Št. 77. ¦V Gorici, v soboto dne 24. septembra 1004. Letnik VI. lzliaj.-i vs;i tor^k iiiHobotooi) 11. mi [.ri'ilpoltliii' /..-mn'stotfr »I-Ji. uri |(ip. z;i doželo. Ako padc n;i t;i dneva pra/.nik izidc dan pr<\jol) ti. /.v<»rsitz v Nunnkili ulicah in Lc- ban na Verdij»'vr ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kral po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so večkrat tiskajo, raču- nijo Bf po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urodnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marušič). Goriški deželni zbor. V sredo ob 1 sari predp. po sv. maši, kaloresoae udeležili dež. odborniki, več poHlancev in dvorni avetnik grof Attemn, aledila jo alovosna olvoritev letoänjfigu d^želnozborskega zasedanja ob navzoč- , nosti vseh poslancev in dvornega svot- nika grofa Attemsa, kot zaslopnika vlade. , Prva seja. I Doželni glavar pozdravi v obeh dožolnih jezikih p. n. gospode, sklicano vwled Najvišjega nklepa z dne 11. aep- tombra 1904. v svrho, da se združijo pri tem novem deželnozborakem zasedanju ter pripomorejo s svojim modrim sode- lovanjoin naši deželi do proapeha. Z ve- soljem naznani, da je določen tadi za to deželno-zborsko zasedanje kot zastopnik visoko vlade preblagorodni g. dvorni svetnik Henrik gros Attem«, kojega isto- tako pozdravi. i Nato omoni vse delovanjo deželnega odbora v dveh letih deželno-zborskih po- : čitnic, izdatno in popolno delovanje, ob- ; segajoče vso vrste uprave, ki cilji na po- Bpeševanje blagostanja naše dežole. Potem izvaja, da je deželni odbor, v avesti ai zaupanja vis. deželnega zbora, izdelal v avrho, da pospeši napredek uprave, prodloge in zakona kmetijske, finančne in upravne narave, ki tvorijo mnogo dela, kojo bo pripadlo deželnemu zboru v tem zasedanju. Apelira na so- delovanje vseh zastopnikov dežele z zdru- žonimi motfmi in pozove p. n. gospode, da povzdignejo o priliki slavnoslne otvo- ritve deželno-zborskega zaaedanja svoje miali k našemu vzišenemu in slavno vla- dajočomu cesarju Frančišku Josipu I. ter da zakličejo vsak v svojem jeziku „Živelo Nj. Vol. vzvišen naš coaar Franc Josip I Živio !u (Poslanci se pridružijo in zakli- čejo trikralni živio.) Na to otvori deželni glavar sejo. Besedo vdobi p. n. gosp. zastopnik vis. vlade in pozdravi deželnega glavarja tor zbor v imenu vis. vlade in vošči v imenu vlade, da bi visoki zbor z zdru- ženimi močmi delal, kakor v zadnjem za- sedanju, tudi sedaj v prospeh te dežele. Potem zagotovi, da bodeta vlada in njegov zastopnik v vsaki zadevi veliko- duäno podpirala dežolni zbor. Deželni glavar se zahvali v svojem in v imenu zbornice za vladne pozdrave, in izjavi, da bode cenil poaebno izjavo glede obljubljenega vladnega podpiranja deželnega zbora. Nato je določil deželni glavar pri- hodnjo sejo na isti dan ob 5. uri po- poludne z dnevnim redom, uže na- znanjenim p. n. gospodom in zakljuöi sejo. — Druga seja. Druga acja deželnega zbora, ki je bila napqvedana ob 5. uri popoludno, pri- öela je ob f>. uri in 10 minut. Navzoči so bili vni poslanci ter vladni zastopnik dvorni svotuik grof Attorns. Potem ko sta bila zaprisežena no- voizvoljena poslanca Falconer in vitez dr. Egger, jo naznanil deželni glavar, da je dobil od ministerstva za železnice ob- vestilo, da ne more ministerstvo za zdaj ngoditi prošnji glede zgradbe železniške črto Gorica-Gervinjan. Üalje naznani, da mu je doälo naročilo od nameslniätva, tičoče se izvolitve članov v prizivno ko- misijo za odmero dohodninskega davka. Dalje naznani, da zakonski načrt glede zboljšanja učiteljskih plač ni zadobil Naj- viäjega potrjenja. Na predlog poslanca dr. Maranija se je opustilo čitanjo doälih pe- ticij ter se sklenilo, da se iste izroče, potorn ko so bile vnešene v zapisnik, de- želnemu glavarju, ki naj jih potom raz- deli med razne odseke. Poslanec dr. Ve- nuti vprašal je deželnega glavarja, kaj se namerava ukreniti v zadevi odioka mi- nisterstva za železnice, tičočega se zgradbo zeU'zniske progeGorica-Čorvinjam. Glavar odgovori, da se o tem predmetu ne more koj razpravljati. Dr. Tuma je zahteval, opirajoč se na zborniäki poslovnik, da smo koj prečitati svojo interpelacijo, ka- tero je prijavil deželnemu glavarju ter je očital glavarju samovoljno tolmačenje poslovnika in ob enem pripomnil, da bode apeliral na deželni zbor, ako mu glavar ne dovoli takojšnjega čitanja. De- želni glavar si je prisvajal pravico od- reditve, kedaj naj ae čitajo interpelacije, ali predno se preide k dnevnemu redu ali pa šele potem, ko je razprava o toökah, ki so na dnevnem redu že končana. S cer pa, rekel je deželni glavar, je dr. Tumu dano na prosto voljo, ako hoöe apelirati na deželni zbor. Dr. Tama pa tega ni storil. Sledila je potem volitev v odseke. Volitev ae je izvräila z vzklikom, in so bili izvoljeni, in sicer v (inančni odsek poslanci: Berbuö, Bolko, Jakončič, Panigai, Holzer, Naglos, in dr. Verzegnasai; pred- j sednik Verzegnassi; v peticijski odsek . poslanci: dr. Gregorčič, Klančič, Lapanja, Štekelj, dr. Venuti, dr. Faiduti in Holzer ; predsednik dr. Gregorčič; v pravni odsek poslanci : Grča, dr. Treo, dr. Tuma, dr. Marani, dr. Egger, Valentinis in Falconer; predsednik dr. Marani; v äolski odsek poslanci: dr. Faidutti, dr. Marani, Pa- nigaj, dr. Egger, dr. Tuma, Berbuč in 1 ....._______. ... _____ Lapanja, prednednik dr. Faidutti; in v kmiv tijski odsek poslanci: Štrekelj, Jukončio, Grča, Klancič, dr. Vorzegnaasi, Panigui in Falconer; pmdsednik Jftkonöiö. Za tern sta ho potrdili izvolitvi po- alanca Falconorja in vitoza dr. Eggorja. Dr. Tama ao jo protivil temu, da bi so nujnim potoin potnlila izvolit<^v poalancm dr. EggerJM. Sklepni mrruni dežeinega zaloga zh leti 1901 in 1902, kakor tudi sklepni računi zalogw, katoro upravlja doželni odbor za leto 1902, provdarki dcž^lneg.t zaloga za 190i in dnigih zalogov, katero upravlja dežolni odbor, so se