Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
Ček. račun št. 12.666 Teiefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, i<rekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice. 15. avgusta 1938
Na svoji zemlji svoj gospod!
Obmejni listi, kot je ta le naš, se v svojem bistvu razlikujejo od listov, ki izhajajo v notranjosti države. Njegova naloga in cilj je pred vsem enaka nalogi in cilju obmejnih vojaških čet: varovati državne oziroma narodove meje in obmejno ozemlje. To svojo nalogo more obmejni list vršiti na dvojni način: na eni strani z narodnostno vzgojo obmejnega ljudstva, na drugi strani pa z opozarjanjem notranjosti, predvsem središča naroda oziroma države, na nevarnosti, ki obmejnemu ozemlju prete od katere koli si bodi strani.
Zavedajoč se te svoje izjemne naloge mora obmejni list v narodnostnem pogledu brezpogojno stati na veliko bolj izključujočem stališču kot listi v notranjosti. Narodna zavest bravcev, ki jim je namenjen, mora biti in ostati izredno čuteča in prekaljena — saj so oni neposredni ^'Pttžarji obmejnega ozemlja — da brž d ozn a in vsako nevarnost, ki narodu preti skrito ' očito. Zato pa mora jčvvnost gledati na pisa-''i£,oI)mcjnega lista s pov^m drugačnimi očali, Kot ПИ pisiinje ostalih listov, njegovo vsakokratno vsebino meriti z drugim vatlom in kopitom. Le tako bo obmejni list mogel izpolnjevati svojo v jjrvili vrsticah omenjeno dvojno nalogo, ker sicei nima in ne more imeti pravice obstanka.
1 a-le uvod se nam je videl potreben zaradi tistih nergačev, ki bodo, beroč naslov, zagodr-"Mili: »Čemu zopet stara liejslovenska lajna ob ♦'viijsetletnici obstanka narodne države?« Vse te ■n take bi poleg tega radi popeljali za nekaj dni ^ kraje in med ljudi, ki jim je ta le list name-ијрп, pa bi jim odprli oči in ušesa. Če bi vestno poslušali in dobro gledali, ni šment, da ne bi skočili pokonci in iz polnih src zapeli: »Hej Slovenci!« Toda sama pesem ne pomaga; raztegne se še kratek odmev, potem pa spet tišina. Potrebno je nam obmejnim Slovencem drugo, česar Je domovinska slovenska pesem samo posledica: slovenski narodni ponos!
Naš slovenski ponos morn biti trojen: ponos na slovensko zemljo, ponos na slovensko govorico in ponos na slovensko čast!
Naša slovenska zemlja jc tako nebeško lepa, njena lepota je bila že toliko opevana in hvaljena, da bi bila vsaka nova hvalnica odveč. Zato bodimo ponosni nanjo, držimo se je krčevito, ne dajajmo je nikomur, ne prodajmo je niti pedi v tuje roke! Če jo tujec kupuje, je gotovo ne kupuje zaradi lepote, ampak zaradi dobička, ki јч»Ј mu ga njena lepota prinaša. Ta dobiček iz '<'pote slovenske zemlje moramo znati sami pri-''obiti iz nje, čemu bi se tujec bogatil z njim? '^okler imamo zemljo sami, smo sami gospodarji
njej. Če gospodari tujec nad zemljo, bomo ali Postali brez zemlje hlapci njegovi, ali pn pote-'^"lii po svetu. Malo je naše zemlje slovenske, to malo držimo z vsemi močmi!
Naša slovenska govorica je pesem, v naših
ustih kakor bel kruh. Zakaj jo menjati s prozo tujščine, zakaj jo spreminjati v ovsen kruh, pa čeprav je bratovski? Ovsene bodice ostanejo kljub temu in se zadirajo v mehko nebo. Prav in dobro, da smo uslužni, da imamo talente za tuje jezike. Uslužnost pokažimo nasproti tujcem, ki našega jezika ne znajo in prihajajo k nam, da se v naši zemlji odpočijejo in naužijejo njenih lepot. Tistim pa, ki žive med nami stalno, ki trgajo zaklade iz naše zemlje in bogate od krvavih žuljev naših rok, nobene uslužnosti v tem pogledu! Bodimo ponosni proti njim: če od nas bogate, naj vsaj z nami po naše govore! Našo naaarjenost za tuje jezike porabimo izven Slovenije. Tam moramo govoriti jezik onega, ki nam daje kruha in zaslužka, ker je tako edino pravilno in pravično. Kdor pa naš kruh je in od nas služi, naj se potrudi slovensko govoriti. Če mu naš jezik ni všeč, naj gre, od koder je prišel, žal nam ne bo za njim. Vsak ima od Boga dano pravico, tudi mi Slovenci, da na svoji zemlji govorimo svoj jezik, a z nami naš jezik vsakdo, ki /ivi med nami in od nas. Doma govori najprej slovensko, saj imaš Se vedno čas govoriti jezik tujca, če vidiš, da ne razume slovensko. Ni bolj smešnega kot na primer, če greš na sprehod v kakem lepem gorenjskem kraju in srečaš bohinjskega kmeta, ki ti z voza ponuja na prodaj sir v spakedrani srbohrvaščini. Če ga vprašaš, zakaj tako, zakaj vendar ne ponuja slovensko, ti odgovori; »Sem mislil, da ste Hrvat.« In če ga opomniš, da Hrvat prav lepo slovensko razume, če pa ne, je še vedno čas, da mu ponudi hrvaško, zmaje z rameni, se na tihem priduši in pdžene dalje. Na tak način se smešimo pred tujci, izgubljamo vrednost v njihovih očeh in izgubljamo tudi svoj ponos.
