napravo vina spada med najstarejše kmetijske industrije. Raziskovalci egiptovskih grobnic so našli grozdne peške v naj starejših grobiščih. Med starimi Grki je bilo pridelovanje vina že za časa Homerja stara umetnost. Celo pri raziskavanju davnih bivališč na kolih v močvirjih in jezerih Italije in Švice so našli grozdne peške, kar dokazuje, da je že prazgodovinski človek poznal grozdje in morda tudi vino. V zapiskih Leifa Ericsona, znamenitega nordijskega pomorščaka, kateremu se danes že skoro splošno priznava, da je prvi odkril ameriški kontinent, nekaj stoletij pred Kolumbom, je zabeleženo, da je novonajdeno ozemlje imenoval “Vineland,” zaradi obilice bujne vinske trte, ki se je vzpenjala po drevju. Severna Amerika ima mnogo domačih vrst vinske trte, ki so vzgojene iz divjih vrst, katere so našli beli naselniki. Glede kakovosti se vino od domačih ameriških trt ne more meriti z vini boljših evropskih vrst. Pač pa domača ameriška trta uspeva v mnogih krajih, kjer bi evropske vrste trt ne uspevale; poleg tega so domače trtne vrste tudi zelo odporne proti raznim boleznim. Nekatere teh trt so vinorejci križali z evropskimi trtami in na ta način so vzgojili raznih vrst vinske triu, ki roje gmzdje prilično dobre kakovosti in so poleg tega tudi odporne proti boleznim. V večini držav vzhoda in srednjega zapada, kjer se farmerji pečajo s pridelovanjem grozdja, pridejo v glavnem v poštev le domače ameriške ali z evropskimi vrstami nekoliko izbolj-žane trte. Za vinorejo najbolj ugodna država naše Unije je Californi-ja in najboljša ameriška vina se pridelujejo tam. Gorko in 130 večini suho podnebje je naravnost idealno za vinsko trto. Californijski vinogradniki se bavijo le s trtami evropskih vrst ali pa z raznimi podvrstami, katere so vzgojili iz prvotnih evropskih vrst. Vsa evropska vina imajo nevarne tekmece v Californiji. Američani kolonijalnih časov niso bili vinopivci. To iz vzroka, ker so oni sami ali pa njihovi predniki prišli iz severnih krajev Evrope, kjer vinska trta ne uspeva in prebivalstvo ni vajeno vina. Umevno je torej,, da se ti Američani niso mnogo menili za vino, ampak so si napravljali pivo in žganje. Le v kolonijah Špancev, Francozov, Italijanov in nekaterih Nemcev so kultivirali vinsko trto in napravljali vino. Eden prvih Ame-ičanov, ki je pospeševal vinsko ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE Nenavadno huda in zgodnja zima je sredi decembra zavladala po vsej Sloveniji. V noči od 14. do 15. decembra so bile proge območja ljubljanske železniške direkcije zelo zasnežene. V svrho očiščenja železniških prog so bile uvedene vožnje s snežnimi plugi do Postojne, Jesenic, Bistrice-Bohinjsko jezero, Kamnika, Zagreba, Karlovca, Zidanega mosta, Vrhnike in Št. Janža na Dolenjskem. Mnogi vlaki ^o imeli znatne zamude zaradi snežnih zametov. Takih hudih in zgodnjih zim je bilo v Sloveniji le pet od leta 1871 dalje. Zadnja zgodnja zima je bila v decembru leta 1914. Kakor običajno, je bila de-cemberska zima najhujša v za-padnih krajih, v predelih Bohinja, Kranjske gore, Jesenic in Tržiča. Povprečno je po Gorenjskem, Kočevskem in Notranjskem padlo od 70 do 150 centimetrov snega. Na Štajerskem ga je padlo ponekod le do 30 centimetrov; na Dolenjskem i>-a je bilo ponekod malo, drugod pa so bile^ razne vasi čisto odrezane od prometa. V ribniški dolini je padlo ze^ lo mnogo snega in snežni zameti so onemogočili vsak stik z loš-kopotoško in bloško kotlino. Od sveta so odrezane tudi vasi Dra-?a, Srednja vas in Trava in bodo tako osamljene ostale moi’da par mesecev. V ozki kočevski kotlini je padlo snega nad en meter, iz Starega loga, Koprivnika, Tople rebri, Kočevske reke in Koprivca pa so došla poročila, da je tam zapadlo snega za pol-drug meter. Cesta proti Šuša-ku je popolnoma z a m e t e n a. Okrog Delnic so sneženi zameti visoki od 3 do 4 metre. V kočevskem okrožju je nepričakovana zima prignala iz gozdov mnogo zverjadi. Kmetje se bojijo divjih svinj, ki jih je v kočevskih gozdovih mnogo, pa tudi volkov, katerih se še vedno nekaj drži v nepristopnih delih kočevskih gozdov. Ministrski svet v Beogradu je sklenil, da se vnese v državni proračun za regulacijo Savinje in njenih pritikov potrebni znesek v višini 45 odstotkov. | Vsa dela se imajo izvršiti po napravljenih načrtih v teku 10 let.' Posebne določbe o zaščiti zadružništva, denarnih zavodov in drugih gospodarskih podjetij so nedavno stopile v veljavo. Najvišja obrestna mera, ki je določena za vsako banovino posebej, ne sme znašati za posojila nad 12 in pol procenta, za vloge pa ne nad šest in pol procenta. Trgovinski minister bo vsakemu zavodu določil višino upravnih stroškov. Uredba določuje tudi novo ureditev službenih od-nošajev nameščencev. Plače in pokojnine bodo znižane. Sredina vasi. Prebivalci neke vasi blizu Karlovca so sklenili zgraditi novo šolo ter zbrali med seboj 30 tisoč Din. Ko jih je iznos prve zbirke ohrabril, pa so tudi sklenili, naj bo nova šola zgrajena v sredini vasi. Ker sami sredine svoje vasi nikakor niso mogli določiti, so poklicali komisijo, ki jim je računala 1200 Din. Del vaščanov pa ni bil zadovoljen s prostorom ki ga je komisija označila za (Dalje na 4. strani) ■PATRIOTIČNE TOBAKARICE Dijakinje-tobakarice na univerzi države Nebraske so začele pušiti iz koruznih pip, da s tem podpirajo domačo industrijo. Država Nebraska namreč prideluje mnogo koruze. industrijo, je bil prvi Nicholas Longworth, ki je nasadil velike vinograde v državi Ohio. Cincinnati, O., je vsled tega postal središče zgodnje ameriške vinske industrije. V Virginiji je pospeševal vinorejo znameniti Američan Thomas Jefferson. V poznejših letih, ko je Ca-lifornija pripadla Zedinjenim državam, je ta država prevzela prvenstvo v vinski industriji, posebno zato, ker je nudila finejša in močnejša vina. Skoro gotovo bo Calif orni ja obdržala to prvenstvo še v bodoče. Tekom prohibicije so se mnogi Američani navadili na vino. Dasi je bila prodaja vina obenem z drugimi opojnimi pija-(Dalje na 4. strani) Zvezni kongres se je sestal k rednemu zasedanju, ki obeta biti vrlo zanimivo. Sedanje razmere so vse drugačne kot so bile nekdanje. Včasi so mehko-srčni ljudje ob takih prilikah pomilovali predsednika, ki je imel kongres na glavi, zdaj pa pomilujejo kongres, ki ima predsednika na glavi. * Brez zabave seveda tudi v Washingtonu ne bo, kajti v deželi je predpust, in zvezni kongres, kakor vsajta druga skupina, ima vedno nekaj članov, ki so pripravljeni igrati maškare. * Neki bivši uslužbenec sedaj zamrznjene banke je sedaj zaposlen v trgovini in tam ga je našel dragi rojak pri pometanju. Poredni rojak se ni mogel vzdržati, da ga ne bi bil malo podražil, češ, da pometanje trgovine ni tako imenitno delo, kot preštevanje denarja na banki. Izzvani bivši bančni uslužbenke pa je samo poredno pomežiknil, salutiral z metlo in lakonično odgovoril: “Oh, kaj, pometanje trgovskih prostorov to še ni nič! Čez par tednov bom morda že toliko napredoval, da bom pometal ceste!” * Obdavčenje alkoholičnih pijač spada departmentu notranjih zadev. To je čisto pravilno, kajti tudi uživanje istih spada med notranje zadeve. * Ameriški p1sTttPtj"*Rufus Da rt trdi v eni svojih najnovejših knjig, da večino predlogov in govorov za člane kabineta, senatorje in kongresnike spišejo posebni plačani pisci. V mnogih slučajih da posodijo tudi ideje. Tudi nekateri bivši predsedniki so si baje na tak način izposojevali ideje in govore. Seveda, taki gospodje so primeroma dobro plačani in si lahko privoščijo ta špas, torej, zakaj bi si ga ne,! Saj vemo, da si še v skromnih razmerah živeči ljudje včasi nabavijo pisarja za proizvode, katerim posodijo legalno očetovstvo. * Pred Bogom in pred državnim departmentom, ki izdaja licenčne tablice za avtomobile, smo vsi enaki. Moja pohlevna stara “Liza” se postavlja z licenčno tablico prav takega izdelka, kot jih imajo razkošni avtomobili milijonarjev. Nekoliko enakopravnosti je še vse eno na svetu. * Neki čl a e je sugestiral v zadnji izdaji Nove Dobe, da naj bi se ta kolona opustila oziroma porabila za kaj drugega. Do-tični član ima seveda neoporečno pravico za tako ali drugačno sugestijo; enake pravice pa ima tudi vseh ostalih 11,999 članov naše organizacije. Pisec te kolone se zaveda, da vsem ne more ustreči, želi pa iskreno, da bi mogel ustreči večini. Na podlagi domneve, da ima naša organizacija v tem času 12,000 dobro stoječih članov, bo čakal, da se z enako sugestijo oglasi še 6,000 članov, nakar pojde ta kolona definitivno po gobe. Eden je že zato. Next! X: Nekje v državi Kansas je lovski paznik zalotil farmerja, ki je ustrelil jerebico itven sezone. Farmer se je vdal v usodo in je še povabil paznika k večerji, češ, jerebica je itak mrtva, zavreči jo je škoda in z zavžitjem jerebice bo imel paz-(Dalje na 4. strani) ^iiiiEiiiiiiiiiiiiiHiiBiiiiaiiiinsiiHiuiiiiDiiiiiiiniiHiisiiinsiiiiHiniiiiRiiuiHiiiiiuiiiiiiiiEiiiiSHaiiiiiMgimiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiniiiiimiiiniiESiiiiiEiiiiiiiiiiTnijeiisianiiiiiiniiiiniiiii^iuiariiiiiinuiniriniiiiiniiiiiiuiniiiiiinisiinsiiiHiiiiiinnnHiiriiiHUKiMuiBuaiHfiiisiiisiaiHiH' m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT m S^illllElIllllllllllllllIlllllllllllllIllIlSIllllllllIllIflllllllllllSIllllIllllllllIlIlIllllllIllllllllIllllIlISlIlIilllllllllllllllllllllllCIRillllllllllElIlElIlIltlllllSIlJIllllilllllIllllIlllIlSSllEEIllItlllllllltP-lilKIlIlSilllilllSIIlIllIlIIIlSIlllSIlIIlIlllIIltlllllSIllllllllllllllIllIllIllliilllllllllllllllllllllllllllSllIllllllllIIlSlllllllIlllllIllllim^l^^11^ ?ED' č Is n i 1 •>' % of Drago Lavrenčič: BREZ MLADOSTI LITTLE JACK’S FIRST ICE SKATES Dolg čas je v šoli. Učiteljica neprestano govori in razlaga, a otroci je ne slišijo. Ne razumejo njenih tujih besed, pa so jim misli kakor ptičke zletele iz mračne, neprijazne šolske sobe na sončno gmajno, med bodeče brinje iri sive skale. Tam je njihov svet; popoldne bodo tam pasli, kozolce bodo prevračali, svinjko bili, potem bodo v “nebesa lezli” in na koncu si bodo pripovedovali čudovite bajke in povesti. O, kako lepe so pravljice, škoda, da v šoli ne slišijo nobene . . . “Giovanni Rebec!” (Giovanni—Ivan.) Strese se kuštrava glava Rebčevega Ivana v predzadnji klopi in se prebudi iz prelepe zamaknjenosti. Ivan vstane in upre pogled v učiteljico. Ne ve, zakaj ga je poklicala. Morda ga je kaj vprašala, a on ne ve kaj; morda ga je hotela le pokarati zavoljo nepazljivosti. Strmi in čaka. Učiteljica pa razvije zavoj, ki je ležal že od jutra na mizi, in iz njega vzame novo črno srajco. “Giovanni Rebec, vieni qui!” (Ivan Rebec, pridi sem !) Ivan razume, a vendar se ne gane. Stoji v klopi in v hipu se spomni na tiste v črnih srajcah, ki so pred mesecem rjoveli po vasi in pretepli gospoda župnika, spomni se Blažinove-ga Pepija, ki ga v vasi nihče ne mara in se ga vse izogiblje. Tudi njega je že videl v črni srajci. Tisti, ki so odpeljali pred letom sosedovega, so bili tudi črni. Par trenotkov je vse tiho. Učiteljica stoji na odru in čaka. Otroci, odtrgani od svojega hrepenenja po gmajni, zadržujejo sapo, upirajoč oči v Ivana, čutijo vsak utrip njegovega srca, slutijo vsako njegovo misel. Ivan molči. “Rebec, vieni qui!” Ostreje odiAeva glas po razredu. Ivanove oči se zaiskrijo; trmasta upornost je v njih. “Nočem!” Otrokom se izvije iz prs rahel vzdih: pričakovanje, ki je za trenotek napelo njih pozornost, se je izpolnilo. Učiteljica se zdrzne, stopi z odra in prihaja med klopi. Ustavi se pri Ivanu, ponuja mu srajco. Pa govori, mnogo govori. Otroci je ne razumejo povsem, a njen mili, sladkobni glas ponuja Ivanu črno srajco. Ivan odkimava. Učiteljičin glas postaja ostrejši in grozeč in se končno sprevrže v vpitje. Ivan' stoji nepremično, njegove bleščeče oči so uprte v kričečo učiteljico. Ko mu zopet ponudi srajco, odvrne nestrpno. “Nočem postati balila!” Otroci zrejo s tihim občudovanjem v Ivana; čutijo, da je on odločil za vse. Učiteljica strmi v upornega fanta, nato brez besede odide iz razreda. Težko pričakovanje je leglo na otroške duše. Sedaj se mora nekaj zgoditi, nekaj nenavadnega. Tiho minevajo minute. Vstopi orožnik z učiteljico. Živahno si nekaj dopovedujeta. Otrok se pole-tava nemir. Preplašeni pogledujejo drug drugega in Ivana, ki še vedno stoji ves bled, a bleščečih oči. Orožnik stopi med otroke in gre naravnost do Ivana. “Prendi,” (Vzemi!) in mu pomoli srajco. Ivanu zadrhte ustnice, ko spregovori pol boječe pol jezno: “Nočem.” Orožnik hoče zlomiti fantovo upornost. Prestrašiti ga hoče. Naperi puško proti Ivanu: “Prendi la camicia o sparo” (Vzemi srajco, če ne streljam). Deca se zgrozi, zavpije. Prestrašene deklice zaplakajo; fantje strmijo, tresoči se in prepadeni. Ivanu je z lic izginila poslednja kaplja krvi. Pest je skrčil; posinele tresoče se ustnice je stisnil med zobe. Trenotek, dolg ko večnost! • Ivan hoče nekaj reči: ustnice premika, a besede ni slišati. Orožnik ponovi grožnjo. Tedaj bruhne iz Ivanovih prsi: “Ustrelite me, a črne srajce nočem!” Učiteljica in orožnik se spogledata, take odločnosti nista pričakovala. Puška omahne. Otroška srca, do vrha napolnjena s strahom in bolečino, bijejo mirneje. Orožnik odhaja in govori z učiteljico. V predzadnji klopi stoji Ivan. Se vedno je bled, njegove oči bliskajo za odhajajočim; preko usten mu je prilezel nasmeh. Pred vrati glasen, tuj razgovor, v raz redu pa mir, strahoten molk kakor v grobnici. V klopeh sedi deca brez mladosti. O, uboga naša deca, ki raste med trpkim brinjem in trdo kraško skalo! Santa Claus had brought to Jack a great many nice things at Christmas, but there still remained something which Jack had longed and longed for more and more as the cold days went by and the ice deepened on the pond. The thing most desired by the little chap was a pair of ice skates. Roller skates he had, and a very fine pair. But ice skates he had never yet owned, and he felt that he was getting big and eld enough to go skating—real, sure-enough skating on ice. One morning Jack’s Uncle Frank came over from his big farm to spend the day, he had hardly arrived when he cried out to Jack: “Hello, little man! I see a fine crust of ice on the pond down in the pasture. Want to come a-skating with your old Nunkie, eh ?” Jack looked up longingly and replied: “Wish I could go a-skating, Nunkie, but—I haven’t got any skates—’cept rollers. An’ they’re no good on the ice, you know. Wish Santa had brought me ice skates ’stead of a drum. There’s lots more fun skating than beating a drum, isn’t there?” “Well, well, now that I am reminded of it," replied “Nunkie,” shaking his head wisely, “Santa Claus did leave a small pair of ice skates at my house. Will you come? If you just creep down into the very bottom of the sleigh you’ll find it easy enough to let yourself drop out of your uncle’s sleigh without his ever knowing a thing about it. You’ll never be sorry, mind me! for you'll have the finest time on that fairy pond you ever had—or ever will have—in all your life.” Jack did not take long to think the proposition over. He was very anxious to see a big crowd of fairies skating on a beautiful pond, and to skate with them. He did not think of how he •would return home again, for he was only seven years old and had never been away from his mother and daddy n his life, except when in the care Nunkie” or grandmother. So he decided quickly, and slipped low down beneath the fur robe and then carefully and quietly dropped out of the sleigh. He fell right into a soft snowdrift, and it took some time to get out of it. When at last he stood on level ground again he looked about for his friend of the sleigh, whom he had supposed to be a fairy from the beautiful fairy skating pond. To his wonder and disappointment, there was not a living creature in sight. He started to walk down the road, in search of the fairy skating pond. After walking a very long way 7*r Cook i .f'7 TOMMY’S SNAKE STORY He felt Himselt' Gliding Swiftly Do »n to the Muddy Water of the River Opomba: Dori odele, opisan v v tej črtici, je resničen; dogodil h e je v Brezovici pri Herpeljah r Istri. : o-------------- Manko (Ju.: MESEČINA BELA Mesečina bela se po polju je razlila svoje bele roke proti zvezdicam je vila. In prižela k sebi svetlih zvezd je smeh srebrni in otožnim brezam v lase ga je tkala v noči črni. Sanjale so breze sladko v mesečini beli, lepše ko dragulji so jim laski zablesteli. ‘Give these to the first little blood-re-lation boy who wants to go a-skating with you.’ So, I’ll just hop into my sleigh and drive over to the farm and get that pair of skates for a kiddo I know called Jack. Eh, my man?” Jack laughed very joyously and very loudly. Uncle Frank was so funny and so nice, and he was always doing things for his favorite nephew. “May I ride back to the farm with you, Nunkie?” asked Jack, after he had stopped laughing at his big uncle’s funny ways. “Well, that question will have to be put to Mother,” replied Uncle Frank, winking knowingly and promisingly at Jack. “Where is your Mother, kiddo?” Jack ran to the dining room door and called out: “Mother, Nunkie is here and wants to ask you a question. It is, ‘May I ride back to the farm with him so ’at he can get a nice pair of ice skates for me?’ May I, Mother, dear?” Jack’s mother patted hitri on the head and went with him to the warm living room where “Daddy” and “Nunkie” were talking about a gunning trip and all that pertained thereto; but when Jack came into the room, leading his mother by the hand, the two big men stopped talking and turned their attention to Jack and his mother. “Want to go skating, youngster?” said Father. “Yes, Daddy, I w'ant to go a-skating on the ice. And—if mother will say yes, I’ll ride back to the farm with ‘Nunkie.’” Of course, his mother said yes, and when Jack was all wrapped up in his big coat, his muffler, his leggings, his cap with earmuffs and his mittens, and away he and “Nunkie” went, skimming over the snow as fast as White Star and Fly-a-way could draw them. White Star and Fly-a-way were two beautiful driving horses belonging to Uncle Frank and were hitched up to his fine sleigh that snappy, snowy morning in January. After riding for about two miles Jack became a bit sleepy, and tucked his head down under the fur robe and lay it against warm Uncle Frank. He was about to go fast asleep when a tiny voice, coming from down in the sleigh beneath the fur robe, whispered into his ear: “Don’t sleep. Master Jack. Come, slip out of the sleigh and come with me. I’ll take you to the prettiest skating pond you ever saw. And on that pond you’ll see thousands of beautiful fairies skating like so many brilliant butterflies flitting about in air. lie came to a very deep river, and there was no ice on it, and the water flowed dark and muddy. Little Jack felt afraid, and stepped back from the bank, which was slippery and damp with mire. As he did so one foot slipped from beneath him and he felt himself gliding swiftly down to the muddy water of the river. He gaye a loud scream, closed his eyes i>nd fe'lt that soon he would drown. Oh, if only he had not obeyed that wicked voice which came to him in good Nun-kie’s sleigh! He had been told by his mother that Temptation came in the form of a small voice, which, if you listened to it, would become loud and convincing. And he had listened and fallen into temptation, and now he was lost—lost—1 He felt the splash of the muddy water, then he screamed. And then a strong arm was around him and the fur robe was pulled off hiš head. He opened his eyes and looked into his Uncle Frank’s merry face. “What’s the matter with the sturdy man?” asked “Nunkie,” lifting up the crouching little form of Jack. “Been tight asleep, and I’ll bet a red apple against a core that you’ve had a nightmare. Been eating doughnuts, eh? Bet another red apple you sneaked extra doughnuts from that pantry w'hen little Mother wasn't looking! Fess up, youngster.” With his uncle’s eyes upon him, Jack had to “fess up,” and he said that the doughnuts tasted so good while hot and fresh that he had climbed upon a chair in the pantry and helped himself to two extra ones, after Mother had already given him a big one. “Ah, ha, and so you’ve been paying for it,” smiled Nunkie. And then Jack got under the fur robe and felt asliained. Temptation had not come in the sleigh, then, but at home—in the pantry. It had tempted him to “sneak” two doughnuts, and they had made him sick. Yes, he felt rather uncomfortable right now under his little jacket, and this feeling had caused the dream. Then they arrived at the big farm, where Uncle Frank lived. Uncle Frank j went into the house, soon returning I with a paper-wrapped something whibl | he placed in Jack’s lap. And Jack, anx ! ious to know what it was, felt it care ' fully through the paper and discoverc1 the something to be ice skates. “Oh, Nunkie, it’s the skates! And may I have them—after I was so naughty and sneaked the doughnuts?” “Yes, if you’ll promise never to sneak SPINACH WITH EGG Spinach is a valuable food because it contains a large quantity of iron. It helps make rosy cheeks and strong muscles. One very nice way to cook it is as follows: Cut the tough root off each head of spinach. Wash carefully in two changes of water (more if needed, as some spinach is sandy). Cut ipto pieces about two inches long. Drop into the pan in which it is to be cooked. Some water will drain off, so add only a scant cupful. Cook till tender, 20 minutes will be plenty. By this time about all the water should have cooked away. Some folks cook spinach in a lot of water which they drain off and throw away, thus losing much valuable food matter. Garnish with hard-boiled egg, sliced. Serve at once. 0----------------- Kaj so jedli naši predniki Arheologi (starinoslovci), ki se ba-vijo z raziskavanjem in izkopavanjem starin v različnih krajih, da preizkusijo na ta način preteklost in nezapisano zgodovino človeštva, pišejo v novejšem času v časopisih mnogo o načinu prehrane pračloveka. Na podlagi najdenih ostankov hrane, okamenelih koščic, posode in sličnih predmetov si morejo napraviti jasno sliko o tem, kaj so jed)< naši predniki pred več kakor deset tisoč leti. V tistem delu Evrope, ki je bila takrat pred 10 tisoč leti prosta večnega ledu in zime, je bilo neobičajno mnogo divjačine in čisto naravno je, da so jedli tedanji ljudje skoro izključno le meso teh živali. Lov je bil tedaj kaj navaden sport, zakaj ljudje niso imeli razen njega nobenega drugega opravila in poklica. Kokoš so poznali v najstarejših časih, ker je prišla v Evropo že koncem ka-menite dobe, ko so prvi azijski narodi pričeli prodirati v. Evropo. V Indiji pa še danes živi v prostranih džunglah divja kokoš, ki je skoro na las podobna naši. Ravno taker fee Mie našim prednikom znane tudi gosi in race. Po arheoloških odkritjih so se naši predhodniki torej že pred deset tisoč leti mastili z gosjo pečenko. Posebno dobro so ohranjeni okame-neli ostanki naselbin evropskih praljudi v Švici. Nedaleč od švicarsko-italijan-ske meje so odkrili v nekem skalovju v bližini jezera veliko naselbino Evrop-cev, ki so živeli tam pred mnogo tisoč leti. V pečinah so našli tudi prav dobro ohranjene okostnjake gosi in rac. Iz tega sledi, da so jim bile te živalce domače živali in-da so jih seveda ob določenih prilikah tudi uživali. —:—o--------------- Petrček se veseli: “Hvala Bogu,” pravi, “zoba, ki mi ga bodo popoldne izdrli, mi vsaj ne bo treba nič več snažiti!” —O---------------- Wunst there was three tiny little children Left by their mummy all alone while she Went to the Ladies’ Aid, and they was scairt; And they was a big snake, a great big snake, as long As clear across the street—no, not that long— As long as twenty men—come in the door, An’ quoiled up on the floor an’ rose its head An’ said, Sss! An’ it was one of those Rattly-battly snakes; an’ all the children, Oh, they was scairt; an’ they put up their hands An’ looked into the eyes of that big snake An’ crop’ an’ crep’ on toward it; ’cause you know The snake had charmed ’em. An’ it said, Sss! An’ rattled with its tail; you know it was A rattly-battly snake. An’ it just waved Its head, an’ droved the children closter, so’s it could Pop down its head an’ bite ’em. An’ ’nen one Of the scairt little girls, whose name was Minnie— No, I forgot, ’twas Asmarilda—she Stept up dost to the snake, an’ shook her finger An’ said to it: “Please, snake, good little snake, Go ’way, an’ don’t bite us.” ’N nen the snake Unquoiled itself an’ put its head plumb down Upon the floor an’ really, truly left. Now, wasn’t Minne—I mean, Asmarilda— A brave, good, little girl for saving them ? An’ wasn’t that a nice, good little snake? Gustav Strniša: _ _r TADEJEV NOS Ko je bilo Tadejčku dve s left*, imela mati nekega dne na a° ^ lju. Polje je ležalo tik rodn (j Mati je vzela s Tadejem tu 1 jn zibelko, ki je bila že zelo st? :ci sei: okrušena, le na prednji k°nc še poznal cvet velikega rde geljna. sirojBi , Tadejeva mamica je trna _ ^ bajtarica, imela je samo nia ^ j,; polja. Ker ni imela nik°Sar’ ,a[a varoval sinčka, ga je vedno seboj. ‘, (ll(|i In tako je ležal mali Tade) ^ dan v svoji zibelki, mahal z in ju iztezal, kakor bi h°te,. anlijtl? ško modrino nad seboj, z n°z!‘’‘nla sf? krepko brcal okoli sebe. ^ joWS pa otrok naveličal te svoje igr ■ Tedaj je prihitela po P°.1,s taicoj Fr‘ sedova šestletna Špelica **L jjjčtk? čela zibati jokajoče dete. -e f. je nehal kremžiti. Kmalu sa(! jazno smejal mali Špelici, ki J> , sela še krepkejše zazibala z1 težje y, °n tem je pa zibka zgubila raV , seSS i, do, se prevrnila ter pokopala _ tujila‘ malega dečka, špelica je ^ priti'1 zbežala, preplašena mati je P pobirat otroka in zibelko. .jjei V travi, kamor je padel o (J ra nesrečo ležal debel kame' sk men je zadel Tadejček s svoji 5;f Ker je bil kamen trši od n ^ ^ slednji od njega okrenil *n.*ljcaje*1 rdečo krvco. Ubogega otro J se bolelo, plakal je in cvili' polagoma utolažiI. »nval*5!1 Ko je mati čez par dni pes je ti, jega ljubljenca, je opazils* ^ tio, trdovratni kamen, ki se v tr ,j 0 ogniti Tadejevega noska, P -j. na obrazu sled, nosek je n_‘ v, je odslej nekoliko na stran, ceP , |£ še tako majhen in neznaten, Deček je rasel, z njim pa je nosek in ko je zrasel v 1 O,, tudi njegov nos že precej v^ naravll< nos, vedno je silil na desno, ni hotel štrleti pa ni hotel- || Tadejec ni bil na nikogar k,1 je imel rad; le svoj nos je svražji samo zato, ker si je bil . gJjti začrtal svojo pot in ni hote naravnost. . t,astifCl' Dečkovi tovariši, poredni • t(,. 11 kmalu opazili, kaj ga kaz>- ^jl) ,i 3n Tadejec koga razžalil, se J® . tovariš umaknil, udaril s pa 1 kravici in zapel: “Tadej pa po polju hiti-1 pred njim pa še krava o . jes0' on kaže na levo, krava n* za nosom njegovim drevi- Tadejec se je smejal, ke£ ^ ve®" trpežljiv deček, v duši ga ) PCklO. jny0 ŠPf Enkrat je govoril s sose 3s ki mu je rekla: “Tadejče, ^ |i; mo zaradi moje nerodnost* j je ;|)||| iz tebe norčujejo, zakaj ko * fC&i majhen, sem tako nesrecn 0 ^’’‘S tvojo zibel, da si se P010* hnj v«1* t (v W si ga pokvaril, čakaj, ko by° ^ h1 k bom bogata te popeljem zdravniku!” . Odslej je deček vefiga'^ ^ ^ zdravnika. Ko so ga “e rjjel "Jt, tovariši spet dražili, zelo slabe volje. Mahom u,v9 v hosti za poljem, kjer le.Pjjj j« “j dar Brkač, čuden S°^r^)aC’{0iir ral zdravilne rože in j''1 P ^ dem. Dečka je sprejel Prec* j6 ^ pes, ki je kar zarenčal, ko m dal. top'' “Miruj, Sivec, le noter s . se je oglasil pri oknu n f je Tadejec je že stal v izb‘> Brkač in prebiral posuše Ko je Tadejec povedal, « j5 F./ starec široko zarežal. ■ teke dečka za svojo kočo, kjer J studenec, in mu dejal: j. “Zdaj poglej v studencC' g vs10 ,tC ‘1 Deček je pogledal v c*r° N8 M opazil v njem same n0S° v|j8$tKm so bili kljukaski kakor kr pk0 ce, drugi grbasti, tretji v®jj, «e 4 mare. Nekateri so bih r r j t ^ čine v nosu in—se preDu eIn - p5t “Sanjal sem, težke sani jeg«l .r je zagodrnjal Tadejček i posteljo. Pri tem pa ie c .joK hudo boli. .'da'virl Ko se je pa zjutraj P0** jg bi' -jl^ kar zavriskal. Ponoc' ^ se :o srečno padel na n°S\\slj Jc ( stanec spet uravnal in Z redse'el, nos štrlel lepo naravnost p ^ ,j> mu je bil pri padcu P^LjeC ll' [/Bk In tako je vzljubil ^.^ili'1 svoj sovražni nos, ki trpeti. Danilu Gorinšek: , , ZIMSKA Trda zima—huda marsikomu nič ni v^0ic ' ' Sneg zasul je gore,, — Ko le ne bi bilp deček iz srca vzdib11)-e: Črna vrana pa modr (i| J Ker nikjer nič noče p —brez zamere—mo ■* A DREAM Lev Tolstoj: NEVARNOST Ladja, ki je jadrala okoli sveta, se je vračala domov. Jasen dan je bil in vsi potniki so se zbrali na palubi. Sredi med njimi se je vrtela velika opica in jih zabavala. Poskakovala je, spakovala se je, oponašala ljudi in jih dražila —videti je bilo, da ve, kakšno veselje jim dela in zato je postajala še bolj objestna. Skočila je k dvanajstletnemu dečku, kapitanovemu sinu, mu strgala klobuček z glave, si ga nateknila in jo urno popihala na jambor. Vsi so se zasmejali, a deček, ki je ostal brez klobučka, sam ni vedel ali naj bi se smejal ali jokal. Opica je sedla na prvo prečko, snela klobuček in ga začela cefrati z zobmi in kremplji. In kakor da bi" dražila dečka, je kazala nanj in s? mu spahovala. Malček ji je zažugal in zakričal nanjo, ta pa je nalašč še bolj hitela mrcvariti klobuček. Mornarji so se še glasneje zahohotali in deček je zardel, slekel jopico in se pognal za opico na jambor. V trenutku je priplezal po vrvi do prve prečke. A opica se je še spretneje in urneje od njega pognala še višje, prav ko je že hotel zgrabiti za klobuček. “Le čakaj, ne uideš mi!” je zakričal deček in plezal za njo. Opica pa ga je spet in spet pretentala, zlezla še višje, a deček, ki se ga je že polastila togota, ni odnehal. Tako sta se lovila prav do vrha jambora. Pod vrhom pa se je opica stegnila kar se je mogla, oprijela se je z zadnjo roko vrvi, in obesila klobuček na konec najvišje prečke. Nato pa je ušla na vršiček jambora in se tam od veselja spakovala in kazala zobe. Od jambora do konca prečke, kjer je visel klobuček, je bilo nad dva metra, tako da ni bilo mogoče priti do njega, razen če bi spustili vrv in jambor. Toda deček je bil že preveč togoten. Spustil je jambor in stopil na prečko. Na palubi so vsi gledali in se smejali temu, kar sta počela opica in kapitanov sinek; ko pa so videli, da je spustil vrv in stopil na prečko, loveč se z rokami, so vsi odreveneli .od strahu. Le malo da bi mu spodrsnilo in raztreščil bi se na palubi. Pa če mu tudi ne bi bilo spodrsnilo, če bi prišel do konca prečke in vzel klobuček, bi se le težko obrnil in dosegel jambor. Vsi so molče gledali nanj in čakali, kaj se bo zgodilo. Nenadoma je neklo zakričal od strahu. Deček se je ustrašil, pogledal doli in se zamajal. Ta čas je stopil iz kajute ladijski kapitan, dečkov oče. V roki je držal puško, da bi streljal na galebe. Ko je zagledal sina na jamboru, je pomeril nanj in zakričal: “V vodo! skoči v vodo! če ne ustrelim!” Deček se je lovil in ni razumel. “Skoči, ali ustrelim! . . . Ena, dve ...” in komaj je oče kriknil “tri” je deček zakrilil z rokami in skočil. Kakor topovska krogla je udarilo njegovo telo v morje in niso ga še zakrili valovi, ko je že skočilo dvajset mladcev-mornarjev za njim. Čez malone štirideset sekund—cela večnost—sc je spet pokazal na površini. Prijeli so ga in izvlekli na ladjo, čez nekaj minut se mu je iz ust in nosu vlila voda in pričel je dihati. ^ Ko je kapitan to videl, je iznenada zakričal, kakor bi ga nekaj strašno dušilo, in zbežal je v svojo kajuto, da ga nihče ne bi videl, kako je plakal. -------------------o-------— Oblaki so zmerom vsaj 500 metrov nad zeml.lo. Lekarniške tehtnice stehtajo tudi tisočinko miligrama. Ptice so edine živali, ki se tudi pri največji vročini ne potijo. Said Tom, just aroused, with a pout, “Now you’ve spoiled what my dream was about: I thought I w'as deep In a big candv heap, And had started to eat my way out.” doughnuts again,” replied Nunkie, “and fess up about it to Mother when we get back to your home. Now, can you do that, youngster?” “Yes, Nunkie, and I’ll be glad to, for I don’t like being naughty; it hurts so!” And Jack rubbed his stomach where the pain was- “But alter 1 have skated on the pond down in the pasture the pain won’t stay,” he added, caressing his first pair of ice skates. And Nunkie, smiling, said: “\ou are right, little man. We’ll skate to your heart’s tontent, and then v,’c’" ^avu a n‘cu ^ot supper and tell little Mother all about our fun on the ice. Eh, kiddo? And with joy in his face and a heart full of anticipation, Jack squeezed Nun-kie’s big farm arnl an<^ said, Yes, Nunkie!” Then White Star and Fly-a-way trotted along briskly, carrying Jack to home and happiness. HOPI DOLLS One of the interesting possessions of the Hopi Indians you would like to see are their very curious dolls. The dolls are not made merely for children to play with, oh, no! Every house has its dolls for parties and festive occasions and only the very simplest ones are for play as you use your dolls. Then, too, the priests make very elaborate dolls which represent different gods, and with these little plays are acted out, to teach the children of the tribe different religious ideas. These religious dolls, or tihus, as they are called, are not idols at all, they are simply dolls, dressed and named for the purpose of teaching the children. Just as if we would take dolls and name them Jupiter and Juno, Venus and Diana to teach our little folks mythology. The gods the Hopi represent in their dolls are mostly forces of nature— rain, lighting, thunder, the sun and moon and like powers. Then with the ddlls they set out little plays—the sun running and hiding his face when the lightning and rain descends on the earth. Or the corn drying up in despair because the rain is angry and will not make the earth a visit. The dolls which represent lightning always have a piece of wood sticking up from their heads on w'hich is painted a crooked red or yellow streak—the lightning. The doll for rain must have long, slim, black lines painted down his body and the doll representing the sun ha3 a circle of yellow rays painted around his neck. All the dolls are made of clay or carved from wood. A few have real little blankets around them, but otherwise the clothes are simply painted on in gaudy colors. It is a very funny sight to see a band of naked Hopi youngsters (for the children wear no clothes at all till they are eight or ten years old) gathered around a priest—all painting gorgeous clothes on their new dolls. Of course, the noses are all big and horrible—that is the Hopi idea of doll beauty—the eyes are big and staring, and their mouths large and grim. Often big horns stick out from the head and feathers and quills give a most warlike appearance. All the little folks save every bead and feather they can find to put on the dolls—some of which are nearly covered with beads and pieces of bright string. Wouldn’t it seem funny to have such a horrible, queerly dressed “tihus” to play with instead of your pretty doll? Yet the Hopi boys and girls think their are beautiful. WINTER Oh, cold blow the winds, in their winter race, And the dead leaves fly high in the air; The snow flakes flurry and whirl about And spread a white sheet everywhere. i Then boys and girls pull on their mitts And button their coats to their chin If they venture out in the snowy blasts But most of them stay within. Within the home where the fire gleams bright, And the corn pops high in the grate, And Tabby lies in the glow of the logs Curled up in kittenly state. There winter stortns and icy blasts Can chill no heart with fear, For where the home and mother are There glows a heartening cheer. ’’Has. W( j J»e-~( Sm *’Joe\ v. 