LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO glogajači^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n, 1919, AT POST QFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. "J^fagsloga tlacjj 'EV. (No.) 13. CHICAGO, ILL., TOREK, 31. JANUARJA 1922. LETO (Vol.) VIII. VELIKA NESREČA Y GLEDALIŠČU. 112 mrtvih in 134 ranjenih. Washington, D. C., 30. jan. — Veliki sneženi zameti, ki so koncem zadnjega tedna medli ob atlantiški obali, so baje vzrok nesreče. Zadnjo soboto večer, ko je ravno bilo gledališče Knickerbocker v Washing-tonu napolnjeno z poslušalci, se je streha gledališča radi velike teže snega udrla in zasulo je nekako 300 oseb, ki so se nahajali v gledališču. Kakor je dosedaj dognano, je 112. mrtvih in okoli 134. ranjenih. VELIKA PANIKA. Med preživelimi, ki so se izognili zasulu, je nastala velikanska panika. Izpod razvalin, se je čul krik ranjencev in umirajočih. Iz preživele množice, se je začel krik za pomoč, sorodniki, ki so izgubili svoje sorodnike so rjoveli, vendar pomagati sami nišo mogli ničesar, ker razvaline, ki so zasule središče gledališča so bile prevelike, da bi se jih dalo odstranite kar tako. Poklicali so na pomoč, policijo, ognjegasce in mornarje. Pričelo se je z reševalnem delom, vendar reševanje se je vršilo počasi, kajti zidovje, ki se je zrušilo skupaj je bilo pretežko, da bi ga bilo mogoče odstraniti na mah, zato je soditi, da jih je med tem časom moglo veliko pomreti, ker jim ni bilo mogoče dati takojšne pomoči. MED MRTVIMI JE 5 CHICAŽA-NOV. Pri tej katastrofi je izgubilo življenje tudi pet Chicažanov. Sodi se, da je med mrtvimi tudi mnogo tujezem-cev, ki so nastavljeni pri razfiih tu-jezemskih poslaništvih v Washiqg-tonu, ker gledališče Knicktofoocker je bilo zelo priljubljeno mecVnjimi. VELIKI ZAMETI OB ATLANTIKU. Washington, 30. jan. — Zameti, ki so pravkar medli ob atlantiški obali, baje kakor napovedujejo vremenski opazovalci obljubljajo povratek. Viharji na atlantiku so nastali zopet na istem m.estu, kot teden prej, in divjajo v isto smer. Zadnji viharji, so bili nekaj izvanrednega, in prebivalci ob atlantiku že več let ne pomnijo enakih viharjev. Viharji so dosegli svoj višek v Washingtonski okolici in so isto pokrili s 3 čevlji debelo sneženo odejo. VELIKA PETORICA IZDELUJE PRAVILA ZA VOJSKOVANJE. VOLITEV NOVEGA PAPEŽA. Na washingtonski razoroževalni konferenci so pravkar pričeli razmo-trivati glede mednarodnega prava, ki bo določal kakega orožja se bodo smeli narodi posluževati v bodočih vojnah. Pa smo mislili, da bo konec vojsk, sedaj pa pridejo s pravili, kako in na kak način se bodo vojskovali v bodočnosti. Kdo naj razume gospode v Washingtonu, ki par dni govore o razoroževanju, drugih par dni ti pa zopet sklepajo, kako se bojo praskali v prihodnjič. Sedaj so sprejeli resolucijo, ki su-gestira, da naj se velika petorica izvoli posebno komisijo, ki se bo ba-vila samo z novim pravom za bodoče vojne. Vsaka izmed velesil bo izvolila po dva zastopnika in sicer Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska in Združene Države. Prva naloga te deset članske komisije bo, proučiti staro pravo, ki je bilo nare j eno na mednarodni konferenci v Hague leta 1907. Ker pa je seveda moderna tehnika porodila mnogo modernejšega in hujšega orožja, kakor ga je bilo v času Hagueške konference, je seveda umevno, da bo treba pravila v marsikaterem oziru predrugačiti. Kakor razvidno, misel, da nebo na svetu več vojska, je za enkrat izgi-! nila iz površja. To je videl in prerokoval vsak pameten človek, ki je o-pazoval politiko washingtonske ra-zoroževalne konference. Sovraštvo je med narodi zaraščeno v kri in civilizacijo čaka še mnogo dela predno bo izčistila ta bacil iz človeške družbe. Še bo minilo precej stoletij, predno bo človeška družba prikorakala do popolnosti v tem ozj.ru. VLAK TRČIL V AVTO. Na križišču 66. ulice se je včeraj pripetila velika nesreča, ki je zahtevala dvoje življenj. Tovorniški vlak je zadel v avtomobil, v katerem sta se vozila dva moška. Avtomobil je odletel več jardov proč od prizorišča razbit na več kosov. Povsod