Slovenci imamo prelepo besedo: vdinjati se, kar pomeni: stopiti v službo za hlapca, deklo ali dninarja, tedaj najnižje vrste službo in najslabšo plačo. Že davno je naš narod dejal svojim, ki so bili tujcu na uslugo proti plačilu, da so se vdi-njali, pa čeprav je bilo plačilo veliko. Narod nikoli ne zgreši, tudi v tem primeru ni. Hlapec je tisti v narodovih očeh, ki služi tujcu v njegove posebne namene. Za bore službico, za povišano plačo, za boljše stanovanje, da, za lepo besedo se naši ljudje vdinjajo tujcu, ki na naši zemlji bogati, pomagajo mu na vse strani, ob vsaki priliki, pa čeprav narod in zemlja škodo trpita, ki je nikdo ne more več povrniti. Ne samo posamezniki; kar je najbolj žalostno, cele skupine, organizacije, stranke delajo tako za nekaj glasov pri volitvah, za boljše položaje funkcionarjev itd. Da naša slovenska čast trpi pri tem, da nas tujec zasmehuje in se nam smeje v pest, to nas ne moti, nas ne boli! Pozabili smo na svoj ponos, na ponos slovenske časti! Ta poslednji naš greh je naš največji greh! Zgledov je preveč in kazni premalo. Tu nas najbolj bije kapital, ki je samo navidezno naš. In da je tako, smo krivi mi
Z Jesenic
Otroci so se vrnili. V
torek, dne 9. avgusta zvečer so se vrnili z letovanja na morju jeseniški otroci. To počitniško letovanje naših otrok je oskrbela jeseniška občina pod vodstvom socialnega odseka občinskega odJjora. Otroci so se na letovanju prav dobro počutili, si okrepili zdravje in nekateri so se navadili celo plavati. V torek zvečer je bilo zato svidenje med otroci in starši po tritedenski odsotnosti toliko ve-selejše in prijetnejše. Občini izrekamo za njeno socialno delo priznanje in zahvalo.
Cirkus na Jesenicah, Meseca avgusta je razprostrl svoje šotore na prostoru pred ljudsko šolo II a Jesenicah cirkus \l cd rano. Poseilino pozornost je v/jbudil z akrobatskimi vajami.
Vlaki iz Nemčije, zlasti vlaki z mednarodno zvezo, so meseca avgusta bili običajno prenapolnjeni s turisti, ki prihajajo deloma na Bled in tudi v druga naša letovišča, majveč pa k našemu morju. Vsak večerni brzovlak iz Nemčije ima zato navadno veliko zamudo (tudi do dve uri).
Naše letovišče Sv. Križ nad Jesenicami je še vedno prenapolnjeno z letoviščarji. Priglašen-cev je bilo toliko, da bi lahko napolnili še enkrat toliko stanovanj. Popravilo ceste k Svetemu Hrižu leipo napreduje. Najslalbši ovinki so zravnani in razširjeni. V sredo 10. avgusta je zapustil letovišče zagrebški nadškof dr. Ste-pinac.
I. delavsko konsumno društvo na Jesenicah bo priredilo za svojo štirideset letnico proslavo v
nedeljo 28. avgusta v lastnih prostorih v Delavski ulici 10. Ob tej priliki priredi jeseniška Vincencijeva konferenca srečolov za jeseniške reveže. Več bomo o tej proslavi poročali v prihodnji številki.
Strela ubila živino. Ob neurju v četrtek dne 4. avgusta je strela ubila dve kravi pri Sv. Križu nad Jesenicami.
Intervencija ZZD pri KID. Podružnica ZZD na Jesenicah je napravila pri vodstvu Kranjske industrijske družbe intervencijo, da KID ustre-že upravičenim željam članstva Z2D. Dofcili so odgovor, da se bo želji delavstva skušalo resno ustreči. Želimo, da bi «е ta obljuiba v najkrajšem času in resnično izvedla.