'ha-ft Vitt *its »0» II y %n> ■Sh You •S J°hn !,ar|ed. Mikj »dis Van iSr •>« She ohn?’ S ; h" y"tot Djit . . IH Wh hurt Jo she Pe every brother and sister K" (7r SSCU had ry merry ^ that ti n'-S° wro'e' a story and I hn, pi. i ^hato>>et V°u can’t do it.” »ith'tj,askeci J°lln-n it c. ,c'ock,” replied Mika. *'čk-tock, you say now ^ If, 1ere> and so on, for one hi* do, you get. ten dollars. lauphpH^°e- 'started m'11 ^ront °f a big clock I161"6’ now there> now ■ # ? "'ife Went ‘nt0 the room when c0'ksi Sis „ S and said to her, “Your % f S o\°enr8tCrauy’ COme and see'” L tf j r huoK ■ the P°o1 room and '5”P;; !Sl>insland '00king at the clock ji- is ShP ow 'lere> now there, now fj ft do. Std thinking of what she via i* i ''I?” An "le matter, with uiji(i> ,J»ay *1e would do was shove ,fl » **’ sa'v not even *00'c at *ier’ o11® now here, now there, S'HotK °0n his daughter Pauline Iwi, •room- tS/I* the matter? Does your J" |nL 1 are you out of your JNa "Wouldn’t l°°k at her, so ^het, e to cry, and asked Joe ns(f S*!1 us°°^i *1*8 *leac* and sa'd’ but he had just ■ ^DSpilled it over his head. 6 ten d 'If1*1 made a mistake, and i u°Hars. anna kuznik. OLD SANTA was the night be-all was not still in ey home. The children re -ty Elr stockings at 7 o’clock C0lll he will. What r tiothPv So’ my little one?” dU , ic;l ^aiie’t n 1 you know that >h a? have ,®tocking and Bobby clii> \ °re S ones, and Santa i*h Jhe!rs>” cried Bet*y- el1”' S *> he 'l Santa will be a (V Putth nng V°u lots of W j 1 So on the Christmas \ ,, °ri’t „,5° to sleep, my little l%% elock ry ” i tiie,of the ,struck 9 o’clock and C' a .’ ami'y went to bed. i c'eP'0lly. fat a11 was stiu and !i V *>lnK h round-faced man '1 O'^ren^ -the ch>mney to I Vr>rni*he,r toys and joys' s'r «11l?ri*ttnas nas 3 happy °ne’ i,i,v; inci„H ay and a day of her dlng little Betty- It 11!**« f°r' A .ecause she got what «i!° Sotthe don 61011’a bll8gy and >heir , Bobby and John- SfcMe h 8 socks fiUed. but X'J'y didn’t fiealous because S'%N0'v'S'S 13,. ^ '•'^^^^0^20, SSCU. 'IL U?v fir GILBERT, MINN. ' %eVe been tter t0 the Nova r’ So i , r®ading the stories | . ecided to write one, $>>STMAS Si'St* thf*°r ^oy wl10 ^ve<^ on \ ^ere All the rest IV1 for O .ng about what V\vS of n hristmas. Johnny X.. 6C|JUse i -Use t0 talk about y*n iijh llS ^am‘*y was very Ki^r aS'eep °re Christmas, John-r? his „S Usual, with bread &>,CatUpper- He dreamt ^d-N k tQys a6]-0 his housc and Jti) 11 ti„ aPpv u le b°y needed, 'is Cfy. f See ’ hut when he woke \the ny toys> and so be- I ** to his room and & ni)=' *> % id»} i 0' f’ 0,' raž' ,r C st«y. «0ctV $ fy $ $ asked why he was crying. He told about his wonderful dream, and then his mother told him not to cry because she had a surprise for him. Johnny slipped into his ragged clothes and followed his mother into the next room. Lo, and behold, he saw boxes laying all ever the floor filled with clothing, toys and candy which the Community Fund gave. JULIA PODPESKAR (age 13). » o------------- CLEVELAND, O. DEAR EDITOR: This is my first letter, and I am writing about a funny experience I had while swimming. THE DIVING EXPERIENCE One morning about four boys and myself decided to go swimming. We all got into our bathing suits and walked down to the lake. When we got there, one of the boys said that the last one in was “a lead-footed slow'-poke.” So we all took off our clothes, which we had on over' our suits, as fast as we could. One of the boys, who lived next door to me, was the first undressed. I was second. We ran out on to the pier so that we could dive in, but we paused a few seconds to see if the others were undressed. He said that he would be the first one in, and then dove in just as I had turned around and was about tq dive, when I saw his feet sticking out of the water. I stood there watching his feet drop into the wrater and he came up only to be standing in water up to his knees. After a few minutes he told the boys, who were laughing at him, that he would never jump off a pier again unless he knew the water was deep enough, for he had almost broken his neck. AUGUST JEVNIKAR, No. 71, SSCU. 0--------------- CANON CITYT, COLO. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba and I am very anxious to tell about our school. I am 12 years old and in the seventh grade. 1 have two sisters, w'ho also go to school. Friday, Nov. 10, 1933, our 8-9 grade dramatic club gave a play. The name of it was “Sound Your Horn.” It was very interesting. Every other Friday wre see a moving picture show’. We usually have from three to four films. Each film lasts about 12 minutes. They are educational and help us with our geography. I am kind of late, but just the same I wish everyone a Happy New Year. I am going to tell you how happy we have been since that night when Santa Claus came to visit the juvenile members of Lodge No. 147. He brought'us candy, nuts, popcorn balls and oranges. We had a very happy time. I hope that this will help to bring in new members to our lodge. Thank you, Santa Claus, and special thanks to the senior members of our lodge. FRANK YAKOVICH JR., No. 147, SSCU. --------o-------- SHEBOYGAN, WIS. DEAR EDITOR: I want to thank you very much for the dollar I received. I was very glad to get it, and it sure was a surprise. Today it is very cold outside; it has been cold all week. I went back to school on Jan. 3. It was very nice staying home for a vacation, but I got lonesome for school. My Christmas was spent very happily and I hope that all the other members of our SSCU had a merry Christ-j mas, too. My girl friend, who goes to. an academy, came home for the holidays and I was very glad because we have the same ideas and have a lot of fun together. This is all I have for this time, and I want to wish all the members a very Happy and Prosperous New Year. MARY ALICE PODRŽAJ (age 14), No. 82, SSCU. --------o-------- LEBANON, PA. DEAR EDITOR: I am a member of Lodge No. 159, SSCU, of Cornwall, Pa. My birthday was on Christmas and I was 10 years old. I could hardly wait for that day to come. It wasn’t worth the hoping for. I had a dog named Jack which I lought the world of. He was a fox terrier and very alert. There wasn’t anyone who could touch me, for he always took my part. He even chased my mother around the table when she wanted to spank me. Sunday before Christmas, while passing the railroad, what did I see but my dog get killed by a train. The watchman asked me if it was my dog, but I couldn’t answer; I just ran home. I told my mother and sister of the accident and we all began to cry. We went to the railroad and brought the dog home. Father made a rough box for him and I then covered him with paper. We took him in the car to the country for his last ride. Father dug a hole, while my sister and I watched with tears in our eyes. That was my best pal and I will never forget him. I am getting another dog, but I don’t think 1 will ever get another dog like him. FRANK-MEZE JR., No. 159, SSCU. 0--------------- MORLEY, COLO. Minili so božični prazniki, ki pa nam niso prisnesli posebnega veselja, ker nas še vedno tlači depresija. Največ vesedja je bilo še v tem, da nas jc ogrevalo sonce tako toplo in prijetno kot v mesecu maju. Vesel pa sem bil jaz, ker sem dobil od Jednote ček za en dolar, kot nagrado za moj zadnji dopis na mladinski strani Nove Dobe. Upam, da je bilo še več mladinskih dopisnikov deležnih take nagrade in veselja. V svojo dolžnost si štejem, da se na tem mestu prisrčno zahvalim vsem glavnim odbornikom JSKJ za nagrade, katerih sem bil deležen v preteklem letu. Potrudil se bom, da bom še večkrat kaj napisal za mladinsko stran Nove Dobe, ko pa prestopim v odrasli oddelek, bom gledal, da tudi kot odrasli član kaj napišem v naše glasilo. To nam mlajšim pomaga, da ne pozabimo maternega jezika. Posebno sem jaz vesel teh mladinskih dopisov v Novi Dobi. Ako ne bi večkrat pisal za mladinsko stran, sem skoro gotov, da ne bi znal več slovensko pisati. Moja edina slovenska šola je bil en slovenski razred, potem so morali pa slovenski učitelji pobegniti čez mejo, otroci v šoli pa smo ostali sirote v rokah Italijanov. Potem smo se učili v šoli samo italijansko. Imeli smo še doma kakšno slovensko knjigo, toda stariši so nas opominjali, da moramo biti pazljivi, da tega ne izvedo Lahi. Kljub vsem grožnjam pa smo se otroci, ki smo se zanimali, naučili vsaj nekoliko pisati in čitati v slovenščini. Ko me je pot privedla čez morje v mojo novo domovino Ameriko, sem se seveda moral začeti učiti angleščine. Mladinska stran Nove Dobe pa mi je postala učiteljica za slovenščino. Za to bom J. S. K. Jednoti vedno hvaležen in hvaležnega se bom skušal izkazati s tem, da vedno ostanem dober elan JSKJ. K sklepu pozdravljam vse člane in članice mladinskega oddelka JSKJ in jim priporočam, da se urijo v slovenščini s tem, da pridno dopisujejo v slovenskem jeziku za mladinsko stran Nove Dobe. Pozdrav tudi g uredniku! VICTOR SLAVEC, društvo št. 140 JSKJ. —O--------------- EXPORT, I>A. Zopet prosim za mal kotiček v našem priljubljenem listu Nova Doba. Miklavž je bil priden to leto in mi je precej daril prinesel. Bil je še precej mlad; morda je bil njegov sin. Ime! je sicer sivo brado, toda bil je bolj tenak kot leta 1932. Na božični večer je bilo to tako toplo kot v juliju. Tudi grmelo in bliskalo je, kakor poleti. Na božični dan je bilo se tudi toplo, na Štefanovo pa se je vreme nagloma obrnilo in postalo tako mrzlo, da je toplomer kazal pod ničlo tisti dan in potem še ves teden. Na novega leta dan pa je postalo vreme zopet toplo. Tako smo pričakali novega leta na prostem. Na to priliko je bilo mnogo streljanja. Vsem bratcem in sestricam v mladinskem oddelku voščim vse najboljše v letu 1934; enako voščim tudi g uredniku. MARY M. SUPANCIC, društvo št. 57 JSKJ. --------O i------- EXPORT, PA. Cenjeni g urednik: — Že dva meseca ste imeli mir pred mojimi dopisi, pa moram zopet nekaj napisati, ker čas hitro btži. Še dva meseca, pa ne boste več hoteli mojih dopisov. Za mesec december nisem nič napisal, ker je moj mlajši brat nekaj napisal, in sicer v angleščini, ker slovensko mu še bolj slabo gre, akoravno se pridno uči. Ko mu je društveni tajnik izročil ček za en dolar kot nagrado, je bil tako vesel, da je kar skakal. Rekei je,: “Še bom pisal, še!” In zdaj vedno piše in se uči, da bi lepši dopis spisal. Priporočam se glavnemu odboru, ki se bo v kratkem sestal na Elyju, Minnesota, da bi napravil tudi za nas kaj dobrega. Vse sobratce in sosestrice pa poživljam, da se tud. v letu 1934 pridno oglašajo v Novi Dobi in da prečitajo vse po vrsti, ker je jako zanimivo. H koncu voščim srečno novo leto vsem članom in članicam mladinskega in odraslega oddelka, posebej pa še g. uredniku. Ne mislite pa, g. urednik, da mi je kdo drugi pisal ta dopis, ne, sem ga sam, ker se tudi učim na pisalni stroj, katerega mi je posodil moj svak. RUDOLPH SUPANCIC, društvo št. 57 JSKJ. i o----------------- MOJ BOŽIČ LORAIN, O. V nedeljo zjutraj sem spravila moja darila skupaj in zavila za vsakega posebej v božični papir. Na vsako darilo sem dela listek z imenom in voščilom. Pa kosilu sem raznesla mojim prijateljem in sorodnikom božična darila. Za moje starše in sestre sem položila darila pod božično drevesce. Zvečer smo šli vsi, kolikor nas jfe v družini, na božično prireditev “Gospodinjskega kluba” S. N. Doma, ker smo otroci priredili igro “Trapica.” Nekatere deklice in dečki so peli in deklamirali. Deklice v oblekah krilatcev smo plesale umetni ples, nato je prišel parkelj s parkeljčki, potem pa tudi Miklavž z an-gelji, ki so dali otrokom božičnih slad-ščic. Ko sem prišla domov, sem razvila zavitke mojih božičnih daril. Bilo jih je dosti in lepa so bila. Ko sem natrla dosti orehov in lešnikov, sem šla spat. Mama je pazila na hišo, drugi so šli k polnočnici. Popoldne na božični dan sem brala iz knjige, katero sem dobila 'od mame, in igrala igre z mojimi prijateljicami. VICTORIA KUMSE, društvo št. G JSKJ. --------O--------- CHICAGO, ILL. DEAR EDITOR: I thank you for the dollar check you sent me. I needed the dollar and had great use of it. I am enclosing a story which I had made ,up and hope you will print in the children’s p3ge of this month. The story is as follows: THE MODERN PIRATES I Along the shores of the Mediterranean Sea and on the coast of Spain lived some cruel boys. They had an underground home. They had great quantities of stolen goods there. The boys ranged from 20 to 30 years. It happened one day that Bill gave an order to rob and kidnap the millionaire Julius Brown. The order that Bill gave was to knock out the chauffeur, then to slug the guard, and last of all, to catch Julius Brown when he came out of the bank with the $100,000 jn currency and gold. Now the day for the kidnaping and lobbing came. The band of ten boys w'ent to the bank and waited for the millionaire. The boys did as they were told to do. They had a hard time to slug the guard because he fired back. But at last Bill finished him when he shot him iri the brain. When the millionaire came rushing through the bank door with the money, the boys jumped on him and put a sack over his head. Then some of the boys took out the chauffeur and guard and threw the bodies in the alley. Then they took Brown to the passage under the ground and into the room they dug. When they got to the room they tied his hands and feet to a chair. They took off the sack and hurriedly put a handkerchief on his eyes, and tied him to a chair, Then Bill took some of the boys and left some to watch him. Bill made out a note calling for a ransom of five thousand dollars. Then one of the boys took it to the mail box of the millionaire’s wife. When she saw the note it read as follows: “Put five thousand dollars in a box and put it in the church yard. If not there in a day, you will not see your husband again, or when you will see him, lie’ll be dead.” When she finished she sent out a scream, and in came running five servants. When they saw that she fainted, they called the doctor, and he revived her. Then the doctor read the note he said: “You better call the police.” She did, and the police came right away. She told them to take five thousand dollars of her own in a box and put it in a church yard. Later in the night the police did this, but they didn’t see anyone come for the box. But after 15 minutes of waiting they looked where they put the box, and to their surprise they found the box which was empty but for a little note, which read as follows: “You better keep off 0ur trail, or else we will kidnap you, too.” They then took the note to the station to look for clues. While they were looking for clues, one of Bill’s men threw a bomb through thfe window. But the chief, seeing it, grabbed it and put it in a tub of water they just had filled for a prisoner’s bath. This saved the police station from going up. Now we’ll go back to Bill’s gang hideout. They had already untied the millionaire and were hurrying him in a car. They took him up the highway and dumped him out. About 15 minutes later his wife came along in a car. When she saw a heap of something in a sack, she told the chauffeur to stop and see what was in the sack, and if it was her husband he should bring him to the car. The chauffeur walked to the sack and to his surprise it was his boss. He took him out of the sack and brought him to the boss’ wife. When she revived him they hugged and kissed for about five minutes. Then they told Rastus to proceed home. When they got home he took a bath and ate dinner with his wife. Then he went to bed for a sleep, for he was tired. The next morning the police came over to ask him if he knew where he was kept the last day and a half. Now back to Bill’s hideout. Somebody would think he was dumb, but he was not. All of his men were packing all their belongings together, for they were to leave. They had already built a ship of wood stolen from the lumber yards. The ship’s name was Bill. Now, as the boys were packing they w'ere thinking of a name for Bill. Then at last one said, “Let it be Bloody Bill.” And it was so. II Now let us go to the wharf, 'it is 3 in the morning and no one awake; they load the wooden ship. It was 4 o’clock before they started. They turned to the Mediterranean Sea. It took them two weeks to get to Africa. When they got to the Congo region they had to fight the natives off. When they got to the place they made a map and also a hole to put the treasure of money they had. When they put the layer of dirt on the treasure the natives attacked him and his gang. They killed five of the men, and Bill and the other five went on to ship. When they got to the ship they found the police waiting for them. They got captured