Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. stane Din 1.-
Hmeljarski vestnik
v
Glasilo Hmeljarskega društva za Dravsko banovino v Žalcu
Izhaja mesečno enkrat — v hmeljski sezoni tudi večkrat v neobveznem obsegu Člani Hmeljarskega društva plačujejo naročnino s članarino
Štev. 9.	Žalec, dne 1. septembra 1935	Leto II.
Poročilo predsednika Hmeljarskega društva g. Rudolfa Lorberja o stanju hmeljskih nasadov v Čehoslovaški in Nemčiji
in cenitev letošnjega pridelka na podlagi osebnega ogleda tamošnjih nasadov v dneh 26. do 30. avg. 1.1.
Po natančnem ogledu hmeljskih nasadov sem ugotovil sledeče stanje:
Čehoslovaška, Žatec. Nasadi v žateškem hmelj-skem okolišu so zdravi, a so skoro brez panog, vsled česar bo pridelek pičel. Izrazite bolezni hmeljska rastlina ni imela. Le tu pa tam se je pojavil solnčni palež, kar pa ne pride niti v poštev. Ko sem prispel v Žatec, je bilo obiranje že v polnem teku in je bilo dne 27. avgusta obranih že okrog 40% nasadov. Mnogi hmeljarji so mi izjavili, da se hmelj slabo nabere in da bo napram lanskemu letu znašal izpadek letine 10 do 30%. Večina hmeljskih kobul v žateškem okolišu je radi dolgotrajne suSe drobna, vendar je blago lepo zelene barve in dobre kakovosti. Začetne cene za žateški hmelj se gibljejo med Din 54’— do Din 60'—. Konzum piva se je na Češkem dvignil in ker tudi svetovni konzum ni nazadoval, a starih zalog hmelja ni, menijo češki hmeljarji, da se bodo cene za zeleno blago držale. Med češkimi hmeljarji prevladuje mnenje, da je cena Din 25*— za savinjski hmelj prenizka z ozirom na prvovrstno kakovost in barvo savinjskega blaga. Pridelek v žateškem okolišu se ceni na 77.000 do 83.000 kvintalov nasproti 100.000 kv v lanskem in znatno preko 100.000 kv v prejšnjih letih. Nasproti lanskemu letu znaša primanjkljaj
17.000	kv, kar je posledica dolgotrajne suše, ki je tudi letos vladala na Češkem. V ostalih hmeljskih okoliših Češke je letina malo boljša. V okolišu Ouštje se ceni letina na 28.000 do 29.000 kv (lani 23.000 kv), v okolišu Roudnice na 12.000 do 14.000 kv (lani
11.000	kv). Skupaj se ceni pridelek Čehoslovaške na
122.000	do 132.000 kv nasproti lanskemu pridelku v višini 140.000. Pozabiti ne smemo, da je bila lani na Češkem rekordno slaba letina. Do konca meseca avgusta je bilo na Češkem prodanih šele 1000 kvintalov letnika 1935.
Nemčija - Hallertau, Wolnzach, 28. in 29. avgusta. Pregledal sem hmeljske nasade v največjem in najmerodajnejšem nemškem hmeljskem okolišu ter opazil, da je tudi tukaj rastlina zdrava in skoraj brez vsakih bolezni. Nastavek kobul je obilnejši kakor lani in na Češkem, produkt je zdrav, zelen, vendar zelo droben, vsled česar računajo nemški hmeljarji le s srednje-slabo letino. V splošnem cenijo nemški hmeljarji
letošnji hmeljski pridelek cele Nemčije na 150.000 do
160.000	kv nasproti 130.000 kv v letu 1934. Komisija čeških hmeljarjev cenilcev nemške letine pa je cenila celokupno nemško letino na 170.000 do 180.000 kv. Splošno obiranje se prične s 30. avgustom. Cene hmelju so za Nemčijo uradno že določene na RM 200'— do 320*—, t. j. Din 68*— do Din 108’— za 1 kg. Hmeljarji so dolžni glasom vladne odredbe oddati 10% letošnje letine državi po ceni RM 100'—, t. j. Din 34'— za 1 kg, katero količino misli Nemčija porabiti za eksport. V Nemčiji se je glasom izjave tamošnjih strokovnjakov dvignil konzum piva v letošnjem letu za 6% in se računa tudi z večjim svetovnim konzumom, vsled česar ne obstoja pri nemških in čeških hmeljarjih nikaka bojazen, da ne bi mogli prodati svojega zelenega blaga po primernih cenah.