Obrtniško razstavo je
priredilo združenje kro-jačev in krojačic na Jesenicah v dnevih od ?. do 10. avgusta v prostorih Ljudske šole na Jesenicah. Odprta je bila v nedeljo ob 9 doipoldne. Razstavljeni so bili izdelki krojačev in krojačic, vajencev in va-jenk ter obrtne šole. Jeseničani so si razstavo polnoštevilno ogledali in bili z njo jako zadovoljni. Prirediteljem čestitamo!
Strožjo kontrolo nad
jeseniškimi vino- in pi-votoči bi bilo priporočati. Zlasti v teh poletnih mesecih bi bilo dobro, da bi se prepovedalo točiti oziroma prodajati že enkrat prodano in ne izpito pivo, ki se ga marsikomu škoda zdi vreči prof, ko se pa lahko z ostanki in >od-rezki* pen naj>o!ni steklenice '»a patentni zu-pirač ter na novo proda kot original. Proti takim »kupčijam« odločno protestiramo. Za pošten denar — ]K)šteno pivo!
V Gorico in Trst! Dne
in 28. avgusta priredi ZZD izlet v Gorico (na Sv. Goro), iia soška bojišču, vojaška i>ok<>-pališča in v Trst. Pot iz Ljubljane (z avtoljuisoin) in nazaj v l,jul)ljun<), potni list ill prc.iočiščc (na Sv. Gori) stane 115 din. Odhod v soboto popoldne iz Ljubljane. Vrnemo se \ Ljubljano v
sami. Zato si samo mi sami moremo pomagati. In pomoč je: ponos na slovensko čast!
Toda Slovenci smo majhni po številu, pa moramo biti močni v slovenskem ponosu, sicer bo joj za nas. Posebno danes, ko vidimo, kako se gospodarska struktura Slovenije menja počasi in komaj slišno, zato pa gotovo iz kmetijsko industrijske smeri v kmetijsko turistično, kar je mimogrede rečeno menda tudi najbolje za njo, moramo biti budno na straži pred vsakim tujim
vplivom, pred vsako še toliko obetajočo vabo, čeprav nas mami trenutna materialna korist. Zapomnimo si dobro: nikdo nas ne ljubi tako, da bi nam iz gole nesebičnosti ljubezni dajal, pa ničesar zato ne vzel. Bodimo prepričani, da so samo drobtinice ono, kar nam dajejo, in da nam bodo zato jemali kruli in zemljo! Kruh in zemlja pa sta naša, slovenska. Ostanimo zato gospodarji na njej, na svoji zemlji svoj gospod!
Iz prosrama jeseniške občine
Seja.
Seja občkiskega осЊога se je dne 4. t. m. vršila v novo opiremljeiii občinski iposvetovalnici. Sedanja občiiieka uprava si je na<lela med mnogimi drugimi tudi to nalogo, da uredi v poslopju tukajšnje carinarnice, v prostoru, iki je prepuščen občini v uporabo, občinsko posvetovalnico, ki je primerna za občinio Jesenice. Notranjost je opremljena praktično in vseskozi okusno, kar kaže, da je bila celotna ureditev dobro in večkrat premišljena. S tem je občinska uprava rešila tudi vprašanje prostora, kjer se bodo mogli vršiti sestanki in zborovanja številnih društev, saj so prav Jesenice pogrešale primerne dvorane, ki uaj bi služila taikim namenom. Tako se ne bodo v občinski posvetovalnici reše\ ale le zadeve občine, pač pa bo dvorana služila tudi drugim splošnim namenom in bo nekaka reprezentančna dvorana Jesenic.
Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo vprašanje jamstva, ki naj bi ga prevzela občina za posojilo stavbne zadruge »Družina in <lom«. Ta stavbna zadruga mamerava najeti posojilo do 2 milijonov dinarjev, katero posojilo bo razdeljevala svojim članom za gradnjo stanovanjskih hišic. Vprašanje je važno zaradi tega, ker občina sama nima sredstev, da bi reševala stanovanjsko krizo samostojno, pač pa je z jamstvo'm, 'ki ga je prevzela, soudeležena pri rešitvi tega vprašanja. Občinski odbor je z razumevanjem upošteval prošnjo stavime zadruge in sklenil, da pod stavljenimi pogoji občina jamstvo prevzame, ker po sedanjem stanju ni nikakili ovir. da bi se mogla prošnja utemeljeno odkloniti. Za nadzorstvo pri razdeljevanju posojil s strani zadruge njenim članom je občinsiki odbor določil, naj bi stalno sodeloval en člen občinske uprave, ki pa ne sme biti obenem člen zadruge. Ta člen bo sodeloval tudi pri izdelavi pravilnika, po katerem se bodo posojila dovoljevala.
Na prošnjo občine Koroška Bela je občinski odbor sklenil, da se odstopi v smislu določil vodovodnega pravilnika voda nekaterim občanom prosilke, katerih ipotrebam utemeljeno sama ne more zadostiti.