je premalo previdnosti.. Naše naročnike in čitatelje opo-zorjamo na oglase slovenski trgovcev v našem listu. Rojaki, podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list! KITAJSKO VPRAŠANJE. Zavezniki že dolgo čcfšia rešujejo to vprašanje in žnjim še sedaj niso gotovi. Devetnajsti člen v pogodbi velike petorice in ena-in-dvajset kitajskih zahtev jim belijo glave. Lahko je delati račun brez krčmar-ja, todal vprašanje je, kako bo z raznimi slllepi konference zadovoljen kitajskilnarod. Kitajsko ima po se-dajnih \tashingtonskih pogodbah Japonska za pravo molzno kravico, na katero prav pazno čuva izza svojega plota. Predpravice v gotovem teritoriju Kitajske ima Japonska. Drugi narodi oziroma države, bojo ime-! le dostop, ako bo to povolji Nippo-J. nom. LTncle Sam, pa lahko sedaj za-poje-po velikih zaslugah svojih tako treznih državnikov, kateri zastopajo sedaj naše interese v Washingtonu-tisto: Stara pravda se ponavlja, da bi kdaj drugače blo, to si izbijmo iz glav! VODJA EGIPTČANOV ARETIRAN. Poročilo iz Cairo naznanja, da so britanske oblasti danes aretirale voditelja sedajnega bojkota proti Angležem in njihovem blagu. Jutri v torek, kakor je bil naznanjeno, ali kakor poročajo najnovejša poročila še le v četrtek, se snidejo kardinali v konklave, kjer se bo začela volitev novega papeža. Najzanimiveje pri tem je pa to, da so našli, da so blagajne vatikanske bile tako prazne, da niti potrebnih stroškov za konklave ni bilo. Ko so Kolumbovi vitezi to izvedeli, so takoj poslali potrebno svoto v Rim, da se bo lahko volitev vršila. Tu je zopet dokaz, kako strašansko lažejo in kako grdo sleparijo verski sovražniki, ki trdijo v eno mer, kako strašansko bogata je katoliška cerkev in koliko bogastva ie nakopičenega v Vatikanu. Tu so pa našli, da niti toliko ni bilo, kolikor bi bilo potreba, da se plačajo stroški za konklave. Pri tem pa ne pozabimo, da pri 300 milijonih udov organizacija ni imela toliko v blagajni! Vprašamo pa svoje čitatelje, kaj oni mislijo, ko bi rdečkarji imeli 300 milijonov članov,, koliko mliijonskih in bilijonskih fondov bi bilo na leto, koliko odstotkov bi od svoje dnevne plače moral plačevati vsak njih član v upravno blagajno in kako bi si dali plačevati ti voditelji. Denarja bi bilo kot peška. In vendar, ali ne čujete, da so to rdeči vo.ditelji e-dini (!?) prijatelji delavstva, papež je pa sovražnik, ki ima vero samo za duhovski buzines. — In se še najdejo, ki jim vrjanejo. Ajnerikanski kardinali na potu. Kardinal O'Connell iz Bostona se je odpeljal v Rim že takoj v soboto, ko so prišla prva poročila o smrti sv. Očeta. Upa se, da bo ©n edini amerikanskih kardinalov, ki bo o pravem času v Rimu za volitev. ^Kardinal Dougherty je bil ob času smrti na parniku, ki je pljul iz Zapadne Indije proti New Yorku. Vrnil se je še le sredi tedna. Tudi kanadaski kardinal ni mogel o pravem času priti v New York. Odpeljala sta se še le preteklo soboto. V Rim bosta prišlo komaj h kronanju novega papeža. Ako bi ameriški kardinali prišli o pravem času v Rim, bi imeli veliko priliko, da bi bil kateri izmed njih izvoljen, kajti splošno je bilo mne-nje^da je sedaj čas, da bo prišel zopet tč^k ne-Italijan na krmilo svete cerkve. * j Svete maše za Benedikta XV. Po vseh cerkvah so se te dni opravljale svete maše za pokojnega svetega Očeta. V stolnici v Chicago je bila sveta maša pretekli petek. Opravil jo je pomožni škof Rt. Rev. Ho-ban. Svete maše so se udeležili tudi generalni konzuli več evropskih oblasti. Med drugimi je bil navzoč tudi nas generalni konzul Branko La-zarevič. Naša slovenska cerkev Sv. Štefana je v znak žalovanje tudi prepre-žena z belim in črnim v prezbiteriju (Nadaljevanje na 2. strani.) Zopet duhovnik ustreljen. Rev. Florijan Chodniewicz, 60 let stari župnik Sv. Florijana polske v cerkve Chicago je čul pretekli petek nekako ob treh zjutraj nek ropot v spodnjih prostorih župnišča. Vstal je in šel gledat, kaj bi bilo. Čutil je, da je nekdo v župnišču. Šel je počasi po stopnicah v prvo nadstropje in potem po stopnjicah v klet. V kleti se je tat skril v kot pri