izročili finanönemu odseku. Poslanec dr. Marani je poročal o zakonskem načrtu, zadovajočem zem- Ijiško-knjižni vpis na podlagi zasebnih listin v manjSih zemljiako-knjižnih za- devah, ki no presogajo svoto 200 kron. Poslanec dr Egger je predlagal, d» se o tem predmelu, ki jo veliko važnoati za abožnejše prebivalslvo naäe dežolo, obrav- nava nujniin potom. Dr. Tuma jo pred- lagal, da so ornenjeni zakonaki načrt odstopi pravnemu odsoku. Po njegovorn mnenju bode novi zakon v veöjo koriat zakotnih pisačev nogo pa prebivahtvu. Pa tadi v slovenskern tekstu so nahajajo nekatere pomanjkljivosti Poslanec Grča podpiral je predlng dr. E^erja, da ae o predmetu obravnava nujnim potom. Po- ročevalec dr. Mirani je ugovarjal dr. Tuma ter povdurjal važnost tiovega za- kona za ubngo prebivalslvo tor se čudil jzvajanjem dr. Turne. Kar se tiče za- kotnih pisačov, rekel je dr. Marani, da bodo isti vsled novega zakona malo več na boljem, kakor so bili do sedaj. Lo ako so nahajajo v alovenskern tekstu pomahjkljivosti, potem je tudi on kot po- ročovalec zi to, da so zakonski načrt od- stopi pravnornu odsoku. Dr. Gregorčič jo najprej prodlagal neki popravek v slo- venskem tclcslu in so potom izrokol za to, da se o zakonskom načrta žo v ti 8eji sklepa. Na to je bil zakonski načrt V8prejet v vseh troh branjih. Dr. Verzognassi je prečital poročilo in zakonski načrt, zadevajoč premembo zakona o varstvu poljske lastnine. Po tem zakonskem naertu bi se spremonili paragrafi 17., 27. in 28. poBtave z dne 18. marca 1876, in poleg poljskih čuva- jev poklicano bi bilo tndi orožništvo, da čuva nad poljsko lastnino. Dr. Verzeg- nasai je predlagal, da se .tudi o tem za- konßkem načrlu obravnava nujnim potom. Nasprotno pa jo predlagal poslanec Pa- nigai, da so odstopi ta zadova pravnema od8eku. Dr. Gregorčič je bil mn9nja, da bi so o tem predrnota koj sklepalo, ker je «prememba poproj^njih zakonskih do- loci) lo malenkostna Posl. Panigai uto- moljuj(3 svoj predlog s tem, ker bi hotel, da bi poljaki čuvaji smeli nositi poleg sabljo tudi pužko. Dr. Tuma podpira prudlog poalanca Panigaia tudi zaradi tega, kor so nahajajo v slovenskern tok- slu zakonskega načrla pogroäki. Dr. Gro gorčič pravi, da je bosodilo sedanjega teksta skoro popolnoma iato, kakoršno je bilo v prejšnjih zakonskih dolot'bah. Tudi dr. Faidutti se jo pridružil predloga po9l. Panigaia. Ko je äe vladni zastopnik priporočal izročitev zakonskega načrta pravnemu odseku, češ, da ni gotovo, da bi zadobil v sedanji seatavi Najvišje po- trjenje, jo zbornica vsprejela Panigaiev predlog ter odalopila celo zadevo prav- nemu odaeku. Nato je prečital dr. Venuti poroöilo in premembni naört zakona o varstva ptičev, koristnih za kmetijatvo. Po tem zakonskem načrtu bi bila tudi domaöi in poljski vrabec uvräcona med äkodljivo ptice. Posl. Panigai predlaga, naj ae tadi ta zakonaki načrt od3topi pravnema od- aeku. Posl. Gröa izrekel ao je za ta za- konski načrt, pri ti priliki pa opozarjal tadi vlado na dejatvo, da ae po nekod prepovoduje tičji lov, dočim je v goriSki mostni okolici isti dovoljen. Ravno tako je dovoljeno v bližnjem italijanskem kra- Ijfatvu loviti koriatne ptice. Po njegovem mnenju je neobhodno potrebno, da se ptiöji lov povsod prepove. Pa tadi pri italijanski vladi naj bi naSa vlada na kak primeren način izpoalovala ptepoved tičjega lova. Le na ta način bi se dale ptice vspeSno ubraniti pred pokončevanjem. Posl. Štrekolj je pa od- ločno branil vrabce ter predlagal, da se preko tega zakonskega načrta preide na dnevni red. On amatra vrabca za ko- ristno ptico. Dr. Tuma se jo pridružil predlogu poslanca Paaigaia in rekel, da ae zabon lahko tako napravi, da bode uga- jal Furlanom in Slovencem. Na amrt naj bi so obaodil vrabec v popravljenem za- konskem načrtu le v surlanskih okrajih, dočim bi smel v slovenakih krajih živeti. Dr. Treo je bil mnenja, da bi pravni od- sek ne vedel kaj poöeti z vrabci in je zaradi tega predlagal, naj Be zadeva od- stopi kmetijskemu odseku, kar se je tudi zgodilo. Dr. Verzegnassi je poročal o novem štatutu za deželno kmelijsko solo. Kekel je, da nima nič proti toma, da se od- stopi Statut odsekom v proučevanje, in ako 86 to zgodi, prosi, da bi se ga opro- stilo od čitanja istega, kar bi vzelo pre- LISTEK. j Med gorskimi orli. Pove8t izza 6a8a hercegovskega ustanka. Ruski: Peter IVlrov. ' (l)alje.) j Povedati moram, da je ta bojni glaa ' zelo vznemiril mojega tovariäa Prajora, obrne se k meni precej prestrašno: „Tedaj je boj že začel, mon ami ?' „Najbrže so se apopadle prednje atraže od obeh strani in jele so streljati." „No, in za njimi se spopadejo pač tudi vai drugi? Kaj pa mi atorimo potem ?M „Kaj hočete reči?" „Kam pojdemo zdaj tako sami?" „Gledat gremo boj. To vam mora b'ti äe ljubo, da boste videli bitko. To Je kot nalašč...." „Da, seveda," odvrne Anglež z glasom, v katerem je pa bilo prav malo radoRti — „nu se ve ; ali pa ne mislite, ^011 «mi, da zelo riskiramo, ko gremo tftko 8ami?" % •Kako to?" «Rer se lahko zgodi takoj,da naših 116 ^o več tam, ko mi dospemo tje. Kaj pa Potem?" wPomirite se, prijatelj moj — kaj takega Be ne more zgoditi. Bitva — če bo sploh to bitva in ne le proata praska, ae šele razvija. Čez kake pol are pri- demo na moato in poatavijo vaa na tak kraj, odkoder boste mogli opazovati . . .