Za postavitev spomenika pok. Mihi Čopu je občinski odbor sklenil, da na pokopališču odstopi odboru za postavitev srpomenika prostor štev. 38., s čimer bo odbor dobil toliko prostora, da bo mogel zadevo urediti po svojem okusu.
Naslednje točke dnevnega reda so bila urejevanja internih tekočih zadev.
Seja se je vršila mirno, kar kaže splošno umirjenost in voljo do resnega dela.
Dela za občinsko zavelišče.
le dni bo izšel v »Službenih novinaht razpis za prvo skupimo del za občinsko zavetišče. Točna pojasnila so interesentom na razpolago na občini. Pripravljalna dela (vodovod, cesta) se bodo v kratkem začela in kaže, da bo zavetišče po danih razmerah do zime pod streho ter se bodo mogla notranja dela pozimi nadaljevati.
Počitniška kolonija.
Že drugo Irto-jr	ohfiTMki oHbor omo-
gočil najsiromašnejši in zdravja potrebni jeseniški mladini ipočitniški oddih, to leto v počitniški koloniji ob morju. V torek zvečer so se otroci vrnili, prerojeni iii čvrsti, prevetreni % mehkim obmorskim zrakom in ožgani od sonca. Hitro so minili ti dnevi sreče in sonca, toda tem otrokom zaradi tega smeh ni zamrl, saj se je zdelo, da so pozabili na vse, ko so se spet srečali s svojimi mamicami na postaji.
jeseniškemu občinskemu odboru iskrena hvala v imenu otrok in njihovih staršev. Takšno delo v socialni skrbi za potreJ>nega in betežnega je pač najlepše spričevalo poklicanih.
Katoliška akcija
K.O smo \ zadnji številki navedli definicijo Katoliške akcije, si pa <lanes to definicijo nekoliko razčlenimo, da nam bo tako vsaka podrobnost lahko undjiva in zapomljiva.
Osnova Katoliške akcije je — kakor se \ idi iz definicije — apostolat. Katolišika akcija, ki vrši isto nalogo kot Cerkev sama, je torej prav tako kakor Cenkev, to je duhovna, nadnaravna. Ker je torej po bistvu duhovna, ne more biti ne vzgojna, ne gospodarska in tudi ne politična. Kakor Cerkev ne more biti politična, tako tudi Katoliška iikcija ne. ki je prav tako kot Cerkev politiki nasprotna. Seveda pa s tem ni rečeno, da bi se členi Katoliške akcije kot državljani ne mogli politično udejstvovati! Katoliška akcija je dalje univerzalna, ker je apostolat uiii\erzalen in se ne more omejili samo na posamezna \ pra-šanja. Prav tukaj je že tudi razlika med Katoliško akcijo in verskimi organizacijami, ki so pariikularistične. Apostolat je tudi akli\ en in zato je K A osvoje\alna, ki os\aja svel za Kristusa.
(Konce)
Katoliška akcija je delovanje laikov. I i ne smejo biti pasivni, ampak se morajo udeleževali apostolata aktivno. Prav to svojstvo Katoliške akcije marsikoga bode v oči, češ kaj se bom jaz za druge brigal, da le jaz prav živim. Laiiki sodelujejo v Katoliški akciji pod lastnim vodstvom, ker je Katoliška akcija v biistvu laiška. Katoliška akcija torej ini samo delovanje z laiki, am-pam soudeležba laikov.
Katoliška akcija je organizacija. Prav v tem se tudi razlikuje od ipojma apostolsko delo«, ki je širši pomen kot Katoliška akcija. Marsikdo si misli, j a, saj jaz sam tudi delujean ajxistolsko. sem tudi aktiven, potem je to tudi Katoliška akcija. Ne! Neorganizirano delo ni Katoliška akc,ija. Posameznikovo delo ni Katoliška akcija. Katoliška akcija mora bili. Katoliška akcija mora biti in je organizacija.
Organizacije Katoliške akcije so pa ludi od Cerkve ustanovljene! In sicer ustanovljene na ])Osel)cn način in so uradne, oficielne organiza-
cije Cerkve. Kajti Cerkev jim določa smernice in tu<li način, kako naj bodo zgrajene. Cerkev še ni določila popolnoma eaiotnega tipa organizacije Katoliške akcije, ker je to tlanes nemogoče, vendar pa morajo biti tako zgrajene, da upoštevajo okolje in da so po spolih diferencirane. Ker so okolja popolnoma različna v posameznih državah, nairodih itd., zato papež tudi ni mogel ukazati popolnoma enotne organizacije in jih tudi povsod niso talko gradili, da bi upoštevali vse elemente. Tako smo nekoliko obravnavali prvine Katoliške akcije in spet nastane vprašanje, ali je Katoliška akcija koristna, potrebna in ukazana?
