Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 19.
V Ljubljani, dne 8. majnika 1897.
Letnik II.
»Slovenski List izhaja vsako soboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 'gold. Posamične številke se prodajejo po 7 nov«. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu »Slovenskega Lista'1 v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Lista“ v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 6. — Oznanila in poslanice se računajo po ceni navadni v Ljubljani.
Pogajanja o kvoti.
Vprašanje za življenje in smrt, avstrijske državne polovice je pogodba z Ogersko. Ta bodo pokazali naši državni poslanci, če res razumejo svoj posel in če jim je na srcu blagor volilcev. Vsakdo izmed poslancev mora biti na svojem mestu, mora pridno študirati zadevo ter biti „neizprosen, mož jeklen", sicer nas ugonobe Ogri, za katere smo doslej po krivici plačevali toliko milijončkov,
Med vsemi vprašanji je pa pri pogodbi z Ogersko najtežavneje in najvažneje ono o kvoti, to je, določiti morajo najprej kvotne deputacije, ki imajo zdaj svoje seje, in potem državni zbor nici, koliko bode v prihodnje k skupnim stroškom države, za vojsko, mornarico, poslaništva, konzulate itd., donašala Avstrija, in koliko Ogerska. Veljavna bi bila pogodba za 10 let. Zadnjih 30 let je bila kvota določena silno krivično, Avstrija je plačevala po 70°/0 in Ogerska po 30%. Da tako ne more in ne sme trajati dalje, je pač umevno.
Ko se je na tej podlagi sklenila prva po godba 1. 1867., stala je Ogerska v gospodarskem oziru še nizko. Ali zadnja desetletja se je na Ogerskem neizmerno povzdignilo narodno gospodarstvo, dvigata se poljedelstvo in industrija, polnijo se državne blagajnice in izginil je primanjkljaj iz proračuna. Zato bi bilo pravično, da bi Ogri plačevali polovico, ali pa vsaj veliko višjo kvoto, kot doslej; upirajo se pa povišanju nad l°/0 z vsemi silami.
Trinajst mesecev je že preteklo, kar so se začela pogajanja, pa smo danes še ondi, kjer smo bili. Vprašujejo se odposlanci in ministri obeh državnih polovic, kaj bodi podlaga zjedi njenju. Davki, prihajajoči iz jednakih virov, je naravni odgovor. Toda davki se različno merijo tu in tam, n. pr. hišni in dohodninski davek.
Ogri tudi nočejo, da bi se vračunjali posredni davki, kakor davek na sladkor in žganje. Pač pa so zviti ogerski Židje zadovoljni, da bi se skupno rabili carinski dohodki obeh državnih polovic, ko se obnovi med obema carinska in trgovinska pogodba. Da Ogri za-se ne računjajo slabo, se vidi iz sledečih številk:
V	proračunu za 1. 1897. stoji, da bode Avstrija imela carinskih dohodkov 45,431 530 gld„ Ogerska 8,331 750 gld. in Bosna • Hercegovina 212 000 gld. To naj bi se najprej dajalo za poravnanje skupnih stroškov, in, kar manjka, naj bi se doplačevalo po starem ključu 70:30. Skupni redni stroški samo za vojsko pa so pro-računjeni za letos na 119,241.470 gld., za mor narico 10,210.474 gld. in vrh tega še izredni stroški za vojsko 14 7i>7 187 gld
Govori se o tem po vladi prijaznih listih, in zlasti naši ministri rabijo gladko frazo, da morata v blagor države obe polovici kaj žrtvovati. Mi pa od Ogerske žrtev niti ne zahtevamo, ampak le pravičnosti. Ako gledamo na število prebivalcev, ako vzamemo v poštev letne dohodke in stroške jedne in druge polovice, ako se ozremo na produkcija in konsum, ali na davčno moč, povsod se nam kaže primerje 58: 42 Avstrija naj tedaj plačuje k skupnim stroškom 58 % in Ogerska 42 %. Ako bi naši poslanci od te skromne zahteve količkaj odjenjali, oškodovali bi preobčutljivo svoje volilce. Tudi celjska gimnazija ali kaka druga taka drobtinica jih ne sme omamiti, da bi pustili, vreči davkoplačevalcem vrv okoli vratu. Boljše je, da imajo Ogri personalno unijo, kakor da bi prišla Avstrija financijelno na boben.
Madjari se nadejajo, da bode krona porabila svoje pravo in potrdila provizorij za jedno leto. Vsled tega naj neha delovanje kvotnih de-putacij in pričneta naj si obe vladi o kvoti — dopisovati. Med tem časom bi Badeni in Banfy
nekoliko podprla svoja gugajoča se naslonjača Druge točke pogodbe bi se spravile za Madjare ugodno pod streho in slednjič bi se kot nujna stvar morala sprejeti tudi kvota po želji ma-djarskih židovskih politikov. Mi pa menimo , da bode kvotna zadeva imela še jako tehtnih in resnih posledic.
Ebenhochov šolski predlog.
Poslanec dr. Ebenhoch ia tovariši so predložili v državnem zboru načrt šolskega zakona, s katerim bi se nekoliko premenil sedanji šolski zakon. Ta načrt se glasi:
»Člen I. Naslednji paragrafi zakona z dne 14 maja 18G9. 1, naj se v prihodnje glase:
§ l. Ljudska šola ima namen, vzgajati otroke nravno po naukih njih vere, razvijati njih duševno delavnost, jim dajati za njih napredovanje in dalnjo izomiko za življenje potrebno znanje in izurjenost ter ustvariti temelj za vzgojo koristnih članov človeške družbe.
§ 2. Vsaka ljudska šola, za katere ustanovitev in vzdrževanje plačuje troške država, dežela ali občina, bodisi popolnoma ali, deloma, je javen zavod in kot tak pristopen vsem otrokom, kateri morajo šolo obiskovati. Na drug način ustanovljene in vzdrževane ljudske šole so privatni zavodi. Interkonfesijonalne razmere ljudske šole ureja deželno zakonodajstvo.
§ 3 Učni predmeti na ljudskih šolah so: Veronauk, čitanje in pisanje, učni jezik, računanje v zvezi z naukom o geometričnih oblikah, kar je iz naravoslovja najpotrebnejše in otrokom umljivo, prirodopis, zemljepis in zgodovina s posebnim ozirom na donnmno in na nje ustavo, risanje, petje in telovadba, katera je za dečke obligatna, za deklice neobligatna. Koliko je vsa-cega teh predmetov učiti, določa deželni šolski svet dogovorno z deželnim odborom.
O stoletnici Vodnikovih „Lublanfkib Noviz“.
Domači Prijatelj. Zabavno-peučna priloga „Mir-u“, izhaja od novega leta 1897 po dvapot na mesec v Celovcu Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru.
III. Znanstveni časniki.
A.	Splošni.
Čitavnica Podučivni listi za slovenski narod. Ta popularnoznanstveni časnik*) je izdajal dr. Ivan Geršak 1. 1865. in 1866 Izšli so štirji zvezki, tretji je prišel na svetlo v Mariboru, ostali pa v Gradcu. 8°.
Vestnik. Znanstvena priloga „Zore“. 1873 — 1875. Prvo leto je izhajal vsak mesec na jedni poli, drugo leto je nehal s 6 številko. L. 1875. se je prikazal dne 15 velikega travna zopet na dan ter se konec leta, obrodivši 8 številk, združil s svojo materjo „Zoro“. Urednika: Davorin Trstenjak (prvi dve leti), Janko Pajk. Izhajališče: Maribor. 8 °.
L. 1877. je sklenil odbor Matice slovenske, da se preosnuj Matični Letopis v znanstven če-
*) Tak časopis je hotel podati Slovencem že 1. 1853 J. Godina Verdelski v Trstu. »Voditelj k znanstvu*, ki ga je namerjal izdajati rečeni pisatelj, bil bi rad hodil vsak drug mesec v dežel, ko bi ga bilo podprlo dovolj pisateljev, in naročnikov. (.Novice, 1853, 46.)
trtletnik, tri do štiri pole obsežen, pod imenom : Časopis Matice slovenske. Ta ukrep se je le ponekoliko izvršil 1. 1878 , ko je Letopis (ne „ Časopis", kakor je bilo izprva sklenjeno) izšel v štirih snopičih v dveh zvezkih. L. 1879. nahajamo „Letopis Matice slovenske “ zopet v starem tiru.*)
Kresa VI. letnik 1886. je bil poučen in znanstven, kakor smo že opomnili opisujoč leposlovne liste.
B.	Časopisi za posamične vede.
a)	Bog oslovski.
Slovenski cerkveni časopis. V soboto dne 1. malega srpana 1848. je izšla 1. številka tega tednika, ki je do konca leta ob uredništvu drja. Janeza Kriz. Pogačarja temeljito obdeloval razne stroke bogoslovske vede ter se ob novem letu 1849 prekrstil v
Zgodnjo Danico, katoliški cerkveni list. Urednik in založnik jej je ostal oče „Sloven-skega cerkvenega časopisa" do konca 1. 1851.
*) Z osnovo znanstvenega lista, kateremu bi bil namen pospeševati razvoj slovenskega jezika, pečal se je odbor Matice slovenske iznava 1 1890. Oživotvoriti je hotel v šali v »Slovenskem Narodu* 1. 1881. napovedano Levstikovo »Velnico«, pod naslovom: »Slovenska beseda,> ki bi bila izhajala ob uredništvu prof. Antona Bartla vsak mesec na jedni poli. Pomanjkanje naročnikov je »Slovenski besedi> sapo zaprlo, da se ni mogla oglasiti niti jedenkrat.
Založništvo je potem prevzel tiskar Jožef Blaznik, uredništvo pa Luka Jeran in Andrej Zamejec Drugo polovico 1. 1853. in naslednje leto je urejeval »Zgodnjo Danico" Andrej Zamejec. L. 1855. se mu je zopet, povrnivši se z afriškega misijona, pridružil Luka Jeran, ki je izza dne 6. sušca 1. 1856. pa do svoje smrti dne 27. malega travna 1896 sam urejeval „Zgodnjo Danico", če odtegnemo tisti presledek, ko je 1. 1866. potoval v Palestino. Začasno je oskrboval lani uredništvo „Zgodnje Danice" Frančišek Birk, letos jo urejuje Andrej Kalan. Prvim trem letnikom „Zgodnje Danice" stoji na čelu vsakega lista podoba Marije brez madeža spočete. L. 1856. je prinašala nemško prilogo: Beiblatt zur Zgodnja Danica. V tej prilogi je razglašalo ljubljansko škofijstvo šolske ukaze. Do 1. 1858. je izhajala „Zgodnja Danica" vsak četrtek večinoma na polovici pole; tedaj	pa	je jela prihajati na svetlo
vsak drugi četrtek	na	celi	poli. Od 1.	1862. do
1868. je prihajala po trikrat na mesec na dan. Zadnjih dvajset let izhaja vsak petek. „Zgodnja Danica" je objavila mnogo člankov, ki spadajo v bogoslovsko vedo, zato smo jo uvrstili v ta razpredelek; 4 °.
Slovenski Prijatelj se je v svojem 32letnem življenju	pečal z	leposlovjem,	z uzgojo,
s politiko, najbolj	pa	od	1. 1856. do	konca 1.
1883., ko je umrl, s cerkvenim govorništvom.
§ 4. Učne načrte za ljudske šole in vse, kar se tiče notranje šolske uredbe, določa na-učni minister, zaslišavši dež. šolsko oblast in s privoljenjem dež. odbora.
§ 5. Veronauk oskrbujejo in nadzorujejo pristojna cerkvena oblastva (predstojništva židovskih verskih občin). Deželna šolska oblast določa, dogovorivši se z dež. odborom, koliko ur je namenjenih veronauku, a najmanj morata biti namenjeni dve uri na teden, določiti pa mora to tudi dogovorno s pristojnim cerkvenim ob lastvom (predstojništvom židovske verske občine), koder to zahteva deželna zakonodaja. V koliko naj učitelji uče veronauk, določa dež. zakonodajstvo dogovorno s pristojno cerkveno oblastjo (predstojništvom židovske verske občine).
§ 8. Naučni minister določa, zaslišavši deželno šolsko oblast in dogovorno z dež. odborom, a kjer to zahteva dež. zakonodajstvo, tudi dogovorno s pristojno cerkveno oblastjo (predstojništvom židovske verske občine), katere učne knjige in čitanke je dovoljeno rabiti v šoli. Izmed dovoljenih učnih knjig 'in čitank izbere dež. šolska oblast dogovorno z dež. odborom tiste, katere je rabiti.
§ 21. Dolžnost, obiskovati šolo, začne se z dovršenim šestim letom in traja za vsakdanji pouk vsaj šest let; vse druge odredbe glede časa in načina obiskovanja šol določa dež. zakonodajstvo.
§ 3B. Učno osobje učiteljišč sestaja iz ravnatelja, kateri vodi zajedno vadnico, iz dveh do štirih glavnih učiteljev, iz učitelja veronauka in potrebnih pomožnih učiteljev; imenuje je naučni minister na podlagi terna-predloga, kateri sestavi dež. šolska oblast dogovorno z dež. odborom. Učitelje veronauka imenuje najvišja cerkvena oblast, v katere okrožju se nahaja dotični zavod Vadnični učitelji so dolžni sodelovati pri vzgoji učiteljiščnikov kot pomožni učitelji.
Člen II. Ta zakon stopi v veljavo začetkom šolskega leta, katero sledi razglašenju."
Ebenhochov šolski predlog je tedaj veliko milejši, kakor so verniki pričakovali in neverniki se bali. Vender smo mi s stališča slovenskega naroda odločno zoper ta predlog, in sicer v verskem in narodnem oziru. Ta predlog podaja deželnim odborom izredno velik upliv na šolsko zakonodajo, upliv, ki bi rodil v slovenskih deželah, kjer imamo žal liberalne de želne odbore, kmalu pristno neversko šolo. Ker bi se po tem predlogu izročila deželnim odborom še večja moč pri določanju učne tvarine, učnih načrtov in pri določanju vse notranje ljudske šolske uprave, bila bi liberalna večina deželnih odborov v vseh slovenskih pokrajinah uprav usodna. Liberalci bi bili še bolj, kakor v tistih žalostnih jedva preteklih časih, gospodarji v ljudskih šolah. Tako bi bilo na Koroškem,
Vsak mesec je po jedenkrat prinašal slovenskim duhovnikom razne propovedi, v prilogi pa krščanske nauke in šolske kateheze. Urednik mu je bil ves čas Andrej Einspieler. Prvih njegovih letnikov bomo omenili med uzgojeslovnimi časopisi. Izhajal je v Celovcu. 8°. Na njegovo mesto je stopil
Duhovni pastir, ki ga je počenši z 1. 1884. jel urejevati „s sodelovanjem več duhovnov“ ob založništvu »Katoliške Bukvarne" v Ljubljani Anton Kržič. Lani je postal urednik tega prepovednega lista Alojzij Stroj. »Duhovnemu Pastirju" so bili priloženi 1. 1885,—1887. »Apologetični razgovori" in 1. 1890. »Obrambeni govori" drja. Frančiška Lampeta, pozneje profesorja Antona Zupančiča Pedagogika, Franceta Kosca Katoliško zakonsko pravo, obširna zbirka zgledov. »Duhovnega Pastirja" izhaja vsak mesec pojeden snopič na 3 polah. 8°. — Štiri leta predno je stopil na slovensko jDropovednico »Duhovni Pastir", razcvelo se je v Gorici
Cvetje z vertov sv. Frančiška, mesečni list za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. Prvi urednik in izdajatelj mu je bil o. Evstahij Ozimek, s 5. zvezkom V. letnika pa je sprejel uredništvo in izdajateljstvo
o.	Stanislav Škrabec, ki je izza 1. 1880. pa do sedaj povijal asketiško vsebino »Cvetja" v dra-
Stajarskem, Goriškem, v Trstu, Istri, in tudi na Kranjskem, kjer ima zvezana liberalna trojica Schaffer Tavčar-Murnik večino v deželnem odboru. Kranjska „narodno napredna" stranka je sama nedavno na shodu v Kranju povdarjala, daje v kulturnih vprašanjih v zvezi z Nemci. Šola spada pač gotovo med kulturna, in tedaj med zvezina vprašanja. Dokaz imamo, ker so narodnjaki izvolili dr. Schafferja v de želni šolski svet. Da se ne pretrga ta ljuba zveza z Nemci, in tudi po svojih liberalnih nazorih, katere srkata iz Malovrhovega »Naroda", bi dr. Tavčar in Murnik kmalu stavila v deželnem odboru predlog : »Proč z versko šolo!" in prikimala bi tudi zaradi zveze eventuelnemu predlogu zaveznika dr. Schafferja: „ Proč s slovensko šolo!" »Učni jezik bodi kulturni jezik nemški!" Isto bi bilo s slovenskimi šolami gotovo tudi v vseh slovenskih pokrajinah zunaj Kranjske.