- „Nikar, mon ami, vi aami me po- stavite, prav sami; ker ti dobri ljudje ne morejo poznati dobro, kar je meni prav potrebno . . . Samo prosim — ne pastite me samega, poaebno z dukom. Hercog mi je povedal, da hoče poiskati samega paSa in da čuti danea poaebno navduäenost. Jaz aem aamo miren umet- nik, on pa v svojem ognju lahko to po- zabi." Umevno, kaj je hotel doseči dobro- duäni Anglež a temi besedami. Se ve, da sem mu obečal in ga zagotovil — koli- kor ae more zatrditi v takem slačaja — da bode v popolni varnosti. V tem ae je streljanje zelo razäi- rilo. Izprva so se oglasili posamni atreli, bližo in dalje, in potem se je združilo VB9 v eno aamo sploSno hrumenje in odmev tega ae je valovito razlegal po gorovja. Boj j© divjal očividno za hribom. Prekoračili smo malo dolino ter jeli ple- zati po hribu proti bojiäcu. Od öasa do ßasa so zažvižgale viaoko nad nami krogle takozvane „prazne", izstreljene pod pre- velikim voglom in zato ao ävigale čez goraki groben. Bili amo tu kot za veli- kanskim naaipom, popolnoma varni. Duka je jezdil aprej z dvema vo- jakoma. Kakih triato ali Stiristo korakov pred grebpnom se natavi. „Meaaiears," obrne se knam z dra- žeatnim naamehom pa aname čepico, a In Gond6, „mesaieura! vaäa roäitev je za me delo časti in glave. Naj pade le en las z vaäe glave, pa 80 bom ätel nesreč- nega na veke. — Prosim vaa torej, da vzdržite avoje navduženje (ae ve da ni bilo niti govora o kaki navduäenoati) do te minute, ko bodem imel čaat, izročiti vaa generaliaaimusu zdrave in nepoäko- dovane. Potem pa — bo kar bo - de- lali boate, kakor vam da Bog v duäo; jaz pa — so vržem tje, kamor me zovo arce in dolg J" Pri tem se pokloni a la Louis XIV. in ae kreta široko —- herojično. V tem trenotju ao mi je zdelo nekako, da nisem pri bojiaču, nego pri treakajoči hiatorični melodrami — v pariškem buljvarnem gledaliača in da zrem pred aeboj kakega elegantnoga dumasovakega junaka, ki 86 BUČe in igru pred preprostim parleron». „Izvolite počakati to, dokler ne po- ižčem generali88imu8a." Duka stopi 8 konja, odda ga enema vojniku in stopa brzo dalje. Kmalu je izginil za grebenom. „Kako mora biti hraber ta „voj- voda", mon ami," reče Prajor. „Nihče ga ne sili iti, lahko bi ostal ta t nami; ali v6ndar gre, skoro hiti tje . . ." Med tem ae je atreljanje vedno bolj množilo in nekako približevalo; niBino pa vedeli, zakaj gre in kako atoji boj; tega niamo mogli vedeti, ker so ni vi- delo nič razločno a tega meata, kjer smo bili. Čez dvajaet minut ae vrne duka v apremstvu dveh vojnikov. „Nu, da vidimo, kako gleda zdaj duka — težko je verjeti, da bi bil rea junak," menil 86m. In ozrem ae nanj ter ga opazujem; ali — priznati moram, da niaem bral na licq ničeaar razen zvi- jaönosti in brezakrbnosti. Duka objavi, da je na vrhu kot nalašč prav varno meato, odkoder bo vse prav lepo videti. Šli smo za njim. (Dalje pride.) več časa. Dr. Faidutti je predlagal, da Be Statut odslopi kmetijakemu in äolskemu odseku. ür. Tuma je predlagal, da se proide preko te zadeve na dnevni red, ker bode on glasoval proti vsem določ- bain kakega ätatuta, ki bi spravljale de- želno kmetijsko äolo v kakoršno koli do- tiko s kmetijsko družbo, v kateri so bili Slovenci tako nesramno oaleparjeni. De- želni glavar začel je med govorom dr. Tume nekaj ugovarjati, ali dr. Tama se ni za to zmenil ter nadaljaval svoj go- vor, v katerem je kmelijski družbi in njenemn predaedniku očital sleparsko postopanje proti Slovencem. Deželni gla- var pozval je dr. Tumo k redu. Vspre- jet je bil potem predlog dr. Faiduttija in štatuL se je odstopil kmetijskemu in Šol- skomu odseku. Potem bila je vsprejeta reaolucija zadevajoča vladni zakon o splošni dol- žnosti zavarovanja. Proänja ajdovske ol)čine, za katero je predlagal dežolni odbor 5000 krön podporo kot prispovek za napravo vodovoda, odstopila so je peticijskemu odseku. Poročevalec je bil poslanec Berbuö. Vsprejeta je bila reso- lucija glede dveletne vojaäke alužbe, kakor tudi glede tega, da se oprostijo reservisti zadnjih dveh let vojaäkih vaj, dalje da se pokličejo reservisti k vojaäkim vajam v takem öasu, da ne bode njih odsotnost od doma Škodljiva kmetijstvu in obrti, to je poljedelaki reservisti po- klicali naj bi se k vojaäkim vajam vspo- mladi in v začetku poletja, obrtniki pa po zimi. Dalje, da se sinovi jodinci brez- pogojno uvrstijo v reserve Vsprejet je bil tudi dostavek dr. Venutija, da se tudi mornaričnim vojakom primerno skrajša dosedanja stalna vojaäka služba. Dr. Marani je poročttl o proänji kobaridskega cestnega odbora glede na- prave novega mostu čez Sočo pri Kamnem ler predlagal v imenu deželnoga odbora, da se preko te proänje preide na dnevni red, ceä, da so dotični načrti zastareli in da se danes zgradba inoHta zahleva na drugem mosta nego se je zahtevalo takrat, ko so bili načrti izde- lani. Temu predloga so se uprli poslanci Lupanja, dr. Tuma in dr. Gregorčič. Pri glasovanju je ta predlog padel, ker je ziinj glasovalo 10 poslancev, proti njemu pa ludi deset. Jeden italijanski poslanec bil je nainreč takrat slučajno odsoten. Vsprejet pa je bil jednoglasno predlog, katcrega je slavil poslanec Lapanja, da 86 proänja zopet vrne deželnemu odboru, ki naj stopi glede to zadeve v dogovor z vlado. Poslanec Klančič je poročal o pod- pori 3000 K, katero je deželni odbor do- volil bovSkim pogorelcern ter prodlagal, da so isliin dovoli se 7000 krön podporo. Deželni zbor je odobril žo dovoljeno pod- poro ter tudi vsprejel predlog za nnvo podporo. Poslanec Berbuč je poročal o prošnji davčne občine Sveto pri Komnu, da bi si smela ustanoviti lastno županijo ter se tako odlrgala od komenske žu- panije. V imenu deželnega odbora je predlagal, da se o ti prosaji preide na dnevni red, kar je bilo vaprejeto. S tem je b 1 dnevni red dokončan in na vrato je prišd dr. Tuma s svojo interpelacijo- Interpeliral je namreč deželnega glavarja, kako to, da je bilo poročilo deželnega zbora letos tako kasno dogotovljeno in razdeljeno med poslance. Na to interpe- hicijo je dežolni glavar koj odgovoril ter rckel, da je bilo tako poročilo po na- vadi med poslance vedno le takrat raz- deljeno, ko se je seSel deielni zbor. J5 tem je bila seja zakljuöena in ae je prihodnja določila na dan 30. t. m. Peticija cerkljanskega in drugihžupanstev v zadevi železniške zveze,.ldrija-Želin- Sv. Lucija". Visoki deželni zborl V seji dne 17. julija 1901 je visoki dcželni zbor sklenil