and were taken to Spain for a trial. The millionaire testified against them as his kidnapers. The jury found them guilty and sentenced them to be hanged. They were to be hanged the next day, so the judge asked what they wanted to do. They said they wanted to burn the treasure map, which they did. Next day they were all dead. JOHN ZUGICH, No. 70, SSCU. 0----------------- EXPORT, PA. DEAR EDITOR: I want to tell you how much I appreciate the check of one dollar sent me for my story. My first check. In later DOPISI Uniontown, Pa. Oddaljenim članom društva sv. Roka, št. 55 JSKJ, naznanjam, da sem bil podpisani izvoljen za društvenega tajnika. Prosim vse člane in članice, da mi gredo pri mojem poslu na roke. Dalje poživljam vse člane in članice našega društva, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se ho vršila v nedeljo 14. januarja. To ho glavna seja in se bo začela eno uro prej kot običajno, to je, začela se bo ob oni uri popoldne. Pravilno bi bilo, da bi bili navzoči vsi člani, ko bo stari odbor izročil novemu odboru društveno premoženje. Prosim vse člane, da točno plačujejo svoje asesmente, ker zalagati ne moremo za nobenega, kajti naša blagajna je čisto izčrpana. Dokler je bilo kaj v blagajni, smo zalagali za čla^e, ko pa nismo imeli več odkod jemati, smo začeli pa- na jedno-tino blagajno delati dolg. To pa se nam ni obneslo, kajti, ko je glavni tajnik opazil, da nismo poslali polnega ases-menta, je pisal tajniku našega društva, da tako ne gre in da moramo pošiljati popolne vsote asesmenta in poleg tega nekaj na stari dolg. Sklicali smo izredno sejo in preostalo nam ni nič drugega, kot da smo meseca novembra suspendirali sedem članov, par pa smo jih suspendirali v decembru, ker nismo imeli dovolj za asesment za poslati na Jednoto. Vsled tega naj se nihče več r,e zanaša na društveno blagajno, ker v nji ni ničesar, poleg tega pa še dolgujemo par dese-takov Jednoti. Vsak naj plača ob pravem času, drugače pa bo suspendiran. Asesment mora biti plačan vsak mesec do 25. v mesecu do 8. ure zvečer. Kdor ne bo plačal, ga bom moral suspendirati. Tisti, ki kaj dolgujejo, naj plačajo nekaj na stari dolg, da bomo polagoma poravnali stari dolg pri Jednoti. Oddaljeni člani naj pošiljajo asesmente na moj naslov, ki je naveden spodaj. Pošiljajo naj jih dovolj zgodaj, da jih dobim vsaj 25. v mesecu. Ako ne dobim od članov asesmentov, jih seveda ne morem poslati na glavni urad, in take člane moram enostavno suspendirati. Prosim, da člani, ki niso bili na zadnji seji, to prečitajo in se po navodilu ravnajo. Pozdrav članstvu društva št. 55 JSKJ in vsem članom J. S. K. Jednote,!'— Za društvo št. 55 JSKJ: Joseph Prah,tajnik, Box 97, Lemont Furnace, Pa. years, when I am a man and have taken up some profession, and checks come and go through my hand, I will always remember that fijst check. < I said that I would try and write in Slovene this time, but I can’t write very good Slovene, so I think I will wait for some other time. But other brothers and sisters who can write Slovene should contribute to our page. Santa Claus was pretty good to me. He gave me a tool chest, which I was very glad to get, and other things. The day that^our Christmas play was put on some thieves broke into our school, ransacking our rooms and stealing more than half of our Christmas gifts.that were intended for my classmate and 1. But as they were goinč. down the fire escape they either were startled or just did it for fun; at any rate, they dropped all of our gifts and fled. Almost all were broken. We have not found out yet who they were. I certainly hope that they are found out for doing such a mean thing. Our teacher bought presents for the ones that didn't get theirs that day. I hope you brothers and sisters made a good resolution for the New Year. 1 hope you made the same one that I did, which is that I would write to the Nova Doba at least once every second month. I wish to thank you again for the check. Happy New Year, everybody! EDWARD P. SUPANCIC. 0 -------------- SHEBOYGAN, WIS. DEAR EDITOR: One day when I was sick I didn't have anything to do, so I wrote a poem about Robinson Crusoe. ROBINSON CRUSOE Once upon an island Robinson Crusoe went one day. He went in search for treasure, But he never came back till May. He got a little treasure, But he never wanted to tell. So the people got a hold of him, And they put him in jail. He didn’t like this jail house, Because he had no bread. He had just a little water And some hard boards for a bed. FLORENCE PODRŽAJ (11), No. 82, SSCU. ---------o------— NAGRADE Za dopise; priobčene meseca decembra 1933 na mladinski strani Nove Dobe, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) sledečim mladinskim dopisnikom : Mary Alice Podržaj, društvo št. 82, Sheboygan, Wis.; Janko Kapelj, društvo št. 71, Cleveland, O.; John Zugich, društvo št. 70, Chicago, III.; Agnes Jančar, društvo št. 6, Lorain, O.; Matilda Štrukelj, društvo št. 6, Lorain, O.; Victor Slavec, društvo št. HO, Morley, Colo.; Mary Ann Radeff, društvo št. 10h, Chicago, III.; Amelia Brodnik, društvo št U5, Indianapolis, Ind.; Edivard Paul Supanic, društvo št. 57, Export, Pa.; Lewis Pustovrh, društvo št. 29, Imperial, Pa. Chicago, 111. Tem potom naznanjam članicam društva “Zvezda,” št. 170 JSKJ, da je bilo sklenjeno na decemberski seji, da se v bodoče naše redne seje vršijo vsako TRETJO SREDO v mesecu. Seje se bodo vršile v prostorih so-sestre predsednice na 2294 Blue Island Ave. članice so prošene, da to upošteva jo in za gotovo pridejo na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 17. januarja in se bo pričela ob sedmi uri zvečer. Navzočnost vseh članic je neobhodno potrebna, da se lahko kaj dobrega ukrene v korist društva in za boljši napredek Jednote v letu 1934. Dolžnost nas vseh je, da pridno agitiramo in pridobimo vsaka vsaj eno novo članico za naše društvo. .Glavni odbor je razpisal lepe nagrade za pridobivanje novih članov, da se tako vsaj deloma poplača trud agitatorjev in agitatoric. Le ako bomo skupno delale, nam je napredek zagotovljen. S pridobitvijo novih članov je na koristi društvo, Jednota, agitator in tisti, ki smo ga pridobili za društvo. član, ki je zavarovan pri naši Jednoti, je preskrbljen za slučaj bolezni ali poškodbe, za slučaj smrti, pred katero se ne more nihče skriti, pa posmrtnina zelo prav pride sorodnikom. K sklepu še enkrat poživljam vse članice, da se gotovo udeležijo prihodnje seje 17. januarja ob sedmi uri zvečer. Pozdrav vsem, članicam društva Zvezda in vsemu članstvu J. S. K. Jednote ! Agnes Jurečič, tajnica društva št. 170 JSKJ. diti v tem predpustu, namreč 10. februarja. Ni zadosti skleniti, da se veselica priredi, treba je tudi določiti kako in kaj in izvoliti veselični odbor ter določiti kaj ima kdo za izvršiti. Samemu tajniku ali samemu društvenemu odboru ni mogoče. '•. sega napraviti. Že tri leta nismo imeli nobene veselice. Od članov dobivamo po 10 centov na mesec, toda ; tem je nemogoče pokrivati društvene stroške, zato moramo gledati, da dobimo kaj dohodkov še iz kakega drugega vira, če bo mogoče. Pri tej priliki naznanjam izven društvenega sedeža bivajočim članom, da je društveni odbor našega društva za leto 1934 isti, kot je bil lani. Vsi člani, ki bivajo dovolj v bližini, so še enkrat vljudno vabljeni, da sc gotovo udeležijo prihodnje seje 15. januarja. — Z bratskim pozdravom, Mark Russ, tajnik društva št. 111 JSKJ. Bear Creek, Mont. Na redni seji društva sv. Štefana, št. 58 JSKJ, je bil za leto 1934 izvoljen sledeči društveni odbor: Joe Mayer, Box 644, Bear Creek, Mont., predsednik; John Krainc, Box 783, Red Lodge, Mont., podpredsednik; Ludwig Champa, P. O., Washoe, Mont., tajnik; Louis Kuhar, Bear Creek, Mont., zapisnikar; Cecil L. Champa, Washoe, Mont., blagajnik; Kajetan Erznožnik, Joe Mayer in Frank Prašnikar, nadzorniki. Društvene seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v češarkovi dvorani v Bear Creeku. K sklepu voščim, četudi že malo poznft, vsem znancem in prijateljem srečno in veselo novo leto in vsestranskih uspehov pri vseh povzetjih. Ludwig Champa, tajnik društva št. 58 JSKJ. Braddock, Pa. Leto 1933 je za nami in nastopili smo leto 1934. Uradnike društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ, veže dolžnost, da se snidemo dne 20. januarja, da se pregledajo društvene knjige. Posebno so opozorjeni društveni nadzorniki, da pridejo k temu pregledu knjig. Ako se kateri nadzornikov iz važnih razlogov tega sestanka ne bi mogel udeležiti, je prošen, da se pravočasno javi predsedniku ali tajniku, da se na njegovo mesto preskrbi drugi. Društveni uradniki za leto .1934 so: J. Šuštar, predsednik; I. Vidovič, podpredsednik in nadzornik; Martin Hudale, tajnik in bolniški nadzornik; Anton Nemanič, zapisnikar; Joe Regina, blagajnik; John Štefančič in Andrej Mlakar, nadzornika. Društveni zdravnik je dr. Mills.—Vsem glavnim uradnikom in vsemu članstvu JSKJ želim srečno in zadovoljno novo leto! ’ Martin Hudale, tajnik društva št. 31 JSKJ. Davis, W. Va. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 106 JSKJ, je na zadnji seji izvolilo za leto 1934 sledeči odbor: John Keržič, predsednik; Joseph Slugar ml., podpredsednik; Frank Mahnič, tajnik; John Keržič, zapisnikar; John Kocjančič, blagajnik; Louis Gruden, Joseph Jeran in Jo-eph Slugar ml., nadzorniki; Joseph Slugar st., reditelj; William Kocjančič, vratar. Društveni zdravnik je dr. R. Skar, Davis, W. Va. Vse oddaljene člane poživljam, da pravočasno pošiljajo svoje asesmente, da ne bo kakšnih sitnosti. Tajnik ne more nobenega zalagati iz svojega, iz blagajne pa tudi ne, ker je prazna. Vse člane prosim, da se kar mogoče točno udeležujejo društvenih sej in da skušamo složno delovati v korist društva in Jednote. Pustirrfo stare reči pri miru in delajmo kot pravi bratje za napredek društva. Vsemu članstvu JSKJ želim v letu 1934 srečo in zadovoljstvo. John Keržič, preds. društva št. 106 JSKJ. Leadville, Colo. Poživljam člane društva sv. Jurija, št. 111 JSKJ, da se v kar mogoče obilem številu udeležijo seje 15. januarja, da se kaj bolj natančno domenimo glede veselice, katero mislimo prire- Soudan, Minn. Na letni seji društva sv. Barbare, št. 5 JSKJ, je bil izvoljen sledeči društveni odbor za leto 1934: Jacob Pavlich, predsednik ; Frank Schweigh, podpredsednik; John Dragovan, tajnik; Marko Težak, zapisnikar; John Zavodnik, blagajnik; George Nemanich, Matt Bajuk in Mat Byouk, nadzorniki; Fred Er-chul in John Plonton, zastavonoši; John Dragovan, organizator. Kljub temu, da so bili skoro vsi navedeni društveni uradniki ponovno izvoljeni, si lahko štejemo v čast, da bomo pri redni seji v januarju instalirali enega uradnika že ŠESTINDVAJSE- CDalje na 6. strani) “JVohJo. "Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE VSAK PO SVOJE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. (Nadaljevanje s prve strani) nik zelo dobro evidenco na sodniji. Lovski paznik se je povabilu odzval in z veliko slastjo pospravil predloženo porcijo pečene ptice. Ko je bila večerja pospravljena in je od iste ostalo le nekaj debelejših koščic, se je paznik dvignil, izjavil, da je bila jerebica res slastna, nakar je povabil farmerja, da gre z njim v ječo, dokler si ne izposluje vaščine. “Ne bodi neumen!” se je na to povabilo zasmejal farmer. “To, kar sva ravnokar povečerjala, je bila vrana, in vrane se sme streljati ob vsakem času. Pa dokaži, če moreš, da ni bila vrana!” * Mnogo je že bilo in mnogo še bo govorjenja o ženskah, zakaj so take in take. Nihče pa še ni pravega zadel. Najbližja resnici bo še morda indijska legenda, ki pravi, da je bog Vulcan napravil svet in vse stvari na svetu iz različnega pripravljenega materiala in ko je bilo vse drugo gotovo, je naenkrat opazil, da manjka ženske. Vulcan je bil za trenutek nekoliko v zadregi, ker je bil za drugo stvarstvo porabil ves material. Pa si je znal pomagati. Vzel je ckroglost lune, valovito zaokroženost kače, eleganco rastline ovijalke, vitkost vrbe, žamet cvetlic, lahkost peresa, pogled srne, odsev plešočega sončnega žarka, solze oblaka, nestanovitnost vetra, plahost zajca, napuh pava, trdost demanta, hladnost snega in gruljenje grlice—in iz tega je napravil žensko ! * ' * Dragi rojak, katerega so se njegovi številni upniki vedno bolj izogibali, je dal v lokalni list sledeče novoletno voščilo: prečno in ve$elo novo leto v,“feni mojim prijateljem in v$em upnikom! Tem $lednjim 3 e priporočam, da $e me Opomnijo ob Svečanih prilikah, kadar bodo imeli kaj okroglega v žepih, človek v teh ča$ih ne živi $amo od kruha, ampak tudi od vrnjenih podojil. Moja novoletna resolucija je, nikomur ničesar več po$oditi, če bom še kdaj kaj imel. $ Spoštovanjem, $ilve$ter Suh.' * V Montani sta se farmerja Bill in Bob pravdala za debelega prešiča, ki sta si ga oba lastila. Bill je na sodniji zmagal in prešiča dobil, toda to je šlo ščetinarju tako k srcu, da je proti koncu tedna odšel v večna lovišča hrustat pocukrano koruzo in pozlačen želod. Bill in Bob pa sta morala prodati vsaki po dva prešiča, da sta plačala odvetnike. .* V Clevelandu imamo marsikaj, česar rojaki v drugih naselbinah nimajo. Tako imamo med stoterimi društvi in klubi tudi klub “Krogla.” Ne vem natančno, da-li je načelna izjava tega kluba kegljanje ali ba-lincanje, toda prepričan sem, da ime kluba točno odgovarja duhu časa. Prohibicija je odpravljena in zdaj se tudi najbolj dostojnemu državljanu lahko primeri nesreča, da se prigunca domov prilično okrogel. Smo pač vsi ljudje, izpostavljeni skušnjavam in podvrženi slabostim, če se kdaj kateremu članu kluba ^‘Krogla” primeri nesreča, da se nekoliko korajžen privali domov, in mu zato sladka ženica bere grenke levite, ima legalen in nepobiten izgovor takoj pri rokah. Enostavno lahko izjavi, da je res okrogel, toda to je v smislu pravil njegovega kluba, in on ne mara biti simulant. A. J. T. --------o--------. Ali m že v ni vaši otroci vpisani v mladinski oddelek J. S. K. Jednote? DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s prve strani) 137 SNPJ, §5.00; društvo Slovan, št. 3 SDZ, $5.00; društvo Lipa, št. 129 SNPJ, $1.00; društvo Ribnica, št. 12 SDZ, $2.00; pevsko društvo “Edinost,” $6.00; društvo Jugoslav Camp WOW, $3.00; društvo Lunder Adamič, št. 20 SSPZ, $6.00. Na občnem zboru S. N. Čitalnice, ki se je vršil 7. januarja, je bilo sklenjeno, da se smatrajo za člane Čitalnice vsa tista društva, ki prispevajo letno $3.00 ali več. Člani dotičnih društev si zamorejo izposojeva-t.i knjige S. N. Čitalnice kot redni člani Čitalnice, ako se izkažejo glede članstva s potrdili od svojih društev. Redni člani S. N. Čitalnice plačujejo 25 centov članarine mesečno. Člani, ki so vsled slabih gospodarskih razmer s članarino zaostali, so vabljeni, da plačajo tekočo članarino oziroma članarino za naprej in naj se poslužujejo štiva, ki ga nudi S. N. Čitalnica; zaostala članarina se jim oprosti. * Umrl je v Clevelandu, O., Louis Kožuh, star 52 let, krojač in čistilec oblek. Rojen je bil pri Medvodah na Gorenjskem. V avtomobilski nesreči, ki sa je pripetila v clevelandskem Gordon parku, je dobil tako hude poškodbe 22-letni Stanko Lourin, da jim je v kratkem času podlegel. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu, njegov oče Anton Lourin nekje pri Vrhniki, mati Frances, rojena Legan, pa v vasi Gradenc pri Žužemberku. V Clevelandu je umrla Anna Ambrož, rojena Turk, stara 33 let, doma iz Šmihela pri Žužemberku. Nagloma je umrla v Clevelandu Uršula Rotter, soproga Znanega Jirca Rotterja, inteligentna in narodna slovenska žena. Zapušča soproga, hčerko in sina, ki študira zdravništvo. VINSKA INDUSTRIJA (Nadaljevanje lz 1. strani) čami prepovedana, ni bila prepovedana izdelava vinskega soka iz grozdja. Grozdje je lahko kupil vsak in si je grozdni sok napravil v domači kleti. Brezalkoholni grozdni sok pa se po naravnem procesu v nekaj dneh izpremeni v pravo vino. Kdor je imel tako doma napravljeno vino le za domačo porabo, ga navadno ni nihče nadlegoval. Tako je prohibicija pripomogla, da so milijoni Američanov začeli piti vino, ki se prej niti zmenili niso za tako pijačo. Mnogi bodo ostali vsled tega vinopivci tudi v bodoče, kljub temu, da jim bodo na razpolago tudi druge pijače,, kajti dobro staro vino v steklenicah bo mogoče dobiti v večini držav po zmernih cenah. Prohibicija torej vinski industriji ni škodovala, ampak je še popularizirala vino. Iz grozdja, kot znano, se izdeluje tudi rozine, ki se rabijo v različnih jestvinah. Robine niso niči drugega kot posušeno !grozdje oziroma grozdne jagode. Za izdelovanje rozin se porablja grozdje gotovih vrst vinske trte, ki je za to najbolj primerno. Seveda je mogoče napraviti rozine iz vsake vrste grozdja, toda nekatere vrste so za to svrho boljše kot druge, j California pridela vsako leto !čez 400 milij°nov rozin. j —o------------------- vzrok gozdnih POŽAROV j Največ gozdnih požarov v i Zedinjenih državah je lani zanetila’ strela. Drugi največji vzrok za gozdne požare so bili ljudje, ki so lahkomiselno rav-I nuli z ognjeni- ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-members $1.