Očividno je torej, kako kvaren bi bil pri sedanjih razmerah deželnih odborov po deželah, kjer Slovenci prebivajo, Ebenhochov predlog in kako nasproten tisti resoluciji, katero sta sklenila 1. 1894. tudi dr. Tavčar in Murnik, ker še nista bila zvezana z Nemci, in ki se glasi: »Ljudska šola še vedno ni vrejena na podlagi verskega izpovedanja in z izključljivo maternim kot učnim jezikom." Tisti del narodne stranke, ki ne odobrava zveze z Nemci, ostane pri sklenjeni resoluciji in pričakuje šolskega predloga, po katerem bode zagotovljena za vse slovenske otroke verska in narodna šola.
Clara pacta — boni amici.
Naš list je nastopil pot javnega delovanja v to svrho, da pooblaži ostrine nasprotujočih si narodnih življev, ter prebudi narod za skupno delovanje v obči blagor, da bi naš mili narod čim preje samosvoj in srečen postal v svoji domovini. Že večkrat povdarjani smoter je jasen in plemenit, a vender se čita in sliši večkrat ostra obsodba listovega delovanja. Javno mnenje se premišljeno zapeljuje, — javno delovanje in pisanje se zavija; in to početje nas sili, da izročimo občinstvu razsodbo o tem, je li naše postopanje v obče in osobito nasproti voditeljem narodne stranke opravičeno.
Kdor se posveti javnemu življenju, mora tudi privoliti, da se njegovo poslovanje javno pretresuje in sodi, in baš zaradi tega se morajo tudi voditelji1 narodne stranke, katere previdno zakriva neka usodna tajnost pod krinko »disci pline", podvreči javni sodbi. Tedaj brez zamere!
Na shodu zaupnih mož rodila se je dne 29. novembra 1894. leta v Ljubljani tedanja »narodna stranka" in je določila po resolucijah srner delovanju, sprejemši v svoj politični program vse one težnje, katere so določili slovenski po-
gocene s slovstvenimi in jezikoslovnimi razpravami napolnjene platnice. Vsak tečaj »Cvetja"
—	baš je potekel že XV. — šteje po 12 številk po dve poli obsežnih, ki izhajajo v nedoločenih obrokih. 8°.
Rimski Katolik. 1888—1896. Urednik in izdajatelj temu časopisu, ki je s koncem lanskega leta nehal, bil je dr. Anton Mahnič v Gorici. Izhajal je nekaj časa po šestkrat na leto, naposled pa na vsake tri mesece po jedenkrat v zvezkih. 8°. Naslednik mu je
Katoliški Obzornik, ki ga izdaja »Leonova družba v Ljubljani ob uredništvu drja Aleša Ušeničnika. Začetkom meseca malega travna t. 1. je izšel 1. zvezek tega znanstvenega četrtletnika. Vel. 8".
Vencc cerkvenih bratovščin, najnovejši asketiški list, prihaja izza novega leta 1897. po jeden pot na mesec na svetlo. Urednik : dr. Frančišek Ušeničnik; izdajateljica: Katoliška Bukvama.
b)	Uzgojeslovni.
Šolski Prijatel. L. 1852. je utemeljil Andrej Einšpieler prvi slovenski šolski list, namenjen učiteljem in učencem. Prihajal je »Šolski prijatelj" prvo leto vsak torek na polovici pole na svetlo. L. 1853.—1855. je izdajalo ta časopis za šolo in dom društvo sv. Mohorja,
slanci na shodu dne 2. oktobra 1890. 1., katere pa, kakor naglaša resolucija, do istega dne niso bile izpolnjene, — in jih narodna stranka tudi do danes še ni izpolnila.
Osobito se je pa na shodu povdarjalo, da se mora izvesti v prvi vrsti narodna organizacija na Kranjskem, potem se je konštatovalo in obžalovalo, da se je osobito na Kranjskem zapustil narodni program, a ustanovil drug program, v katerem se slovenska narodnost ne nahaja kot smoter in kateri daje potuho popustljivosti in brezbrižnosti v narodnih vprašanjih, kakor osobito dokazuje prepoved samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani, — z veseljem se je pozdravljalo krščansko socijalno gibanje z obljubo zboljšanja gospodarskih razmer vseh stanov in osobito obrtnega in delavskega stanu, katera je s temeljitimi socijalnimi reformami moči iztrgati internacijonalnemu socijalizmu ter ohraniti ju narodu in veri očetov. Javno in z odobravanjem se je klicalo: »Slovenska jagnjeta ne družite se z požrešno nemško liberalno stranko, ampak s svojim slovenskim rodom!"
To je do pičice tudi naš program, vsak stavek, vsaka beseda našega lista nam je javna priča, da težimo na izvrševanje navedenih točk. Zaradi tega ne govorimo obširneje o našem listu, preiskovati pa moramo, kako so voditelji »narodne stranke" izvrševali lete glavne točke določenega programa. No, izvršili jih niso, a tudi prvega koraka do izvrševanja niso storili!
Podlaga vsem sklepom onega shoda zaupnih mož, ki je zasejal po neprevidnem, osornem vodstvu tedanjega predsednika dr. Ferjančiča še danes ne poravnani razkol v narodno stranko, t. j. razkol med Slovenci ob obalih Ad-rije in zvrševalnim odborom, — je bila namišljena narodna organizacija. Določeno je bilo, da je temelj organizacije zbor zaupnih mož iz vseh pokrajin Kranjske, da vodi skupno politiko zvrševalni odbor petnajstorice v Ljubljani bivajočih rodoljubov, in da obdržujejo zvezo med narodom in zborom zaupnih mož občinski zaupni možje.
Leta po delovanju Mladočehov posneti organizacijski načrt je dober, in naj bi bil porok, da v stranki ne vladaj nikak pojedin prvak, nego da zamore priti do veljave še tako preprost glas ljudstva, in omogočila naj bi se vlada vseh vsem na korist. A žal, organizacija se ni nikoli izvršila, bilo je vse le pesek v oči občinstvu, da se zagotovi vpliv posameznika na politiko slovenskega naroda.
Zbor je izvolil na shodu zvrševalni odbor, obstoječ iz gg.: dr. pl. Bleiweis, dr. Ferjančič, Gogala, Hribar, Klein, Koblar, Kunc, Lavrenčič, Lenče, dr. Majaron, Murnik, Rohrman, dr. Tavčar,’ dr. Triller in Vrhovnik, in naročil jim je, da naj sestavijo organizacijski štatutter izvedo podrobno organizacijo po vsej Kranjski.
L. 1855. se je dotedanji tednik izpremenil v mesečnik z naslovom »Prijatel"; prinašal je pesmi, podučne sestavke, povesti, slovstvene reči, šolske ukaze, prigovore, dopise v razpre-delku: listnica, drobtinčice in poročila o društvu sv. Mohorja. L. 1856. se je prelevil omenjeni list v ^Slovenskega Prijatela". Uzel ga je zopet v last Andrej Einšpieler ter ga razširil v homiletišk list za cerkev, ki pa je nekaj let vsak pot prinašal še po jedno polu priloge za šolo in dom. b°.
Učiteljski Tovariš je poleg »Novic" in »Zgodnje Danice" najstarejši slovenski časnik. Ustanovil ga je 1. 1861. nepozabni Andrej Praprotnik. Izimši par let, ko je urejeval »Učiteljskega Tovariša" Matej Močnik, bil mu je urednik do 1. 1890., ko je »Učiteljski Tovariš" postal glasilo »Slovenskega učiteljskega društva v Ljub-Ijani", ter ga je jel urejevati Andrej Žumer Izza 1. 1894. ga v red deva J. Dimnik. Prvo leto je bil »Učiteljski Tovariš" megečnik, takoj drugo leto pa je jel izhajati po dvakrat na mesec, Iz »Tovariševega" krila je izšel »Jezičnik" (po-' natisek Marnovih slovstvenih razprav). V novejšem času prinaša »Učiteljski Tovariš" v pri logi »Pedagogiško knjižnico". 8°
Slovenski Učitelj. 1873—1876. Ta »list, za učitelje, odgojitelje in šolske prijatelje" je jel
Štatut ni zagledal belega dne, in zvrševalni odbor še danes ne pozna v večjem delu dežele nikakih zaupnih mož, — zbor zaupnih mož v Ljubljani se pa sestavlja, kakor slučaj nanese.
Sklicujejo se pa le za časa volitev ljub ljanski zaupni možje, danes ti, jutri oni, o katerih pa tudi svet ne ve, kdo jih je volil, ali kdo postavil. Doba dostojanstva jim je silno omejena. Danes zaupni mož, jutri brez zaupanja, kakor nanese milost načelništva in pa izvoljenca potrebnost.
Vsa organizacija ostala je pri izvolitvi zvr-ševalnega odbora, — iz katerega so pa do danes že izstopili gospodje: Hribar, Koblar, Lenče, dr. Majaron, dr. Triller in Vrhovnik, in kakor se danes čuje, izstopijo še drugi. Računati imamo tedaj le s preostanki zvrševalnega odbora.
Dejstvo, da izstopajo odlični člani iz zvrševalnega odbora, mora vsacega razumnega Slovenca privesti do prepričanja, da je nekaj slabega, gnilega v odboru, kar sili odličnjake, da zapuščajo zavoženo politično ladijo.
Poglejmo si nekoliko preostanek odbora!
—	Nekateri ostalih gospodov so že pri zadnji državnozborski volitvi bolj ali manj odločno na sprotovali neznosnemu terorizmu voditeljev, drugi so pa od njih popclnoma odvisni. Pogled na imena nam vender kaže, kdo vodi leta preostanek, ker svoječasni načelnik zborovanja leta 1894, dr. Ferjančič, je omejil svoje delovanje edino le na svojo kandidaturo, kater > je pa nasproti dostojanstvu in po celem svetu znanemu običaju vedno osebno in energično zastopal. Dejanski vodja je bil in je še danes dr. Tavčar, in prav v nasprotstvu z resolucijami za upnih mož določuje samo volja prvaka dr. Tavčarja, in nikakor ne mnenje naroda.
To bi sicer ne bila nesreča, ako bi bil dr. Tavčar zmožen vodstva, saj je tudi oče naroda dr. Blei\veis čestokrat sam določeval smer politiki, a ta blagi mož je mislil vedno le na korist naroda in zbiral najboljše slovenske moči krog sebe. Dr. Tavčar pa ne misli za narod in odriva vsako delavno moč, najraje ima okrog sebe samo slamo, ker mu je tako zajamčen absoluten vpliv. Poglejmo si njegovo javno politično delovanje zadnjih let in prepričali se bomo, da je naša trditev resnična.
Dr. Tavčar je slovensko politiko popolnoma zavozil; sprijaznil in združil se je proti določnim resolucijam z našimi najnevarnejšimi nasprot niki: z Nemci in socijalnimi demokrati. To je poleg neznosnega napuha glavni vzrok, da izstopajo člani iz zvrševalnega odbora, ker tako postopanje sramoti ves narod in sramoti vsakega Slovenca do zadnjega, ki ima srce za narod in njegove svetinje.
Slovencem je še v dobrem spominu, kako je dr. Tavčar v občinskem svetu zagovarjal dvojezične ulične napise. Da je sklenil zvezo z Nemci v deželnem zboru in oddal mesto v deželnem šolskem svetu nemškemu kolegi, se ne da tajiti, in da je pri zadnjih državnozborskih
izdajati J. Lapajne 1. 1873. po trikrat na mesec v Mariboru. Konec istega leta je zamrl; dne 1. rožnika 1874 pa ga je uskrsilo iznova „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer", kot njegovo glasilo je izhajal potem po dvakrat na mesec do konca 1. 1876. 8». — Namestu njega so si osnovali štajarski slovenski učitelji
Popotnika, list za šolo in dom, 1. 1880. Prvo izhajališče mu je bilo Celje, urednik J. Lopan, založnik M. Žolgar; izza 1. 1883. prihaja na svetlo v Mariboru, urejuje ga M. Nerat. Od
1	1883. do 1890. ga je zalagal Ivan Leon, zadnjih osem let pa mu je lastnica in zalagateljica učiteljska »Zaveza". »Popotnik" je polmesečnik. 8°. — Istega leta, kakor poslednji opisanec, porodila se je v Gorici
Šola, glasilo goriških učiteljev, 1880 —1884. Izhajala je v zalogi V. Černiča vsako četrtletje v zvezkih. 8°.
Krščanski detoljub, list za krščansko uz-gojo in rešitev mladine, urejuje Anton Kržič izza 1. 1888. v Ljubljani. Nekaj časa je prihajal po štirikrat na leto na svetlo, sedaj izhaja v nedoločenem času. V prilogah je podal že več drobnih knjižic za deco. 1C°.
volitvah prosjačil Nemce in socijalne demokrate za pomoč ter obetal Nemcem sedeže v občinskem svetu, pripovedovali so mu njih listi in pripovedujejo mu še danes glasno in javno njegovi nemškutarski pajdaši.
Pri tem položaju vprašati bi bilo pa vender ostale člane zvrševalnega odbora, so li tudi oni sklepali pogodbo z Nemci, ali je to storil dr. Tavčar sam in na svojo odgovornost, ker njegov list nekako sumljivo o občinskih volitvah poroča, da za zdaj niso prišli Nemci v občinski svet, kar pripušča domnevanje, da se zgodi to prihodnja leta.
Razven zveze z Nemci pa dr. Tavčar in njegovi ožji somišljeniki nimajo na političnem polju ničesar pokazati, in posledica takega brezbrižnega postopanja ni izostala: narodna stranka nima pri občinstvu pravega zaupanja — nima v državnem zboru niti jednega lastnega poslanca
—	narodne stranke ni več!