resolueijo v prilog železnice z normalnim tirom, ki naj bi vozila od postaje državno železnice (Go riCM-Trst-Bohinj) čez Gradiško, Romans, Ajel in Červinjan in je tudi dovolil Brodstva v pokritje troškov za izgatovilev doličnega načrta, Enake važnosti, kakoräne je ome- njeno občilo za deželno ravan in morda še večjo, bi bila železnica po idrijski dolini med Sv. Lucijo in rudurskim moatom Mrijo, v prvi vrsti za nopoaredno priza- deto, obširno gortiko pokrajino, potem pa tudi v svojih poslt'dicuh za meslo Gunco, za ostalo dezi'lo iri prav posebno tudi za državni erar. Zato prosijo podpisana županstva cerkljanskega in tolminskega okraja v imenu svojin občin visoki dežolni zbor, naj blagovoli slično iiarocilo, kakoräno je dal leta 1901 svojemu odboru zaatran červinjanske železnice, dati tudi v prilog zgradbo železniee po idrijski dolini in priporočili mu, da se na priatojnih mestih z vso vnemo potegne za to, da bi bo- hinjska železnica v najkrajäi dobila to, za naže kraje prepotrebno stransko progo. Rolikoga pomena bi bila ta $e- leznica zlasti za idi(Jske n^niko in po- sebno za državni erar, jV obäirno in resnično razloženo v članku ..Idrijska. železnica", katerega je v priloženih dveh ätevilkah leta 1902 objavila idrijska „Jed- nakopravnost". V III. delu tega članka je omenjeno, da je po treh straneh možno napeljati železnico v Idrijo: od Vrhnike, od Škoije Loke. in od Sv. Lucije. Vsaka ima svojo solnčno in avojo senčno stran, svoje prednosti in svoje zapreke; a gotovo je, da so tehnične ovire na prvo omenjenih dveh progah neprimerno večje, nego na progi ob Idrijci in da se bo zadnja ve- liko ceneje izvräiln od prvih dveh. Odkar imamo pa bohinjsko zoleznico ne samo na papirju, ampak že v dojanski izvräilvi, tako da se morda že čez leto in dan otvori javnem prometu, no more biti no- benrga dvoma več o tem, da je zveza Idrije z bohinjsko šeleznico pri Sv. Luciji najnaravnejša, najpriložnejša, najceneja in najuspeSniša za vae prizadete kraje in pokrajine in za — državo. Ocenjevaje to železnico pa se ni ozirati samo na mesto Idrijo in nje rudnik — marveč je upoštevati tudi cerkljanski okraj in idrijsko dolino z dotičnim prebivalstvom, broječim skupaj približno 15.000 duä, na obširne gozdove, ki v boljäem stanju kakor vsakem drugem okraju naäo dežele, hranijo še bogate zaklade stavbonega lesn in drvi za kurjavo ; na rudne žilo, ki se od časa do časa prikazujejo — premog, baker, mramor i. dr. in Čakajo priležnega oböila, da jih vešča roka razkrije in plodonosno izko- risti ; na naše znamenite vodne sile, ka- tfre gonijo že zdaj precejänje ätevilo pil (žag), pa so sposobne za uporabo v voliko večja obrtna podjetja; na naše razvijajoče se kmetijstvo, zlasti živinorejo z mlekarstvom in sadjerejo — katerim so podnebne zemljiäke razmere jako ugodne in ne manjka zraven izdatnoßa poduka nisi drugega, nego ona promotna olajäava, katero zamore^edino lo žo- leznica ponuditi in trajno zagotoviti. Toda visokemu doželnemu zboru in njegovim odličnim članom so predobro znane kmetijske, obrtnijske in sploh go- apodarsko razmere naže lope gorske po- krajine, nrgo bi jih trebalo ta podrobno popisovati v podporo lej prespožtljivi in iskroni prošnji, izražoni v imenu vseh naäih občin in vsega našega, deželi in državi zvesto udanoga probivalstva. In zato pričaknjemo zanesljivo, da se z vso vnemo zavzame za atv&r ter nam izprosi žHeznično zvezo Idrija-Želin-Sv. Lucija. Županatvo v Cerknem, dne 17. septembra 1904 župan: Ant. Kosmac. Cestni odbor v Cerknem, dne 17. septembra 1904. Ant. Kosmaii, načelnik. D o p i s i. Od beneäktt mcyo ob Icim jo italijanaka vlada takoj, ko je prevzela upravo v Benečiji, oakrbela celo obmejno pokrajino na deanom bregu Idrije a priležnimi cestami, ostale so vae naše mnogobrojne vasi in seliača, ki so raztreäone po našem pogorju, skrajno zanemarjone in zapaSčcnP. Sedaj jim je äele začela svitati reäilna zvrzda, od kar sta c. kr. vlada in dežolni zbor, udavši so neprestfnim nujnim proänjam našib zastopnikov, dovolila izdatne pri- apevke za zgradbo obrnejne ceste in jo vlada sama vzela skrb za izvräitev d«la v Hvojo roke. A tej rcAilni zvozdi so nič ne mudi ; obličula je in ae mi gano na proj, in mi smo še vedno v ti.stem tuž- ncm po!(vf,aju, v katerom smo bili, preden ^e jo z;«0('la zgradba. DovrAen je namreč prvi 2*4 dolgi kos costo od G<>!egahrda proti Miščkorn; a Uv nima za naše vaai nobenega po- mena, nobene vrednoati, kor ni ž njim v noheni zvezi. Zdaj poteče leto, od kar se je dele ustavilo y neki njivi in od tarn ni niti aleze naprej. Kakor vse kaže, bati ae je dolgega odlaäanja, preden se bode mogla zgradba nadaljevi^ Denar je aicer zagotovljen in na raz^'ago, a inžener, kateremu je naročeno, da na- pravi podrobni načrt za naslednj'' kos coRte, ima za vse drugo časa zadosii, samo za svojo nalogo ne; stanuje na ita- lijanski atrani in tarn ima menda zastav- Ijone misli in sree. — Skoro poteče poldrugo leto, od kar so mu poverili nadzorstvo zgradbe in napravo načrtov; — a podjetnik je že davno dovršil zgradbo prvega koaa, inžener pa še ni ničenar dovräil, niti kolavdacije dela, da bi uatregel podjetnikn, niti podrobnega načrta, da bi ustregel ljudstvu ; vai čh- kamo nepotrpežljivi, a zaatonj -— re- žitve. V naäi pokrajini imamo obširne gozdove in travnike, imamo mnogo sad- nega drevja, ki jo lotos bogato obloženo ; zlasti jabolk bode na tiaoöe kvintalov. A kaj nam pomaga vso to, ko nimamo proti Korminu in Ranalu nobene ceste, nobenega sposobnega kolovoza za izva- žanje blaga ! Vse moramo voziti čez mejo in po italijanski cesti naprej proti Kor- minu ali proti Čedadu. A ta promet je združen z groznimi težavami, z neznos- nimi nadležnostmi in zoböutljivimi stro- ški, po katerih izgubljajo naši pridelki skoro vao svojo vrednost. Za vsak ¦» vožnjo si moramo pre- skrbeti poprej „boleto" od italijansko finance; po