O koristnosti Katoliške akcije ne bomo izgubljali besed, saj smo že v uvodu o tem pisali, sicer pa mora biti vsakemu pravemu katoličanu samo po sebi zadosti umijivo.
Ali je potrebna? Prav gotovo! Če je koristna, potem je tudi potrebna, saj papež neprestano o tem govori!
Ali je ukazana? To je vprašanje, ki ga nasprotniki Katoliške akcije neprestano vlačijo na dan, češ saj je paipež ni ukazal ex cathedra! Na tako plehko trditev ni vredno ugovarjati, kajti
vsaik, ki ve, kaj ;pomeni »ex cathedra«, tudi ve, da »ex cathedra« papež sploh ukazati ne more, ampak razglasi le verske dogme, ki smo jih pod smrtnim grehom dolžni verovati.
Katoliška akcija je ukazana! To se vidi iz vseh papeževih izjav. Seveda pa o kakih vojaških tu ne moremo govoriti, kajti papež v vseh svojih enciklikah govori le v želelnem naklonu, kot priporočamo, želimo itd., kajti vsi verniki bomo pač iže zaradi njegove avtoritete radi izipol-nili njegove želje. Katoliška akcija je ukazana škofom, pa tudi vernikom. Ker ukaz zadeva kolektiv, zato ne sme nihče, če že ne vstopi v Katoliško akcijo, delati proti njej.
Za konec naj še omenimo nekoliko besed svetega očeta iz govora, ki ga je govoril gojencem kongregacije za propagando vere. Med drugim je sv. oče dejal: »Katoliška akcija ni nekaj, kar bi moglo živeti samo po sebi in imeti svoj lastni nauk, marveč je Katoliška akcija Cerkev, ker živi po Cerikvi in ker je ona življenje po cerkvenih naukih. Kdor maipada Katoliško akcijo, kakor da bi bila nekaj različnega od Cerkve, se moti in greši, ker a tem iiajpada Cerkev. Kdor žali Katoliško akcijo, žali papeža.«
V znamenju zelene kravate
1. Kako so nastale zelene kravate.
Tako zelo isino bili zatopljeni v razgovor, v kresove. prireditve, zelene kravate, da se nkmo nič veliko menili za odskakovanje avta na slabi cesti skozi gozdove. Ko smo se v Pečali ustavili in dali navadila za proslave, smo že tudi povedali, da bomo kot znak t'astilcev dr. Korošca nosili vsi zelene kravate. Tudi ^ Moravčah smo dali enaka navodila. Krajevni vodi-so bili povsod navdušeni za nameravane proslave zlasti odobravali znak zeleno kravato. t I f smo že dopoldne. Senica mi je kmalu if f "'■'al, da je za kravate izbral primerno zeleno „ufi4iJ*.4e meuda.ia ištevilka barve 21. Jver pa v , a<Mfteii niso imeli niti dva -ducatu kravat s točno to Darvo, je takoj naročil pri svojem grasistu v Ljubljani Mse kravate te vrste.
Mnda se noben znak ne bi tako hitro udomačil kakor ta kravata. Že drugi dan smo jih opazili na cesti pri ljudeh, ki so zvedeli za sklep iz kaiulerških gozdov.
2. širša seja v Društvenem domu v Grobijah.
I	v času, ko ipolitična ud) las t ni dovolila
nobenega sestanka, če ni bil v službi takraitnega reži-Vedeli smo, da ne dobimo dovoljenja niti za pri-Piavljalni sestanek za dr. Korolščeve proslave, čeprav So bile proslave :|>olitični oblasti prijavljene. Na vsak '.lačin smo hoteli po navodilu dr. .Marka Natlačena, ki Je bil menda predsednik pripravljalnega odbora proslave v Ljuibljani, ostati v mejah zakonov. .Stvorili smo zato pripravljalni odlbor za našo .proslavo, sporočili to «l> asti in sklicali -sejo od'bora za četrtek 5. maja (vne-boli od) v Društvenem domu v (jrobljah. V ta jirrprav-jalni odbor smo privzeli zastopnike vseli slojev okoliških naselbin. Tako je prišlo na tako imenovano širšo sejo pripravljalnega odbora oJj treh po|)oldne tega dne ^ pruštveni dom v C robi jah okoli 200 oseb — »biviših Pristašev SLS«, kakor je reklu ovadba. Res ne vem, koliko jih je bilo. Prišli so »eš, z vozovi, s kolesi, z ^vtomo'bili ter napolnili veliko dvorano Društvenega ''oma. Vsem so žareli obrazi navdušenja, vsi so bili fazigrane volje, vsi vineti za predstoječe proslave.