Kmečki volilni okraji so za narodno stranko izgubljeni. Pa tudi ni mogoče drugače, ker so gospodje vodji prezirali kmeta. Mesto da bi bili izvedli po resolucijah določeno organizacijo, izgubili so vsako zvezo s kmečkim stanom. In mesta ? Tudi v mestih jim bije že skoraj mrtvaški zvon. — Dolenjska mesta so si postavila svojega kandidata ne brigajoč se za ukrep zvrše valnega odbora, ki je po svojega člana dr. Ferjančiča finem okusu poskušal najodločnejše postopanje proti kandidaturi dvornega svetnika Šukljeja. — Dolenjska mesta postavila so se že davnaj na lastne noge, zvrševalni odbor se je moral ukloniti mestom in sprejeti njih kandidata. Ostala dva poslanca mest sta pa pravcata kompromisna kandidata. Ljubljana in notranjska in gorenjska mesta imajo večinoma slovensko-narodne volilce, in vender se je našla večina za narodu nepriljubljena poslanca vsled požrtvovalnega delovanja dr. Tavčarja le s pomočjo Nemcev in socijalistov. Poslanca sta lastina vseh pri izvolitvi sodelujočih elementov, in jim morata tudi svojo hvaležnost kazati. To je priznal tudi ljubljanski poslanec, stiskajoč trdemu Nemcu po volitvi roko, z besedami: »Ich \verde Ihnen das nie vergessen!" — Težak jima bo sicer ta posel, ker sta na Dunaju stopila proti volji mnogih volilcev, in zlasti Nemcev, v »slovansko krščansko-narodno zvezo", a vstopiti sta morala, da ne izgineta popolnoma s političnega obzorja
Stranka, ki nima zaupanja v narodu, niti lastnih državnih poslancev, — stranka, ki nima delavnih, zmožnih, za narod vnetih voditeljev, po zdravem človeškem razumu ne obstaja, mi je ne smemo, da ne žalimo vesoljnega slovenstva, več imenovati narodno slovensko stranko. Kar je še somišljenikov pod nemškutarskim pokroviteljstvom dr. Tavčarja ostalo, naj bo njegova strančica — dr. Tavčarja strančica.
Strančica ima voditelja in ta zopet svoj list. „Slovenskega Naroda0 duševni in dejanski voditelj je dr. Tavčar, ki ga urejuje po svojih načelih s pomočjo znanega Malovrha, ne da bi
c.) Pravoslovni.
Pravnik slovenski. 1870—1872. Dr. J.
R Razlag si je pridobil trajnih zaslug za slovensko pravoslovje, ker je osnoval 1. 1870. pod gorenjim naslovom »list za pravoslovje, upravo, državoslovje11. Njegov »Pravnik slovenski" je izhajal prvo leto po jeden pot, naslednji dve leti pa po dvakrat na mesec v Ljubljani. 8°.
Slovenski Pravnik, 1881 — 1883; 1888 do sedaj. Dr. Alfonz Mosche je pomagal glasilu slovenskih pravnikov zopet na noge. Ko je konec
1.	1883. onemogel »Slovenski Pravnik" ter počival štiri leta, rečeni odvetnik ni miroval, dokler ga ni 1. 1888 iznova oživil. L. 1889. je prevzel uredništvo dr. Danilo Majaron, katerega sta zamenjala pozneje nedavno umrli dr. V iktor Su-p a n in dr. M a k s o Pirc, ki ga sedaj sam urejuje. Izza 1. 1893. izdaja ta mesečnik društvo „Pravnik“ v Ljubljani. 8°,
Č. Zgodovinski.
Zgodovinski Zbornik. To prilogo ljubljanskega škofijskega lista", izhajajočo izza 1. 1889,
imeli drugi na list najmanjši vpliv. Vprašanje je, ima li stranka pričakovati prihodnosti z ozirom na politično zmožnost svojega voditelja?
O tem nas poduči dosedanje delovanje dr. Tavčarja. Dr. Tavčar je slovenski pisatelj in žur-nalist. O njegovem pisateljstvu nam v strokovnem obziru ni na tem prostoru presojati, pa tudi tvrdka Bambergova, ki tiska dr. Tavčarja duševne proizvode, ne bo vedela poročati o fi-nancijelnem vspehu. Žurnalistično delovanje dr. Tavčarja pa sodi slovenski svet vsak dan po izrodkih »Slovenskega Naroda", ki presedajo že vsakemu bralcu, kdor jih gleda brez Tavčarjevih očal. Gotovo je pa to, da je dr. Tavčar kot pisatelj in kot žurnalist zanetil in vzgojil razkol v narodu. Da ni dr. Tavčarjeve pisave, bi ne poznali Slovenci niti klerikalcev niti liberalcev, bili bi složen, miren narod, ki bi delal na gospodarskem in duševnem polju za svoj prospeh.
Dr. Tavčar je prvak-politik in bivši vodja narodne stranke. Vspeh njegovega vodstva je popolni poraz stranke: on vodi slovenska jagnjeta požrešnim liberalcem v žrelo, on se veže na jodni strani z nemško-lfberalnim kapitalom in na drugi strani z internacijonalnim socija-lizmom na neizmerno škodo naroda. Njegovo delovanje kot politika je pogubonosno, to čuti bridko kranjska dežela, in to čutijo še veliko bolj Slovenci na periferiji.
Ker je dr. Tavčarja in njegovih ožjih pristašev javno delovanje škodljivo in pogubonosno za slovenski narod, zato mora „Slovenski List", ki je popolnoma neodvisen, zasledovati tako javno delovanje in je obsojati, da svet zve, komu more zaupati. »Tajnost" in njega sestra, »disci-plina" bi bili v takem položaju narodna pregreha Vsak domoljub mora naše postopanje odobravati, ker našemu listu je stvar prva naloga, oseba pa čisto brez pomena. S »Sloven-skega Naroda" obsojo, »Slovenski List" je klerikalen list, se ne damo odpraviti, naš list stoji na lastnih nogah in se ne ozira ni na levo ni na desno. Resnico in pravico pa bomo neustrašeno zastopali. Clara pacta boni amici!
Izvirni dopisi.
V Gorici, dne 2. maja. (Nasledki italijanske zmage.) Naše ljudstvo se je razljutilo in razburilo vsled neopravičenega poraza v veleposestvu, vsled nečuvenega izzivanja zmage pijane druhali in vsled dogodjajev, ki so se po porazu vršili tako, kakor še nikdar ne do sedaj. Vedno čujemo iz italijanskih listov, od merodajnih vladnih krogov in druge vplivne gospode jedno in isto pesem, da mi izzivamo, da smo neznosni, surovi itd. Koliko je resnice na tem, sem že deloma pojasnil, ko sem Vam poročal, da je metal nadepolni sinko goriškega župana stolice, palice in sploh vse, kar mu je prišlo pod roke, na ono našo mladino, ki je mirno
v nedoločenih presledkih na jedni poli 4°, urejuje Jožef Šiška. »Zbornik" prinaša razprave in listine, tičoče se ljubljanske in sosednjih škofij.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Prvotni letnik, zasnovan 1. 1891. uplivom tajnika muzejskega društva Antona Koblarja, razširil se je 1. 1893. v časopis, prihajajoč vsak drugi mesec v zvezkih, dobri dve poli obsežnih, na svetlo. »Izvestja" se pečajo z minolostjo vseh slovenskih dežel. Urednik jim je Anton Koblar. 8°.
d. Slovstveni.
Slav jan, časnik slovstven in uzajemen za Slavjane književne i prosvetljene, 1873—1875; urejeval je ta v gajici in v cirilici, prikrojeni za slovenščino, tiskani časopis ter ga na svetlo dajal Matija Majar v Celovcu. Vsako leto je izšlo po deset številk. »Slavjan" je gojil neiz-vedno misel, da bi se na podlagi neke jezikovne mešanice v slovstvu združili vsi Slovani.
(Pride Se.)
korakala skozi mesto k vojaškemu naboru. Pravijo, da so gospodje Italijani izgovarjali fanatičnega Laha s tem, da so trdili o naših tantih, kakor da so oni začeli prvi metati kamenje v županovo stanovanje; a pred par dnevi so izrekli policaji sami pred sodnikom, da to ni res, na cesti in nikjer v bližini ni bilo sploh nobenega kamena. Bolj kot to, pojasnuje pa „krot-kost in pohlevnost" italijanskih in renegatskih junakov sledeči dogodek. Na velikonočni ponedeljek peljalo se je nekoliko goriških junakov na ples v Visinale, onkraj avstrijsko-italijanske meje, da bi tam dali oduška svojemu patrijo-tizmu in svojim nagonom. Ti junaki se namreč boj6 v našo slovensko okolico, kajti slovenska potrpežljivost ima tudi svoje meje. Tam doli v Visinalu so pa tako razsajali, da so jih domov gredoče krvni bratje v Korminu prav pošteno naklestili. A še več, italijanska policija je te gospode in njihovo postopanje naznanila c. kr. sodišču v Gorici, ki je bilo potemtakem primorano, dejati one junake pod ključ. Danes premišljuje že 10 onih „krotkih" Italijanov v zaporu pri sv. Antonu v Gorici o lojalnosti in pravicoljubju italijanske policije. Seflaj imajo gospodje priliko, premišljevati in primerjati postopanje naše slavne policije z italijansko. —
Tako stojimo gled6 na izzivanje. Naše ljudstvo v6 in pozna te razmere, zato se je pa tudi postavilo po koncu, začelo je točno izpolno-vati načelo »Svoji k svojim" ter gre proč od onih gadov, katere je do sedaj nosilo na svojih prsih.
Trgovci in druga gospoda v mestu so radi tega vznemirjeni. Govorili so vedno, da so bili Slovenci že večkrat razburjeni, a da so se vedno kmalu pomirili: tako bode tudi sedaj. A njih nade se nočejo uresničiti, zaradi tega vznemirjenost. To vznemirjenost med goriškimi Lahi občuti tudi že goriški magistrat, t. j. ona klika, ki ima sedaj mestne vajeti v rokah. In kaj mislite, na kak način misli ona gospoda v okom priti italijanski vznemirjenosti ? — Človek z navadnim razumom poskusil bi, pogajati se z onim ljudstvom, ki je po pravici razburjeno, ter odstraniti krivice, ki so povzročile ono razburjenost; a naši gospodje v mestnem zastopu so drugih mislij. Šli so v deputaciji h gospodu namestniku Rinaldiniju, prosit pomoči zoper te ostudne „šklave“. Ti ljudje so razvajeni. Navadno so Slovence osleparili, potem pretepli, jih dali zapreti in nazadnje pa so jim milostno dovolili, da so smeli zopet pri njih kupovati ter jim prinašati dober denar za slabo blago. Sedaj so isto provzročili in čudijo se, da nočejo ti sšklavi“ priti k njim, ko so vender toli milostni, da bi jim zopet prodajali svoje blago. In ker tega nočejo, šli so — kakor rečeno — iskat pomoči v Trst k namestniku. Mislijo li ti gospodje, da pošlje g. namestnik vojake na ceste, ki bi imeli nalog, tirati kupujoče Slovence h Venuttiju, Sepenhoferju i. t. d. Kaj ima namestnik pri tej zadevi ? To postopanje je pač skrajno — smešno!
Iz Istre, 5. maja. — Kam naj se je obrnil duhoven v Istri na podlagi pastirskega lista vseh škofov pri zadnjih volitvah? Voliti je bilo med zvestim katoličanom in Avstrijanom dr. La-ginjo, ter med framasonom Bartolijem. Dina stično čuteča slovanska duhovščina je seveda volila Avstrijana Laginjo, a zato se je primorski vladi silno — zamerila! Vemo pa, da so se italijanski duhovni zelo ogrevali, in da so tudi volili framasona, tedaj zakletega sovražnika Avstrije, da ne omenjamo sv. vere.
Kako so se pa pri teh volitvah obnašali ^patentirani katoličani" „Amico"-ve barve? — Svojo stranko hvalijo kot katoliško, a so ob jednem do neba povzdigovali progressovce in framasonsko-iredentistične poslance Sicer pa, če so gospodje pri „Arniču" tako dobri katoličani, zakaj pa v Trstu niso postavili svojega kandidata, saj so še celo socijalni demokrati v Istri imeli svojega, dasi so imeli zanj samo 10 glasov.
V	Trstu bi bil njih kandidat gotovo dobil več glasov, če pa tega niso hoteli storiti, bi bili morali kot dobri katoličani voliti, ali vsaj zagovarjati katoličana in patrijota Nabergoja. Katoliška vera prej, kot narodnost: „cattolici anzi tutto, e poi nazionali č austriaci". Tako govorč, a kako delajo? Ako bi bili tržaški katoličani
res pravi katoličani, bi bili morali v tem slučaju, ako niso hoteli voliti Nabergoja, biti vsaj nevtralni. A bili so vse prej, nego to. Tudi nekateri laški duhovni so volili in delali za framasona in raz garibaldinca Mauronerja. Taki ljudje pač niso katoličani, še manj pa Avstrijani, to so najnižji sužnji vsemogočnega progressov-skega magistrata. — In taki ljudje naj bi učili istrsko slovansko duhovščino morale! Da, učili so jo, ali vsaj hoteli; ko pa to ni nič pomagalo, so jo začeli prezirati. In, žali Bog, da se to godi še celo od gotovih oseb pri prečastitem tržaškem ordinarijatu! Sicer pa o tem pri drugi priliki. Zapomnite si pa dobri Vi gospodje, in na vrh še visoka vlada primorska, slovanski duhovni v Istri bodo vedno delali tako, kakor so delali do sedaj, ker jim velevata vest in pravičnost, da se potegujejo za teptani narod. Tudi ako bi vlada izsilila kak pastirski list za Primorsko posebej za duhovne, ako ne bode tak, kakoršen je bil zadnji list vseh škofov, naj ne hodi na svetlo. Silno potreben bi bil pa kak list za nekatere italijanske srditeže v duhovski obleki, ki naj bi jih učil dolžnosti do sv. vere in do vladarske hiše. — Sicer pa slovanskim duhovnom ne more in ne sme nihče prepovedati, vmešavati se v politiko, ker jim to pravico dajeta cerkev in država.
Z Dunaja, 1. maja. (Slovanska vzajemnost.) Pomenljiv dan za slovansko misel v Avstriji je bila sreda 28. aprila. Ta dan so namreč otvorili dunajski Čehi svoj „Narodni dom" v Fiinf-hausu. Trnjevo pot hodijo mnogobrojni Čehi v dunajski, prestolnici. Na stotisoče jih je že propadlo in jih še propada Nemcu v last. Dunaj jih smatra za tujce brez vsake pravice, dokler ne odlože vseh svojih narodnih zahtev.
Z velikimi žrtvami vzdržujejo češko šolo v 10. okraju. Vse njihove prošnje, naj bi jim mesto, kot veleva zakon, vsprejelo šolo v svojo upravo, so brezvspešne.
V cerkvenem oziru se jim tudi godi velika škoda. Komaj šoli odrastli, često še mlajši dečki in deklice, prihajajo trumoma v veliko mesto iskat si kruha.