Hmeljarji!
Prodajajte po partijah, držite se trdno kadar popušča povpraševanje, posebno še, kadar čutite, da trgovina umetno zadržuje povpraševanje! Ohranite vedno hladno kri in ne silite s prodajo!
Položaj pri nas in drugod
Žalec. Hmeljsko obiranje je končano. Pridelek je v kakovosti prvovrsten. Ceni se, da bo okrog 40% gladko zelenega, prima blaga, nadaljnih 40% srednje-dobrega blaga in 20% lisastega in slabšega blaga. Glede količine pridelka se lahko že danes trdi, da ne bo letina dosegla 40.000 kvintalov. Zanimanje za letošnji savinjski hmelj je ogromno, zlasti od strani Amerike in Anglije in je bilo do konca meseca avgusta že prodanih 4000 kvintalov hmelja po cenah Din 20'— do 26 — za 1 kg, ki pa so seveda mnogo prenizke za naše prvovrstno blago.
Ukrepi oblasti so zelo blagodejno vplivali na ozdravitev hmeljske trgovine, zlasti pa prepoved nakupovanja na vzorce.
Hmeljarji, ohranite mirno kri in ne ponujajte blaga, temveč prodajajte polagoma in po partijah 1
Vojvodina. Po zadnjih vesteh se je moralo vsled rjavenja hmelja obiranje predčasno začeti. Rjavenje je posledica megle in viharjev. Radi tega bo le
malo gladko zelenega blaga. Pa tudi glede količine najbrže letina ne bo dosegla 30.000 kvintalov, ker bo gotovo ostalo mnogo hmelja neobranega. Za zeleno blago se je plačevalo doslej Din 18 — za kg.
Poljska. Referent nemške hmeljske zveze je pravkar prispel iz Poljske in je izjavil g. Lorberju, da bo pridelala Poljska približno 6.000 kvintalov hmelja več kakor lani, vendar je blago precej pokvarjeno od peronospore, tako da bo ostalo le okrog 40% zelenega blaga. Letošnji pridelek v Poljski bo znašal 43.000 kv napram
37.000	kv v lanskem letu.
Francija. Obiranje se je pričelo šele prve dni septembra. Letošnji pridelek se ceni na 30.000 kv napram 42.000 kv v lanskem letu, kar je posledica dolgotrajne suše. V zadnjem času pa je bilo toliko padavin, da se je bati porjavenja hmelja.
Belgija. Pridelek hmelja bo letos nekaj večji od lanskega in se ceni na 24.000 kv napram 16.000 kv v letu 1934. Do zaključkov kupčij še ni prišlo.
Anglija. Stanje hmeljskih nasadov ni zadovoljivo, vsled česar bo letos velik izpadek letine napram lanskemu letu. Pojavljajo se tudi razne bolezni, med drugimi rdeči pajek. Cene hmelju se bodo uradno določile po končanem obiranju.
Amerika. Stanje hmeljskih nasadov je ugodno in se pričakuje večja letina kot je bila lanska. Na hmeljske cene bodo znatno vplivale tudi velike zaloge hmelja iz lanskega leta. Pozabiti pa ne smemo, da je ameriški hmelj nežlahtni hmelj in da bo pivovarniška industrija kljub obilni letini doma rabila vsekakor velike količine žlahtnega evropskega hmelja za varenje dobrega piva. Kakor vidimo, Amerika že kupuje velike količine hmelja pri nas v Savinjski dolini. Novi ameriški hmelj še ne notira.
Hmeljarji!
Ne vporabljajte hmeljevino kot krmo in ne kot nastelj, ker sami sebi in vsem drugim hmeljarjem škodujete. Po dozoritvi jo pa uničite potom ognja l Upoštevajte, kar se vam svetuje !
Vloge in rešitve
436/35.	19. VIII. 1935.
Sresko načelstvo
Celje
Nevarnost, da izgubi Savinjska dolina edini vir svojih dohodkov, t. j. hmeljarstvo, postaja od leta do leta večja.