solnönem vzhodu moramo odhajati, da se nam odpre državna meja in pred solnčnirn zahodom se moramo vračati, če nočerno prenočevati onstran meje; od vsakega voza, naj vozimo kar- koli in kolikorkoli, moramo plačevati po dva frank a carino, in kadar vo- zirno blago proti Korminu po dva franka za sprematvo do avatrijsko meje italijan- ski financi tja gred6 in toliko nazaj grode\ Sena, slamo, detelje in sploh piöe, tudi čo nam preostaja čez domačo po- trebo, ne moremo prodajati v mejali svoje države, ker nimamo za to sposob- nih poti, Čez mejo pa ne smemo voziti takpga blaga, ker nam je oblaatveno atrogo prepovedano. Sploh se godi ljud- stvu v celi pokrajini, katera šteje nad 200 hi3, tako trda, da si mnogokrat ne more priskrbeti toliko, kolikor potrebuje za aol. Zlasti kadar je meja radi kake kužne bolezn! ali iz kakoränegakoli vzroka zaprta za dalje časa, v t»kih aluČajih amo prav kakor ločoni od sveta. To ao pasi skrajno žalostne r»z- merc, katere upijejo na vea glaa po nagli pomoči in to nam je pričakovati edino po otvoritvi novo c«ate med Golimbrdom in Britofom, katera nam omogoči pri- ležno, varno občovanjo v državnih me- jah tor nas za vselej reäi pon;ževalne odvianosti od ilalijanako finance in trde ceatne up rave. Če nima za to odrejeni državni tehnik dasa, ali volje, ali aposobnoati za to, ali ae ne da kako drugaöe preskrbeli, da ae bode mogla zgradba v najkrajäein caau nadttljevati in če le mogoče, v pri- hodnjem l^tu dokončati ? Zvesti atražarji avslnj.ske državne meje — a t rp i n i v pravem pomenu besede — pričakujemo zanesljivo ugodnega odgovora — z d e- j a n j o m. Stržia&s 10. sopt. — Malo od Hu- d-ijužno naprej proti Podbrdu ao odcepi od glavno coslo procej atrm kolovoz, ki pHje v vaa Strž š^e tik pod Črno prstjo. Daairavno jo pot na innogih tneslih zelo kamenila, vondar je zlaati v poletnom času m:irsikakemu hribolazcu veliko Ijubša kakor praäna cesta. Vae dragače pa jv äo voč. M )či priMiialo, brorne provehko. Slavni co.-slni oilbor nas jo sicra a ponižn.) pro^njo, da bi nam blugovolil pomagati v tej skrajni sili. Državno ali okrajno ceslo nirnnmo. E'lino, kar naa vežo a costo, je nas" ob činaki kolovoz. Znto pomagajle nam, da to poprnvimo, in da pridomo tako v dotiko s svetom. Zakrii, 20. sept. — Vaščani iz Zakriža, županstvo Gerkno, so ai zgradili potrebni vodovod po načrtu in prora- čunu namustništvenoga nadinženerja Ober- ata. Vodovod je bil otvorjen 11. oktobra 1903, a vsa dopolnilna dela so se izvr- äila äelo v tekočem letu 1904. Deželni zbor je vsled odloka z dne 8. avgusta 1900 naklonil občinarjem pod- poro za vodovod v znesku 400 K. Na tej podlagi je bilo možno izpoalovati tudi 50% podpore od visokoga c. k. poljedel- akega ministerstva v zneaku 5150 K. Državni inžener je bil proračunil vae 8troäke na 10 300 K, a ves potroSok znaša nad 10.600 K. Vrhu tega irnoli so posamezni poaestniki še poaebnih stroäkov za napeljavo vode v stanovanja v skup- nem znesku nad 1400 K. Da je bilo možno delo vodovoda nadaljevati in dokonöati, prisiljoni so bili vaSčani iskati poaojila pri posojilnici v Orknom, kateri dolžujejo zdaj zneaok 1500 K. Ker je prizadetih pri tem podjetju lo sedemnajst odeležnikov, morali ao po- aamezniki večji posestniki prispevali k akupnim stroäkom z zneakom nad 800 K. Zdaj bo se pa udeležonci obrnili na de- žolni zbor s proänjo, da bi jim pomagal splačati narejeni dolg. Proänja je opra- vičena tudi 8 tega staliäöa, da proraöun, na kateri je dovolil deželni zbor prvih 400 K, je znašal le polovico poznejega proračuna nadinženerja Oborata, po ka- terem ae je delo izvräilo in plačalo. Politiöni preg-led. Istrskl deželnl zbor. V aredo pričol je tudi istraki de- žolni zbor svoje zaaedanje. Ker je od^topil prejänji deželni glavar dr. Cnrnpitelli in je bil za njegovega naslednika imenovan puljaki odvetnik in župan dr. Rizzi, prišel je k otvoritvoni aeji v Köper tudi voditelj trzaäkega namostniätva, namestništveni podprodaednik vitez Schwarz, da je no- vega dež^lnega glavarja predstavil dežel- nemn zboru in ga inštaliral. Spregovoril je ob li priliki poleg daljäegn italijanakega govora tudi nekaj alovonskih beaedij, s katerimi je pozdravil slovansko manjšino. Novi deželni glavar je v avojem dolgem italijanskern govoru načrtal avoj program, ob8toječ iz raznih obljub. Na to ae je oglaail k beaodi poalanec Spinčič, ki je v hrvatakem jeziku v imenu manjäine prolealiral proti imonovanju dr. Rizzi j» istrskim dezein im gUvarjom iz dveh razlogov. Prvič ker dr. Rizzi ne pozua jezika večino iatrakega prebivalatva, ki jo alovanaka, in drugiö zaradi tega, ker ao je dr. Rizzi kot deželni poalanec in kot puljaki župan v svojih nastopnih kazal vedno odločnega aovražnika istrakih Slovanov in njihovih težonj. Na koncu svojoga govora je vprašal posl. Spinöic dr. Rizzija, da-li mu je vlada pri njegovem imonovanju Btavila kake pogoje, in če mu jih jo 8tavila, kaki bi isli bili. Laäkagoapo- aka lakinaža igrala je tudi v ti seji avojo ul' go. Mod Spinčič^vim govorom vpila ist razH^jala je tako hudo, da je zaukazal deželni glavar izprazniti galerijo. lstega dne po- poludne bila je druga aeja, v kateri ae je izvršila volitov v odaeke. Valed kom- promisa med italijanako večino in alo- vansko manjäino bili so v razne odaeke izvoljeni tudi slovanski poslanci, čemur ao se doslej Italijani odločno uslavljali. in vsled čeaar ae alovanska manjäina delj časa ni udeleževala soj. Prihodnjo sejo naznanil bode deželni glavar poalancem na dorn. Deželnozborske volltve v IV. volllnl skuplnl na Štajer8kem. V IV. volilni skupini na Štejerskem ao se vräile v torek deželnozborske vo- litve, pri katorih so bili nenr.