Večina jih je med njimi, ki še niso prejeli sv. birme; precej jih ni opravilo, kot pravimo pri Las, izpraševanja za sv. obhajilo. Dečko ali deklica, ki vstopata h kakemu mojstru ali v kako službo, navadno ne prideta v take roke, da bi se kdo brigal za njuno versko življenje. Nemščine ne znata in tako jima cerkev, kjer čujeta le nemške pridige, postane lahko tuja. Slabi vzgledi vplivajo, da se tako na tisoče mladih ljudij odvadi vsakemu cerkvenemu in s tem sploh verskemu življenju.
V najnežnejšem občevanju — pri spovedi
—	hoče človek govoriti v jeziku, ki mu je najbolj domač in najmilejši.
Na Dunaju je sicer več češčine veščih duhovnikov in v par cerkvah se tudi za Čehe prirejajo češke pridige, toda, kako naj jih išče mladenič, oziroma deklica? Nujna potreba bi bila, da se ustanovi za Čehe vsaj v 10. okraju posebna župnija. Tako bi se javno vedelo, kje je mogoče Čehom v domačem jeziku izvršiti svoje verske dolžnosti. Stariši bi lahko v tem smislu opozorili svoje otroke, ko jih pošljejo na Dunaj, in tako bi se odvrnilo mnogo zlega.
Sedaj pa ni čuda, če toliko Čehov propada v socijalno demokracijo in se tako izgublja versko in narodno. Veselih pojavov med dunajskimi Čehi je pač tudi nekaj. V raznih okrajih imajo lepo razvito društveno življenje, katero se je pač najlepše pokazalo v tem, da so si pridobili svoj lastni dom na Dunaju XV. Turnergasse 9, ki bo duševno središče češkemu živ\ju.
Že to dejstvo samo je velepomenljivo in že iz tega ozira je bila znamenita napominana sreda.
Toda njen pomen je še mnogo večji. Odbor »Narodnega doma" je namreč povabil k otvoritvi vse slovanske poslance, in nekako sto se jih je odzvalo temu vabilu.
Po pravici se je povdarjalo, da je to prvi sestanek slovanskih poslancev in da je zgodovinske znamenitosti oživljena vzajemnost med njimi, ki se je prvič tako živo pokazala.
V prostorni, natlačeno polni dvorani, katera je bila okrašena z grbi vseh avstrijskih slovan-
skih dežel, je prijazno zabavalo domače petje in slovanska godba mnogobrojne goste.
Politični značaj temu večeru je prvi vtisnil dr. Herold, ki je v le njemu lastni krepki besedi pozdravljal slovanske, vzlasti poljske brate, in povdarjal nujno potrebo vzajemnega postopanja v obrambo narodnih pravic. Za njim je v istem zmislu govoril poslanec H or i ca. V poljskem imenu je govoril poslanec Kozlowski, zagotavljajoč, da bodo Poljaki, ki so sami skusili narodno progonstvo, z vsemi svojimi močmi podpirali slovanske narode in branili njihove pravice.
V	imenu južnih Slovanov, osobito Slovencev, je izpregovoril dr. Krek, da je novo-postavljeni češki „Narodni dom" bodrilo za nas, da si pozidamo svoj nezavisni narodni dom v Avstriji, vzlasti tiste manjše rodbine velike slovanske zadruge, ki smo dozdaj še gostači na lastni zemlji. Pot k temu sta izobrazba in delo. V tem so nam Čehi naj lepši vzgled. Z vzajemno pomočjo se nadejamo priti do lastnega doma. Napil je konečni zmagi, ob kateri bomo kot o dovršenem dejstvu lahko peli: „Naprej zastava Slave!"
Burno odobravani govor je bil pričetkom slovenski, potem češki. Princ dr, Schwarzen-berg, mlad, nadarjen, izredno simpatičen mož, je v svojem in veleposestva imenu izražal svoje veselje nad lepo vzajemnostjo slovanskih zastopnikov in zagotavljal, da bo vedno in povsod branil pravice češkega naroda. Nepopisna navdušenost je zavladala pri teh besedah po celi dvorani.
V.imenu galiških Rusov sta govorila poslanca Tanjačkievič in Barvinskij. Ko-nečno sta v krepkih besedah poslanca Bian-kini in Spinčid povdarjala potrebo skupnega delovanja, da se najbolj zapuščenima deželama
—	njunemu ožjemu domovju — pomaga, in reši ubogo, v vseh ozirih teptano ljudstvo. Spinčič, ki je svoj čas študiral v Pragi, je govoril večji del svojega govora v češčini, kar je zopet vzbudilo veliko oduševljenje.
Prisrčno, domače veselje je vladalo ves čas pri tej lepi slovesnosti. Smemo se nadejati, da ni bila poslednja te vrste, in da bo slovanska ideja, katera se je pokazala najprej v slovanski krščanski narodni zvezi, čim dalje tem bolj slavila svoje zmagoslavje.
Iz zlate Prage, 3. maja. Prvi maj se je v Pragi še dosti mirno praznoval, čeprav ni minul brez procesij socijalnih demokratov, katerih vodje so imeli dosti opravila. Na različnih shodih so povdarjali posebno potrebo socijalno - demokratičnega dnevnika. Dvomiti ni treba, da bi tak list ne imel dosti naročnikov, ko jih že sedaj štejejo podobna glasila do 10.000. „ Učenih" urednikov in dopisnikov se pa tudi ne bo manjkalo, vsako leto se jih mnogo speče in zrodi na praških visokih šolah pod nadzorstvom moža, kakoršen je n. pr. dr. T. G. Masaryk. Sicer pa čehi nimajo pomanjkanja časopisov. Čeških listov je izhajalo začetkom letošnjega leta kar 454 — s prištetim dnevnikom „Politik" vred, ki se tiska sicer v nemškem jeziku, pa v češkem duhu, in s soc. Akademijo, pisano kar v obeh deželnih jezikih — torej na širji podlagi. V kraljestvu Češkem jih je bilo v začetku leta 319, na Moravi 78, v Šleziji 3, na Dunaju 5, v Nemčiji 2, v Ameriki okolo 47. V Pragi sami in predmestjih 198, v Brnu 25, v Olomucu 14, in v Chicagi 24. Med časopisi, izhajajočimi v češkem jeziku na češkem ozemlju in na Dunaju, je 19 znanstvenih, 170 strokovnih, 46 zabavnih in zabavno-poučnih, 165 političnih. Skoro vsak stan ima svoje glasilo. Tudi spiri-tisti, češki bratje in podobni ljudje so ž njimi dobro oskrbljeni. Politični listi zastopajo vse glavne smeri: svobodomiselno, konservativno, katoliško, narodno-napredno, radikalno, realistično, socijalno itd.
Izmed teh časopisov jih izhaja 8 dvakrat,
4	enkrat na dan; 5 trikrat, 10 dvakrat in 70 enkrat na teden; 30 trikrat, 113 dvakrat in 8 enkrat na mesec; 1 dvaindvajsetkrat na leto,
2	dvajsetkrat,, 1 osemnajstkrat, 5 enajstkrat, 13 desetkrat, 2 osemkrat, 5 šestkrat, 5 štirikrat in 33 v nedoločenih obrokih, Če šteje kraljestvo
Češko z Moravo in Šlezijo 5.364.515 Čehov, potem pride na 13.411 prebivalcev 1 časopis. Naročnikov štejejo največ praški dnevniki (od 6000 do 40.000) in nekateri zabavni listi (od 12.000 do 40.000). Kako narašča število časopisov, vidi se lepo iz sledečih podatkov: V kralj. Češkem je izhajalo čeških časopisov 1. 1875 — 99,1. 1880,
— 130, 1. 1885 — 170, 1. 1888 — 219, 1, 1890
— 253, 1. 1897 — 319! Kaj ne, čedne številke!
V	kratkem se ustanovi društvo katoliških učiteljev za Češko in Moravo.
Za muzej ne zbirke mesta Prage se zida nov mestni muzej.
Ker se lanski shod čeških žen ni posrečil, se skliče letos o sv. Janezu Nep. nov shod.
Na Češkem je 75 zasebnih židovskih šol, 74 od teh ima učni jezik nemški in le ena“ sama češki. Izmed teh 74 nemških šol so samo 3 v nemških okrajih in 71 v čeških. V teh 71. šolah je zapisanih 1223 otrok z nemškim, in 1128 s češkim materinim jezikom.
Nemci še vedno protestujejo proti jezikovni naredbi. Jako junaško se obnašajo zlasti mestni očetje v Litomericah. Dolgo so premišljevali, kaj bi storili. Kar jim naenkrat šine imenitna misel v glavo, maščevati se nad češkim levom na rotovžu. Sklenili so takoj, da ga snamejo raz poslopje, — ta svoj sklep so seveda hitro brzojavili na Dunaj svojemu poslancu. Ubogi lev, škoda, da si iz kamena, in da imaš zato tudi tako trdo srce!
Politiški pregled.
Federalizem je po mnenju nekaterih nemških listov Jedino rešilno sredstvo v sedanjem obupnem položaju nemškega naroda. “ Jedino federalizem, pravijo, more dati trdno podlago narodnemu in političnemu obstoju Nemcev v Avstriji. — Taki so Nemci! S centralizmom so nekdaj poskusili germanizovati vso Avstrijo, in ker zdaj vidijo, da to ne gre, se nadejajo s pomočjo federalizma pogoltniti v nekaterih deželah slovanske manjšine. Koliko čuta pravičnosti imajo Nemci, se razvidi iz tega, kar je dne 1. maja govoril znani dr. Sc h ei c h er na zboru v Št. Hipolitu. „Z jezikovno naredbo se Nemci na Češkem in Moravskem izročajo na milost Čehom. Ž njo se veter in solnce razdelujeta zelo ne jednako. Naredba prinaša našim narodnim nasprotnikom veliko dobička, nemškemu narodu v Avstriji pa neizmerno narodno in gmotno škodo. Jednakih naredb se je bati tudi za Tirolsko, Štajarsko itd., da, znabiti še celo za Nižjeavstrijsko. Zaradi pogodbe z Ogersko se je napravil ta naskok na Nemce. Neumevno je, kako more kak nemški zastopnik sprijazniti se s temi naredbami. Proti takemu mojstrovanju bode povzdignil nemški narod svoj glas in pro testoval na dovolj razumljiv način.“ Nemški duhoven Scheicher je žel, seveda, za tako hujskanje ljudstva viharno pohvalo na zboru, kako pa more on, kot profesor morale, govoriti zoper pravične jezikovne naredbe, je drugo vprašanje. Nemcem sta v istini že ošabnost in pogoltnost oglušili vest. Kaj bi nam Slovencem pri teh razmerah prinesel federalizem, si lahko mislimo. Da, naši poslanci se morajo ravno zaradi krivičnosti Nemcev z vso odločnostjo potegovati za narodno avtonomijo.
Jezikovne naredbe za Češko in Moravsko Nemcem še sedaj ne dajo miru. Nemci besne, ker daje naredba češkemu jeziku pravično ve ljavo. Na dan 2. maja sklicana sta bila dva ve lika protestna shoda; jeden v Rihenbergu, za katerega so zlasti nemški nacijonalci a la Scho-nerer, Iro, Wolf propagovali, drugi, liberalni, pa v Toplicah. Na teh dveh shodih, kjer so se drli najhujši nemški kričači ter zagrozili Badenijevi in vsaki drugi vladi, katera ne prekliče njim neljubih naredb, najhujše nasprotovanje in boj, se je po mnenju nekaterih nemških časopisov sijajno pokazala nemška solidarnost. No, Slovani se ne damo več ugnati v kozji rog. Doslej so bili Nemci navajeni, da je šlo vse po njih volji. Niti mislili niso, da se utegne kaj preobrniti. A časi, ko se je dalo vladati zoper Slovane in brez Slovanov so proč. Nemci se radi ponašajo s svojo vednostjo in nadarjenostjo, zato naj jih
je sram, da jim učenje češkega jezika obuja I tak strah.
Plodovi socijalno-demokraških naukov so
se najprej pokazali v Slavoniji. Vodja Ancel in drugi sociji so hujskali ljudstvo toliko časa, da se je spuntalo. Menili so kmetje, da se mahoma razdele med nje grajščinska posestva. Na vojake, ki so prišli delat red, so kmetje streljali. Zaprli so vjete kolovodje in njih žrtve, zapeljane kmete, v velikem številu. Prav ima vlada, da proti puntarskim socijalistom zelo strogo postopa, da je zaprla Ancelna in ustavila list „Svobodo" ter da ne pusti več igranja z ognjem. „Škodaje le, da prav zdaj pred volitvami za dež. zbor krati svobodo ob jednem tudi vrli nevladni hrvaški stranki, ki ni s socijalnim gibanjem v nikaki zvezi, ampak je še pomaga zatirati v prepričanju, da je narodu gotovo škodljivo.
Avstrija in Rusija sta se po mnenju vseh listov vsled zadnjega obiska našega cesarja zelo približali. Niti največji nasprotniki Slovanov ne morejo več reči, da sta si sovražni. Jedinost o postopanju obeh cesarjev na Balkanu dokazuje precej po sestanku izdana skupna pohvala, katero so prejeli iz Petrograda vladarji Bolgarije, Srbije. Črne Gore in Romunije zaradi pravilnega vedenja o grško-turški vojni.
Poseti in potovanja evropskih vladarjev so letos na dnevnem redu. Komaj je nemški cesar zapustil Dunaj, odpotoval je naš cesar v Petrograd. Sedaj se že napoveduje potovanje nemškega cesarja v Petrograd. Tudi francoski predsednik Faure obišče letošnje poletje ruskega carja, da mu vrne poset. Srbski kralj Aleksander mudil se je uprav te dni na Črni Gori, kjer so ga kot vladarja bratskega naroda jako prijazno in svečano sprejeli Govori se, da si išče mladi Aleksander na Črni Gori soproge, njegova snu bitev bode po splošni sodbi ugodno izpadla. Aleksander doslej ni imel pri svoji ženitvi posebne sreče, več princezinj ga je že odslovilo. Če res pride do ženitve, postane zveza med Srbijo in Črno Goro še bolj intimna.
V	Belgiji se pričakuje ministerska kriza, ker je nesporazumljenje med ministri in kraljem vedno občutnejše in skoro ni upati, da se diference poravnajo; vzrok je le lokalnega pomena, Do nasprotstev je prišlo pri različnih imenovanjih. Ko so kralju predložili običajna imenovanja v potrditev, pripetilo se je često, da je kralj preko ministerskega sklepa ukrenil po svoje ter imenoval može, ki so njemu po volji. M.nistri so nekaj časa molčali, sedaj pa so se ustavili, češ da nočejo biti odgovorni za imeno vanja, ki so proti njih volji.
Na Grškem so dobili novo ministerstvo. Delijanijev kabinet je žrtva grško turške vojne, kateri se je uprav Delijanis najbolj protivil. Ministerstvo je odstopilo na kraljevo željo po grškem porazu pri Matiju. Sestavo novega miništerstva je naročil kralj dosedanjemu voditelju opozicije Rallis u. Kralj Jurij je mislil, da bode ustregel narodovi želji, ako imenuje priljubljenega Rallis-a ministerskim predsednikom. Novo ministerstvo je takole sestavljeno:	Rallis predsedstvo in
mornarico, Teofokis za notranje zadeve, Skuludis za zunanje, Evtaksias za uk in bogočastje, Tri-antafilakos za pravosodje, Tsamados za vojsko in Simopulos finance. Ministerstvo si je nadelo pridevek „ministerstvo narodne obrambe," ali ni se pozdravilo s posebnim navdušenjem, čudežev i Rallis pri najboljši volji ne bo delal: narod je razdejan, vojska ima slabo vodstvo, najbolj pa manjka denarja. Delijanis je novemu kabinetu obljubil podporo svojih privržencev, kar je jako patrijotično.