Obilo živalskih in rastlinskih sovražnikov nastopa vedno v večjem številu in če se v bodoče ne bodo savinjski hmeljarji postavili z vso vnemo v bran zoper nje, in če ne bodo nasvete svoje stanovske organizacije strogo izvrševali, tako bo v par letih postalo hmeljarstvo v Savinjski dolini nerentabilna panoga kmetijstva in bo propadlo tako, kakor je propadlo pred leti na Vzhodno Štajerskem okrog Fiirstenfelda.
Dasi Hmeljarsko društvo od svoje ustanovitve, t. j. leta 1880. podaja hmeljarjem vsa potrebna navodila potom predavanj in tiska, vendar mora konstatirati, da je še prav mnogo hmeljarjev, ki so nedovzetni za vsak pouk.
Letos so se zglasili v naših hmeljskih nasadih skoro vsi neljubi gosti: bolhači, uši, stenice, rdeči pajek in najhujši izmed njih, t. j. peronospora. Da peronospora letos ni opasnejše nastopila, se imamo zahvaliti suhemu vremenu. Huda vročina nam je pa prinesla rdečega pajka, ki je najnevarnejši izmed živalskih škodljivcev.
Med obrambnimi sredstvi je hmeljarsko društvo nujno priporočalo tudi sežiganje vse hmeljevine po dozoritvi, ker se s tem postopanjem uniči zalega mnogih škodljivcev — pa ta nasvet ne upoštevajo vsi hmeljarji, nego vporabljajo hmeljevino kot krmo za govejo živino in za nastelj ter tako pospešujejo razvoj in pomnožitev hmeljskih škodljivcev.
Ker se torej svarilni glas Hmeljarskega društva ne upošteva vsestransko, si usoja društveni odbor vljudno prositi, Sresko načelstvo blagovoli sežiganje hmeljevine po dozoritvi in sežiganje vseh odpadkov povodom obrezovanja hmeljske korenike uradnim potom ukazati. Za strogo izvršitev tega ukaza naj bi pa skrbelo orožništvo.
Za društveni odbor
predsednik:	poslovodja:
Hmeljarji! Prebirajte hmelj!
Pogovori iz prakse
vi.
»Čemu je pač Vsemogočni ustvaril čmeriko, ta nadležen plevel naših travnikov, posebno pa travnikov naših zanikernih kmetovalcev?«, tako tarnajo ljudje, ki ne vedo, da je ni živalce in tudi ne rastline na svetu, ki bi ji ne bil določil Stvarnik svoj poseben namen. Tako je tudi z nadležno čmeriko.
Čmerika vzpodbuja kmeta pred vsem k marljivosti in rekel bi tudi k snažnosti in čednosti, kajti le leni in nečedni ljudje trpe čmeriko na travnikih. Po kakovosti travnikov lahko sklepaš na kakovost posestnika. Kako se razveseli človeško oko pri pogledu na pravilno negovan travnik, ki ni le otrebljen čme-rike, nego tudi vsakega drugega travniškega plevela.
Izruvana čmerika se naposled kompostira in postane čez leto dni kmetu še v korist.
A v šoli smo se učili, da je čmerika strupena in jo zaradi tega živina ne mara. Ali pa ni tudi strup vporabljiv in koristen? Da, in sicer v prav mnogih slučajih, posebno pa v zdravilstvu 1 S strupom uničujemo škodljive živali in tudi rastline. V to svrho se ponujajo najrazličnejša sredstva — večinoma strupi, ki so pa večinoma prav draga.
Naj povem, kako sem s pomočjo čmerike pripravil brozgo, s katero sem preganjal živalske in tudi rastlinske sovražnike na hmelju. Sicer ne morem trditi, da je bila pripravljena brozga zanesljivo učinkovita zoper navedene škodljivce, vendar javim, da sem bil z uspehom zadovoljen.
V kotlu ali velikem loncu sem z vodo povrel primeren snopič posušene čmerike. Ko se je tekočina ohladila, sem čmeriko dobro izžmel in vrgel na kompost. Potem sem raztopil 60 dkg bakrene galice in 60 dkg ugašenega apna v določeni množini vode ter vlil plavo tekočino v belo. Tej zmesi sem dodal 7—8 1 čmerikove brozge in dolil toliko vode, kolikor je manjkalo na 100 1. S to brozgo sem letos škropil svoje hmeljske nasade ter bil z učinkom zadovoljen.
Želim, da bi te moje vrstice spodbujale tudi druge hmeljarje k samopomoči in da bi o uspehih poročali v našem glasilu.