ški nacijo- nalci popolnoma poraženi. Izvoljeni so bili, in sicor: V celjakom volilnem okrajo slovenaki kandidat R o 3, ki je dobil nad 10 000 glasov, v ptuJHkem volilnem okraju izvoljon je bil slovonski kandidat dvorni Hvctnik dr. P 1 o j, ki jo dobisl3.306 glasov. V drugih volilnih okrajih sta bila izvo- j ni dva kandidata nem^ke kr^ičaMsko Ijtjilske strinkoi, a v Gradcu bil je 'z" voljen karvlidal soeijalnih domokrat >v. V dvoh vrlilnih okrajih pa bo treha ožjo v.)l tve mod krtndidatoma nern^ko kr- š^ansko ljudske alranke in med jednim nem^kim nacijonalcem in jednim soci- jalnim domokratom. Pri ožji volitvi v m*- r b irskem volilnom okruju, ki ao b^> vr- ^il>» med riomSkim krš^anskim socija'o mii ^'pičam in nom^kirn nacijonalcom Sti- u'erjom, bodo odločevali Slpvenci. Trgovln8ka pogodba z Italljo. Kakor poročajo iz Rifha, so pog'i- ianja o trgovinski poyodbi mod Italijo i'1 naSo državo konsiana Sklenili bo zaCu^n"1 pogodho, ki ho v veljavi od 1. oktobra t. 1. do konca decembra 1905. Za zadnja čelrlletjo lotos amejo Italijani v nas > državo uvoziti_450 Jisoc^q belega laškeg» vina proti carini 15.3 Kza meterski slot. Priznali ho tudi znižano carino za uvoz vina vsem državam, katero uvažajo vina v naäo državo. Koncem mrsoea decembra bo pro- nehala za vedno vinska klavzula. Za čas provizorija bodo veljavne iato carinske poatavko, katere bodo veljavne za drfi- nitivno trgovinsko pogodbo od 1. janu- varja 1906 do konca drcembra 1915. Pri sklepanju trgovinake pogodbe jo dclalo največ težav vprašanjo o vinski klavzuli; lažje so 8e sporazumeli o uvozu južnoga sndja, olja itd., kakor tndi o izvozu obrtnih izdelkov, konj in lesa na LnSko Kronanju kralja Petra I. Kralj Peter 1. je bil v sredo slo- vesno kronan srbakim kraljem. Ob 8. uri zjutraj so jo kralj v slovesnem sprevodu odpravil iz konaka v glavno cerkev. V sprevodu ata bil» tndi črnogorski pre- htolonaslodnik Danilo in njegova žona, zaslopniki drugih vladarjov in domači civilni in vojaäki dostojanstveniki. Pred cerkvijo je kralja pričakoval metropolit z mhogošleviinim svečeništvom. Kronanjo jo bilo voleslovosno. Metropolit jo ogrnil kralju dolgi plašč temno-rdeče barvo, bogato obšit z zlatom in srebrom, mu nadel krono na glavo in dal žezlo v roko. Pevci so znpeli „Mnogaja leta", ziinaj so grmeli topovi. Lilurgija je tra jala do pol enajstih, nakar se jo kralj zopet v filovesnern sprevoda, a to pot v kraljevskem ornatu, vrnil v konak. Vso ulice so bilo natlačono polno občinstva, ki je kralju prirejalo navdušeno ovacijo. Slavnostl v Belemgradu. V nedeljo ob dosolih dopoladno je bil otvorjen v Belemgradu kongres zdrav- nikov; zborovanje se jo vrsilo v gleda- lišču ob navzočnosti kralja Petra. Kongres jo olvoril Avakumovič, a ministerski predsodnik Gruič jo v imonu vlade po- zdravil navzočo SI >vence, Hrvato, Bolgare in Čcho. Med drngimi jo govoril tudi Slovenec dr. Šlajmer iz Ljubljano. Kralj jo Bprejel na to delegate v avdijenci. Ob 11. uri dopoludne je otvoril kralj prvo jugoslovansko razstavo. Ob prihodu so nin priredili burno ovacije. Kralj je izrazil giedo razstave svojo veliko zadovolnost. Otvorjenju je prisostvovala vsa jugoslo- slovanska omladina, mnogo pisateljev, umolnikov in drugih odličnjakov. Raz- Klava je zelo lepa ; najboljo so zastopani Slovenci s 160 deli, za njimi pridejo Hrvatjd s 120, Srbi z 90 in Bolgari z 80 deli. V nedeljo je dospel v Beligrad arbski odposlanec v Parizu Vosnic ter prinesel seboj kraljovako krono, ki je bila izdelana v Parizu. Ž njim jo priäel ludi po8obni dopisnik parižkoga lista „Journal'1. V ponedeljek dopoludne je bil na svečani hačin otvorjen kongres jugoalovanake omladine. Rusku-japunska vojska. Japonofilski listi so začeli zopet piHHti o neki odločilni bilki, ki ae ima biti to dni pri Mukdonu in ki se je, sodeč po njih pisavi, morebi že pričela. Vsi resni listi pa trdijo, da so taka po- rocila japonofilskih listov zgolj le lažnjive kombinacijo, katere se napravljajo v uredniäkih piaarnah dotičnih listov. Da ae bližajo resni in važni dogodki v Mand- žuriji, o tern ne dvomi nikdo, kakor tudi no o tem, da se delajo na obeh vojskujočih se straneh važno priprave. 0 vsem tern pa ne vedo gotovo japono- filHki listi ničeaar, ker jim niti RUsi in tudi Japonci avojih nakan nikakor no obeäajo na vrat. Važn;h dogolkov z bojisča torej ni, ker o tikih, kolikor ruaki kakor tudi japonski uradni viri molče. Pravimo vsaj takih važnih do- godkov ni, o katerih bi imela biti ob- veščena lodi javnost. + Brzojavka generala Kuropatkina na carja NikolHJa od 21. t. m. poroča: Na južni fronti naže armade ni zabiljožiti nikake sprnmeml)o. Glasom poročil, ki sem jih prejel o bojili pri soloski Dalin od dnj*20. t. m., ro bili Japonci, ki»so dva.V'^v prošli v ofenzivo, povsod z znat- V ^V^< izgubami odbiti. Mi amo ujeli več •poncev ter smo zaplonili veliko mno- zino orožja in streliva. Na naši strani je bil nb't en častnik in 3 možjo, 43 mož je bilo pa ranjenih, od katerih se jih je pa mnogo vrnilo zopet k svojim četam. Genoral Kuropatkin je 20. t. m. brzojavil : Pri naäi armadi se ni pripetilo nič posobnoga. Dne 19. I. m. je bilo opaziti, da je novražni oddelek krenil proti prelazu Talin. Duo 20. t. m. popo- ludne je sovražnik na tem prelazu dvakrat napadel naäo pozicijo, odposlavši štiri stotnijo proti našemn oddelku, ki je tarn utaborjon, da bi obkolil njogovo lovo krilo. Napnd jo bil vsakikrat odbit. NaS« konjoniälvo jo pa sovražnika zadržalo, da ni mogol izvršiti svojo nakano. Pomanjkanje častnikov v japonski armadi. — Iz Tokija poročajo, da radi pomanjkanja častnikov in poÜcastnikov vežbajo vojako navadni vojaki. Vsi ro- servisti, ki se nahajajo v inozemstvu, ao sklicani pod zastavo, da spopolnijo četrto rosovno armado, ki Steje baje 60.000 mož. Sedaj se imata organizovati dve armadni diviziji in vse japonske redno četo udidojo na bojišče. Dve diviziji sta baje odiSli izpred Port Arturja v Liaojang v ojačenje čet maršala Ojame. Domače in razne novice. DiiIiovhUo sprcincinbe. — Veleč g. K r is t ij a n Sti b i Ij, kurat v Novakih, gre za kurata v