Iz državnega zbora.
Nemški listi se pritožujejo, da ne pride državni zbor do resnega dela. Ravno nemške stranke so pa, ki nalašč na to delajo, da ne pride. Prav zato se poslužujejo obstrukcije in stavijo čudno smešne predloge.
Osma seja dne 30. aprila je veljala socijalnim demokratom. Obravnaval se je nujni predlog njihovega pristaša Žida dr. Verkaufa ob odpravi železničarskih organizacij. Verkauf je
razlagal, da spada k tej zvezi 25.000 oseb in da se jim mora dati varstvo proti podjetnikom in proti velikemu kapitalu. — Ministersld predsednik grof B a deni je brez ovinkov povedal, da se dela propaganda med železničarji v zvezi z mednarodno organizacijo socijalnih demokratov, kar je dokazal že shod v Zurichu, in da so na ta način v nevarnosti najvišji državni interesi. Vlada si ne da jemati eksekutivnega prava, — Poslanec Tu s el, nadsprevodnik s Solnograškega in katoliškega mišljenja, je kot strokovnjak pojasnil, da organizacija železničarjem ni bila koristna, ker je obsegala toliko raznih elementov.
—	Dobro je pral socijalne demokrate krščansko -socijalni poslanec Axmann, ki je povedal, da so morali člani železničarske organizacije plačevati na mesec po 45 kr., kar znaša na leto od 24.000 članov zelo veliko; iz tega so se redili nekateri vodje in za agitacije se je porabilo nad 60.000, za uboge udove in sirote članov se pa ni storilo ničesar. — Pozornost je nato vzbudil govor poslanca dr. Kreka, ki je najprej govoril v slovenskem jeziku in potem nemški. Tu se gre za načelni boj, je rekel, zato si nasproti stojita jud (Verkaufj in far (Krek). V današnjem kapitalističnem družabnem redu se pravična pogodba ne more napraviti, ampak se dela le med delavskim sužnjem in kapitalom. Zato se mora oprostiti delo kapitalističnega iga, potem se bode še-le zboljšal stan železničarjev. A danes o tem ni govora. Potrebno je bilo, da so se odpravile organizacije v interesu železničarjev, ki so imeli le škodo. Vodje organizaciji so bili pristaši dr. Adlerja in ženske, ki o stvari nimajo razuma. Železničarji so si mislili organizacijo drugače. Nas sociji ne bodete terorizovali, kakor uboge delavce. Strašni vladi socijalne demokracije nad delavci mora priti konec. Člani so plačevali visoke doneske, iz teh se je vzdržavalo nekaj hujskajočih časnikov in voditeljev stranke. Obetali so ljudem zboljšanje, a pozitivnega programa jim niso dali. Marxova načela napravljajo delavca le puntarja. Učili so na shodih le nauk: uživaj tukaj, po smrti je vsega konec! Vsled | terorizma se ni smelo svobodno izražati mnenje. Organizacija je bila delavcem sovražna in jih je odtujila drugim ljudem in colo njihovim družinam. Sedaj bode ša-le mogoče ustvariti koristno organizacijo, ki bode res strokovna, ne pa samo podpora socijalno - demokraške internacijonale. Potrebna je bila odprava tudi v interesu naroda in države. Prvič je danes vlada nastopila proti socijalnim demokratom, katerih se je doslej skoraj bala. Sicer pa govornik ne zaupa policijski delavnosti vlade, ker bi le škodovala krščanski organizaciji. — Socijalne demokrate je dr. Krek čisto zmešal. Nekaj časa so govor odobravali, ko je pa začel govoriti o krščanski organizaciji, so zacvilili, kakor pes, če mu stopiš na rep. Krščanski poslanci so dr. Kreku čestitali. — Nujnost Verkaufovega predloga se je odklonila s 179 proti 134 glasom. Na vrsto so prišli potem razni predlogi. Nemški nacijonalci in liberalci so predlagali, da se tožijo ministri zaradi jezikovne naredbe na Češkem; Schonerer: naj se napravi zakon, da bode naselitev tujim Židom v Avstriji prepovedana; G h on: o reformi vojaške pristojbine; Schonerer je vprašal, če se res mislijo izdati jezikovne naredbe tudi za druge nekdaj nemške zvezne dežele v Avstriji. In še drugih interpelacij je bila cela kopa.
Mladočeški klub je volil svojim načelnikom dr. Engela, prvim namestnikom dr. Kaizla in drugim namestnikom dr. Stranskega. V parlamentarno komisijo odpošlje klub poslance Blažeka, Brzorada, Herolda, Kaftana, Pacaka in Žačeka.
Ker se je poslanec baron Berg odpovedal kot član osrednje komisije za revizijo zemljiško davčnega katastra, bodo kranjski poslanci volili novega člana in baron Schvvegel zopet lahko vrže svoj trnek.
Načelnikom narodno-gospodarskemu odseku je izvoljen poslanec Povše in načelnik imunitetnemu odseku bode poslanec dr. Ferjančič.
Dne 4. maja so bili stalno potrjeni z novo izvolitvijo v zbornici predsednik Kathrein in podpredsednika Abrahamovič in Kramaf,
Nato so Nemci zopet uprizorili novo komedijo zaradi češke šole v Duhcovu, ki šteje nad 700 čeških otrok. Nemci, ki imajo v oblasti mestno občino, niso hoteli sezidati šole. Ker je okr. šolski svet pogodil se za primerno poslopje, je zopet razžaljeno vse Nemštvo od severnega do adrijanskega morja, in torej bučanje v zbornici. Nujnost trapastega predloga o tej zadevi je bila seveda odklonjena.
Zadnji četrtek so nastopali Nemci, ki se bahajo s svojo kulturo, še bolj ostudno. Očitno kažejo, da vsa njih kultura obstaja v gospodstva-željnosti, in, ako to ne gre, pa v besnosti in škandalih. Na dnevnem redu je bil nujni predlog, da se toži ministerstvo zaradi jezikovne na-redbe na Češkem. Grof Badeni je dokazoval, da je naredba v zakonu utemeljena. Levica mu je ves čas presekovala besedo. Najbolj predrzno-nesra-men je bil pa poslanec Wolf, ki je začel potem tuliti nad Slovani, da so Čehi, Slovenci itd. manj vredni narodi. Proti temu napadu je desnica ogorčena protestovala. Vihar je trajal več minut, da je moral predsednik pretrgati sejo za 10 minut. Ko se je seja zopet začela, je predsednik poklical Wolfa k redu, in ko je ta začel kvasiti zakaj Nemci gravitujejo v Nemčijo, vzel mu je predsednik besedo. Zdaj je bil pa zmaj odklenjen. Nemci so vpili brez prenehanja, zasmehovali odhajajoče ministre in seja se je v drugič morala pretrgati.
Domače novice.
Osebne vesti. Ministerijalni tajnik v finančnem ministerstvu na Dunaju, g. dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, je imenovan višjim finančnim svetnikom v istem ministerstvu. Častitamo! — Č. g. Anton Zupan, kurat c. kr. mornarice v Pulju, je dobil za tru-dapolno delovanje za časa epidemije v Pulju „zlat križ za zasluge s krono “. — Prežalostna vest je pa došla iz Brna. Po kratki bolezni je ondi umrl naš vrli rojak, operni pevec g. Josip Karol Tertnik. S svojim prekrasnim in močnim glasom je širil slavo Slovenije v posestrimi na Moravi, in kadar je prišel domov, je rad sodeloval pri cerkvenih in narodnih slavnostih. Na veliko žalost Slovencev je našel smrt v cvetu življenja. Imel je jako lep pogreb. — V Ledinah pri Idriji je nagloma umrl 1. maja č. g. župnik Ivan Bolta Pokoj njegovi duši!
Po ljubljanskih občinskih volitvah. Ali je ropotalo in grmelo na Olimpu »narodnih" bogov pred zadnjimi volitvami v občinski svet! Zmagal je slednjič slovenski duh, zmagala je narodna ideja, katero mi vedno odločno branimo, zmagal je, lahko rečemo, strah pred nami! Schwegel-Tavčarjeva zveza se ni mogla raztegniti tudi na ljubljanski občinski svet! Uprl se je temu sam župan in uprla se večina slovenskih volilce^. Zadnjo sredo v »Narodu" dr. Tavčar in njegov pristaš Malovrh sicer ponosno pripovedujeta, da sta zmagala sama brez Gregoričevih možicljev in brez črnih klerikalcev, in da ne moreta »udrihati z betom po nemških zaveznikih", ker »je ta zveza doslej le koristno uplivala na gospodarske in narodne razmere", pristavljata pa s kislim obrazom, da se je narodna stranka uprla nemškim kandidatom z vso odločnostjo. Nam je pa po raznih pričah prav dobro znano, da je vsled te „odločnosti “ osupnjenje med pristaši Schwegel-Tavčarjeve strančice bilo uprav velikansko. No, naj potolaži »Narod" svoje bratce, da »za zdaj ni moglo biti drugače". Kadar bodeta znana novoizvoljena občinska svetnika, ki sta doslej vedno toliko loputala zoper »ta narodne" na magistratu, odprla v posvetovalnici svoja usta, takrat — bo pa drugače.
Sloga na Goriškem. Na krasnem volilnem shodu v Št. Petru je napil g. Knavs, iskren krščanski socijalist, jg. državnemu poslancu dr. Gregorčiču, rekoč: „Danes smo goriški Slovenci združeni vsi pod eno samo zastavo, pod vodstvom ljubljenega voditelja dr. Gregorčiča. Nehal je razpor med »Sočo" in »Primorskim Listom". Polemike ne bodi več, kajti treba nam je popolne složnosti (živahno pritrjevanje), ki je tudi povsem mogoča, kajti oseba voditelja dr. Gregorčiča je porok vsem, da tudi posvetna in-
teligencija na Goriškem, zbrana v tem taboru, ne bo nikdar gojila teženj, ki bi bile sv. veri nasprotne." — Dr. Gregorčič je odgovoril na napitnico in zagotovil predgovornika, da je resnično, kar je govoril. »Naša posvetna inteligencija je z nami enega srca, enega duha. Vsi črni oblaki so se razpršili, složni smo, kakor je neobhodno potrebno. Živela in cvela taka sloga med nami!" (Sledilo je živahno pritrjevanje.) — Vsi črni oblaki na Goriškem so se tedaj razpršili! Na Kranjskem pa še vedno bije toča, katero vsiplje iz nemško-liberalne vreče — dr. Tavčar.
Nemštvo na Kranjskem. Zadnja »Domovina" je prinesla članek, v katerem popisuje, kako važen činitelj na Kranjskem so postali Nemci vsled slovenske razcepljenosti. Pravi, da sta obe slovenski stranki, narodna in katoliško-narodna, krivi, da je do tega prišlo. Našteva, kako so si pomagali Detela, dr. Papež, dr. Tavčar, dr. Schaffer kvišku, in konča tako: „Obe slovenski stranki sta mislili, da bodeta le Nemce izkoriščali, a sedaj pa lahko vidita, da nemška pomoč ne bode zastonj. Mi le želimo, da ji iz-modri skušnja in se med seboj pobotata ter tako naredita konec nemškemu vplivu. Le žal, da je še malo upanja, da se to kmalu zgodi."
—	Veseli nas, da smo začuli tak glas tudi iz »Domovine". Ako pritisnejo vsi pokrajinski Slovenci in njih glasila, mora kmalu prisijati zlata zvezda sloge tudi Kranjcem, kakor že sije na podlagi skupnih načel vsem pokrajinskim Slovencem.
Za duhovščino! Pod tem naslovom se nam poroča iz Trsta: Zaradi državnozborske interpelacije o goriškem nadškofu je tržaški »Piccolo" nesramno napal vso duhovščino na Primorskem. »Edinost" se je v članku čvrsto potegnila za duhovski stan. »Piccoliju" odgovarja med drugim tako: »To je zdivjanost, kateri ni sveta več nobena stvar, ki gazi v blato čast in poštenje celih stanov! To je tisti pravec, ki ziste-matično duši' v ljudstvu verski čut in z istim moralo, ker potrebuje demoralizovanega ljudstva za svoje, na vse strani pogubne namene! Pogaziti hočejo verski čut, ker je le-ta izvor morale in poštenja ; in dosledno hočejo porušiti duhovščino, ker je ona propovednica verskega čuta, tega izvora moržle. Italijansko-liberalna gospoda delajo zistematično, to se jim mora pripoznati. Oni zastavljajo sekiro ob temelju. Z ugledom duhovščine mora pasti avtoriteta iste, za avtoriteto stanu mora pasti — vse. In ko pade vse, ko ne bode nikogar več, ki bi brzdal mase s pro-povedanjem verske morale, potem nastopi doba one svobode, kakoršne si želi »Piccolo" in ž njim vsa politikujoča gospoda laška." — Tako tržaška »Edinost". Ako bi »Slovenski Narod" hotel ponatisniti te besede, če tudi le kot in-serat, mu — plačamo. Toda tega nikdar ne stori. Dr. Tavčar se liže v svojem glasilu še cel6 socijalnim demokratom jedino le iz vzroka, ker mu pomagajo mahati po duhovščini. V tem se ločimo! Mi pa z duhovni želimo živeti v miru.
Kranjskim duhovnom in učiteljem v pre-vdarek! Na sv. Gori pri Gorici je bilo, kakor poroča »Soča", nedavno zbranih mnogo duhovnov in učiteljev, ki so zložili za »Slogine" zavode 16 gld. V napitnicah se je naglašala neizogibna edinost med duhovščino in učiteljstvom in odločno so se obsojali pojavi zadnjih časov na Goriškem. Odločno se je zavračalo sumničenje, da duhovniki in učitelji ljudstvo hujskajo. Ako pa je sedanje delovanje teh dveh činiteljev po nazoru nekaternikov le »hujskanje", tedaj pa bodo jedni in drugi i nadalje enako — »hujskali". Evo veselih pojavov iz srede našega naroda! Dokler imamo tako duhovščino in učiteljstvo, se nam ni bati za prihodnost naroda! — Sloga med duhovni in učitelji bi bila tudi na Kranjskem mogoča, ako bi ne imeli prvi samo „Slo-venca“, drugi pa samo »Naroda" za dušno pašo. Kak6 pristranska sta oba lista, kažejo, ako se ne oziramo na drugo, že poročila iz državnega zbora. Kako izgleda n. pr. v »Narodu" Krekov govor! Z dvema stavkoma osmeši Malovrh dr. Kreka, pa je poročilo o dolgem govoru slovenskega poslanca, ki je v istem klubu, kakor troje »Narodovcev", gotovo. Tako se slepari ljudstvo I
Duhovnik slepar je po mnenju »Slov. Naroda" g. Peter Jeram v Ameriki. Urednik je posnel iz »Amerikanskega Slovenca", da je propadla od Jerama zasnovana slovenska naselbina v Kaliforniji, in da ni nobenega naseljenca več tamkaj. Temu poročilu dosta vlja urednik Malovrh iz golega sovraštva do duhovščine tole: »Ban-kerot te Jeramove naselbine je za prizadete slovenske rojake usodnega pomena. Izgubili so naj manj 50.000 dolarjev, mnogi iz njih prišli so na beraško palico, Jeram pa je naredil lep dobiček in se zdaj smeje svojim prevaranim rojakom".