&0 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s prve strani) BANKE, ki so bile sprejete v Federal Deposit Insurance Fund, jamčijo za vse vloge do $2,500 stoprocentno. Ta garancija je stopila v veljavo s 1. januarjem 1934. The Cleveland Clearing House Association v Clevelandu, O., naznanja, da nudijo vlagateljem to garancijo sledeče clevelandske banke : American Savings Bank, Central United National Bank, Cleveland Trust Company, National City Bank in Society for Savings. ADMINISTRACIJA v Wash-ingtonu se ne misli zadovoljiti s triletnim nujno s t nim programom javnih del, ampak predsednik Roosevelt ima v načrtu velikanski načrt velikih javnih naprav in izboljšav, katerega izvršitev naj bi se raztegnila na 25 ali celo 50 let. Javne naprave tega načrta naj bi se izplačevale same. SILNI DEŽEVNI NALIVI v okrožju Los Angelesa so na novoletni dan povzročili materialne škode za več milijonov dolarjev. V poplavi je izgubilo življenje 42 oseb, 61 oseb pa še pogreša, med katerimi je najbrž tudi znatno število mrtvih. Mesteca Montrose, Glendale in San Gabriel, ki spadajo v metropolitansko okrožje Los Angelesa, so bila najhujše prizadeta. V MESTECU Placerville, Cal., je dne 2. januarja umrl Edmund Cooper, ki je trdil, da je bil 113 let star. Cooper je bil rojen v Dublinu na Irskem. AMERIŠKA delavska federacija poroča, da je bilo v letu 1933 zaposlenih 6,400,000 prej brezposelnih delavcev. Od teh so jih 1,800,000 vposlile razne industrije, ostalih 4,600,000 pa je dobilo začasno delo potom raznih federalnih organizacij. V ANGLIJI so bili presenečeni nad ogromno vsoto proračuna, katerega je ameriški predsednik Roosevelt predložil kongresu. Istočasno pa občudujejo korajžo in odločnost Roosevelta, s katero hoče izvleči deželo iz ■depresije. RUSKA VLADA je objavila načrt nove petletke, ki naj bi produkcijo dežele v petih letih podvojila. Načrt vključuje odprtje novih premogovnikov, železnih rudnikov, oljnih vrelcev, oljnih čistilnic, tovarn bakra in aluminija, tekstilnih tovarn’, tovarn za čevlje in modernih klavnic. VSE ČASOPISJE v Nemčiji je bilo z novim letom postavljeno pod direktno kontrolo vlade. Minister propagande, dr. Joseph Goebbels, je postal diktator vsega časopisja. Vse časnikarsko osobje od urednikov do zadnjega reporterja je takorekoč v vladni službi in odgovorno vladi. Minister propagande je izdal stroge naredbe kaj smejo in kaj ne smejo listi poročati. Vsa časnikarska svoboda v Nemčiji je s tem uničena. Z LOVSKE EKSPEDICIJE v jugovzhodni Afriki sc je te dni vrnil v New York znameniti ameriški traper velikih zveri, Frank Buck. Tovorni parnik je pripeljal 60 glav različnih redkih zveri za ameriške zverinjake. Med temi je tudi neke vrste nosorog, ki je prava redkost. Mr. Buck se je vrnil z vnetim kolenom, kar je posledica ugriza nekega medveda. V najbolj nevarni situaciji je bil Luck tekom zadnje ekspedicije, ko ga je napadla 24 čevljev dolga kača in se je začela ovijati okoli njegovega telesa. Na pomoč mu je prišel neki član ekspedicije, ki je veliko kačo napadel z dolgim nožem, nakar je VOL. X. 8: NO. 2 Spomina vreden jubilej Splošno razširjena je med ljudmi navada, da se praznujejo in proslavljajo vse mogoče obletnice raznih ustanov ali pa posameznikov. Ta običaj je sam na sebi lep, le škoda, da včasi zaide v neprimerne kraje in prilike, kjer postane bolj podoben farsi kot vsemu drugemu. Kadar proslavljamo obletnice ali jubileje kakšnih ustanov, ki so za širšo javnost ali vsaj del iste precejšnega pomena, so take proslave navadno na mestu. Na primer, lani smo proslavljali 35-letnico obstanka J. S. K. Jednote. To se je spodobilo, kajti organizacija je v teku 35 let svojega obstanka precej pomenila med ameriškimi Slovenci in je storila mnogo dobrega med njimi. Isto velja tudi za druge slovenske podporne organizacije. Naše čitalnice, naša pevska, dramska, telovadna in druga kulturna društva so v mnogih slovenskih naselbinah te dežele znatno dvignila naš ugled in obogatila naše duševno življenje. Praznovanje raznih obletnic takih društev je torej čisto na mestu, če ne iz drugega vzroka, vsaj zato, da se jim zviša ugled in se poživi zanimanje zanje. Javno proslavljanje raznih obletnic, ki se tičejo posameznikov, pa je bolj riskirana reč. Kaj pomeni, na primer, za široko javnost, če je pisec tega člana danes 40, 50, 60 ali magari 100 let star! Rodil se je, brez svoje zasluge, ko so naravni zakoni to zahtevali, in odšel bo v večna lovišča, ko bodo to zahtevali naravni zakoni. Nihče ga ni pogrešal, ko ga ni bilo, in prav tako ga najbrž ne bo nihče pogrešal, ko bo odšel v nirvano' Za široko javnost je pomenil silno malo, če sploh kaj. Prilično isto velja za neštete druge povprečne posameznike. Proslavljanje obletnic posameznikov je na mestu, če imajo ti kakšne resnične in upoštevanja vredne zasluge za človeštvo, za narod ali pa tudi samo za gotovi del naroda. Tako je pravilno, da se na primeren način slavijo obletnice Washingtona, Lincolna, Pasteurja, madame Currie, Bur-banka, Edisona itd. Bratie Čehi so, na primer, tudi upravičeni, da proslavljajo rojstni dan in petnajstletnico predsednikovanja sivolasega predsednika Češkoslovaške, Masaryka, ki res pomeni mnogo nele za češkoslovaško republiko, ampak v gotovi meri za vso Evropo. Ni tolikega pomena, kakšno starost je ta ali oni posameznik dosegel, ampak važno je, koliko dobrega in koristnega je storil za skupino, v kateri se je po svojih zmožnostih in prilikah udejstvovaj. Vsako koristno delo je važno, četudi se vrši v manjši skupini naroda, kajti manjše skupine naroda tvorijo narod, narodi skupaj pa človeštvo ali splošnost. Pred par dnevi je neki član JSKJ poslal iz Soudana, Minnesota, poročilo, da bo tajnik tamkajšnega društva št. 5 J$KJ na letošnji januarski seji ustoličen kot tajnik že šest-indvajsetič! V poročilu je nadalje omenjeno, da je društveni tajnik, sobrat John Dragovan, tekom svojega četrtstolet-nega tajnikovanja zamudil eno samo društveno sejo. Če to ni rekord, vreden, da se ga prominentno zabeleži v uradnem glasilu J. S. K. Jednote, ni nobenega rekorda v življenju naše organizacije, ki bi bil tega vreden. Ako se pisec tega članka prav spominja, mu je sobrat John Dragovan, tajnik društva št. 5 JSKJ, ob priliki neke kampanje za pridobivanje novih članov, ki se je vršila pred več leti, sporočil, da mu je žal, ker ne more pridobiti nobene ga novega člana več za svoje društvo, to iz enostavnega raz loga, ker da so že vsi tamkajšni rojaki člani omenjeneg; društva. Srebrni jubilej društvenega tajnikovanja, ki si ga j< spletel sobrat Dragovan, predstavlja na vsak način velik( ljubezen in lojalnost do društva in Jednote in veliko požr tvovalnega dela. Vsi vemo, da poti društvenih tajnikov nisc z rožicami posute in da njihovo delo ni skoraj v nobenen slučaju plačano tako, kot zasluži. Marsikateri tajnik bi s( zadovoljil vsaj s skromnim priznanjem od strani društveni kov, pa še tega je le v redkih slučajih deležen. Vsekakoi lahko upamo, da člani društva št. 5 JSKJ v Soudanu, Minne sota, znajo primerno ceniti zasluge svojega tajnika, ker sc mu ta posel poverili že šestindvajsetič. Urednik smatra za svoj prijeten privilegij, da ima priliko na tem mestu izraziti iskrene čestitke društvu št. 5 JSKJ, in tajniku, sobratu Johnu Dragovanu. Naj bi omenjeno društvo in tajnik našla mnogo posnemovalcev v čast, srečo in ponos J. S. K. Jednote! Skoro gotovo je najti podobne slučaje tudi pri nekaterih drugih društvih JSKJ, dasi je dvomljivo, da bi imelo katero drugo društvo uradnika s četrtstoletnim nepretrganim poslovanjem. Vsekakor so spomina in priznanja vredne tudi krajše obletnice in pravilno bi bilo, da jih člani javnosti .sporočijo. Dajmo društvenim uradnikom vsaj priznanje za njihovo delo, saj plačamo jih ne, kot bi zaslužili. Od društve nih uradnikov, posebno še od tajnikov, je največ- odvisno Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ame^ Ely. Minnesota GLAVNI ODBOR a) Izvrševalnl odsek: T11 Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan. I11-Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. 4o Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleve»“ Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ily, Mlnn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. ft Vrhovni zdravnik: DR. F J. ARCH, 818 Chestnut St., Plttsbu™%,e. Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVKC, 6117 St. Cleveland, O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St.. Lorain, O. H 0 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Clnvelan^ 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC. 5400 Butler St., Pittsburgh, pi 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR. 1812 N. Center St., Jou 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL. Elv. Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: vi Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton- 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, c°!r'f, 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., BrooklyU. «■ 3. porotnica: ROSE SVETICH. Elv. Minn 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa. . Jrdnotino uradno glasilo: NOVA DOBA. 6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. ZDRUŽEVALNI ODBOR: n Tajnik: JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Ave., Cleveland, p. j 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.. J0)1 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12. Aurora, Mlnn. ____ Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl.. "" $ Vse stvari, tikajoče se uradnih sadev, naj s« pošiljajo na denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožb« in Pr**y* V*0# slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje ra sprejem novih £•* ih evišanje zavarovalnine in bolniška spričeval* naj se poftiljtjo n* tdravnika. j•’ Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in jljC^ •lovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., -1* 3|c>r*' fed H . le, j Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša varovalmca v Zedinjenih državah in plačuje najlibMalnejše podpore bV0L in »J Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v jj pl . hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega druitv« piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani be,ej* neoziraje se na. njih vero, politično pripadnost ali narodnost. JedP«l»v jjlP tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko s kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premožcnjo znaša nad $1,500,000.00. Odras.H oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000#* Buck potegnil revolver in ustrelil kačo v glavo ter se s tem rešil iz neprijetnega objema. ■ EKSPLOZIJA v Nelsonovem premogovniku nedaleč od Prage na Češkem, ki se je pripetila pretekli teden, je zahtevala 151 človeških žrtev. Reševalno moštvo je po silnih naporih spravilo na površje 16 trupel, toda nadaljno delo je preprečil požar, ki divja v rovih. Oblasti so odredile, da s'e rudnik zapečati, da se požar ne razširi še na sosedne rudnike. ALEKSANDER TROJANOV-SKI, prvi poslanik sovjetske Rusije v Zedinjenih državah, je dospel v Washington 7. januarja. Z njim je prišel ameriški poslanik v Rusiji William C. Bullitt, ki se je vrnil iz Moskve po kratkem posetu, da konferi-.'a s predsednikom Rooseveltom in da si izbere osobje za posla-niški štab. PO PRETEKU kratkega premirja so se sovražnosti med republikama Bolivia in Paraguay zopet pričele. Kot znano, se omenjeni republiki že več let prepirata za sporno ozemlje Gran Chaco. NA CUBI so se nemiri obnovili. Zdi se, da hoče opozicija na vsak način strmoglaviti začasnega predsednika Grau San Martina. PORABA PROSTEGA ČASA (Nadaljevanje s 1. strani.) tom starosti. Prejšnji newyor-ški policijski komisar Mulroo-ney je izjavil: ‘‘Družba je storila pomoto, da trosi tisoče dolarjev za poboljšan je kriminalcev, dočim noče potrošiti niti centa, da se loti same korenine zla.” Raymond B. Fosdick, ki je predsedoval raznim zaslišanjem in posvetovanjem, je razložil, da svrha odbora ni ugotoviti, kaj naj storijo ljudje s svojim prostim časom, marveč kako ga hočejo, vporabiti. Dr. Butler, ki je predsednik Columbia univerze, je poudaril, da brezdelje ni mogoča, dokler ni dela, kajti brezdelje je posledicav srečnega in zadovoljnega dela. “Človek, ki razumeva polno rabo in uživanje brezdelja, je mnogo boljši delavec, kot oni, ki ne zna. Pravilna raba brezdelja povezuje zmožnost za produktivno Jelo. FLIS. S ODMEVI IZ Rr0l) krajev |> Di) H. . * (Nadaljevanje iz V 30 M s sredino vasi, in poklici j najboljše urejene- ^J k niške postaje pa fl(| JJ , V smo jih prevzeli ^ ic\ J ^ Celo v drugi pre® e t'J nimamo tako clo& ' v#"/ fc, 1% kakor ho v.,e V\ staje od Djevdjd*Je i.\ Si ______—■||i Kar ne raste i* * - ^ to propada. SlO "' j L'ty, S. K. Jednota n#P1 ' la! 1 f|ian( rsi l(|a. j Ni„ •S, K, '^ei toHl ; h so s Ja t ft in •----------------------——.—_________________.— i da-li so društva aktivna ali zaspana. Dobri uradniki torej i pomenijo dobra društva, dobra društva pa dobro Jednoto, < E ENGLISH SECTION OF g ▼ o1f'cial 0rg*n v of the SouthSlavonic Catholic Union. ir A"' d.0' i* *H| 'k o. of m* report °f our South Slavonic Catholic Union for the November, 1933, appeared in last week’s issue of Nova Nin ’ *n f°rm assessments received, is itemized lleg8to rePorts of individual lodges submitted to the Su-!;u ecretary. Disbursements, in the form of benefits paid lie todge, are also itemized. Wse° ^come is reported as $25,410.65 and the total jnent is reported as $13,961.32; the balance, $11,449.33, otapS < accident and disability benefits; expense and sport briefly business point of view reserves in the various ieh So °f our fraternal insurance serve as a surplus, from money can be drawn out for future expenditures. |6(j y fraternal insurance point of view the net proceeds ifoeael1 month cannot be classified as profits, but as re-jiey c°nt>ngent liabilities. ,let us ^he monthly expenditures .drawn from a particular kS say the disability fund, exceed not only the monthly % j., a*So reserves accruing for several months. Which i Particular fund is not only depleted, but after tif-* ^ave been exhausted, a deficit has been incurred. \if, ^°rrowed from other funds to cover the deficit? 'titjn®, ^ture, let us say six or seven months hence, the ^ted fls ^und *s not covered by that portion of assessments (,i ,°r ^his fund, after, deductions have been made for h, . Nations, the directors of our Union, the Supreme ^iiPes ^ Vy a sPecia-t assessment to cover such deficit, tontjj a sPecial assessment of 5 cents spread over a period \s,’t.°r a special assessment of 25 cents for one month, ^ t eient to meet the existing deficit. dec * leserves 111 °ther funds may far exceed the ^ essary to keep such funds in good standing does not money can be drawn from this source, in order1 to pHle fund. Each fund is a separate and distinct kfk °Ul' Union and as such functions independently C* report of benefits paid to members is also i.Oq (>' fhe month of November. Sick benefits totaling ^4.iSat^lity benefits totaling $1,348.00, and death ben- 1 de llSe the bulk of total expenditures in the various s for the month of November, 1933. ^tecjlcu'ar significance is the report of suspended and %e). ftlernbers. The number of suspended members for 'g an ’ ^33, is lower than the average number reported l(Jrkir, ln°nth of 1933. This fact can serve as an index of ^ight^ Conditions prevalent among our members. During \ unemployment the number of suspensions were [S*h cfs&. ^’s index is not concrete proof that all of our %uree erti°yiny better working conditions, it can,serve Nof^j c*ePicting the general improvement. r8 ^ reversals have brought so much havoc among our ldt one can be excused when one feels optimistic V0vn°vement in working conditions, even if the indus-nient has not reached its normal stride. o---------------------- rb1)f !!»)>*. "5 ' $ >n AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS "" rt,. /M 11 current thought Monthly Report sp|c fm JO! ,l0ji J A iK j I | Jtk J,|ni > V I« jb*. ol*c1' studied the wide kJr°toCk- °1)ei'ation of frater-1 Č Gciii°n' ^ protects the thC,a^eS children and ° habit of thrift in i He • ' * \Hny, I)r°vision for life’s JL^ily ^ieh for the aver-L1'(l thG"0riles when father 4Se^Vages stop. It de-•(;• '•hf. of responsibility. M Hj^st measure of b Ki 5H,Hts giving means to • i>' i 1,6 hc.nUt the mortgas ^ lG> bringing cour- \ „c rj VlV°r’ and rePOse to 'eP’i r''^e income that f f°r the widow ™ reclaims the t, ^ anfieState’ replacing , ,adversity with \ cja. ^at adds to the S> S- The joy of con-^ On' °Ws knowledge are safeguard- U* 'ova .ess certificate of !s V0P his family. It , ^ Silent11 penCG C°Upledr inuS of ^operation m!' CMt ^ihi estate other- l|JS&WtHlt.f0rthe aVeragG /VHo. uGs a man’s love i i» 8 U8efulness to f ct 1,1 'ts benefic-° ;ih classes com-'vhen most need-°t\veen the home K.«* *4 4 4 3 Wouldn’t It Be Wonderful If- Fraternal Protection Springdale, Pa.