stopnjicah. Ko je prišel duhovnik po stopnjicah v klet, ustrelil je ropar nanj in ga zadel v nogo. Duhovnik je padel in tat je zbežal skozi okno. Duhovnik si ni mogel pomagati takoj. Z velikimi bolečinami in tru- dom se je počasi splazil v prvo nad-stropjo nazaj,, kjer je priklical pomoč. Prišla je ambulanca, da ga je odpeljala v bolnišnico. Toda med tem časom mu je že toliko krvi odteklo, da so zdravniki videli, da ga morajo hitro qperirati in mu dati nove krvi. Ko so se pa pripravljali na operacijo, je duhovnik umrl. To je že peti duhovnik, ki je tekom zadnjega pol leta v Ameriki nasilno izgubil življenje. Kakor se je dognalo, je prišel tat v klet, kjer je hotel ukrasti vina katerega je imel duhovnik za sveto mašo. JUGOSLOVANSKE NOVICE. Beograd, 26. jan. 1922. Danes se je pričel pred belgrajsko sodnijo proces proti komunistom in organizatorjem revolucionarnega u-mešavanja ob priliki atentata na prestolonaslednika lanskega leta. Krivcev je 33, med katerimi so tudi trije komunistični poslanci. Ob smrti papeža Benedikta, Na včerajšnji skupščinski seji je izjavil minister zunanji poslov G. Ninčič vladino sožalje zaradi smrti sv. Očeta Benedikta in je povdarjal njegove zasluge za Srbijo ob času svetovne vojske. Narodno predstavništvo je vladi pritrdilo in v znak sožalja in spoštovanja vstalo. Dogodki v Šibeniku. Naše poslanstvo, ki je bilo poslano, da preišča zadnje dogodke v Šibeniku je oddalo kralj, vladi svoje podatke. Slučaj se bo poravnal potem diplomacije med Rimom in Bel-gradom. Grof Mihael Karoli v Belgradu. Grof Mihael Karoli se nahaja že 3 dni v Belgradu. Obiskal je zunanjega ministra g. Ninčiča in ministra prosvete Sv. Pribičeviča. Naša reparacija. Kraljevska vlada je naročila naši reparacij ski delegaciji, naj zahteva od zavezniških sil odškodnino, ki ji je bila prisojena od mirovne konf. v Parizu v naturalijah in ne v denarju. ŠIRITE LIST ''EDINOST"* NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim naročnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v La Salle, 111., naznanjamo, da jih bo prihodnji teden obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom ga najtopleje priporočamo in prosimo, da mu predo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. KDO HOČE? Kdor nam tekom meseca februarja pošlje dva nova celoletna naročnika na list "Edinost" poslali mu bomo krasen križ, ki po noči sveti Nekaj novega je ta križ. Ako ga obesite na steno, ko bo temna, boste naenkrat na steni opazili čudno svetlobo. Celo slika presvetega Telesa Križanega se bo začela sveteti, da jo boste prav lahko v največji temi prav razločno videli. V resnici nekaj krasnega! Križ je nekaj dragocenega in stane, ako ga kupite v prodajalni $3. Tu ga dobite zastonj, ako nam pridobite dva naročnika na list ''Edinost." Na delo! Za tako krasen dar se pa že splača, nekoliko se potruditi, vsaj vi dobite nekaj, kar je skoraj toliko vredno. In to velja za celi mesec februarij. DENARNE POŠIUATVE VAŠ DENAR bo na svojem mestu najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše'podjetje. Do-? stavimo denar na najbližnjo pošto prejemnika. Izdajamo čeke v kronah in amerikanskih dolarjih. Pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Ob izidu te številke smo računali za jugoslovanske krone: 500 kron ..... .....$ 1.95 1,000 kron ........... 3.90 5,000 kron ........... 18.25 io,ozo kron ........... 35-50 Za italijanske lire: 50 Hr ...............$ 2.75 100 lir ............... 5.00 5°° lir ...............22.75 1000 lir ...............45-5° Za nakazila v amerikanskih dolarjih 0 "Slov Narod" izpolnil svoio de- mlad,m ljuden, b, pa priporoča, list nuncijansko obljubo - Ko Glasnik Presv. Srca Jezusovega. Ravno sedaj, ko se vrši glasovanje za našega kandidata Pavleta £gaga, mu tudi jaz pošiljam svoj glas in mu želim sijajne zmage, da bi še kakšno fletno "povajdal." S pozdravom, Paul T. Lavrich. (Op. ured.: — Prisrčna hvala, za pohvalo našim listom. Ne iščemo hvale, a pohvala pravega moža, nas nauduši v našem boju proti veri ru-vajočemu elementu med Slovenci v Ameriki.) Iz slovenskih