Branico; voleč. g. Josip A I) r a in, vikar v Tronti, gre za kurata v Novako, č. g. Otilij Medveš, kaplan v Volčah, jo imenovan za vikarja v Tronti, č. g. Josip Fon, kaplan v Bovcu, za kaplana v Volčah, č. g. Ivan Štolfa, novomaAnik iz Volčjegagrada, gre za ka- plana v Bovec, c. g. Izaija Božič, II kaplan v Tolminu, gre za vikarja v Kamno, č. g. Alojzij Kovačič, II. ka- plan pri Sv. Ignaciju v Gorici, gre za vikarja v Sovodnje pri Gorici. Voščimo čč. gospodom obilega bla- goslova v vinogradu Gospodovern ! Umrl je v Rudolfovi bolniänici na Dunaju 16. t. m. alovenski pisatelj in pu- blicist g. Franco Podgornik, na§ rojak doma iz Čopovana. Svetila mu veöna luč I Z« „SolHki Dom" prejelo uprav- niälvo : Dcvetak, poStar v Tolminu zh dva nnrndna kolka 4 K, äolski svetnik PJobl 10 K Fr. Gicoro, učitelj v p. dva lepa oleandra. Prodaedniätvu : dr. Andrej Pavlica, stolni vikar v Gorici, v splačilo ustanov- nine 40 K ; družba „Slovenska beaeda" v Gorici 2 K 48 h ; Franc Hrnelak, vole- poHestnik in trgovec v Lokavcu 11 K; Ignacij Leban, župnik v Balujah, v spla- čilo ustanovnine 50 K. — Srcna hvala ! Knictovalci, pozor! — Kakor lansko, tako bo „Goriäka zveza" tudi lotos sprejemala naročila za vilrijol in žveplo. Vrhu tega bo sprejemala naro- čila tudi ža umetna gnojila, kakor To- maževo žlindro, Bartbelovo klajno apno in drugo, ter za gumijeve vezi ali obveze za trie. Podrobna določila in pogoji se v kratkem razglasijo. Sv. birmain kaiioniflna vizitacija se bo vršila v crniškem dekanatu v naslednjem redu: 15. oktobra v Lokavcu, 16. okt. v Ajdovščini, 17. okt. v Sv. Križn, 18. okt. v Velikih Žabljah, 19. okt. v St. Tomažu, 20. okt. v Kamnjah, 22. okt. v Batujah, 23. okt. v Črničah, 24. okt. v Oseku, 25. okt. v Šempasa. Udanowtna brzojtvka, ki jo je poslal prevzvišeni knezo-nadškof v so- glasju z zbrano duhovščino na Sv. Gori sv. ocelu v tolažbo vsled dogodkov 20. seplembra v Rinau, ae glaai lako-le: Svotemu Očetu Piju X. v Rimu. — Mnogobrojni dubovniki z nadškolom, ki so priromali z voliko množico ljudstva v Bvetiäce na Sv. Gori pri Gorici, pove- !:.čevat BrPzmadoŽnn, voStfijo Vai^i Sve- tosti vsc rečo in prosijo od Device brambo in tolažbe za Vas. Blagoslovite, aveti Očo, svojo otroke, ki so z Vami eno misli in onoga arc». Andrej, nadäkof. Odgovor: Monsignor nadškof Gorica. Sveti Oöe se zah?aljuje za molitve, zanj oprav- Ijono, in blagoslovja romarje, katere ate pripeljali k nogam brezrnadožno Device. Kar. Mery del Val. C'ciia mosa. — Kakor čitamo v tržaškem „Piccolu:(, so trži^ki inosarji zopet znižali cono govejornu mesu, in »icer pri nekaterih dolih ctUo za 40 vinarjev pri kilogramu. V Gorici so pa mesarji za to znižanjo prav nič no zrnenijo, kar jo popolnoma umovno. Ni pa popolnoma umevno, kako da k tornu molče poklicani činitelji, katori bi morali uboge konsu- monte braniti pred neopravičenim izko- ri^evanjern mosarjev. . Naravnost čudno se nam pa zdi, da tukajšnji listi zadnji čas o ti zadevi popolnoma molče in niti z besodico no omenjajo izdatnoga znižanja cen za meso v bližnjem Trstu, dočim so pred Časotn, ko bo bile viaoko cene mesa, recimo nekoliko opravičeno, na vse možne na- čine rotili tukajänji municipij in tuk. župarra, da poskrbita za odpomoč, ter so bilježili tudi najmanjže znižanje cen iz najoddaljenejših meat in krajev. Bog vo, kaj to pomeni!? Učiteljski shod, katerega je pri- redilo dežolno nčiteljako društvo v aredo popoludne v glodališčni dvorani, jo bil dobro obiskovan. Udoložilo ho ga jo vo- liko Stevilo slovon^kih in italijanskih ljudakih uoiteljev in tudi veö drugih osob. Navzoči so bili tudi nekateri poalanci. Od- poslalo so so udanostne brzojavke na ce- sarja, na ministerskega predsednika, na ministra za uk in bogočastjo ter na de- Želni äolaki svet. Da jo bila na ahodu Bprejeta jednoglasno resolacija, ki zahteva takojšnjo zboljäanje nčiteljskih plaö, to je seveda umovno. • ' Italijaiiski slepar. — ŽelezniSki delavec 37-letni Loronzoni iz Rive pobiral je pri drugih delavcih deaar za me30, katero ho vkupili v mosnici mesarja Vik- torja Kebra na Grahovem, ne da bi ga mesar v to pooblaatil. Nabral je kakih 136 krön ter odnese! polo, no da bi ae vedelo kam. Vožnja po ulici Hiva Corno. — Tukajänji municipij je odredil, da morajo vozniki po ulici Riva Gorno, to jo po Korenjskom klancu počasi voziti, to je, da ne smejo teöi z vozom Oni, ki bi so ne hoteli pokoriti ti odrodbi, kazno- vani bodo z globami od 2 do 200 krön, oziroma s primernim zaporom. iz Dobfirdoba narn piäejo : V noöi od 20. na 21. t. rn. so neznani tatje ulo- mili v štacuno Jožefa Frandoliča ter od- nesli sladkorja, kave, äpeha, sira in druzih rečij v vrednosti okolo 60 K. Potem so šli k čevljarju I. F. ter mu od- nesli par novih ßevljov in 5 vin. Tudi pri županu Iv. Pericu so poskuäali vlo- miti, a niso druge škode provzročili nego da so železje pri oknu ognili. Povsod se sliäi sedaj o tatvinah. Zdi se, da mora biti po8ebna „banda" — ki zdaj tu zdaj tam nastopa se svojim nepoätenim de- lovanjem. Trgatev. — Ta teden pričela je pri naa po Vipavskem in v Brdih trgatev. Vremo zanjo je prav ngodno. Trgatev bode äo precej obila. Vino bo letoa iz- vrstno. Grozdje je namreč jako zdravo in popolnoma dozorelo. PriÖakujemo torej, da nas obiäcejo vinski kupci kmalu in v obilem številu. Na javncin Hhodu akad. ter. druntva „Adnjn" v Kojtfkcm, ki se je vräil v nedeljo, vsprejela so jo sledeča resolueija : Slovenci, zbrani na javnem shodu v Kojskerh dne 18. IX. 04., protostirajo proti razmeram na polju šolstva na Slo- venskem sploh in posebej zahtevajo od visoke vlade : 1. Da vpliva na merodajne kroge, da se ustanovijo slovenske Ijudske žole povsod tam, kjer jo zadostno število slo- venskih otrok za lastno ljudsko äolo ; 2. da se protnesti učiteljiščo iz Kopra v Gorico; 3. da se vondar onkrnt ustanovi propotrebni alov. visji girnnaisij v Gorici ; 