—Good afternoon, listeners. The Country Store now transfers you to the B. A. R. hookup to hear the latter part of the world series played by the New York Giants and the Washington Senators. Please stand by. Boy, oh, boy, what a game! The fifth game is going into the last half of the 11th inning, with two men on base, two are out and the score still stands 6 to 1 in the favor of the Giants. Joe Cronnin, star shortstop and youthful manager of the Senators, is at bat. Hubbell awaits the catcher’s signal and the fans are yelling for a hit to end the old ball game. So far New York has taken three games and Washington one. If the Senators don’t score now the world series will end here and now. Here comes the first pitch to Cronnin. Strike one, a fast ball shoulder high, but Cronnin doesn’t like it. This is his last stand in this game and probably in the series. Ball one, low and inside. The crowd sits breathless and waiting for anything. Ball two, low and outside. Hubbell can’t get his curve ball working on Cronnin. He seems a little unsteady and no one knows what will happen next. Ball three, low and inside. Ilubbell’s control is very bad and things may happen any minute now. Cronnin 6s taking no chances of hitting a bad ball at this stage of the game. Wit the count three balls and one strike, Manchusc and Hubbell go into a huddle. Now they are ready to go, Hubbell taking his time, pitches again. Ball four. Cronnin walks, filling the sacks. Joe Kuhel gets a great hand as he walks up to the plate. That boy sure played great baseball in this same world series. He has two hits out of four trips to the plate so far and a hit means victory for the Senators. Carl Hubbell is a little unsteady as he faces the dangerous first sacke>- of the Senators. Ball one, high and inside. It looks as if Hubbell is loosing his control and it uire looks dark for the Giants right now. Strike one, a fast ball cut the inside corner for a called strike. It wasn’t to Kuhel’s liking. Strike two, Hubbell’s next pitch cut the plate waist-high, but again Kuhel let it go by. Two strikes and one ball. What a game, what a game ! The next pitch may settle the game' either way. A hit gives Washington the game and another chance for the series, but a strike—well, it will give the Giants the series. As Hubbell (Continued on Page 6) worthy men and women without reference to political or religious creeds through organized co-operation. It bears the risk of life which no person can afford to carry alone through the fraternal lodge system. One man strength becomes like that of a thousand, connecting him with a group of brother men sufficiently large and strong tc meet all possible loss. Emphasizing the truth that while the father’s loss to his family is i ' great tragedy, to the associa . tion it is but an incident. The ; danger to the single life, to the - one carrying his own risk, is very great. To the other the element of danger is entirely removed. Submitted by: Anthony Motz. Pathfinders Lodge, No. 222, SSCU, of Gowanda, N. Y., claims title to the unofficial record of the largest percentage attendance at one monthly meeting in the SSCU circles. Out of 53 members enrolled in Pathfinders, 46 were in attendance at the December meeting; which means that 87 per cent of members were preseht. Pathfinders certainly set a record— one that other SSCU branch lodges may emulate. “Pathfinders,” as the word suggests, means to seek new paths. The members Of Gowanda Pathfinders certainly are living up to their name. Pittsburgher Lodge, No. 196, SSCU, of Pittsburgh, Pa., will hold a Pep Rally Meeting on Feb. 8 in the Slovene National Home. Pittsburgher’s president, F. J. Kress, -who is also national SSCU Athletic Board chairman, announces that plans are now in the making for the Pep Rally Meeting that will rekindle the fire of enthusiasm among the SSCU members ' Pittsburgh. m Three records were broken by Anne Govednik when she participated in the A. A. U. meet held in Miami, Fla., last month. On Dec. 27 she broke the national A. A. U. 100-yard mark with time of 1:21, offsetting Agnes Garaghty’s record of 1:25.2 set at Massaequa, N. Y., in 1927. On Dec. 28 Anne broke .the national A. A. U. recci*d by swimming the 200 yards in 2:58.2, beating time made by Katherine Rawls of Ft. Lauderdale, Fla., in 1932 by 9.2 seconds. On Dec. 29 she slipped 1.2 seconds off the record Set by Miss Geraghty in the 100-meter short course, Anne’s time being 1:27.6. Miss Govednik is a member of Lodge No. 30, SSCU, of Chisholm, Minn. That Frolic Bro. Stanley R. Progar, member of Lodge No. 203, SSCU, of Springdale, Pa., and “three bachelors of the Country Store” are to conduct a Funny Story Contest through the English section of Nova Doba. Preliminary negotiations are now in the making for the contest that will begin March 1, 1934, and end March 31, 1934. More details of this contest will appear in next week’s issue. Two Jugoslavs took part in the annual New Year Rose Bowl football game. They arc Demshar, a quarterback, and Richavich, a guard, both playing for the Columbia Univer sity. Columbia upset the pre dictions that its opponent, Stanford University, would prove victorious, by taking the long end of a 7 to 0 score. Severe injuries were sustained by Bro. Frank Aurednik, member of Lodge No. 33, SSCU, of Center, Pa., while working j near a mine blast. Bro. Aured-I nik suffered a broken leg and j a broken arm as well as other j injuries. — o — Slovene Cooperative Corp. ------- Regular annual meeting of the stockholders of the Slovene Co-operative Corporation of Gowanda, N. Y., will be held at the Slovene Hall Friday evening, Jan. 12. Meeting will commence at 7 :30 p. m. Ernest Palcic Jr., Sec’y. nd those influences that would i^reck it. To the poor it is a ecessity. To the rich it is the ne permanent security against iad investment and risky spec-ilation. It offers the greatest and urest measure of co-operative ervice between men and wo-nen and their fellows with ever i wider and better recognition is the universal channel for lome protection. For the com-non people, legislation, court lecisions, efficient business nethods and wise manage-nents have made itcivilization. It has become a dominant factor in every department of life. It is essential to the maintenance of the social structure, to business stability and to family financial security. Its service to the public is immeasurable. General taxation is lessened. Fewer almshouses are needed. Many thousands are saved from becoming charges of the community as a result of old age and misfortune. Through it children are given a fair chance in life and it is the guarantee of good citizenship. For the husband and father it encourages saving and self-sacrifice to make happy and hopeful the future of his beloved home and community to the end of time. It offers its service to all Ely, Minn.—Howdy, folks! This is your Little Stanley writing to you (I couldn’t very well say speaking to you, now, could I?). And in just a minute I’ll tell you all about our big New Year Frolic. We’ll start in Seme’s store, because that’s where the evening really started. Margaret and Mary Turk, Louise Seme and Mary Kusma are making the delicious sandwiches; they certainly are fast gals; that is, in making sandwiches. Soon we are all set to open up the big New Year funfest. Let me see, is everybody happy? Hold on! Christine Belehar isn’t here yet. Here she is. No we are really ready to start. O. K., Popo! O. K., Nova Doba! The Gopher Fun Frolic is on the air! The people are coming in fast; Juga and “Yosh” are taking up the invitations. Christine Belehar and Little Stan take care of what is the least important, and that is the Dough-re-mi. (Oh, yeah?) It is early yet, but it seems that the U and I Bar is jammed to capacity. No, I think we can squeeze a couple in that little spot (anyway, that does give you an example of the crowd that we had, doesn’t it?). Charlie Kerntz is our bouncer de luxe, Crow is a little worried. What, no beer? Ileh! You know, Crow is never satisfied unless he is a bartender. And, in a way, you really can’t blame him! The clock says one hour before midnight and the New Year. A tall figure tries to announce that dinner is served. (Notice I said “tried” to announce!) A iuge crowd gathers around the able, we try to distribute them, but to no avail; they go like hot cakes. Margaret Turk has to leave us at this point, which eaves Mary Turk, Mary Kuzma, Louise Seme and a few others to take care of the hungry multitude. I almost forgot to mention the cakes that the Gopher gals made, and again we are faced with a shortage. Say, what is. this NRA? Well, it’s all gone, I mean the lunch. The Harmonica Twisters take the floor. They play a couple of nifty numbers and then give way to “Popo” Rozman, who attacks his new accordion with all the dance numbers that he knows. It is nearing midnight and the crowd is all set to dance the New Year in and sing the good old sentimental number, “Auld Lang Syne.” But that doesn’t happen for a while yet. So let’s go back to the kitchen and see how they’re doin’— The gals are doing the dishes and two young men, Tony Ya-kich and Tony Owens, are helping the gals with the dishware. Thanks, fellat-! We’ll do as much for you some day, we hope! Alex Kosir and Crow make their appearance with a keg of beer. Are we surprised? Who said no beer, says Crow! Just a minute, folks, let’s find Charlie Kerntz before the lights go out. We gaze all around—no Charlie. We look around again —and still no Charlie. I look outside the door, and there is Charlie with two young gents who are smiling happily, and forgetting the most recent fracas. What a man Charlie! You can be our bouncer every time! The clock hands point to midnight. Everything is quiet; that is, outside of the music, the shouts of the people and (Continued on Pag« 6) Pathfinders Gowanda, N. Y.—The regular monthly meeting of Path-1 tinders Lodge, No. 222, SSCU, | to be held Tuesday, Jan. 16, i will be called to order promptly | at 7 p. m. However, please note j that all future meetings begin; at 7 :30 p. m. The purpose for j the earlier hour this month is set in order that all members : may be able to take part in the bowling party after the meeting. Inasmuch as the members J who attended our November < bowling party had such a good 1 time, a larger crowd is.sure to s be on hand. Let’s see if you can I better your scores of the other games which were reported in , the Nova Doba. For monthly attendance I be- • iieve that we can claim the per- | centage record for the South ] Slavonic Catholic Union. Out ; of the 53 members in our adult division, 46 members were present at our December meeting. : A number of friends were also < invited to take part in the aftermeeting Christmas party. Approximately 75 persons were on hand to enjoy themselves. Ten-cent gifts were exchanged among the members and everyone could hardly wait for Santa Claus (Anthony Rizzo) to ap- * pear. Out of all those present ( only four were able to recog- , nize hiAi as he came into the , hall. Those able to recognize , him were awarded by allowing . each of them an extra sand- ( wich. The beautiful Clmstmas ( tree piled on all sides with many gifts clearly showed that! prosperity will soon be with us. It took Louis Andolsek one-half hour to unwrap his package, and so you can just imagine how long the party lasted. Committee arranging this affair consisted of Anna Strout, Mary Batchen, Helene Strauss. Louis Andolsek, Thomas Ster-| nisha and Ernest Palcic Jr., a! group who also provided a bountiful feed for the hungry. We wish to thank the girls who assisted in cleaning up the kitchen after the party and also j Rudy Klancer, who furnished the accordion music, and his assistant, George Samson. Everyone went home with the feeling that this was one evening well spent. Of course, you will be interested to know the outcome of the election of officers at our last meeting. Nominations for president were Anthony Ster-nisha, Louis Andolsek and Helene Strauss. Each of these members would have made excellent leaders for the coming year, but the choice went to Louis Andolsek, who, we feel sure, will do his best to make 1934 a successful year. As he has previously been vice president, trustee and treasurer, he comes into office with plenty of experience. (That’s just like the old line they always give successful political candidates.) For vice president the candidates were Helene Strauss, Philip Palcic and Mary Vončina (Miss). Here another close battle was displayed, it being necessary to repeat the balloting; but the final choice fell to Helene Strauss. As she has very successfully handled the job as , recording secretary for the past [ year, we know that she will prove an able assistant to Louis. The office of secretary was r auctioned off to Ernst Palcic Jr., the highest bidder. “Nuli , sed.” Having years of experience in the Bank of Gowanda, tin j treasurer’s job went to Philij Palcic, who was chosen ove Mary Sladich. We hope that he can find a way to double our money. For recording secretary the members nominated Mrs. Mary Vončina and Mary Sladich; the former was elected. After taking dictation in many of Buffalo’s prominent offices, we feel that she is well qualified for the job. To complete the list of officers, Frank Klancer was chosen president of trustees, with the able assistance of Joseph Zelnik and Johnny Batchen. To the outgoing president, Anthony Sternisha, and vice president, Olga Sternisha, We wish to express our appreciation for the way in which they have worked for the benefit and progress of Pathfinders. Nevertheless, we know that they will keep on with that spirit. It might also fittingly be said that Anthony has been our president since we were organized. Congratulations, Anthony, upon your efforts. By a unanimous vote it was decided to continue the “Prosperity Twist” during 1934. The winner for December was Thomas Sternisha (he wins every other month). In the past all commissions received from the Union for new members were retained in the lodge treasury. However, from now on it will be a different story. Start now and get that new member. Ac, there are quite a f^v<; members in our lodge who are excellent writers', wouldn’t it be a good idea to have regular weeks for certain writers? In this way we could have weekly write-ups in the Nova Doba, and as our new president,.Louis Andolsek, says: “Write-ups are the foundation of success of the lodge.” Let’s get started. Begin making plans for our third anniversary, which will be held in about three months. Be sure to make this a big affair. Ernest Palcic Jr., Secretary, No. 222, SSCU. o---------------- Cast Is Selected John Alich, director of Ivan Cankar’s play, “Scandal in the Valley of St. Florian,” which will be staged by Clairwoods in the Cleveland Slovene National Home, has completed his cast. Last Wednesday, at the cast’s first meeting, Alich gave a synopsis of the play. A causerie on Ivan Cankar was then given by A. J. Klančar, translator of the play. Next Wednesday the roles shall be definitely assigned to the fifteen actors who make up the cast of this most famous ! and amusing of Cankar’s plays. I Members of the cast selected ! show a wide neighborhood geographical range, some being from Collinwood, and others_ I from Nottingham and Kinsman 1 All of them are experienced actors interested in the theater. , A few are Clairwood members. — ^------------ Omitted in Error Lorain, O.—In the list of officers elected to St. Aloysius’ j Lodge, No. 6, SSCU, for 1934, [that was published ii\ last ij week’s issue of Nova Doba, • Mike Ostanek, assistant secre-: jtary, was inadvertently omitted. Vida Kumse. j i o------- 2 Go to it and do it. Beautif ul i; plans will never put butter on r!your bread. Louis Adamic Meets the King (Reprinted from the Pittsburgh Post-Gazette) THAT FROLIC (Continued from page 5) the screaming of the whistle, and other small noises, everything outside of that is quiet! Heh, heh! You know, I can’t get rid of that little giggle ! The hall is crowded and it is in a grand uproar,! Amidst all of this uproar the music is heard. Every now and then a piercing yell resounds through the din. No, nobody is crazy, but that is just their little way of welcoming the New Year. Well, the New Year is here—so what? Aw, let’s go into the kitchen again. It seems that I just can’t stay out of the kitchen! Louise is gazing out of the window. But don’t worry, deah, Paswan-sick will soon be here! “Love is the sweetest thing.” Little Stan looks around — f oiled again! Where is that “True Blue Herald”? ' The clock hands turn continually. It is now 3 o’clock in the morning and everybody is gone except Bronco, the tenor. Tekautz from Soudan, and a few other fellas who are voicing their wonderful opinions of the frolic in song. You know, that did not sound bad at all, in fact it was enjoyed by the few that were there. I also almost forgot to mention that Joe Champa also helped the boys to render the air waves with sy n c o p a t i n g melody. Well, everybody has gone except me, so will somebody please sing jthat new number, “Go to Sleep, I My Ba-ha-by”? If you do, ’you’ll see that I’ll vanish com-| pletely. That is, until next week at this same time! Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. o ------------- Blue Eagle Display Denotes Acceptance Washington, D. C.