naselbin. Chicago, 111. — Igra 'Turški Križ', lei so jo priredila združena chicaška društva je izpadla kar najsijajneše. Obakrat je bila cerkvena dvorana nabita do zadnjega kotička. Igri je bila mojstrsko izpeljana in občinstvo izjavlja, da take mojstrske prireditve še ni videlo v naši naselbini. Oceno igre bomo napisali v prihodnji številki. vaših farnih razmer. To sedaj uravnajte sami Poročajte samo novice. Cloquet, Minn. — Tukaj Vam pošljem naročnino . . . Prav vesela sem, ko tako lepo napredujete in pa da se nič ne ustrašite, če Vas kdo kaj zba-da. To je prav! Ljubi Bog in Marija naj Vas obilno blagoslavljata v tem novem letu! Zaradi Pavleta nas vse tri prav veseli, ako bi ga še naprej pisali. On je že fest fant od fare. Vas vse lepo pozdravimo. Ana Lampe. 2 letošnjim stenskim koledarjem smo silno ustregli vsem svojim naročnikom. To nas jako vedeli. Z veseljem čitamo v vseh pismih, kako ga imajo povsodi radi. Kdor ga še nima, ga pa že želi, imamo jih še nekoliko v zalogi. IL Naročnici v Forest City, Pa. — Da, prav imate! Nobenega dopisa ne sprejmemo več, ,ki bi se dotikal Joliet, 111. — Ker je nastala volitev za našega starega znanca Pavleta Zgago, dam jaž tudi svoj glas in sicer takole: Ker bo list sedaj izhajal po trikrat na teden, zato se naj privošči Pavletu prostora v eni številki na teden. V druge dve številke pa lahko priobčujete razne povesti in druge podučne reči. Ker vsaki list ima svoj zabavni kotiček, naj ga ima še naš, kajti vsak rad čita kaj zabavnega in smešnega posebno mladi ljudje so veliki prijatelji Pavleta. Na ta način, kakor sem prej omenil se bo vstreglo vsem ljudem, tistim, ki so za Pavleta in tistim, ki so proti njemu. In to bo tudi za list toliko boljši, ker bo vstrezal vsem-po volji. Nekateri so že pisali, da je Pavle preveč zadirljiv, jaz pa rečem, da to nič ne škodi javnosti. Če sta si z bratom Petrom malo preveč v laseh, je to zato, ker Peter je včasih malo preveč hudomušen in često-krat piše v svoji koloni kaj nemoralnega in poh'ujš!jivega. V takem slučaju je Pavletova dolžnost, da svojega bratca Petra "fejst" za ušesa potegne,-ker to je najboljše zdravilo za Petra. To je moje mnenje, sedaj pa volilci le hitro na dan s svo- Willard, Wis. — Cenjeni urednik: Jaz "votam", da se kandidat Pavle vmakne in na njegovo mesto naj rajše pride Marica, ker ona veliko lepšega napiše za žene, kakor pa Pavle. Saj Pavle je jako bistroumen in se mu ne bo slabo godilo, če tudi bo izgubil svoj "pozišen" pri Edinosti. Pomagal mu bo lahko kaj njegov brat Peter, katerega večkrat spomin zapusti, posebno, kadar je polna luna. Se bo že kako preživel. Slišala sem pravkar od nekega modrega rdečega purmana, da misli Et. bin Kristan najeti "vvatchman-a" da bo pazil na njegove milijone. Kaj pa ta služba Pavle, ali bi jo ne hotel sprejeti. Toliko upam, da je tudi Pavle šolan, da bo lahko zapisal spredaj in zadaj ničlo, kadar ga boao Amerikanci terjali za račun. Nekateri so dali tedaj, ko so nabirali za miljondolarski fond cele stotake, pri takih boš napravil pa lahko "question mark", dobil itak ne bojo ničesar nazaj, tega strahu jim ni treba imeti. S tem se boš lahko umaknil vsaki zameri. Da me pa Pavle ne bo preveč sovražil, bi mu jaz vse eno dovolila da se prikaže na kornerju po enkrat na mesec. Pozdrav Willardcanka. (Op. ured.: — Aha Pavle, ne bo šlo tako gladko ne kakor si mislil.) Barberton, Ohio. — Ker se tako pridno oglašajo za Pavleta, se bom pa še jaz in mu dam svoj glas, ker ga rada imam, ker je fejst fant in večkrat kako domačo pove. Ti Pavle pa le pridno agitiraj, da nam ostaneš zopet v našem priljubljenem listu. Pozdravljam vse naročnike tega lista, Frances Škraba. ■p|l|| smo pre. citali zgoraj šn j i članek, prišlo nam je na misel: Kakoršen je človek sam, tako sodi druge. Obširna javnost prav dobro zna, da vsega zla je krivo liberalstvo za to je iz Jugoslavije postala Tugoslavija. Tistih 80 proc. prav lahko naštejemo med liberalnim učiteljstvom, ki nosi na sebi nov dokaz, kako umazanih sredstev se poslužuje denuncijacij v dosego zlobnega svojega namena. Na vseh