4. pridružujo so raznim manifest«- cijam in zahtevam po vsem Slovenskem, da ae ustanovi slovenska univerza v Ljubljana. Izgubljeui de^ck. — L. 1893 v Ajdoväcini rojen in v ti mkajänjo občino pristojen doöek Jožof Simonič oddaljilao je dno 11. t. m. z doma lor se od ta- krat ni več domov vrnil. Osebni popis : Postava mala, obraz okroglasl, lasje avitlo-rjavi, oči aivo, usta bolj široka, nos pravilen, posobnih znakov nobenih. De- öek je oblečen v pepelnasto obleko in pokrit s sivim klobukom. Opomni se, da se je do sodaj po vseh bliinjih vasoh, posebno pri dečkovih sorodnikib poizve- dovalo, a ao bila vsa poizvedovanja broz- vapešna. > Premiranje konj. — Pri premi- ranju konj, ki se je vršilo v Gradiäcu dne 19. septembra 1904 so dobili, in sicer v prvi kategoriji 3. odlikovanje za kobilo z žrebetom g. Peter Brumat iz Št. Petra ; v drugi kategoriji 1. odliko- vanje g. Anton Batistič iz Gor. Vrtojbe za 4 letno kobilo ; v trotji kategoriji 3. odlikovanje gg. Ivan Lasič in Miha Lut- man za žrebeta. V prvi kategoriji je znaäala 3. premija 40 krön, v drugi ka- tegoriji 1 premija 50 krön in v tretji kategoriji 3. premija po 20 krön. V prisilno dclavuico v Ljub- Ijano odvedli so vöeraj 18-lotnega raa- opridneža in znanega poljskega tatu Jožefa Stekarja, pristojnega v oböino Št. Ferjan. Prijeti defravdant. — Trzaäka polieija je dobila obvestilo, da je defrav- dant Jenner v Trsta. Prijela je nekega sumljivega moža, ki je izmenjal nekaj avstrijskega denara za ameriäke dolarje. — lmela je res v rokah defravdanta, a ne Jennerja, paö pa pismonoSo Riwolo, ki je te dni poneveril 4435 krön ter pobegnil. Obsojcni zaradl trikoloriranja novega iiaineHtniätveuega poslopja v Tr§tu ao bili te dni od deželnega kot kazenskega sodiäca v Trstu, in aicor Gusin na 3 mesoce, Camerini, Delfabro in Viä- novaki na 2 meseca, Pahor na 1 mesec in Leone na 3 tedne zapora. Pri ob- ravnavi so izpovedali ti „junakia, da so pričakovali za njihovo jana^ko delo pri- mernega dobrega plaöila. Jezikovnl pouk v vojaAklh vzgo- jevalnlcah. — Državno vojno minis- terstvo je, kakor znano, odredilo, da sta uöni jezik nemäcina in mažarščina. S tem ao Mažari razbili izključno nemški jezik. Nas Slovence zanima, na katerih šolah se bo poučevala slovenščina in hrvaščina. Slovenščino bodo učili na vojaški ka- detni äoli v Mariboru, hrvaSčino v Trstu, Strasu na Štajerskom in v Moravski Beli cerkvi. Nova odredba železuiškega mi- uistra. — Železniaki minister je izdal na- redbo, po kateri je železniakim ualuž- bencem in njihovim rodbinam ob ne- doljah prepovedano rabiti proate vozne listke. Tako javlja galiäki „Naprzod". Šolske vestl. — Slovenske para- lelke na mariborski gimnaziji imajo letos toliko dijakov, da ima prvi razred dva oddelka. Očetu odrezali glavo sta dve 13 ozirorna 15 let atari deklici v Londonu, ker sta se bait, da dobita maöeho. L) )- janje sta izvräili, ko je oöe spal. Sk «GSENlrmlfidni warn došle so ravno krasne novosti raznovrstnega krojnega blaga „Krojaška zadruga". Rojahi! hupujte narodni holeh! i/vraian okui kave doMida • pnm»«tn|«m Wydrowe žilne kawe ^ POSKužlTE' *«- Viuf«k ar»go«oijno. B^ Poiln« 6 «f. BotiljKa 4 K SO h Irtnoo. p^DOMACI PRIJATELJ'1 i Anton Fon, | klobuöar in gostilničar, J Someniška ulica št. 6, ! iin;i bog;ito zalogo raznovrstnih ! klobukov j ter toči v svoji krčmi j pristna do mac a viiist ! in postreže tudi z jako ukusnimi J jedili. [ Ivan Bednarik priporosia' svojo knjigoveznico v (üorici ulica Vetturini št. 3. ilntpn Hrušii krojašhi mojster in trgoucc Corso Gius. Verdi šteu. 33 ooooo izdeluje o o o o o ysohourstne oblehe za usahi stan oooo kakor tudi o o o o za civilne, vojaske in državne nraänike. Za vseoblekeje vedno v zalogi raz- novrstno rav^okar došlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo so je sens ko inzimsko sezono. Ima zalogo gotovili oblok in sukeiij /a vsaki stan. o o o CVne % in erne o o o Dehlišhi dom Gojenke se še spve- jetnajo na stanovatije in hrano. Cena nisska po dogovoru. JHqp. Drašlep, soški most6. Un. med. dr.E.Dereani bivši volonter in asistent c. kr. klinike za ušesne in oöes- ne bolezni v Gradeu in vo- lonter na polikliniki za nosne in vratne bolezni v Berolinu j ordinira s prulnf oktobrom 1.1. odB.-lQ.zj. Z-I.pop. hot zdraunih specialist za gore navedene bolezni. | Gorico, Piazza del Diumo, &t. 2, prvo na dstr. j in (>hširiic r«'iiik<* z n :il M(K) si kain1, i/ katcrih sv r;i/vi
  • $ke „Me- ščanske pirwarne". Zaloga ledu, kalcrcga so od- ilaja U> na dcbclo od 1 CX> kg napcj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Ustanovljena 1 e t a 18 9 9. „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vetturini st. 9. prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela in izvršuje v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji konkurence. TICI^A- "G°rico"> ^Primorski list", diplome, llolxM. brošure, cenike, vabila, račune, itd. ©©©©©©©©©©©©lg,©©©©©©©©©© Pismena naročila tiskovin se izvršš \ obratno pošto; '------ ---- vsa druga v najkrajšem času. — Ivan Schindler, Dunaj lll.|i., Erdbergstrasse 12. poHilja že veliko let clobro xiiane Htroje vs;ike vi*Mf.e za poljodel^tvo. Mlitic x,i sail,«4 m ^rodzjo, sti.ska'nico zm sadje in grozdjo, škrcpiliiice, polinkn orodja, stiskalnic« za «ono, mlatilnic, vilU», trijorjo, ('•istilnice za žito, In- ščilnico za k ruxo, slamonvnic(i, stroj za rozanje ro\x\ mlino za R'»lanjo, kollo za kuhanje kl«jo, so- :t!s ^ /i\ vodnjake in ^n'jnic'f, vodovolf»zno Nag "ine Sivalno stroje vseh sestav, orod a in slrojo vsuke vrste za kljnčavniČarjo, kovačo, klo- parje, Hollar)'1 plcskarjo itd. Vsc 8 vetletnim jantstvom! Po najupflnejMh placilnih nopjit, Hü na obroke! (oiiiUJ 7 viM^ kot 400 sllkfiiiii brezplačno. l^rekiipoi in ajjciitjc zaxeljcMai. Dopisujc sc tudi v sloveriskcnj je*iku. Pišo naj se naravnost: Dunaj IIIji Erdbergstrasse Štev. 12.