—	Mi sodimo stvar tako. Jeram ni tak slepar, kakor ga riše »Slov. Narod". Imel je pri podjetju smolo, kakor smo jo imeli Slovenci že večkrat. Poznamo pa Jeramov pošteni značaj in zdi se nam nemogoče, da bi bil varal za svoj žep, kakor trdi »Narod". Tudi stoji v isti številki »Amer. Slovenca", da »prosi g. Jeram, naj nikar ne delajo tako grdo ž njim, da on hoče vse do zadnjega centa delničarjem povrniti". Te vrstice je pa »Narod" prezrl, ker je hotel naslikati duhovnika sleparja.
Slovensko gledališče v Ljubljani je prišlo v male denarne zadrege. Razni listi, razun »Slovenskega Naroda," so že pred leti opozarjali, kako bi se slovensko gledališče moralo gospodarsko in kulturno upravljati. Našli so gluha ušesa. »Dramatično društvo" je sklicalo dne 3. maja izredni občni zbor, da se posvetuje o nastalih razmerah in sklene, kakor je poročal »Slovenski Narod", ali naj se opusti opera, ali drama, ali pa — oboje. Izredni občni zbor je sklenil, da se gledališče ohrani »tako, kakor doslej." Odbor naj se posvetuje, kako sanirati društvene finančne razmere. Ako se bode gledališče ohranilo tako, kakoršno je bilo doslej, to je, če se ne odpravi nezdravo razmerje med dramo in opero, ne bode slovenskemu gledališču dosti pomagano.
Iz našega lista je ponatisnil »Amerikanski Slovenec" članek »Francozje pred sto leti prvikrat v Ljubljani", »Glas Naroda" pa članek »Napredek Čehov v narodnem gospodarstvu". Zadnjemu članku neumestno dostavlja uredništvo, da je vse „pleh“, in da se Slovenci s Čehi nikakor ne moremo primerjati na gospodarskem polju. Mi nismo rekli, da se primerjajmo, prav bi pa bilo, ako bi jih vsaj nekoliko posnemali.
»Slovenski List“ — prepovedan. »Slovenski List" je prepovedan po nekaterih slovenskih semeniščih. Res, hudi »klerikalci" moramo biti, da se nas po bogoslovjih tako boje. Neljubi smo pač nekaterim gospodom pri »narodni," kakor pri »katoliški" stranki, a to nas ne bega. Delovali bodemo tudi v prihodnje z lepo in grdo med Slovenci za slogo na narodni i n krščanski podlagi, prepričani, da ti gospodje niso tako močni, kakor je močna naša ideja, katero krepko podpirajo pokrajinski slovenski listi ter svetni in duhovni rodoljubi, in katero nosi »Slovenski List" vedno v širše kroge kranjskih Slovencev Mi zmagujemo!
Na c. kr. moškem učiteljišču v Ljubljani se začno pismeni zrelostni izpiti dne 24. maja, na ženskem pa dne 29. maja.
Praznovanje prvega majnika se je ljubljanskim socijalnim demokratom kaj slabo obneslo. Sprevod po mestu je bil tako žalosten, da bi ga primerjali pogrebu socijalne demokracije v Ljubljani. Umevno je, da socijalno-demokratično gibanje kljub vsemu naporu in koketovanju narodne stranke noče v Ljubljani prospevati, kajti z generali, kakoršni so Kordelič, Brozovič in drugi, pač nihče nima rad opraviti. Socijalni de-mokratje naj se tolažijo, da je praznovanje prvega majnika letos tudi na Dunaju, in zlasti v Parizu in Berolinu nazadovalo. Vodja Železnikar v Ljubljani je že slutil blamažo in zato se sam praznovanja ni utegnil udeležiti, ampak je rajši delal, kar je le pametno.
Slovenke v Aleksandriji. V Aleksandriji služi zelo veliko Slovenk, ki so večinoma z Goriškega doma. Nedavno je v »Soči" g. dr. K. Pečnik, zdravnik v Aleksandriji, nekako vabil slovensko ženstvo tja in obetal lepih plač ter varstva s posebnim slovenskim društvom. Res dobro je, da se za dušo in telo tistih Slovenk kaj stori, ki si ondi iščejo kruha, a po drugi
strani vender prav damo »Primorskemu Listu11, ki resno svari pred izseljevanjem v Aleksandrijo, in sicer v verskem, narodnem, socijalnem, družinskem in moralnem oziru, trdeč da se v lepi goriški okolici in v Vipavski dolini kruha dobi lahko, delavcev in delavk pa težko. Neumljivo je nam, kako more zakonska žena popustiti doma moža in otroke ter oditi v Egipet. In takih čudnih slučajev na Goriškem ni malo.
Slovenske šole v Ameriki. Več tisoč Slovencev živi v Ameriki po raznih državah, a slovenskih šol nimajo in tedaj so v veliki ne varnosti, da se potujčijo. V Jolietu, kjer župni-kuje č. g. F. S. Šušteršič, imajo po prizadevanju tega rodoljuba šolo, v kateri se vrši vse učenje na podlagi katoliške vere in slovenskega jezika. Takih šol bi bilo ameriškim Slovencem treba v mnogih krajih. Zato nas je prav razveselilo, ko smo čitali v »Glasu Naroda" št. 16. g. Petra Peruška dopis, v katerem on vspodbuja ameriške Slovence, da bi si ustanovili slovensko šolsko društvo in kot učiteljice dobili si šolske sestre iz Maribora. Tako deluje na Slovenskem družba sv. Cirila in Metoda. »Torej, dragi rojaki, na noge! — pravi g. Perušek — to je sedaj poglavitna stvar. Vse prepire vrzimo na stran ter delujmo za slovensko katoliško šolo v Zjedinje-nih državah."
Cerkvico v čast sv. bratoma Cirilu in Metodu namerjajo v proslavo petdesetletnice vladanja cesarja Frančiška Jožefa zgraditi vaščani vasice Padrič v tržaški okolici. Pokazati hočejo s tem, da mislijo in čutijo nekoliko drugače, nego pa tisti gospodje v Trstu, ki se zvijajo in upirajo proti temu, da bi se ulica Corso promenila v »Corso Francesco Giuseppe," kakor je predlagal okoličanski zastopnik gospod Fran Dollenz. Dobro bi bilo, ko bi tudi kranjski Slovenci praznovali vladarjevo petdesetletnico s tihimi, plemenitimi čini, a ne s šumnimi veselicami. Morebiti bi tudi našega presvetlega cesarja veselilo, ako bi Slovenci ob njegovi pet desetletnici napravili slogo in zjedinili se na programu družbe sv. Cirila in Metoda.
Prevzvišeni g. knezonadškof dr. Zorn je baje podal svojo resignacijo na škofijo. Njegov tajnik g. Zamparo v listih trdi, da namestmk Rinal-dini v znanem pogovoru s knezonadškofom ni omenjal politiških in narodnih stvari. Zadeva se bode pojasnila v državnem zboru.
Zmaga slovenščine v Trstu. G. prof. Matko Mandič je bil vložil pri tržaškem magistratu neko slovensko prošnjo. Magistrat ni hotel vzeti na znanje te vloge, češ, da je pisana v jeziku, ki ni jezik občine, kajti poslovni jezik na magistratu je le italijanski. Prof. Mandič se je pritožil na državno sodišče, ki je izdalo nastopno, Slovencem ugodno razsodbo: »Po odloku tržaške municipalne delegacije se je kršil zakon, ker je slovenski jezik pripoznan deželnim jezikom, in ker se temu pripoznanju od strani države mora pokoriti tudi mestna občina tržaška." Nadalje pravi drž. sodišče, da občina ne sme raztezati svoje avtonomije tudi na to polje. S pravico, določati si zakoniti jezik, se ne smejo kršiti državni temeljni zakoni.— Krivico bode pa delal tržaški magistrat Slovencem tudi v prihodnje. Nikdar ne bode rešil slovenske vloge v deželnem slovenskem jeziku. In vender Trst še ni v Italiji!
Visoki gostje v Postojini. V sredo dne 6. maja pripeljali so se iz Opatije v Postojino s posebnim vlakom kraljica in kralj romunski, velika vojvodinja in veliki vojvoda luksemburški ter knez hohenzollerski občudovat podzemska čuda naše svetovnoznane postojinske jame. Visoki gostje so bili očarani o krasoti, katero hrani slovenska zemlja celo v svojem osrčju ter so nad dve uri pazljivo ogledovali znamenitosti. Jama je bila sijajno razsvetljena. V plesni dvorani, kjer je svirala godba, so visoki gostje zabeležili svoja imena v spominsko knjigo. Romunska kraljica, znana duhovita pesnica pravljic, se je podpisala s svojim pesniškim imenom: Carmen Sylva ter pridejala pomembne besede: »Pod zemljo imajo bajke še svoje kraljestvo".
Deželni odbor kranjski rabi še danes tale pečatnik: »Landesausschuss des Herzogthums Krain“.
Zglaševalni red za Ljubljano. Za mesto Ljubljano veljali so dozdaj zglaševalni predpisi razglasa bivšega c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani z dne 10. marca 1857, št. 1716. Vsled inicijative mestnega policijskega urada predložil je magistrat z ozirom na premenjene razmere c. kr. deželni vladi načrt zglaševalnega reda in le ta je z razglasom z dne 14. aprila 1897, štev. 2938 izdala nove zglaševalne predpise za deželno stolno mesto Ljubljano. Novi zglaševalni predpisi določajo, da se mora vsaka preselitev in izselitev v teku 24 ur po preteku priselilnega in izselilnega časa zglasiti pri mestnem magistratu Kadar se stanovanje skupno najame, je vsako stranko posebej naznaniti. Premembe stanovanja zunaj zakonitih selilnih rokov se morajo zglasiti za vsak slučaj posebej v 24 urah potem, ko se je stranka v stanovanje priselila ali iz njega izselila. Podnajemniki kakega stanovanja, prenočevalci, posli, guvernante, domači učitelji in bone se morajo v 24 urah zglasiti. Ravno tako morajo tudi trgovske in obrtne pomočnike in učence, delavce in posle, ki stanu jejo zunaj Ljubljane, pa se v Ljubljani porabljajo za redna obrtna in domača opravila, njih ljubljanski službodavci in delodavci, v 24 urah po njih vstopu v službo ali v delo zglasiti. V istem roku je naznaniti tudi njih izstop. Predstojniki javnih in zasebnih vzgojevališč in kon viktov morajo svoje gojence, stanujoče v teh zavodih, upravniki preskrbovalnic, zavetišč in jednakih, trajno stanovanje dajočih zavodov sprejete osebe in upravniki bolnišnic, hiralnic, blaznic in zdravilišč svoje oskrbovance v 24 urah po njih sprejetju zglasiti pri mestnem magistratu. Za prenočevanje tujcev opravičeni gostilničarji in imetniki prenočišč morajo dospele tujce praviloma še na dan prihoda zglasiti. Kadar pa tujec dospe tako pozno, da v magi-stratnih uradnih urah ne more biti zglašen, tedaj se mora zglasi ti''pr vi prihodnji dan najkasneje do 9. ure dopoludne. Vsa zglasila se morajo zgoditi pismeno z zglasilnicami, katere izdaja magistrat v uradnih urah brezplačno. Prestopi zglaševalmh predpisov se kaznujejo v kolikor ne spadajo pod kazenski zakon, po mini-sterskem ukazu z dne 2. aprila 1858, št. 57 drž. zak. z globo 5—100 gld. ali z zaporom od 1 —14 dni. Na podlagi novih zglaševalnih predpisov uvedlo se bode pri mestnem policijskem uradu zglaševanje z zglaševalnimi kuponi in se bodo upeljale tako imenovane hišne pole. Po teh polah, ki bodo razvrstene po ulicah in številkah hiš, bode mogoče imeti posebej v evidenci Stanovnike vsake posamezne hiše. Natančna evidenca prebivalstva je nujno potrebna in le želeti je, da bi se novi zglaševalni predpisi strogo uporabljali
V	zaklado za našo organizacijo so darovali : J. M. 1 gld ; J. T. 1 gld.; prijatelj »Slovenskega Lista" 5 gld. V 16. številki izkazano 428 gld. 4 kr. Skupaj 435 gld. 4 kr. Somišljeniki! Posnemajte darovalce, zahtevajte »Slo venski List" po gostilnicah in kavarnah! Pridobivajte novih naročnikov!
Slovanski svet.
Škof Strossmayer in madjarske šole. Ma-
djarski časopisi surovo napadajo vladiko Stross-mayerja, ker ne dovoli, da se hrvatski otroci, ki so vsiljeni v madjarske šole v Brodu, poučujejo v madjarskem jeziku v veronauku, in da se izpovedujejo madjarski. Plemeniti vladika pa stoji moralno mnogo previsoko, da bi ga mogli doseči izbruhi madjarskega »liberalizma"!
Poljaki na Nemškem. Znano je, kako krivičnih sredstev se poslužuje nemška država, da bi ponemčila Poljake. A vsi poskusi germanizacije so le ukrepih v Poljakih narodno zavest. Število Poljakov na Nemškem se je pomnožilo, odkar jih preganjajo, od dveh na tri milijone.
Mickievviczev spomenik v Varšavi. Lvovski poljski časopisi poročajo iz Varšave, da je ruska vlada dovolila, da se slavnemu poljskemu »pesniku revolucije" in rodoljubu Mickiewiczu povzdigne spomenik na kakem javnem mestu v Varšavi, toda s pogojem, da bode na tem spomeniku tudi napis v ruskem jeziku. Profesor
Chmielowskij, ki je bil aretovan in zaprt zaradi predavanja v korist Mickie\viczevemu spomeniku, je stavljen na svobodo.
Društva.
Pevsko društvo „Ljubljana“ si napravlja novo krasno zastavo, katero izdeluje umetnica gospa Hlavka, učiteljica vezenja na c. kr. strokovni šoli v Ljubljani. Da se pokrijejo stroški za to zastavo, katera se razvije prvikrat ob bla-goslovljenju dne 27. junija, bode dne 23. maja na Koslerjevem vrtu koncert. Rodoljubi, ki s tem pevskim društvom žele pospeševati narodno prebujenje, naj se oglasč, da vzamejo s primernim prispevkom jeden žebelj na zastavi, na katerem bode vrezano darovalčevo ime. »Ljubljana" si je pridobila že mnogo zaslug in zasluži podporo občinstva.
V	Mengšu se je osnovala no\ja posojilnica, ki je že šestdeseta na Kranjskem.
Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaju so poslali v zadnjem času sledeči p. n. gospodje darila: iz Bovca H. Sorč, c. kr. poštar, 2 gld.; iz Celja dr. Jos. Sernec, odv. 5 gld.; dr. I. Hrašovec, odv. 2 gld.; dr. Vrečko, odv. 2 gld.; vč. g. Ant. Rančigaj, vik. 1 gld. Iz Celovca: B. C. Rossbacher F50 gld.; Jos. Rozman m. kpl. 2 gld. Iz Cerknega Iv. Nep. Murovec, dek. 2 gld. Iz Čadrana: Juro Bezenšek, kn. šk. duh. svet. župn, 2 gld. Iz Črnomlja: Ant. Kupljen, c. kr. notar, 3 gld. Iz Dober-Doba: Ant. Bratina, vik. IGO gld. Z Dunaja: ekselenca baron Schwe-gel, 5 gld.; dr. Jan. Lenoch, dvor. in sod. odv.
2 gld.; dr. Ploj, c. kr. tajnik v fin. minist. 5 gld.; dr. Homan, dvor. in sod. odv., 6 gld.: dr. Fr. Sedej, c. kr. dvor. kapelan in vodja Avguštineja 5 gld.; Jak. Urbanija, c. kr. pošt. blag. 3 gld. Vilj. Schramek, c. kr. nadinženir drž, žel. 3 gld.; Fr. Pečnik, lekarn. 3 gld. Iz Gorice: dr. Josip Pavlica, špir. 2 gld.; dr. Nik. Tonkli, odv. 5 gld.; dr. Henrik Tuma, c. kr. prist. 5 gld.: dr. And. Vojska, c. kr. sod. nadsvet. 1 gld.; grof Oskar Christalnigg 3 gld. Iz Gornjega Grada: Ant. Svetina, c. kr. notar 2 gld. Iz Gomilskega: J. Zotter, naduč. 1 gld. Iz Griž pri Celju: Jak. Janežič, 5 gld. Iz Idrije: Vin. Kolšek, 2 gld.; K. Svoboda, c. kr. ing. 2 gld. Iz Jezera: Ant. Kesnar, župn.
3 gld. Iz Kamnika: Jak. Drachsler, c. kr. okr. tajnik 2 gld.; Fran Fischer, hotelier 2 gld.; Iv. Stelč, 1 gld. Iz Komna (Prim.): Frid. Kroupa, žup. vodja 1 gld. Iz Libušnje pri Kobaridu: Jan. Leben, kur. 2 gld. Iz Konjic: Milka Pirnat, učit. 2 gld.; Jem. Voh, dek. 2 gld. Iz Kranja: dr. V. Štempihar, odv. 5 gld.; K. Florijan, knjigotržec 2 gld.; dr. Janko Babnik, c. kr. dež. sod. prist.
5	gld. Iz Hrastija pri Kranju: Lovro Rozman, duh. 5 gld. Iz Predoselj pri Kranju: J. Kerčon, župnik 1 gld.; Ign. Zupanc, 1 gld. Iz Langenzers-dorfa: M. Karba, 3 gld. Iz Lembacha: Fr. Robič, dež. posl. 5 gld. V Laškem je nabral bi. g. Jos. Kolšek, odv. 14 gld. 50 kr. darovali so: dr. Jos. Kolšek, 3 gld.; And. Elsbacher, trg. 3 gld.'; Fr. Jerše, c. kr. davkar 1 gld.; Rud. Kuketz, pivovar
1 gld.;. J uro Merzel, dež, urad. 1 gld.; dr. V. Pfef-ferer, c. kr. okr. sod. 1 gld.; Leop. Skuhersky, kapelan 1 gld.; Arno Bogataj, vik. 1 gld.; Kott-nauer 1 gld.; J. Krener, župnik v p. 1 gld,; J. Drobnič, trg. 1 gld. Dalje so društvu darovali:
V	Litiji: Iv. Jenko, načel. post. 2 gld; g. Amalija Jenko, 1 gld. Iz Ljubljane: J. Perdan, trg., predsednik trg. in obrt. zbornice, 20 gld. ; dr. Jem. Suppanz, (društveni ustanovnik) notar 10 gld.; Ivan Murnik, c. kr. svet. 5 gld.; Jos. Martinak, c. kr, dež. sod. svet. 5 gld.; Drag. Žagar, dež. blag. 5 gld.; Avg. Skabemš, 5 gld.; Raj. Perušek, prof. 2 gld.; Jos. Koleček, žel. urad. 2 gld. Iz Ljutomera: Ivan Skuhala, dekan 2 gld. Iz Luč: Mirko Repolusk, kapelan 1 gld. Iz Marenberga: Mart. Kocbek, 3 gld. Iz Maribora: B. Jentl, 1 gld; dr. Ferd. Dominkuš, odv. 2 gld.; V. Konig, lekarn.
2 gld. Iz Novega Mesta: dr. Jos. Schegula, župan, odv. 2 gld. Iz Negove: Al. Šijanec, župnik 1 gld. Z Rakeka: gospa Mat. Sebenikar 5 gld. Vinko Vetrih, nadof. juž. žel. v Bolcanu 1 gld. Iz Rečice: Štef. Pišec, kapi. 1 gld. Iz Reichen-burga dar 5 gld. Iz Smlednika: Jan. Karlin, žpk. 10 gld. Iz Soteske: Iv. Plevaneč, žpk. 3 gld. Iz
Svetinj: Iv. Bohinec, žpk. 1 gld. Iz Šmartnega pri Sl. Bistrici: Mat. Brezovšek, žpk. 2 gld. Iz Vitanj: Jos. Žičkar, žpk., drž. in dež posl. 2 gld. Iz Velikovca: dr. Jurij Kutterer, odv. 1 gld. Iz Žabnic: Simon Incko, dek 2 gld.; Tomaž Čerin, prof. bogosl. 3 gld. Jos Kušar, drž. posl. 5 gld. Fran Boncel, žup. vodja v Dražgošah 1 50 gld.
Iskrena zahvala za vsak dar, posebej pa še g. dr. Jos. Kolšeku, ki je darove nabiral. Bog plati!
Daljne darove sprejema društveni blagajnik vlČ. g. Fran Jančar, monsg., papežev komornik, žpk. nem. vit. reda na Dunaju I, Singerstrasse 7.
Književnost in umetnost.
Zabavna knjižnica za slovensko mladino, VI. zvezek. 1897. Cena 15 kr. — Gospod Anton Kosi, učitelj v Središču, ki urejuje in izdaje to knjižnico, zelo ustreza berilaželjni mladini. Glede na izbrano vsebino in čisti jezik knjižico toplo priporočamo gg. učiteljem in katehetom, da je nakupijo po kaj več izvodov in razdele med ubožne učence. Premožneji si jo lahko sami nabavijo.
Pomladni glasi, posvečeni slovenski mladini, 7. zvezek, 1897. Uredil in založil Evgen Lampe. Lep piruh je to, katerega so zopet poklonili Slovencem ljubljanski bogoslovci. Kako mikavno je opisana božja pot na Barbani in kako lep pripovedovalen talent kaže g. urednik te knjižice v povesti Janoš! Že krasni slog vzbuja posebno pozornost. Tudi druge povesti in pesmi so lepe. Slovenci! sezite naglo po tej ljubki knjižici, katero kras<§ štiri slike.
Novost. Ravnokar izišle so v zalogi Dragotina Hribar-ja v Celju, pesmi našega rojaka Mo-zirčana Karola Vodovnika: »Gedichte desHaupt-mannes Carl Vodovnik-Siegesfeld." Uredil jih je dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. Elegantno tiskani in vezani knjižici je cena 1 gld. Dobiti je pri založniku in pri dr. Antonu Medvedu v Mariboru. Ta knjižica je okrasek za vsaki salon in ker so pesmi prevejene slovenskega duha, bodo gotovo dobro došle vsaki izobraženi slovenski obitelji.
»Zbornik za narodni život i običaje južnih Slav ena. “ Te krasne knjige I. zvezek je ravnokar izdala jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Knjiga obsega 468 stranij; uredil jo je prof. Ivan Milčetid V uvodu pravi urednik: „Nadamo se gradivu i od Slovenaca, koji su samostalno počeli raditi u svom „Letopisu Matice slovenske/ Na koncu ima knjiga životopis našega rojaka dr. Vatroslava Oblaka. Vse izobražene Slovence opozarjamo na ta znameniti plod hrvaške književnosti. Cena 2 gld. 50 kr. -
O	Rezijanih. V češkem časopisu „Kvčty“ je priobčil Adolf Černj', veliki prijatelj lužiških Srbov in znani češki pisatelj, o Rezijanih daljšo, zelo korenito razpravo pod naslovom »Resianš, Slovani severoitalštf" (v zvezku za mesec marcij str. 326—332 in v zvezku za april str. 450—461.) Spisu sta priloženi tudi dve podobi, slika na str. 458. predstavlja skupino Rezijanov, na str. 498. je naslikan pogled v Rezijo z goro Kaninom v ozddju.
Prijateljska rieč hrvatskim Seljakom.
Spisal je to prav zanimivo brošurico hrvaški rodoljub Nik. Svačid in natisnila jo je te dni „Katol. tiskarna" v Ljubljani. Živo popisuje stanje na Hrvaškem z ozirom na bližnje volitve.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton Koblar. L. VII. seš. 1. Vsebina: Fr. Komatar: Baron Žiga Josip Novak; Ferd. Seidl: Potresi na Kranjskem in Goriškem 1. 1896 ;
VI.	Levec: Regesti in drobtinice iz grajskega arhiva v Smledniku. Mali zapiski.
Argo. Tega originalnega lista je izšla zadnje dni številka za november 1. 1895. Dve slabosti ima list: 1, da je nemšk, in 2. da ga g. Klein, kakor trdi g. urednik Miillner, prepočasi tiska. Ker je tudi „Katol. tiskarna" preobložena in ne more s šematizmom na dan, je dokaz, da je treba v Ljubljani še jedne nove tiskarne.
Razne stvari.
Grozna nesreča v Parizu. Vsako leto pri-rede pariške dame v Rue Jan Goujon dobrodelen
bazar na korist mestnih ubožcev, ki so dobili na ta način vsako leto okolu 600.000 frankov. „Grand bazar de la Charite“ je bil popolnoma lesena stavba, 100 metrov dolga in 60 metrov visoka. Dne 4 maja se je pripetila tu grozna nesreča. Ves bazar je v desetih minutah uničil ogenj. V notranjem, kjer je bilo blizo 1800 oseb, je nastala strašna gnječa. Nezadostni izhodi so se zamašili z bežečimi ljudmi in okolu 117 oseb iz naj višjih pariških krogov je našlo žalostno smrt v ognju. Ranjenih je po dosedanjih poročilih 180 oseb. Med mrtveci so dobili tudi sestro naše cesarice vojvodinjo Alen^on, avstroogerskih podanikov pa ni med ponesrečenimi. Ogenj je nastal s tem, da se je neka zavesa u žgala ob plinovem plamenu. Bankier Mihel Heine, na čegar prostoru je stal bazar, se je izrazil, da ondi zgradi spomenik.
Tretja gimnazija v Zagrebu. Nadškofovski konzistorij v Zagrebu namerja zgraditi v Palmoticevi ulici veliko poslopje, v katerem bode nova katoliška gimnazija in deško semenišče. Obrnil se je do mestnega zastopstva, da mu v ta namen odstopi kos zemljišča.
Laška hrabrost. Iz Italije je šlo več prostovoljcev na Grško proti Turkom. Dne 23. aprila so bili pri Larissi z Grki vred od Turkov hudo tepeni, da so se morali umakniti. „N. fr. Pr.“ piše: »Najhitreje so bežali italijanski prostovoljci, pahnili so ženske na stran in se vrgli v pripravljeni vlak. Ljudstvo je bilo razkačeno in je streljalo na Lahe, ki so enako odgovorili." — Evo, po kaj so šli Lahi na Grško!
Času primeren red je ustanovil škof Dou-treloux v Lutihu (v Belgiji). Red je namenjen samo delavskemu stanu, obstaja že dve leti in se imenuje »Aumonices de Travail;" vodi ga 12 duhovnikov z o. Reynom na čelu. V velikem delavskem središču v Soraini je sezidal red krasen delavski dom, v katerem dobivajo delavci za 1 frank 30 cts. stanovanje in vso postrežbo.
Ogerska sili v denarni polom. Domišljavim Madjarom ne zadošča strašni fijasko, katerega je doživela njihova kultura pri milenijski razstavi. Ker v Budimpešto ni bilo kaj prida tujcev — v letu razstave je došlo samo 25 000 tujcev več v Budimpešto, nego jih je došlo leto pred razstavo — hočejo svojo oholost razstaviti še na svetovni razstavi v Parizu 1. 1900. »Službenih stroškov" pa ne morejo pokriti s svojim denarjem, zato iščejo l'/2 miljona gld. posojila. Madjari torej tudi v Parizu ne bodo razstavili svojih reči.
Ogerska — bogata. Madjarska država bi bila nedavno skoro obogatela. Plemenit Madjar ji je hotel nakloniti jeden bilijon. Vložil je pri peštanski mestni upravi 35 gld., katera glavnica, naj bi naraščala po obrestih do drugega milenija ter bi dotlej narasla na jeden bilijon. Glavarstvu pa se je zdel ta predlog, obogatiti državo Ogersko, preneroden, ter že prihodnjo spomlad razdeli denar med budimpeštanske siromake.
Kineški porcelan. Večina kineških pisateljev trdi, da so v Kini začeli porcelan delati v drugem stoletju pred Kristom. Osemnajst pokrajin v Kini se dandanes peča z izdelovanjem porcelana. Cenita se beli in črni, najbolj pa višnjevi porcelan Zaradi te industrijske stroke je Kina znana po vsem svetu. Neizmerno veliko porcelana porabi vsako leto kineški cesarski dvor, namreč okoli 31.000 krožnikov in 18.000 vinskih čaš. Na vseh je naslikan višnjev zmaj, kateremu gred6 iz žrela besede: „Dobro srečo! Dolgo življenje!“ Zastonj se trudijo evropski tvorni-čarji, da bi izvedeli skrivnost, kako delajo v Kini najfineji porcelan.
Kuga v Indiji. Odkar se je pojavila kuga v Bombayu, jih je zbolelo za to strašno boleznijo 10.943 in umrlo 9399 samo v tem mestu. Jeden teden je umrlo 1007 oseb. V vsi Indiji je zbolelo 22.668 in umrlo 18.361 oseb. Zdaj je kuga v Bombayu naenkrat ponehala.
Največji slepar našega stoletja je pač tudi med Slovenci znani Leon Taxil. Dvanajst let je po vsem svetu trobJl, da je bil prostozidar, da je pa spoznal zmoto ter se zopet vrnil v katoliško cerkev. Razkrival je prostozidarske tajnosti raiznjih knjigah Veliki ponedeljek je pa sklical
v Parizu nekov shod, na katerem je očitno povedal, da se norčuje, in da mu je bilo prosto-zidarstvo istotako kakor katoličanstvo le — kupčija. Slovenci imamo prevod jedne njegovih knjig Knjiga nosi naslov »Izpovedanja bivšega prostomisleca." »Katoliška bukvama", ki je delo založila, naj je odslej več ne prodaja.
Državni zbor na Dunaju je letos v kratki dobi, kar ima zasedanje, in do 1. maja, veljal avstrijske davkoplačevalce že 127.500 gld. Za to svoto se pa za davkoplačevalce ni še prav nič storilo in skoro gotovo ostane zanje tudi v bodoče samo pri — plačevanju.