Na mansikaj, kar se je govori'o na tej soji, bi <la-j'es že pozabili, ko ne ll)i čujcča politična oblast y.al)e-'ezila nekaterih zanimivosti. Ovadibe o tej seji bi bile e kar S|)rejemljive. Je marsikaj res, kar poročajo, Jili hiba je le, da so enostranske, da ik; ,pove:lo vse-ko je bila dvorana polna, je predsednik priprav-Jalnega odbora ig. Ivan Vrečar, mizarski mojster v ^'niižulah (mlen prvih zau.pnikov dr. Korošca v Dom-1).," — 'pi'avi ovadba) otvoril sejo in z navdušenimi J^sedumi pozdravil navzoče ter povabil k isodelovanju J pripravah pros'ave, v Domžalah, ki mora biti kar ."jveličastnejša, da se Ibo o njej govorilo po vsej dr-Vol'-,/"	i*' Ko^'X'il g, dr. Dominik Žvokelj, txl-
Ijiv" l^"'"'iika. V svojem ifovoru je orisal nemin-tak*' ^usluge velikega voditelja Slovencev ter prav I? l><>vabiil ves okraj k proslavi v. Domžalah. K be-\l ' .je oglasil tudi go/sp. Janko Siršnik, župnik iz '»gSa. OvaxNia niu zainerja posebno to, da je v svo-
jem govoru, v katerem ja vabil okoilico tudi k proslavi v Mengšu, ki se bo vršila na .binkoštni .po;nede-Ijek, to je dan po domžalski proslavi, obžaloval, da je prav v Mengwu tisti orožnik, ki je hotel položiti roko na dr. Korošca in ga aretirati ob priliki nameravanega shoda na Homcu oib Živkovićevih volitvah leta 1931. Dr. Žvokelj je ipo teh navedbah menda tudi dejal, da je sedaj prišel čas, ko lahko vsak javno pokaže, kake barve je. V uradnem poročilu je k temu dodejano, da se zadnje čase res opaža, da so pričeli vsi izraziti nasprotniki režima nositi zelene kravate. Da pa g. dr. Žvokelj ni mislil s tem, da je govoril o barvah, na kravate, je razvidno iz t egg, ker je o zelenih kravatah zvedel šele na tem sestanku. Zanimivo je to, da je takratna politična oblast zasledila skoraj vse namere in priprave, ki so bile naperjene morda proti režimu, o .postanku in pomenu zelenih kravat pa ni mogla priti na sled. Mojim izpovedim pred preiskovalnim sodnikom g. dr. Gradnikom v Belgradu namreč ni hotela verjeti, čeprav sem jim natočil tudi glede kravat popolnoma čisto vino.
Poleg enostranskih ovadb je ohranilo državno sodišče v Belgradu 'še drug, neprimerno bolj verodostojen dokument o tej seji — to je mojo beležnico. ki mi je bila ob aretaciji zaplenjena. To beležnico mi je pozneje državnosotli.šče preko sodišča viKanmiku skupaj z drugimi predmeti vrnilo. V tej ibelqžnici imam pod datumom 5. V. 19312 na treh straneh pod tremi naslovi v kratkih besedah označeno vsebino mojega govora na seji. Ti naslovi so:
1.	Ljubljana 8. 5. (pros'ava dr. Korošca v Unionu).
2.	Proslava 11. V. zvečer (kresovi na predvečer rojstnega dne dr. Korošca).
3.	Proslava v Domžalah 15. V. (Ibink. nedelja).
Pod visakim teh naslovov sem si kratko zabeležil,
na kaj naj v govoru opozorim. Pod naslovom proslava II. V. imam naslednje opazke: Kresovi na vidnih mestih in veliko (vidno za Ljubljano in večje kraje). Dež naj ne moti! Ne se ozirati na morebitna strašenja! Odločnost! itd.... I o opazko, ki smo jo tu krepko natisnili, je državni tožilec podčrtal s tremi rdečimi črtami, V teh bestxlah je našel enega izmed močnih dokazov, (la .smo pripravljali upor in je to tudi navedel v svoji obširni obtožnici v znanem šenčurskem procesu. Kdor pa prebere to mojo beležnico, vidi, da je ta stavek nrjšljen bil za primere, če bi maloštevilni privrženci režima hoteli na'še ljudi .strašiti. V tej be-iežnici imam zato tudi opazko: prijava vložena. To se pravi, da iso vse naše priprave in vse naše proslave bile na zakoniti podlagi. Za domižalsko proslavo imam opazko, (la nam maše za dr, Korošca ni mogoče pre-|M)vedu;ti in da bo zato proslava (maša) v vsakem primeru, I udi to je spreje' državni tožilec v obtožnico.