—Manifestly pleased with increasing evidence of an upturn in busi-! ress and moved by a sense of loyalty to the President, a great, many employers have signified their acceptance of his extension of the President’s Re-employment Agreement in writing. The tenor of these communications from every section of the country is determination to continue flying “and defending” the Blue Eagle. However, in reminding the nation that “in the midst of winter and with many persons out of work, it is essential- that the new year ■should not bring with it any let-I down in the recovery program,” the President said in his public I statements: “Display of the Blue Eagle on or after Jan. 1, 1934, by an employer whose business is not entirely covered I by an approved code will be treated as an acceptance of the extension of the President’s Reemployment Agreement and a representation that he is complying with it for that part of his business not covered by approved codes.” | ------o — English Sparrows The first introduction of the j English sparrow into this country was in 1850, when 50 pairs j were set free in Brooklyn, N. Y. j Others were soon released at other points, it being the common belief that these birds would protect the foliage of shade trees by feeding upon caterpillars that, in turn, liked to feed on the leaves of the trees. Unfortunately, now that the English sparrow is quite at home all over the United States, and, in fact, much of America, most authorities agree that it does much more harm than good. Feeding on seeds, buds, fruits and otherwise making itself a destructive garden visitor, distributing vermin and disease germs, making unsightly nests in inconvenient places, and driving away gentler, more desirable birds, are some of the habits which have injured the popularity of this bird. WOULDN’T IT BE WONDERFUL IF------------ Editor’s Note: Excerpts of the interview between Louis Adamic, author of “The Native’s Return,” and King Alexander, dictator of Jugoslavia, are reprinted below. “The Native’s Return,” which deals with Jugoslavia, the mother country of the Slovenes, Croats and Serbs, will be released Feb. 1, 1934. The book was selected by the Book-of-the-Month Club for its February distribution. Jugoslavs can secure “The Native’s Return” at a reduced rate by ordering copies either through Louis Adamic, c/o Harper’s, 49 E. 33d St., New York, N. Y., or by writing to Nova Doba. This special offer expires Jan. 31, 1934. Louis Adamic saw the king —no less a personage than King Alexander, dictator of Jugoslavia and the richest man in Eastern Europe—and the king tried vainly to make an impression on him. It was perhaps one of the strangest interviews with royalty in history—this conversation of a king with a writer, who formerly had been, in his own words, “a Hunky bum,” but to whom the royal publicity men thought the king should be particularly charming. The king failed, and the writer delayed a debate in the Jugoslavian Senate. The route by which Adamic came to meet the king was in itself an unusual one. Born in an Austrian village, the son of a peasant, he came to America when he was 14—a “Hunky” immigrant. He was destined, apparently, to become a laborer in a steel mill or a mine. Instead he went to school, served in the American army during the World War, and then “bummed” his way to the Pacific Coast. In 1928, while working as a laborer, he wrote some of his experiences and began to sell articles to various magazines. Presently he wrote a book, “Laughing in the Jungle,” was awarded a Guggenheim Fellowship and returned, on a sentimental journey, to his former home. He planned to stay an afternoon, or a day at most. But he did stay, in the tiny village of Blato, for several months, discovered a richly dramatic life in the activities of the peasants, and decided to write another book (“The Native’s Return”), this time about. Jugoslavia. Meanwhile he had become involved in Jugoslavian politics —and was regarded as an ardent opponent of the government of King Alexander. So he was summoned—although to comply with court etiquette he was forced to seek an audience —to meet the king. At the palace Adamic was shown by an adjutant into the king’s study. It was a long, narrow room, tastefully furnished, at the end of which, on a platform behind a screen of flowers, was the desk at which the king worked. But the king did not wait for Adamic to approach. He came down the room, greeted the WTiter in a friendly manner and shook hands. “Almost immediately,” Adamic said, “he remarked that he was extremely busy. Of course, I knew he was busy—there was a debate that day in the Senate, which is composed entirely of yes men, and the king was directing speakers on both sides, careful that the opposition should appear very dumb and the government very intelligent. As long as we talked the debate was delayed;” So the conversation started, consisting mostly of questions and answers. The king asked Adamic about his past, about ------------------- I America, and about his books. The writer answered, praised the country, and tried to estimate the character of the king. He appeared extremely democratic, affable, a man a little above average height, heavy-set, clean-shaven, dressed rather simply in the uniform of a general. Only the crown on the shoulder and the star on the breast indicated that this really was the king. Presently the talk lagged, and the king again pointed out that he was extremely busy. But Adamic failed to take the hint. For 25 minutes the two men sat, writer and king, sizing each other up. “I could see quite plainly that he didn’t like me any better than I did him,” Adamic said. “We had nothing to talk about. J asked him if he enjoyed reading. ‘No,’ he replied, ‘I used to read a great deal. Now I am too busy.’ “Still he remained as charming as he could be, considering that he had no use for me. But gradually it became plain that he was really, under the surface, hard, shrewd and cunning. Finally he stood up, abruptly, and the audience ended. He really didn’t like me, for he always gives a gift or does a favor for those he likes.” --------o------- St. Barbara, No. 8 Soudan, Minn.—-At the annual meeting of St. Barbara’s Lodge, No. 5, SSCU, held Dec. 22, 1933, the following officers were elected: President, Jacob Pavlic; vice president, Frank Schweigh; secretary, John Ora-govan; recording secretary, Marko Tezak; treasurer, John Zavodnik. Trustees: Geori Nemanich, chairman; Matt Bajuk and Matt Byouk. American flag carrier, Fred Erchull; lodge banner carrier, John Plonton; organizer, John Dra-govan. Although most of these officers were re-elected, we may still point with pride to the fact that when we install our officers at our regular meeting in January, one officer, none other than John Dragovan, will take office as our finance secretary for the 26th time. Something our lodge can boast about, and why not? Secretary Dragovan has missed only one meeting during all the years he has held office. His books are always in the best of order when examined monthly or quarterly by the trustees. Another thing, John is always well informed on matters pertaining to either our lodge or our Union. Brother and sister members, ycu can see for yourselves that he is a member who has his heart and soul in our organization. M. L. Stepan. o------------ Blue Eagle Withdrawn From 13 in 2 Days Washington, D. C.—Thirteen Blue Eagles were withdrawn in two days for willful neglect to act upon notices from local compliance boards of failure to conform to the wage and hour provisions of the President’s Re-employment agreement. First withdrawal of the insignia was announced for violation of the collective bargaining clause. The others were mostly cafes, laundries, and a junk dealer. Having made restitution to employees of wages withheld and filed a guaranty, the Blue Eagle was restored to the Consumers’ Food Stores Inc., operators of four stores in j Bridgeport, Conn. (Continued from page 5) gets ready to pitch, all eyes are focused on Joe Kuhel. The Senators’ hopes are resting on Ku-hel’s shoulders, and believe you me it is a load to carry, perhaj s a little to big of a load, but we shall see what we shall see. The fans are breathless as they wait for the next pitch, which may mean victory'or defeat, llub-bell’s arm goes up and here it is—strike three, a beautiful curved ball finishes Kuhel and Washington chances for the series. What a finish to a cleanly fought world series! And believe you me, this was the most exciting world series I ever saw. The players hurry to their lockers, but are cut off by excited fans and to some it is the end of a perfect ball game, but to me it is the end of an exciting broadcast, so I'll return you to your local .station.1 Good afternoon and thank you ! Your station is B. A. R. broadcasting from the ga’b room in Ye Ole Country Store in Springdale, the power city. We are now signing off at 5 :45 p. m. Your announcer is Stan Ray. Wouldn’t it be swell if Kuhel hit instead of striking out, but forget, it, Joe. Anybody playing marvelous ball, such as you played in the series, could be forgiven for doing anything. Even the best of us do it, Joe, and we will all be pulling for you next season, and hoping to see you in the next series. Little late, but here goes, SSCU No. 203 extends season’s greetings to all. Boost your local lodge! Stanley R. Progar, No. 203, SSCU. ------o------- More Jobs, Higher Pay Under Code Approvals “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L. Mihelie Where did it disappear? The gentility took it, this greedy gentility!” “What do I know which one? Three days before IVfartinek died, there were three of them by hirn. That Kvas, who is no longer at the Slemenice; the pastor, and the old man from Polesek, who ran away, as they say.” “You are not accusing the pastor that he stole it, are you?” asked Matevžek. “Wha-at?” shouted Krjavelj. “Why did he have such a beautiful funeral? Funeral and the holy mass cost money!” “For all this paid the young Dražar, for whom the Tenth Brother dug up the treasure. You better keep quiet, Krjavelj, and watch what you say!” “Well, then the other two stole it. But that is all right, it will not do them any good anyway, if only God hears me. I could have at least bought myself another goat, if these greedy people had not swallowed the money.” At the thought of this “injustice” Krjavelj became very much moved. They could not convince him that the Tenth Brother, probably, did not have money, but rather some other paper. How badly Krjavelj felt can understand only he who, like Krjavelj, had experienced how it gnaws and burns one when the fulfillment of a long standing hope and desire comes to nought. But since we know that among the readers there are few such persons who would understand Krjavelj’s sadness and longing after one more goat which he could have had, but does not have, we arc afraid that majority of them will not be able to understand Krjavelj’s plight. For not even the peasants; Krjavelj’s acquaintances, who were, moreover, goat owners themselves, did not or did not care to understand Krjavelj’s heart. They laughed heartlessly at the poor man. Krjavelj, who believed himself wiser than any of them, made this laughing at his expense even more angry, and to ! make his point even stronger, and at the same time avenge | himself, he began to shout and heap maledictions upon the ; Tenth Brother, who, with exception of too small shoes and a few pennies, left him nothing. But here, too, the peasants disagreed with him, and praised the Tenth Brother, saying that it is too bad that he died. Matevžek even told Krjavelj that it is a sin to talk evil of a dead nerson. This was too much for Krjavelj. He squelched his hat on the head, swallowed all the brandy at once, and shouted: “Wha-at, are you telling me what is sin and what is not! And you? Are you going to pay for my drink or what? All of you do not even know that you are living! But Pwas a sailor, and saw the world, and no one ever told what is sin! I had a learned Croatian for a friend, who knew more than all of you together, and he never told me what is sin!” . Leaving the tavern, Krjavelj slammed the door so hard that the whole house trembled. After he left, they talked about Krjavelj for a while yet, and then again about Kvas and the Tenth Brother. “Well, so the Tenth Brother died after all!” s:»id one of the men. “It is too bad! He could talk good whenever he cared to talk. Such a one will not come among us so soon or never.” “Just think, how strange this is,” said Matevžek. “A man lives, sometimes he is happy, and sometimes he is sad, and finally he disappears. After two years, none will ever know that the Tenth Brother lived. We will hardly remember his face.” • “Well, what of it? We are made for heaven anyway, so at least tell us our teachers. Let it be as Cod wilts it,” replied another. “But he sure had a beautiful funeral,” said the innkeeper. “Oh, sure,” said Matevžek,; “when you or I die, there will not be as many people at our funeral. Especially, none from the gentility will come to yours or mine. But at his funeral there was the lord from the castle, Dr. Vencelj, that Kvas, and God knows who else was 1here.” “That Kvas was not s^en here after they buried the Tenth Brother,” added the innkeeper. “Men, you know what I tell you!” began again the peasant who in the argument about the emperor remained in the minority. “When I die, I do not worry nor do I care if anyone from the gentility comes to my funeral or not. Whenever at night I could not sleep, I thought about this, and came to the conclusion that God cares more for the peasants prayer than the prayer from the gentility. Why, I do not even know if the gen's tility ever prays. Just look at it in the church! There they stand, and not even move with j their lips. God cares more for j the peasant’s prayer, because | he prays more.” • “Oh, what! You do not know ! anything,” started Matevžek at once. “If the gentility just crosses itself, it probably means more to God than if you pray a whole rosary. You just look in the calendar where the saints are pictured in black and red. Just examine the saints, and you shall see that all of them jare of gentle birth. This one I has a bishop’s staff; that one a royal crown, and still the othei a book in his hands, but a peasant you do not find among the saints.” DOPISI....... (Nadaljevanje s 3. strani) Tič. Tn ta uradnik ni nihče dru-jgi, kot’naš tajnik John Drago-jvan. (Iskrene čestitke društvu in sobratu Johnu Dragovanu, ki je dosegel in prekoračil svoj srebrni jubilej kot društveni uradnik! Op. ured.) To je gotovo nekaj, na kar more biti naše društvo ponosno. Omenjeno naj bo tudi, da je sobrat John Dragovah v 26 terminih svojega urada zamudil samo eno društveno sejo. Njegove knjige so vedno v najlepšem redu, kadarkoli so pregledane od nadzornikov. Poleg tega je naš priljubljeni John vedno točno informiran o vseh zadevah, tikajočih se društva in Jednote. Nad vsak dvom je naš John član, ki je z dušo in srcem za našo organizacijo. Naj bi bi! med nami še mnogo let! M. L. Stepan. Priporočam članstvu11 j društva, da se P0'11!^ je* udeležuje mesečnih sej. } "'»uu vseh zadevah bratsko rimo in napravimo kat ( še zaključke za k°>'’s_ ^ j J gli društva in Jednote. ^ . j l uto želim vsem skupaj j . ®8v, uspešno novo leto 19^ ■ 's°lm G.J.Pfi lava preds. društva št. ^ ‘ ; h t< - f, Ne Jobn< K Tukaj je umrla tl; mož Frank je smrtno P° M, j* v promogokopu mesec ■ ^ oži bra 1925. nijl * ^ Društvo je poskrbelo2 Je, žo pri krsti pokojnice ^ j ^ sen poskrbelo, da se je Pg, J vabljeni k obileniu P Za odbor tamburaš^« “Javor”: . Frank 1° 1 članom in članica111^ j:-.,* sv. Petra in Pavla, ^ f ( želim srečno novo le 1 ^ ’ da bi v letu, ki smo Sa .^ip L' bili zdravi, zadovoljenj. ^ ® šni v naših podvzetji paj in vsaki posebej- ^ tj^ člane našega <^rUtjilvP‘ 'J K j ščam, da je bilo na 8 ‘ !• ^ seji dne 17. decen’ i| sklenjeno, da še zan* gir rt član ali članica plač® ^ za pokritje društveni ^ ( za vsakim umrlim ^ j Ja j članico našega dr.u,s.0 P,: (j vod znano, daruje ^P, jNt< sorodnikom pokojni ^j,!‘ . ■&lj za venec. Na vse č ‘a.e i nice našega društvi' see januar razpi®fll -s, !*■ asesment enega do a | ^tlt bili smo namreč v kia l Jtlj dva člana: dne 27. n^alci^ . umrl sobrat Frank - -decembra 1933 Pa ,s0 ^'i \ žugel. lietO Pokojni Nick | ^ tl jen leta 1868 v ffrl ^ Sloveniji ter je bil e ti* J slovenskih naselje110 .. p j ti lietu. V naše društ' .| je , pil 20. marca 1910- j lH no dober član f}rafVj‘0jti ^ \! pomagal s svojim de . jjM lo kadar smo potreb0' iK r,.% pomoči. Tukaj zaPu 10fO,J ^ t hčer, ki sta oba : t^j)! V , Poleg tega živi tu k!1- daljnih sorodnikov j L Bodi mu lahka ame in naj mu bo ohran.)G J i min- p j Naj še obvestim K društva, da je bil° b ,%e ^I J k letni seji, da se raZpng iV asesment 50 centov ne in članice. Ta »V/ '»,* potrebna za Pokrl„a n ih stroškov, to ^ no od dvorane, kJ ^ zboruje, in za P^f^S- ,/ ,i,;t uradnikov za leto ji oj \ preteklega leta ni ^ ^ ga denarja v drus } (Dalje na 8. s j Washington, D. C.