koncih in krajih se čuje, bolj ko hočejo zakriti, zabavljanje, nezadovoljnost, krivičnost, izkoriščanje, da se sliši širom sveta ,kako tužna je maj-ka Tugoslavija. Veliko in široko polje imate, da v novi državi vse lepo in pošteno uredite, pristaši liberalizma ! Tu se dejansko uvekovečite kot prave in -zveste državotvorce, ako razumete. Z vpitjem, lažjo, podlim denuncijanstvom in podobnimi mogočimi pregrehami se ne rešuje domovina. Sicer pa kakor po navadi znajo taki le ptički: "Nabasajmo si z denarjem žepe in pri polnih čašah rujnega vinca krepko zabavljajmo črez "farje" — pa bo domovina rešena. Da rešena bo njih domovina t. j. njih nikdar siti in nikdar dovolj napojeni trebuh. "Stebri drža-ve ' iz liberalnega tabora, po najnovejši statistiki ministrstva prosvete je na ozemlju Jugoslavije v tekočem šolskem letu 18.000 učiteljev in učiteljic in mladina je vendar tako neotesana, podivjana, pokvarjena. Tu je zopet široko polje za državotvorno liberalno učiteljstvo, da napravi iz pokvarjene mladine značajne in vrle državljane. Začnite že vendar dejanski kazati pravo ljubezen in smisel za državo in domovino, ki jo vedno nosite po ustih. IZ DUHOVSKIH KROGOV. Rev. Jos. Jesih, hrvatski župnik \z Gary, Ind., in ustanovitelj hrvatske "I. Katoličke Zajednice", katere glasilo se tiska v naši tiskarni ,in navdušeni rodoljub, je sprejel hrvatsko župnijo Presv. Srca Jezusovega v Milwaukee, Wis., kjer je bil lansko leto Rev. Jakob Černe nekoliko časa. — Rev. Jesihu želimo obilo božjega blagoslova v njegovem novem delokrogu! Ostal bo tudi nadalje u-rednik glasila in duhovni vodja Za-jednice. Naši Chicaški frančiškani so do- Gospod urednik! Naj mi nikar ne zamerijo, ker sem jo popihal kar po francosko. Mislil sem da sem kot kandidat sam svoj gospod. Posebno se mi pa feržmaga, da me po cajten-gah objedate in iščete. Ali mislite, da nosim svoje ime na nosu zapisano. Res, da je bil svoj čas malo ku-frast, pa sem ga sedaj v prohibišnem času že precej sfiksal. Zraven mi pa napravite še to sramoto, da me sumničite, da sem šel na Vilard, ali kam že, pohane zajce streljati. Tako sneden pa tudi Pavle ni. Ne, ne! Nekaj čisto drugega me je zguncalo, da sem jo popihal. Naše gospe in precartane gospodične me kar naprej kregajo, kako sem grd in capin-sko oblečen. Ker sem pa kandidat in ker so mi dobre dušce poslale nekaj tolarjev za novi frak in marelo, se bi jim rad nekoliko prikupil, šel sem si pomeriti nov frak. Kam me je pa nos vlekel, to pa nobenemu ni nič mar. To pa samo vam, g? urednik na ušesa povem. Gorje vam, če boste kakšno komu izbleknili, ker potem je med nama ven. Zakaj' če to zve moj bratec tam v Newjorku,. potem se mu bos tako pobesil, da si ga bo nazadnje še odgriznil. Kdo bo potem kriv drug, kakor vi. če bo moj Peterček brez nosa letal po Newjorku in če mu še zaradi preobilnega kufra, ki ga ima v sebi, v želodcu obleži, kdo bo kriv, če se zastrupi? Ali bo pa od samega aj-franja tudi on kandidiral, pa prav predrensko v zos sedel. Ne, te bla-maže mu pa kot ljubi bratec nikakor ne privoščim, če prav pravi, da si želi mene in mojega brata kranjskega Janeza v krtovo deželo, kjer ni muh. Ta nehvaležnost se mi sicer gravža, no, pa nič zato, saj so že naša ranjka mati rekli, da iz Peter-čka ne bo nič prida, ker je že takrat tako rad po gnojnici brskal in bi bil enkrat kmalu notri utonil. Zato pa še danes tako smrdi. Pa to še ne bi bilo najhujše. Kaj bo še le, če za moj novi frak zvedo Zavrtnikov oče, ki so celo papežu fovš, da ljudje zanje molijo. Od same jeze bodo tako zelen, kakor zelene v travi. Jeza pa škoduje, se jih zna i etika prijeti, pitko imajo že tako. To jim pa naj le povedo, da^naj se očka nikar preveč ne grimajo, če ljudje za papeža molijo, bom pa še jaz za očka Zavrtnika enkrat zmolil " en očenaš na čast sv. Katarini za njih zdrav 11m in pamet, da jih mor- . da kje sreča. Saj jim to ne bo škodovalo, kakor tudi onemu ne, ki se v "Proletarcu" tako jezi. ker pravijo * fr. Kazimirju ljudje "oče." Morda se dotični spominja "Stritarjevih dunajskih pismov." Tam Stritar med drugim pravi: "Duša. beži. ploha gre!" Ako bi se bila njegova duša držala tega opomina, se morda nebi bila utopila. Ravno tako so se Zavrtnikov očka kaj nerodno zaleteli v g. ljubljanskega škofa, ko v svoji "Prosve-ti" pišejo te le besede, iz katerih gle-dajo dolga ušesa, pa brez ušesc: "Kazimirjev listič piše med drugim, da ljubljanski škof pravi, da se množijo orli in orlice. Rad mu verjamem. Saj se množe tudi osli in oslice. Pa naj še on verjame." Sicer tu. di moj odgovor ni bogve kako gen-telmanski, pa kakoršna tnala, tak klin. — E, očka! Da se kaj takega verjame, ni treba Kazimirjeve pameti. Toliko soli ima še Pavle v glavi, da to verjame, ker drugače ne bi bilo ne "Prosvete", ne nje urednika,, in njegovih trabantov, pa tudi naročnikov bi ne bilo, ako se ne bi množili osli in oslice. To pa nai verjame Zavertnikov ata Pavletu. V NEDELJO POPOLDNE. TEDENJSKI 5. februarja. — Nedelja. Peta nedelja po razglašenju Gospodovem. Sveti evangelij pripoveduje o priliki o sejavcu in semenu. 6. februarja. — Pondelek. Spomin svetega Tita škofa in spoznavalca. 7. februarja. — Torek. Sv. Ro-muald opat. 8. februarja. — Sreda. Sv. Ivan Mat. spoznovalec. 9. februarja. — Četrtek. Sv. Ciril Aleksandrijski, škof. 10. februarja. — Petek. Sv. Škofa-Stika, devica, sestra sv. Benedikta. 11. februarja. — Sobota. Lurška Mati božja. Spomin prikazovanja Marijinega v Lurdu. 12. februarja. — Prva predpostna nedelja, ali septuagesima. VERA IN ZNANJE KRŠČANSKIH RESNIC. Prva in glavna dolžnost vsakega kristijana je, da trdno veruje nauk Jezusa Kristusa. Mi moramo verovati ves krščanski nauk, to je, vse, kar nam katoliška cerkev verovati zapoveduje. Nikakor ni torej res, kakor nekateri mislijo, da (1) zadošča, če veruje ravno te katoliške nauke, ki mu ugajajo; (2) da je več kakor ena sama prava vera: (3) da se lahko v vsaki veri človek zveliča. Te samo en Bog. ie samo en Jezus Kristus, ki je učil samo en nauk, ki je ustanovil samo eno cerkev. On je rekel: ''Bo ena čeda in en pastir", in "Kdor ne-posjuša cerkve, naj ti bo kakor pogan in očiten grešnik." KOLEDAR. Zato pa imamo katoličani načelo in pravilo: "Zunaj cerkve ni zveliča-nja", to je, kdor pozna cerkev, pa jo noče poslušati, ji noče biti pokorert, ta se ne more zveličati. Druga dolžnost vsakega kristijana pa je, da pozna svojo vero, to je krščanski nauk. Glede na to delimo znanje krščanskega nauka v dva dela: kar je potrebno vedeti, in kar je koristno vedeti. Verovati moramo ves, celi nauk, ni jja potrebno, da bi morali vse ver ske resnice posamezno znati. Sploš no lahko rečemo: Kolikor bolj kdo pozna verske resnice, toliko bolj bo ljubil sv. vero, toliko bolj bo po sv. veri živel. Nevednost je izvor in vzrok vseh grehov, posebno pa brez-verstva. Brezbožnež sramoti to, česar ne pozna. Dandanašnja brezbož-nost nima večje pomočnice kakor je ravno verska nevednost. Vsakdanja skušnja nas uči, da ravno tem, ki so slabo poučeni v veri, ,grozi največja nevarnost, namreč odpad od vere. Ne vidimo li morda tega sami? Zgledov imamo več kot preveč. 1 iZato pa skrbimo, da bomo sami zadostno poučeni v krščanskih resnicah; skrbimo pa tudi, da bodo v njih poučeni ti, za katere smo odgovorni. In sredstva, da bomo dosegli to, so: Poslušajmo zvesto pridige in krščanske nauke našfli duhovnih pastirjev:; čitajmo radi dobre, pobožne knjige in liste; molimo in premišljujmo o krščanskih resnicah ; za otroke pa poskrbimo s katekizmom in s katoliškimi šolami. "DOPOLDNE NA "LAWNDALSKI A VEN I." Solnce se je leno priplazilo na nebo, burja je brila, da se je culo ropot šip na Lawndalski aveni. Delavci so ravno odšli na delo in na ulici ni bilo posebnega življenja,, vse je zgledalo bolj leno, radi mrzlega vremena. Le pismonoša je o-pletal od vrat do vrat. Tudi v uredništvo jednotinega dnevnika "Pros." je krenil in odložil okoli šestdeset pisem. Upravnik skoči pokonci in vzkline: "Vražje delo, fantje, danes ga bo zopet dovolj." Vsi v upravništvu skočijo k pošti. Cez stranske vrata pa stopi očka Za-vertnik, ter prihiti, kakor bi jih imel še le 24. na grbi. Je kaj pošte za uredniški oddelek? Skoraj vse