Pri razgovoru na seji je prišel na vrsto tudi naš znak — zelene kravate. Vse delegate smo opozorili nu-nje, naj si jih nabavijo. Trgovec g, Josip Senica je ])riuesel neka j kravat s seboj in jih takoj vse prodal. Zarudi navzočnosti na tej seji se je moral mnogo zagovarjati tudi gospod akademik France Lazar. Njemu j(> ova;l!ba očitala, kakor <la bi navzoče samo on o])o-zoril na zelene kravate in jih pozval, da jih norijo
nedeljo zvečer. Priglasiti se je do 19. avgusta v pisarni ZZD na Jesenicah v Krekovem domu. Vsak prigla'šenec naj odda pri priglasitvi 2 fotografiji v velikosti vsaj 4X6 cm ter sporoči ime in priimek, očetovo ime, kraj in datum rojstva, poklic, stallno bivališče. Z Jesenic v Ljubljano in iz Ljubljane na Jesenice potujemo z vlakom. To vožnjo plača vsak sam. — Na izlet so valjljeni člani ZZD in tudi drugi na^i prijatelji! Iz Celja je že priglašencev za 1 av-tolbus.
t Filip Lazar. Dne julija je po daljši bolezni umrl miz, mojster g. Filip Lazar. Pokojnik je bil eden najuglednejših jeseniških meščanov. To je pričal tudi njegov pogreb v so-l)oto 51. julija. Izredno velik .sprevod Jeseničanov, zlasti obrtnikov, ga je spremil k večnemu počitku. V sprevodu so korakali tudi uniformirani gasilci. Oil) grobu se je poslovil od priljubljenega pokojnika g. Markež Jože, ki je poudarjal njegove zasluge za Obrtniški stan na Jesenicah in njegovo znano dobrotljivost in pravičnost. Naj počiva v miru! Sorodnikom naše iskreno sožalje!
A. S. K. Gorenjec na Jesenicah išče oskri)ni-co za svoj smučarski dom na Črnem vrhu nad Jesenicami, Pogoji po dogovoru. Pismene ponudbe je poslati na: A, S. K. Gorenjec, Jesenice, Krekov dom.
A. S. K. Gorenjec je
konec julija priredil na Or'ovskem lahkoatletski miting, ki je prav dobro uspel. Na startu so ibili sami znani jeseniški lahkoatleti, kakor Natlačen, Praček, Žvan, Žnidar, Malej, Bručan, Novak itd. Po rezultatih sodeč, so od laniskega leta krepko napredovali in želeti je, da l>i se taki mitingi vršili pogosteje, kar bi nivo naših lahko-atletov brez dvoma močno okrepilo.
Parcele po 5 din m' so na prodaj med Mojstrano m Gozdom. Lega lepa in sončna med železnico in državno cesto, teren ,))04)olnoma raven. Odku.j) celotnega zemljišča v izmeri 28.000 m' pa je nižji za 50 par pri kvadr. metru. Ponudbe l)osIati na upravo lista, Jesenice, Krekov dom.
Dijaški vestnilc
Pravila za društvo v
smislu dogovora na jeseniškem slovenskem tednu so vložena. Ker ni verjetno, da bi bila pravila pred pričetkom šo\ skega leta potrjena, računamo z ustanovnim občnim zborom o božičnih počitnicah. Društvo bo nosilo ime »Razor«.
Prosvetni večer z narodno obrambno vsebino pripravljajo jeseniški dijaki za 31. avgust zvečer ob pol 9. Na sporedu so recitacijske in glasbene točke, dramatičen prizor in govor. Ker bo večer zanimiv in svojevrsten, priporočajte obisk in agitirajte! Vstopnine ne bo, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prisipevki v korist revnim dijakom.
Pozivamo slovenske di-Jake v triglavskem kotu, da po zgledu tovarišev Jeseničanov priredijo v svojih krajih podobne prireditve. Posebno priporočamo narodno obrambne programe in se.stanke ter poučne izlete z , razvedrilom. — Delajte in organizirajte se!
kot znak vseh protire/.imcev. Zato so hoteli napraviti njega odgovornega za zelene kravate v obče. beveda mu v teku preiskave tega niso mogli dokazati, toda v preiskovalnem zaporu je dosti dolgo moral sedeti.
Ceeh/eni viesi*tik __
Rojeni: 27. julija Ivan Aver, sin Jere, Pod Mirco št. 10; 23. julija Veronika (Љег, hči Frančiška, železničarja iz Hru.šice; 19. julija Erih Frančišek Einhauer, sin tovarniškega delavca. Pod .Mirco; 31. julija Alfonz Kališnik, sin vrtnarja Tomaža, Gosposvetska cesta.
Poroke: ?. avgusta sta se poročila Balon Andrej, trgovec na kralja Petra ces.ti, in Konc Jožefa, hči gostilničarja na Cosposvetski cesti; 14. avgusta sta se ])oročila Ivastelic Ludovik, železničar iz Ljubljane, in štritof Viktorija, hči tovarniškega delavca iz Hruišice.
Umrli: 2в. julija Lazar Filip, miz. mojister. Savsko nabrežje, rojen 28. aprila 1876; 30. julija Slivnik Marija, žena tovarniškega delavca iz Mruišice, .stara 29 let.