—Approval of eight more codes brings the total number that have been signed by the President to 168, of which 35 have been difring December. A rare exception during the depression has been the domestic freight forwarding industry, which increased c-mployment 55 per cent from 1929 to July, 1933, since which time; under the Blue Eagle, workers have increased 18.4 p^r cent and pay rolls 14.7 per cent. The approved code consolidates these gains. Under the nonferrous foundry code annual increase in pay rolls of $7,500,000 is anticipated, and about $250,000 under the code of the waxed paper industry. The number of employees in the refractories industry has been increased 80 per cent since last March, and pay roll increases 150 per cent. From 40.000 workers in 1929, the setup box industry dropped to 29.000 in 1932. Under the code this has been brought up to 35.000 with 20 per cent increase in pay- Strength of Sun The sun is 93,000,000 miles away. Yet the intensity of sunlight on the earth’s surface is the equivalent of 135,000 candles placed at a distance of 3 feet from the observer. The light of the sun is equal to that of 465,000 full moons. It is 11 trillion times as bright as that of ‘ Sirius, the dog-star, the brightest star in the heavens. If we could get up to the sun itself, we should find that every square inch of the sun’s surface shone with a li«ht equivalent to about 1,000,000 candles. ______—o -------- Bald-headed Man, in barber’s chair: You ought to cut my hair cheaper; there is very little to cut. Barber: Oh, no. In your case we don’t charge for cutting the hair—we charge for having to search for it. Puyallup, Wash. Zaključili smo leto 1933 in nastopili smo novo leto, o katerem upamo, da nam bo prijaznejše, kot je bilo lansko. Pri tej priliki smatram za umestno, da se zahvalim članstvu društva “Slovan,” št. 176 JSKJ, ki se je zavedalo svojih članskih dolžnosti in se povoljno udeleževalo društvenih sej. Upam, da se bo članstvo tako zanimalo za svoje društvo tudi v tekočem letu. V preteklem letu res nismo mogli beležiti napredka, toda tega so bile krive slabe delavske razmere, ki se jim nismo mogli izogniti. Za gotovo pričakujemo, da nam bo leto 1934 prineslo boljše razmere in da bomo ob koncu tega leta tudi pri našem društvu mogli pokazati povoljen napredek. s... Tbe gl. porotnega ra J. S. K. J. d»se P< nail , 45- .'glavnega odtjora JSKJ ečn*> ^ tva °nu Mahne-tu, članu ! ; kJ' Jožefa’ št. 30 JSKJ, re# K Minnesota. V tož- 6^%eiiula’ da se je zgoraj itacjj 0Zenec izjavil na seji . (i vJe ®uStev JSKJ v Min-ljfol^ i jtooStu Gilbert, dne 4. slci$ i , dosledno takole: ^ %at° ° ta^' John Schutte, r*i, lAU°rehek. Rose Sve-P' J§{^j ^igman, porot- ^ -.......... Ve o iniciativi •>i v, . puyallup, Wash. HrV^čni obali je ve-f%). 'f,;Za^ržala vso bo-Ve- e^ki nalivi so po-Ce^ gostov in plazovi ^ te» ^ železniške ti-\i bil ves pošt- ^a,ln'°met oviran ozi-N<„. °a tr’- dni. Tako ta 0 k,- n,’ m°goče ustre- -1^. teli nekaj po- i •tiitorirxipravila morda t«la iniciativ-)“tva 5t. 114, £c pof'j \ S- Jvlh napravil še ni. Q. ana- Saj so ka1.aV^a sprejeta na ‘C0 80 tvorili od v^nih Zastopniki. V 4 Va in /nstitucijah od-MJi. rj,la je odločala na W^tirS115 pravil “° 'se k ° se „ ae .ie o njih, pr°je]e, včasi pa '■ P?pravile’ kot dl/ SSi*.} ra. Glavni odborniki so tisti, ki jih je izvolila konvencija z večino. Kljub tem dejstvom pa se nekaterim nezadovoljnežem vedno zdi nekaj narobe. Vedno nekaj sumijo, dasi nimajo za to nikakih dokazov. Glavni tajnik po mnenju predlagateljev iniciativnega predloga nima dovolj dela; naloži naj se mu ga več. Potom tega predloga naj se poskrbi, da bodo vsi člani JSKJ, ki bivajo na Elyju ali sploh v Minnesoti, lahko vsak dan hodili v glavni urad in zahtevali od glavnega tajnika, da jim kaže knjige in listine in jim razlaga poslovanje. Delo pa lahko čaka ali pa naj se najame par nadaljnih moči v urad. Pa naj bi se poslužili tudi drugi člani, ki bivajo v drugih državah, pravic, ki jih hoče uvesti iniciativni predlog! Podali bi se na letovanje v Minnesoto, pa bi trapili glavnega tajnika, da jim od jutra do večera razkazuje knjige, listine in poslovanje glavnega urada. . Kako lepo bi bilo poslovanje v glavnem uradu, če bi se tisoč, dva tisoč ali šest tisoč članov odločilo, da revidira poslovanje v glavnem uradu! Saj, če imamo enake pravice, bi teh pravic ne imeli samo,v mestu Ely ali v Minnesoti bivajoči člani, ampak sploh vsi. Zakaj je konvencija izvolila nadzorni odbor, če naj bodo nadzorniki vsi člani, in kdaj se bo vršilo delo v glavnem uradu, če bo lahko vsak posamezen član napovedal revizijo vsak delavni dan v letu? Državni nadzorniki menda tudi nič ne razumejo. Urednik-upravnik se jim na en način smili, da ima premalo svobode, na drugi strani pa se jim zdi, da jo ima menda preveč. In mi nesrečni, ubogi člani, smo ob vse pravice, dajte, dajte nam jih nazaj! Kdo pa je vendar odobril ta naša pravila? Ali ne konvencija, katero so tvorili delegati, ki so jih' izbrali'člani pri društvih po svoji previdnosti! Ako bi članstvo odobrilo predlog društva št. 114, bi nastala v pravilih prava babilonska zmešnjava ter bi jih najbrž niti predlagatelji sami ne razumeli. Po mojem mnenju nam taki iniciativni predlogi povzročajo samo zi nepotrebne stroške, begajo član- li stvo, da se ne posveča agitaciji G za pridobivanje novih članov in č. nam v javnosti samo na ugle- š du škodujejo. Vsled tega pri- r poročam društvom, da ne pod- č pirajo predloga društva št. 114, ker sprejetje istega bi prineslo n v organizacijo samo zmedo, ko- k risti za organizacijo pa nikakih. \{ G. J. Porenta, u član društva št. 176 JSKJ. č v Sheboygan, Wis. I Iniciativni predlog društva št. 114, kateri je bil priobčen v s Novi Dobi z dne 20. decembra 1933, je po mojem mnenju po- t polnoma na mestu in je kori- 1 sten članstvu v splošnem. Tudi ( glavnim uradnikom, ako so po- 1 šteni oziroma ako je njih pre- g teklost poštena, ne more nič < !škodovati. Zato je nerazumlji- 1 vo, zakaj so proti temu, da bi 1 članstvo istega podpiralo, kot i je razumeti iz komentarja, ka- 1 terega je glavni odbor priobčil * v isti številki N. D. Kdor paz- < no zasleduje delovanje glavne- < ga odbora, ne more Verovati, da se gre tu samo za varčevanje, kot oni izjavljajo. Vzemimo na primer, v letu največje depresije, ko je bila skoraj polovica članstva Jednote brez dela, druga polovica pa je služila komaj dobro tretjino normalnega zaslužka in si je veliko članov moralo na razne načine izposo-jati denar za plačevanje ases- ■ mentov. Glavni odbor je na ' letni seji v januarju 1933, po-i tem ko je odklonil skoro vse 'prošnje za izredno podporo sta- ■ rih in res potrebnjh članov, bla--! gohotno naklonil izredno nagra---do za čiščenje glavnega urada !za celo leto nazaj, in to prvič v zgodovini naše Jednote. Društvo, katero je stavilo gori imenovani predlog, se nahaja v naselbini poleg glavnega urada, zatorej mu je gotovo znano, kako se tam posluje in ima gotovo vzrok, da predlaga dodatek zlasti k točki 125, da naj bi bilo poročilo glavnega tajnika bolj natančno. Sicer pa, kdor je či-tal zapisnik zadnje polletne seje glavnega odbora, je videl, kako je bilo poročilo glavnega tajnika površno. ‘Plače glavnih u-radnikov, pomočnikov v glavnem uradu, vozni stroški, dnevnice, poštnina, telegrami in tako naprej, vse je vključeno v par številk, tako, da članstvo ne ve kako in kaj. Dalje stroški raznih odvetnikov v tožbah, katere je zakrivil glavni odbor še pred 14. konvencijo; tudi to je vse skupaj, samo da bi se lažje zakrilo napake glavnih uradnikov. Da taka pomanjkljiva poročila vzbujajo nezaupanje med članstvom, je razumljivo. In tc škoduje Jednoti, kajti za napredek je v prvi vrsti potrebno zaupanje, ne pa gotove nagrade. Zatorej, cenjeni sobratje in sosestre, delujmo vsi na to, da bo gori navedeni predlog prišel na splošno glasovanje in da bo tudi sprejet, da bomo v bodoče vedeli zakaj in kako se troši naš težko prisluženi denar. Dalje, da bomo tudi drugače dobili nazaj pravice, kot smo jih imeli po starih pravilih, kakor je dovolj jasno razloženo k vsaki točki posebej od društva, katero je stavilo predlog. Mihael Ortar, član društva št. 82 JSKJ. svojem najboljšem prepričanju. Pričakovati ni bilo, da bi se s tem predlogom strinjal glavni odbor, kakor tudi komentar tolmači. Glede pojasnila članom v komentarju, jaz hočem, samo nekoliko izraziti svoje mnenje o tem. Jaz sem uverjen, da je veliko boljše za članstvo in Jednoto, da so pravila in poslovanja Jednote jasna kolikor najbolj mogoče. V tem predlogu jaz ne vidim kje bi bila omenjena poštenost in iskrenost glavnega odbora, pač pa ima pomen za povzdigo! Glede preveč natrpanih številk in gradiva v glasilu, zakar se članstvo ne zanima? Seveda to ne odgovarja v splošno. Mogoče sto članov se ne zanima za tako čtivo, pač pa vse eno se nekateri. Dolžnost je vsakega člana, da se zanima. Ako pa ni priobčeno, pa ni mogoče nikomu očitati niti vedeti pravo poslovanje jednoti-nih uradnikov. S sprejemom tega predloga se ni potreba ustrašiti nikake konfuzije v pravilih, kajti je samo popolnoma jasno, katere točke se omejijo in katere so dostavijo v pravila, ne da bi bilo potrebno tiskati cela nova pravila. Večkrat se sliši od katerega posameznega, da kar je konvencija sklenila, da naj pri tem ostane do prihodnje konvencije. To je nekoristen izraz za Jednoto. Naša iskrena dolžnost nas veže, da se zanimamo s časom poslovanja Jednote in njenih uradnikov. Ako vidimo kaj potrebnega za korist in napredek, da priporočamo, bilo za pravila ali poslovanje. Ako se zapazi pomanjkljivost, da se tu,di kritizira. S sprejemom omenjenega predloga bo mogoče članstvu to izvršiti. Jaz upam, da društveni odborniki in posamezni člani se bodo pridružili in podpirali predlog društva št. 114. — Z bratskim pozdravom, Anton .Mahne, član društva 'št.,00 JSKJ. Chisholm; Minn. Ko človek tako-le sedi v dolgih in pustih zimskih večerih in se kratkočasi s prebiranjem različnih knjig in časopisov, angleških in slovenskih, kjer je vse polno različnih problemov in zagonetk, ,pride na vrsto tudi naše glasilo Nova Doba, uradni list JSKJ. V njem sem opazil z dne 20 decembra 1933 iniciativni predlog društva Slovenec, št. 114 JSKJ-, Ely, Minn. Ako človel vzame v roke stara pravil; JSKJ in nova, potem pa iniciativni predlog, pride človek, akt prebere vse od prve točke de zadnje, in primerja točko s toč ko, do zaključka, da je ta iniciativni predlog na mestu. Ker ako bo šlo tako naprej, se bod< vresničile besede: Ne glej t ,mene, ampak poslušaj in pla čaj. To nikakor ni pravilno Bratje in sestre smo ene in ist dične matere JSKJ, zakaj ne bi r imeli vsi enake pravice? Zakaj bi gotove osebe samo diktirale? In da so jednotina pravila samo za ene! Zatorej pomnite, bratje in sestre, da bodo prišla leta, ki niso več daleč, ko boste izročili polagoma vajeti dične naše organizacije JSKJ svojim potomcem, to je, .vašim sinovom in hčeram, za katere danes pridno plačujete mladinske asesmente. Kaj si bodo oni mislili o vas ob dozorelem čaSu? Cenjena bratska društva širom velike naše Unije, zahtevajte svoje pravice, tako, da bo vsak posamezen član imel besedo in da tako zavlada resnično bratstvo v bratski podporni organizaciji. Pomnite tudi to, da naš glavni odbor se posluži vseh pravic, ki so mu dane — ne —• po volji članstva. Sedaj pa poglejte in boste videli kakšne pravice so dane pa članstvu, ki plačuje in vzdržuje vse. P o d p i r a j m o ta iniciativni predlog na naših rednih ali iz- rednih sejah in zahtevajmo svoje. Želeč najboljšega uspeha v prid naši dični organizaciji J. S. K. J. Frank Tekautz. Chisholm, Minn. Ravnokar sem prečitala v Novi Dobi z dne 20. decembra iniciativni predlog društva št. 114, kateri predlog je v resnici predlog večine društev JSKJ v Minnesoti. Kolikor je meni znano, je bil predlog sestavljen po nasvetih večine krajevnih društev JSKJ v Minnesoti. Društvo št. 114 je samo prevzelo nalogo, da v imenu ostalih minnesotskih društev predloži član-tvu JSKJ omenjeni predlog v pretres. Po mojem mnenju je omenjeni predlog najbolj važen in koristen za članstvo JSKJ, kar jih je bilo še kdaj predloženih članstvu naše Jednote v pretres. Ako bo sprejet, bomo mi člani zopet imeli nekoliko pravic pri naši organizaciji, katerih pa sedaj nimamo. Zatorej podpisana apeliram na vse člane in članice JSKJ, da naj se ne ozirajo na komentar glavnega odbora, ki na jako lep način zopet hoče preslepiti članstvo JSKJ, da predlog ni potreben in vsled tega da glasujete proti njemu. Po mojem mnenju dotični komentar ni nič druzega, kot pesek v oči poštenemu članstvu. Torej, člani in članice, glasujte za predlog, ako hočete imeti kaj pravic in kakšen vpogled pri poslovanju Jednote. Ce pa tega nočete, potem pa glasujte proti predlogu. Tega pa gotovo noben razumen član ne bo storil. — S sestrskim pozdravom, Mary Champa, članica društva št. 150 JSKJ. Moon Run, Pa. Čital sem v Novi Dobi z dne 20. decembra 1933 iniciativni predlog društva “Slovenec,” št. 114 JSKJ, v Ely, Minn., ki je bil poslan glavnemu uradu, da ga isti predloži članstvu v razpravo. Iz tega predloga želim predočiti članstvu dve točki, ki se mi zdita posebno kričeči. Ena se nanaša na pravice krajevnih društev in je označena kot nova točka 376-A. Odstavek “d” omenjene točke določa sledeče: “Izvoliti na svojih rednih ali izrednih sejah posebni odbor in tak odbor poslati v glavni urad Jednote, da se prepriča o kakem izplačilu iz jednotine blagajne, o katerem bi morebiti društvo sumilo, da dotično izplačilo ni bilo izplačano v smislu pravil Jednote, ali da izplačilo ni bilo potrebno. Vozne stroške in zamudo časa takega odbora pa mora plačati krajevno društvo iz svoje blagajne.” Druga točka, ki je prav tako ali še bolj zanimiva kot prva, je označena v iniciativnem predlogu kot nova točka št. 497-A, se nanaša na pravice posameznih članov in članic Jednote. Odstavek “g” omenjene točke določa: “Vsak član in članica J. S. K. J. ima, poleg drugih pravic, tudi pravico, da lahko vsak čas skozi uradne ure stopi v glavni ura . naj pride na sejo tf» P j s j niku, kje naj denar ^ , bo plačal zanj. Ta.1111 ^ j kje ga vzeti, in ce n‘ tatl , * kje vzeti, je treba ^ ^ suspendirati tistega c ^ plačal. Hvaležen bom ^ ^ ki mi da navodila, KJ ^ nar, da ga bom P°s * p, nega blagajnika za "J' ki ne plačajo asesnien ^ s- dane PH tej | zarjam na točko ^jt 1 vil, ki določa, da v5[ dobi suspendacije z ° more ponovno uvrsji V c bro stoječe člane, daj^l ^ bolezni popolnoma _ . ^ ^ ^ velja, če član zboli 1 ^ ii]a bolezen ali pa se P° ^ 8,^ poškoduje. In kadai ^ ^ j spendiran, ne more ^ ^ ^ pore za nobeno bo , (fe Skodbo. Zato naj čla” jj 4 ^ ce gledajo, da bodo asesmente plačane P C; Z bratskim pozdra' J, , J«-^S tajnik društva >s ' 'ese]jc »0!>HAV|, * V dopisu sobrata QJ g ar j a iz Barber tona, jv bil priobčen v N°vl -peti^ . \ J3. januarja, se je P Jjs (jc |paka v navedbi ii^'j p ‘'H društva št. 44 JS ‘ pisnikar je naveden lipec, kar je nepra' j^ie deno bi moralo biti* lipec, zapisnikarica-^ o—^7-J' Razprave o inlCl —■—. « si' (Nadaljevanje s sfff je i Po mojem mnenj«^ , vni predlog društva ^ polnoma nepotreben*^ istega pravil ne bi•„ pak poslabšalo. ®rahre&l j ne dovolimo, da se ^ < Iseje beganje in P gijits*9 jdično Jednoto, i'1 ciativni predlog drl,s koš. kamor spada! Mathias | član društva Ako ste namenjeni lite dobiti koga iz 50 interesu, da nam piset potrebna ^navodila. CENE ZA DENAB^j J.jjj Za $ 3.0(1 12(1 VjnK Ij-jij Zn 5.00 210 n>n *‘ ii-L i« Za 10.00 4Sl) Za 1 1.50 500 I>!" »,1 Za 22.05 1.000 " Jo1?'V Zaradi nestalnosti ceenieitJ^*' ne cene podvržene spr , notarski p ^ Ako rabite pooblasti*®* j g s ako imate kak druir P " se vselej obrnite na: LEO ZAKR^V? Rockdale, 111. Člane in članice društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ prosim, da bi se sedaj v letu 1934 bolj zanimali za društvene seje in za plačevanje svojih mesečnih asesmentov. Ako bodo nekateri člani še v bodoče tako brezbrižni, društvo ne bo moglo napredovati. Sobrat John Shetina se zahvaljuje članstvu društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ v Rock-dalu za vso naklonjenost, katero so pokazali ob priliki bolezni in smrti njegove soproge Frances Shetina, ki je umrla 13. novembra 1933, po operaciji v St. Joseph bolnišnici v Jolietu. Zahvaljuje se tudi JSKJ za hitro izplačilo smrtnine in izobraževalnemu in podpornemu društvu “Planinski raj” za vso naklonjenost. Dalje se zahvaljuje vsem znancem in prijateljem ža sočutje in naklonjenost, katero so pokazali ob priliki smrti njegove soproge. Z bratskim pozdravom, Louis Urbančič, tajnik društva št. 92 JSKJ. Butte, Mont. Tem potom uradno naznanjam vsem tistim članicam društva “Western Sisters, št. 190 J. S. K. J., ki se n'so udeležile letne seje 21. decembra, da je za leto 1934 izvoljen večinoma stari odbor, predsednica je Kristina Jaksha, podpredsednica Mary Pon jak, tajnica Katarina Pez-dark, zapisnikarica Mary Molek, blagajničarka pa Anna Spe- Center, Pa. Dne 2. januarja se je nevarno ponesrečil v premogorovu (Plum Creek Mine) član društva št. 33 JSKJ, sobrat Frank Aurednik. Naložil je dva vozička premoga, nakar se je odpravil po glavnem rovu, da bi se oblekel in odšel domov, ter tako končal prvi delavni dan v letu. Komaj pa je napravil par korakov, se je nad njim utrgala precejšna količina kamenja in ga je zasula. Zlomilo mu je eno roko in eno nogo in ga je ^avj «0 "j '0v‘na > i- rco” S Per c W v *tn: lar, DRii£ in P1 izdeluje lično venska unijska 7 Ameriška CLEV m ;> I h S ^ i»v OB VSAKEM ČASU k* i izvršujemo denarna nakazila točno In zanesljivo po <*n q ,, j, V JUGOSLAVIJO V ITAL* ..... 0o y k Za $ 2.70............. 100 Din Za $ 9.00............ 50® ji* ;• M Za 4.95............... 200 Din Za 17.50.......... j,i' Za 7.20............ 300 Din Za 42.75.................. V > Za 11.65........... 500 Din Za 85.25.................. f • V Za 22.75...........1000 Din Za 170.00...................I ' KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVES? j PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI din*T) | (i, Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodis* ^ l(j lirah dovoljujemo še boljše pogoje. . * (j IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.00 morate poslati $ ®*fle 10.01................ }®*!S I ; f«. :: - 83 : '■ = ;• 1 •JP* :: : ilil : - =!&. O Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v °? Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter na pr*81 Kadar ste namenjeni v stari kraj; k1)} Kadar želite dobiti koga iz starega kraja; # #*li Kadar imate kak drug opravek s starim krajem* je v Vašem lastnem interesu, da se obrnete na SLOVENIC PUBLISHING C° (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th St. V-I s Vt§i h a % \ Si'k; Č' 7'le. \ Ssst K V.