je naslovljeno na uredniški oddelek, nekako jezno odgovori u-pravnik,—ki ni dobil razen dveh dopisnic za spremembo naslova nič pošte. Očka Zavertnik pa so se prav iz srca zasmejali in zažvigajo svojemu pomočniku, ki je ravno vezal otrobe za prihodnjo izdajo: "Come on, tu so dopisi. Poglej šestdeset pisem je za uredništvo." Pomočnik "škarjar" se pogladi po licu in pravi: "Prav, prav, stemi šest-deseti-mi dopisi, bomo pa že pokazali temu sa-lemenskemu Kazimirjeviču, kaj zmore ""Prosv." Očka se vsede, vzame odpiralni nožek in drega od začetka nekako zadovoljno v pisemske zavitke. Odpre jih kakih deset in zatem prične brati. Prvo pismo: "Iz zapada zahteva odločno neki slovenski rudar, zakaj se izdaja dnevnik, ako je pri njem toliko izgube? Prosim, ,kot član jednote, natančnega pojasnila!" Očka skoči s stolca in "čof" vrže pismo v koš. Ti pes ti, bom jaz pojasne-val! Začne čitati drugo pismo: "Gospodje v Chicagi, mi Vas tem potom obsojamo, kot izkoriščevalce svojega lastnega naroda. $30,000.00 ste zapravili po nepotrebnem našega denarja z izdajanjem dnevnika. Ali nimate nobene vesti?! Za teh tri-deset tisoč bi lahko veliko pomagali slov. revežem ,bodisi tu, ali v starem kraju. Mi zahtevamo, da se članstvo takoj obvesti, ali želi še nadalnje trpeti pri izdajanju dnevnika nad $8,000.-00 letne zgube. Pustite govoriti članstvo, vsaj smo vendar v svobodni Ameriki! Tretje pismo: "Iz vzhoda zahteva skupno več članov, da se takoj preneha 2 nepotrebnim zapravljanjem članstve-tiega premoženja in naj se tistih $8,000.00, ki se jih vrže proč na leto, porabi rajši v kaki bolj nujni namen, ali pa obrne v bolniški sklad. To zahtevamo, da objavite v jednotinem glasilu. Poslali smo Vam že dvakrat enako zahtevo, a obakrat jo romala v koš. To je zadnjikrat, ki zahtevamo, da objavite. Prihodnjič se bomo poslužili drugega časopisja. Javnost bo čula naš glas, pa magari preko vaših absolutističnih glav!" V takem zmislu se je glasilo četrto pismo, peto itd. noter do zadnjega. "Škarjar" se ozre in vidi uredniški koš poln, za pisalno mizo pa očka, ki so se kar penili same jeze. Slutil je nekaj izvanrednega, vendar se ojunači in vpraša: "Ali bo kaj dopisov za to številko?* "Tiho cepec zabiti!" se zaderejo očka. Skarjar se obrne in poparjen pregleduje ravnodošle časopise. Očka pa so hodili okoli svoje mize premišljujoč položaj v katerega so zašli s svojim absolutizmom. Cez nekoliko časa stisnejo pesti, sivi lasje na glavi se zježijo in zaškripljejo s zobmi in renta-čijo sami med seboj: "Ne, ne! Nikdar ne bom dovolil besede tem psom. Pa magari dobim vsak dan toliko protestov, da ne smem pisati proti katoliški veri. Uničiti vero je moj namen in naj bi od tega odnehal sedaj, ko gre stvar že v klasje. Ne nikdar! Osemnajst tisoč članov imam na vrvici in plesali bojo, kakor bom jaz govoril pa nič drugače! Medtem samogovorom ga prekine u-pravnik, ki mu je prinesel "special delivery" pismo. Očka ga odpro in glasilo se je: "Cenjeni Mr. Z.:— Vašo prošnjo za Proletarca smo prejeli. Vendar naše društvo štev. . . . pri-padojoče k naši enoti ne soglaša z Vami in je proti vsakemu koraku, ki bi pomagal temu nepotrebnemu listu do korita, kjer bi se pasel na stroške našega članstva. Slišali smo, da je celo Vaše lastno društvo v Chicagi, od katerega se je večkrat čulo, da je gnezdo rdečkarjev Vašega kalibra — zavrglo Vašo prošnjo in stem pokazalo da ne soglaša z Vami in, da Vašega dela ne odobrava, ker je spojeno zgolj s sebičnostjo. Mi se z njimi popolnoma strinjamo, ker njih korak je na mestu. Ne zamerite ako se ne damo več far-bati. Časi se spreminjajo in delavstvo spregleduje. Za društvo štev. . . . (Slede podpisi uradnikov.) "Vuf, vuf"! To je pa že preveč! Kaj takega nisem doživel. "Še tisto nedeljo nisem bil tako užaljen, ko je naše domače društvo zavrglo mojo prošnjo, niti tedaj ne, ko so me žene 1. 