Molitvena pomoč Katoliški akciji je bila v četrtek pred prvim petkom v avgustu. JC pobožnosti se je zbralo še več vernikov kakor pred enim mesecem, ko smo s to polbožnostjo pričeli. Opaziti je, da so verniki pokazali za delo v Katoliški akciji veliko zanimanje. Prihodnji sestanek .Molitvene pomoči bo spet na predvečer prvega petka v septembru. Vabljeni so vsi dosedanji udeleženci in tudi še novi.
Romanje na grob sv. Heme. V dnevih 20. in 21. avg. (sobota in nedelja) priredijo Slovenci veliko romanje na grob sv. Heme v Krki na Koroškem. Romanja se udeleži tudi prevzvišeni škof g. dr. (jregorij Rožman. Sv. oče Pij XI. je namreč s posebno odločbo potrdil večstoletno češčenje blažene Ileme in ji s tem dal naslov svetnice. Slovenci so vsa stoletja sem sveto llemo vneto častili, saj je bila rojena na slovenski zemlji in je imela na naših tleh svoja posestva. Jeseničani častimo sv. Hemo še toliko bolj, ker je imela plavže tudi pri nas (na Plavžu). Zanimanje za to romanje je zato v naši župniji kar veliko in se jih je že mnogo priglasilo. Odpotujemo z vlakom v soboto 20. avgusta dopoldne. V Celovcu bo kosilo, nato vožnja s parniki po Vrbskem jezeru k Mariji na Otoku, kjer bodo ve-čornice. V Krko dospemo še isti večer. Tu najprej večerja. zatem pridiga, luriška proci«iija in spovedovanje. Prenočišče bo v samostanu. V nedeljo zjutraj bo več sv. maš. Ob 7. uri bo pridiga («kof dr. Cregorij llož-miin). Takoj po zajtrku h Gospe Sveti. Tam bo kosilo ill večernice. Povratek na Jesenice pozno i)o;po!:lne.
Slavko Savinšek:
ЦШ. HlcžalUi^ IfUca^
(Dalje)
»Saj iii potreba, da bi že drugi dan, ko ini rečeš: da, odšla z menoj, le to tvojo besedico bi rad. To bi pa vendar lahko rekla, prav nič vzroka nimaš mučiti me dalje!«
»Ne bodi no siten, Jože! To so tvoje vsakdanje litanije. Pa če ti nočem prej odgovoriti, kot sem rekla!«
»Čudna si, Anica, čudna z menoj! Veš, včasih mi takole hodi na um, da vendar le še na Drejo misliš, pa se ne moreš prav odločiti zame. Daj, povej, Anica!«
»Dreja? Ah, kje je Dreja! In kaj bi ž njimi" Saj še doštudiral ni; preden bi me mogel vzeti, bom že stara!«
»Pa vendar le mogoče upaš nanj?«
»Beži, beži!«
»Ali pa morda kdo drugi meša štreno? \ eš, Anica, bi kar takole z rokami zgrabil in davil, davil, kadar jih vidim, kako se motovilijo okrog tebe!«
»Ti si neumen, Jože! Zdaj je še tebe prijelo. Kaj res ne bi smelo dekle, mlado dekle, spregovoriti z moškim, ne bi smelo dati prijaznemu \ prašanju prijaznega odgovora? Nihče me ne bo zato pojedel. Prav vsa ti bom ostala!«
»Čemu ])a mi potem nočeš povedati, zakaj naj čakam? Drugega vzroka si misliti ne morem!«
»Ah, siten si, Jože!«
»No, Anica!«
»Ah!«
Dopisttfte v noš list „Na rnefah!" ^
Pijte in iejte poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V	Kreicov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
V	Ljudflci Icuhinii
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
v Katakombe
Prišla je velil<a količina izbornih vin. Vsak se lahko sam prepriča, da je to resnica
z
ADRUŽ^A TISKARNA
registrovana zadruga z omej. zavezo
se priporoča za tiskanje časopisov, revij, prospektov,reklamiiili letakov, lepakov, vabil za javne prireditve, tiskovin za obrtnike in trgovce ter vseh v tiskarsko stroko spadaj ofih del
LJlIBLJAiVA, TVHSEVA CESTA 17
Usi! iaUtwaiU
,yia meiaW
^	иг Uai/amaU!
111111111111111111111111111111111111111111Ш1111Ш1111111111111Ш11Ш111111111111111111Ш111Ш^
I Za elektriko |
H vse najcenejše in ugodnejše pri	=
I 3ože Markež |
g	elektrotehnično podjetje	Ш
i	Jesenice, Murova, tel. 605 1
notožUc si/oi detune!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 4»/«. Nove vezane pa po 5»/о. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo tiranilnične rezerve, l<a-l<or tUdI vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stot<ratna je ta garancija.
Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. — Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.