Izvršena smrtna obsodba na anarhistih. Dne 4. t. m. so v Barceloni v jarku utrdbe v prisotnosti ogromne množice gledalcev ustrelili onih 5 anarhistov, ki so bili obsojeni na smrt, ker so leta 1896. vrgli bombo v procesijo sv. Rešnjega telesa.
Židje sleparijo na debelo. V Budimpešti je »falirala" tvrdka „Briider Hirsch" (!). Primanj kljaja ima ta židovska sleparska trgovina nič manj nego 370.000 gld.!! - Istotako je obusta-vila svoje obveznosti, v prvi vrsti seveda izplačevanja, tvrdka »Sigmund Schick" na Dunaju. Židje te tvrdke — trgovine s kožami — »ustrojili" so si 160.000 gld. deficita! — Ne ”vemo, da li so sleparski Židje pod ključem, ali pa so jo popihali?
Nadvojvodi Albrechtu postavijo prihodnje leto na Dunaju spomenik, katerega izdeluje profesor Zumbusch.
Obsodba na smrt naj bi nehala, nasvetuje neki amerikanski sodnik, ter pravi: smrti vredni zločinci naj bi se obsodili za žive dni v prisilno delalnico, zaslužek pa naj bi se obrnil v korist po zločincu poškodovanim ljudem.
Najnovejše vesti.
Včerajšnja seja v državnem zboru je zopet dokazala, da so Nemci vsled premočne kulture stekli. Besneli in tulili so nad ministrom Gleispachom, ki je opravičeval izdane jezikovne naredbe. Najbolj jih jezi, da Gleispach, ta veliki neprijatelj Slovanov, hoče govoriti pravično besedo za Slovane. S škandali hočejo Nemci razgnati zbornico in ministerstvo. — Slovani, pozor in jedinost!
Grško-turška vojna.
Se vodno si nasprotujejo poročila o zmagah Grkov in Turkov. Zato je težko najti resnico. Polkovnik Smolenski je Turke otepel pri Aivali. Turki so pa vzeli Trikalo brez boja in gredo proti Kalabaki. Več dnij so bili boji pri Ve lesti n u. 10.000 mož turške pehote in konjiče je napadlo 5. maja Smolenskega čete, a bili so odbiti po peturnem boju. 2000 Turkov je pa pri Far salu naskočilo Grke, katere je vodil prestolonaslednik K o n š t a n t i n, ki je sam stal v prvi vrsti in se bojeval jako hrabro. Turke so odgnali, kar je napravilo v Atenah zelo dober vtis. Ministerstvo je prestolonasledniku čestitalo.
V	Atenah je dan poprej napadla protidinastična druhal palačo prestolonaslednika, polastila se orožja kraljeve straže, razdejala več naprav in zažgala papirje, češ, da je prestolonaslednik kriv umikanja grške vojske.
Edhem-paša se tudi hvali s svojimi zmagami, trdeč da napreduje in da turške kroglje že padajo blizu Farsala. Dobil je Edhem paša neomejeno oblast in Osman-paša je pozvan nazaj.
Grki so pa s Krete poklicali polkovnika Vassosa in mu izročili poveljništvo vojske v Epiru. Todi se Grki umikajo ter nameravajo že izprazniti mejno mesto Arto. Drže se Grki še v Salagori in vedno še bombardujejo Pre-veso.
Najnovejša poročila pa že pripovedujejo, da so Turki vzeli Farsal in da preganjajo bežeče Grke proti Domoku. Ako vzamejo še to pozicijo, bodo kmalu skozi sotesko Furko lahko prišli v mesto Lamijo in potem jim je odprta pot do Aten. Prestolonaslednik Konštantin in polkovnik Smolenski se umikata od Velestina proti jugu, A težko jima bode priti do Lamije čez hribe. Da bi Grška dolgo mogla nadaljevati vojno, ni misliti. Polkovnik Vaasos ne more' priti
s Krete, ker nobena grška ladij a, ki bi ga prepeljala, ne sme v pristane otoka.
Tudi Velestino so dne 6. maja vzeli Turki po hudih bojih. Jedna turška brigada maršira na Volo.
i
Lekarna pri Mariji pomagaj
IVI. Leustekj
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosla.
Ob sedanjem času za uživanje najbolj pripravno pristno-sveže in čisto
H Dorš. medeč, ribje olje.
1 steki. 50 kr.; dvojna 1 gld.
Neprekosljivega učinka je
Tanno-Chinin tinktura za lase
katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las.
1 steklenica 50 kr z navodom.
Jedina zaloga: lekarna pri Mariji pomagaj
IVI. Leustek.
LJUBLJANA, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša.
P
I
Slovenci 1 Spominjajte se o vsaki priliki šolske družbe sv. Cirila in Metoda.
Zobozdravnik
AVGUST SCHWEIGER
ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoludne.
v hotelu „pri Maliču“, II. nadstropje
štev. 25—26.
Umetelni zobje v zlatu brez neba (takozvana kronska in mostovna dela) ostanejo trajno v ustih. Istotako v kavčuku posamnt zobje in cela zobovja. Kavču kovi komadi se na nebni strani oblože z zlatom, ne pro-vzročujejo nikakeršnega duha ali vtisa na nebni zlezni mreni.
Nova emajlova plomba, nerazrušljiva, za katere trpežnosl se jamči, po plombiranju se nikdar ne pojavijo bolečine, sprednji zobje se ž njo lahko na polovico nadomestijo.
Nova amerikanska zlata zobna plomba za
vsak zob.
Vsa dela in operaoije se izvršujejo solidno in reelno s popolnim jamstvom
Ostane trajno tukaj.
I
:i
Knjigoveznica Fr. Breskvar,
preje L. Šverljuga,
pred škofijo, št. 6, poleg .Katoliške Bukvarne'
se priporoča v vezanje vsakovrstnih knjig.
Molitvenike družbe sv. Mohorja po več vkup poslanih veže po primerno znižani ceni. V zalogi ima tudi za vse družbine knjige lepo izdelane platnice za knjigoveze po deželi.
Opozarja tudi še na svoje krasno izvršene platnice za „Dom in Svet“, Wolfov slovar itd — Naročila na kakoršnesibodi platnice izvršuje po želji ali načrtu natančno in ceno.
!
Avgust Erzin.
i i l
| Ljubljana. Kravja dolina št. 18. (Radeckega cesta)
^	priporoča
| svojo bogato zalogo premoga.
4	Cene:
|	Trboveljski premog 50 kilo 46 kr.
4	Kočevski	„	„	„	34	„
\ Drva žagane in sekane 50 kilo 50 kr.
»
I
I
»
I
•
I
I
I
I
.1
}©£Se©S6£6®e«€©5 «6« ©S* ©**
Pleskarska in lakirarska obrt
Josipa Makovca
Bregšt.20. LJUBLJANA Breg št.20.
se priporoča spoštovanemu p. n. občinstvu za prevzemanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, kakor v mestu tako na deželi
zlasti vseli novošegnih vrst lesa s prosto roko imitovanih.
Točno in solidno izvrševanje, pri uporabi najboljšega materijala in po kolikor mogoče najnižjih cenah.
*,9999 909 999 399999999999995!
FRANC PAVSNER
krojač v Ljubljani,
Vodnikov trg št. 4, nasproti c. kr. gimnaziju
se priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu v naročila na
duhovniško in civilno obleko
po poljubnem kroju, zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno.
rYYYYYYYYYYYYYYYYYrVY'
goooooooooooooooooooooooooo
v
sodarski mojster
v Ljubljani, Kolezijske ulice št. 16, v Trnovem
se priporoča slav. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne sode lz hrastovega ln mehkega lesa po najnižjih cenah
Tudi prodajam in kupujem staro vinsko posodo.
ooooooooooooaoooooooooooooo
Vožnja z omnibusi.
Podpisano društvo javlja slavnemu občinstvu, da otvori tekom prihodnjega tedna promet z vsemi svojimi omnibusi.
Proge: sv. Jakoba trg, — Mestni trg, — Vodnikov trg, — Reseljeva cesta, -- Južni kolodvor. Južni kolodvor, — Dunajska cesta, — Zvezda, — Cojzova cesta, — sv. Jakoba trg.
Omnibusi bodo vozili vsak dan od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer ter bodo na razpolago pri dohodu in odhodu vsakega osebnega vlaka.
Cena 5 krajcarjev za osebo.
V nadeji, da velespoštovano občinstvo to ceno vožnjo često uporablja, beleži
najodličnejšim spoštovanjem
društvo „Omnibus“.
J. Turk, načelnik.
*********X*****************
| F. P. VIDIC & Co. y Ljubljani |
JF	ponujajo	po	najnižjih	cenah	vsakokoli	množino
| zidarske opeke, jj
1 zarezane strešne opeke (Falzziegel) g
(izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz * vlitega železa	K
lončene peči in štedilnike
(lastnega izdelka)
PF* Roman - cement
Dovški Portland-cement * kakor vse v stavbiusko stroko spadajoče predmete. * M	UT aj nižje cene!!!	jg
***************************
kamnosek,
Ljubljani, Poljske ulice 2 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška cerkvena dela
&	oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih
ps	nagrobnih spomenikov
(c® in preskrbljuje na željo cele rakve.
IŠ®	Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posest-
jfo) ni ko m za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, so-m lidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela.
Usojam si prečastiti duhovščini, sl. občinstvu in velespoštovanim odjemalcem uljudno naznaniti, da sem z dnem 8. februarja t. 1. preselil svojo
trgovino s klobuki, čepicami
in krznarskimi izdelki
iz prejšnje prodajalnice v gosp. Kirbiša hiši na Kongresnem trgu v
Xir novo urejene prodajalnične prostore -m
v VVoifovi (preje Gledališčni ulici) št. 5.
Ob tej priliki se priporočam vsestranski ter prosim, da se mi ohrani tekom 215 let pridobljena časteča me blagonaklonjenost sl. občinstva.
Velespoštovanjem Anton Krejči.
(P3r* Istotam Je tudi trgovina s klobuki za dame.
I
i
9
■m
oi
s
u,
cS
U
•s
p.
Uh
O
M
c3
&
Andr. Dru&kovič,
trgovec z železnino
v Ljubljani, Mestni trg št. 9/10.
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo spadajočega blaga.
Štedilnike, lonce, pozlačene nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverzo in še veliko drugih za rabo v hiši ah pri obrtu potrebnih stvari. KJ* Poštena postrežba. T&JI
L
m
m
8
Njegova Svetost
Papež Leon XIII.
naročil je po svojem zdravniku profesorju dr. Lapponij-ju lekarnarju PICCOLI-IU v Ljubljani najsrčnejšo zahvalo za Njegovi Svetosti vposlano
tinkturo za želodec. ~3MI
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Pioooli-jevo tinkturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, ktera krepča želodec, pomno-zujo tek ter pospešuje prebijanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., 12 steklenic z zavitjem I gld. 36 kr., poštna pošiljatev 70 steklenic 6 gld. 50 kr.
Naj višje priznanje (28-2)
lekarju PICCOH-Ju v Ljubljani kot prirejevalcu kapijio za želodeo, ktere je z zadovoljnim uspehom Nj. c in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica-vdova nadvojvodinja
^ Štefanija. •#-
izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr.
Naročila izvršuje točno proti podvzetju lekarna G Piccoli v Ljubljani.
Pripraven, lahek, pol krit
koleselj 'H
je na prodaj.
Pripraven osobito za gospode na deželi. Natančnejše pove upravništvo „Slov. Lista“.
L. Mikusch,
Mestni trir **. 1"	'l
FRANC ČUDEN
ura r,
Mestni trg. LJUBLJANA. Mestni trg.
Letošnja slaba kupčija primora me, ker mi je ostalo veliko blaga, prodajati po najnižji ceni in deloma pod svojo ceno, da razprodam nekaj svoje velike zaloge. Priporočam torej vsakemu svojo bogato zalogo zlatili, srebrnih in stenskih ur, verižic vsakovrstne zlatnine in srebrnine ter vabim slehernega, naj si blagovoli pri nakupovanju ogledati mojo zalogo. Zagotavljam najsolidnejšo postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenah.
Spoštovanjem
FRANC ČUDEN.
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih
dežnikov in solnčnikov
po najnižji ceni.
Janez Jax
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
in
strojev za vozarenje.
(biciklov, velocipedov.) Ceniki frunko na razpolago.
•ooooooooooooooooo*
o Andrej Rovšek, «
o
|	kipar in izdelovatelj altarjev,
) LJUBLJANA, Kolodvorske ulice št. 34,
|	priporoča
t	9^ svojo delavnico
) vsom preč. cerkvenim predstojništvom in vsem ljubiteljem domače umetnosti.
I	Pripoznano umetniško dovršena dela.
»ooooooooooooooooo
Josip Leuz,
trgovec
v Ljubljani, Resljeva cesta
kupuje ter plačuje po možno nnjvišji ceni, kakor
ribniški, angležki in onejida - krompir, želod, hrastove j e ž i c e, bukov žir, vsakovrstne rastline (korenine in perje) v vsaki množini.
Plačuje takoj!
S
•
3
3
i
:
Brata Eberl,
Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
Pleskarska mojstra c. kr državne in c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. Zaloga originalnega karbolineja. Maščoba za konjska kopita in usnje.
Alojzi) Večaj,
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 51. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejših rujave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
  Cene nizke. -
V Ljubljani na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
J&kolm Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in aladščičarsko pecivo po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago.
Priporoča se za naročila ob primicijah, sva-tovščinah, imendneh in raznih slovesnostih.
Prej
M. IM
Albert Robida
Prej
M.Učak
v Ljubljani, Rožne ulice št. 3
izvršuje po najnižjih cenah
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom.
\\ts. štejte	'\t£	At/'	'\!£'\V'.Sf£ v	.'Vi.
*	Naznanilo	in priporočilo. 1
P
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo |
najraznovrstnejših
klobukov, cilindrov čepic i. t. d. ||
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. |lj| Velespoštovanjem	||||
J. Soklič, 1
Stari trg št. 1 (pod Trančo). |||
sii«®sii§sšs»*ss»«ssil
m
m
M m
JOSIP REBEK,
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13.
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh	*
ključavničarskih del
ter napeljavo
hišnih telegrafov In telefonov.
Postavlja strelovode in prevzema tudi posamezna dela te stroke.
—==== Cene nizke. ■■=■—
i
I
s
Zahvala in priporočilo.
Podpisani se tem potom prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu najprisrčneje zahvaljujem za obilni obisk v domu „Katol. rokodelskega društva11 v Komenskega ulicah ter se prav ponižno priporočam v blagovoljno nadaljno naklonjenost v moji sedanji gostilni
^ Vodnikov hram ^
v Rožnih ulicah st. 19
Za naravna in zdrava vina, kakor za vedno sveže pivo ter za okusna gorka in mrzla jedila se bode vestno skrbelo, da bodem tako zamogel v vsakem oziru vsem častitim gostom najboljše postreči.
Z velespoštovanjem
Jakob Sterle,
gostilničar.
	I. kranjski laneno-oljnati firnež. I. kranjsko čisto laneno olje. Siccativ-firnež (sušilo) priporoča najcenejše 26 -6
NajMjSi	
fatikat!	
	Adolf Hauptmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežov, lakov in kleja v Ljubljani.
	
Odgovorni urednik; Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista“. Tiaek J, Blaanikovih naslednikov v Ljubljani.