Šentjanž na Vin. g., pošta Velenje, 15. VIII. 1935.
Mihael Rupreht, posestnik in hmeljar.
Hmeljarji! Sortirajte hmelj!
Opozorilo vsem hmeljarjem!
Da se v letošnjem letu ne bo ponavljal zopet za hmeljarje skrajno škodljiv način prekupčevanja s hmeljem, je hmeljarsko društvo v Žalcu imenovalo na letošnjem občnem zboru tri svoje poverjenike, ki naj posredujejo, da bi prodali hmeljarji svoj hmelj direktno veletrgovcu in bi se tako producenta obvarovalo v veliko slučajih občutne škode.
Glavna dolžnost teh posredovalcev je, ščititi interese kmeta-producenta. Oni vnovčujejo hmelj le na zahtevo in proti predhodnemu dovoljenju prodajalca.
Posredniki ne smejo pod nobenim pogojem in v nobenem slučaju sprejeti od strani trgovcev kakršnokoli provizijo, ker le tako zamorejo doseči za producenta najboljšo ceno, ki je primerna kvaliteti in odgovarja dnevnim tržnim cenam.
Dva posredovalca gg. R. Jankovič in R. Steiner imata svoj sedež v Žalcu, njuna pisarna se nahaja v hiši g. Josipa Steinerja, nasproti hmeljarne. Tretji posredovalec je g. F. Schwentner na Vranskem.
Priporočamo hmeljarjem, da se v izdatni meri poslužujejo teh posredovalnic, škoditi jim to ne more v nobenem slučaju, zamore jim pa veliko koristiti.
Na noben način in v lastnem interesu pa naj ne hodijo hmeljarji ponujat svojega blaga na trg, oglasijo se naj raje v eni izmed navedenih posredovalnic, kjer dobijo potrebne nasvete 1
v
Žvepleno apnena brozga
Priznano učinkovito sredstvo za uničevanje hmeljskih škodljivcev, zlasti proti rdečemu pajku, bolšicam in ušem !
Z enakim uspehom se uporablja za zatiranje trsnih, sadnih in vrtnih škodljivcev.
Izdeluje v priznano najboljši kakovosti:
Anton Jurca nasl. MILKO SENČAR
tovarna žveplenih izdelkov, PTUJ
HMELJARNA Z A E. E C
I. jugosl. zavod za vkladanje in konzerviranje hmelja
r. z. z o. z.
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, balote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije.
Obratna naprava je najmodernejše urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 16 kurilnih žveplam s skupno kapaciteto 400 stotov dnevno pri enkratnem vporabljanju. Hmeljarna je tudi opremljena s tremi električnimi dvigalniki, 10 stiskalnicami in z modernimi rešetalnimi stroji.
Na zalogi drži nove lahke in težke vreče ter vsakovrstna umetna gnojila.
HMELJARJI
Zavarujte sebe, svoja poslopja in vse premičnine prijugoslovanskizavarovalnibanki
I I A V I J I
ki je po vsej Sloveniji najdalje poslujoč domač zavod Centrala v Ljubljani telefon 21-76 in 22-76 Podružnice v vseh glavnih mestih države Zastopstva v vseh večjih krajih Dravske banovine Vsa potrebna pojasnila daje brezplačno naš glavni zastopnik g. Jože Aubreht v Žalcu
Celjska posojilnica d. d, v Celju
v lastni hiši Narodni dom
Glavnica in rezerve nad Din 16,200.000
Kupuje in prodaja devize in valute
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno obrestovanje
Podružnici:
v
Maribor, Šoštanj
Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, cement, vsa sredstva za pokončavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje, pluge itd., specialne
škropilnice
za drevje in hmelj ter vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje
KMETIJSKA DRUŽBA
r. z. z o. z.
Skladišče v Celju
Aškerčeva ulica
(nasproti cerkve sv. Maksimiljana)
Naložili boste Vaše prihranke najboljše in najsigurnejše
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
ker jamči za zavod ne samo znatna rezerva, ampak tudi dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo
Podružnica v Celju, Cankarjeva ulica 11	I
nasproti pošte
Izdaja Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino, predsednik Hudolf Lorber, župan v Žalcu. — Za uredništvo odgovarja: Petriček Anton, nadučitelj v p. v Žalcu. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju : predstavnik Milan Cetina v Celju.