1912 z gnilimi jajci okepale v neki slov. naselbini. Sedaj pa kar šest-deset protestov in vsak izmed teh psov zahteva račun. Ti salemenski psi! Kje si jemljejo pravico? Zatem samogovorenjem plane na sredo uredniške sobe in skliče skupaj vse škarjarje, ter prične: "Vi prok . . . tepci, čemu spite na svojih stolcih? Zakaj ne odgovarjate na brutalne napade na mojo brezmadežno osebo? Zatem se obrne k "Zajčku": "In ti Zajček, povem ti enkrat za vselej, kadar te jaz pošljem, da greš k Martinu na Lincoln in 22nd po novice, zahtevam, da tam ne raznašaš mojih skrivnosti in ne pripoveduješ, koliko deficita naredimo pri "Prosv." še enkrat naj čujem, da boš kje izdal moje načrte, te brcnem, kakor cucka iz pisarne 1 Si me čul!" Zajček: "Da milostljivi." Očka: "Mi obljubiš, da ne boš več tega storil?" * Zajček: "Da milostljivi." Očka: "In vi drugi?" Ostali škarjarji: "Istotako milostljivi." Očka: "Dobro, poberite se nazaj na svoje prostore! Ti Zajček pa pojdi sem z menoj. (Odideta v stransko sobico.) Odsedaj naprej glej, da spišeš vsak teden vsaj en članek proti Skazi. Zajček: "Bom milostljivi. Očka: "Kadar ne bo tvarine, pojdi k Martinu in ti bo dal celo vrečo novic. On vedno kuka na gnezdo, kjer se šopiri Skaza in ima gradiva dovolj." Zajček: "Ja, ja, ja, seveda, ampak Mr. Z . . . veste veste . . ." Očka: "Tri-sto ta zelenih, kaj jecljaš, ali ti ne gre z jezika!!" Zajček: "Veste, stvar je ta-le: Zadnjič sem bil pri Martinu ravno tedaj, ko je bil tam na obisku Kozma Teleban iz Osh-koshe. Martina sem ravno naganjal za novice, za baro je bil precej zaposljen, kajti lahko rečem, da je bilo notri kakih dvajset oseb našega kalibra. Kozma Telebane pa je v zadnji sobi se veselil v veseli družbi. Pili so ga, da je teklo od mize. V zadnji sobi in pri bari pa ni bi lo čuti drugega, kakor nesramno ruvanje proti Kazimirju, češ, ta h . . . nam je na poti, da ne moremo te soseščine pobarvati z našim mišljenjem. V tem opravljanju se je posebno odlikoval Martin, ki je izustil več psovk proti Kazimirju ta večer, kakor pa je padlo snežink na Chicago po novem letu. Neki gost, ki bi po mojem mišljenju lahko rekel, — da je bil edini pravi socijalist pri Mar* tinovi bari ta večer, se oglasi:" Mart in, ti si največji bedak, kar sem jih it ke-daj videl v življenju. Kaj govoriš proti Kazimirju, ti nisi niti senca proti njemu. če bi Kazimir, zapit pri tebi vsaki groš, kakor ga je preje Kozma Te-leba-ne, ti bi mu pel slavo, da bi se čulo do neba. "Ko je izgovori! te besede se je poslovil in odšel, ker ni hotel, ali pa naj-brže ni mogel več poslušati Martinovega gobezdanja. Veste, tudi mene je bilo skoraj sram in bolelo m% je v srce, da moremo nedolžnega človeka blatiti na tak način. In danes sem prepričanja, da Kazimir edino vspeva, ker se bori za resnico in pravico. Nedolžnega človeka blatiti in sramotiti me je sram. Res je, da sem po vašem naročilu tisti večer naprosil Kozma Tele-bana, da je napisal par dopisov za Proletarca, prosil ga je tudi Martin, ki je pri svoji prošnji raz-tegal svoje usta od ušeš do ušes. Prosil ga je tudi Janezek, ki jo je dan poprej izkupil v narodni dvorani po čeljusti, in ker ni mogel dobro odpirati svojih ust. je glavno ulogo igral Martine. Kozma Tcle-bane je res poslal zatem par dopisov, ki smo jih objavili, a vspeha ž njimi nismo dosegli. Prvič ne zato, ker ljudstvo ima oči in vidi kje je resnica, ali ni. Kazimir res prosi, toda tudi dela in pri tem ima čisto vest in čiste račune. Drugač pa je z nami, mi smo nabirali in nabrali $60.000.00 od slovenskih trpinov, računa ni nobenega in naša vest je kosmata in preraščena z najpodlejši-mi narodnimi zločini. Vse to vidite narod gleda in sodi. Drugič ne zato, ker skubemo jednoto, samo, da se držimo pri koritih ne glede nato, da zapravimo že toliko in toliko tisočakov narodnega denarja ponepotrebnem. ampak pri vsem. še tako neumno gospodarimo, da naredimo na leto po $8,000.00 izgube. Veste jaz se le čudim, da slovenski delavci ne vstanejo in ne pridejo po nas z vrvjo, kar edino bi bilo primerno plačilo za naše delovanje. Mr. Z . ... meni se gnusi to delo. jaz ne bom več služabnik intrig in to tako podlih, kakor so vaše. Pfuj s tako službo! Jaz jo odklanjam." Po teh besedah odide iz sobice. Očka Z ... so pri teh levitih kar onemogli. V globoki zamišljenosti so o-mahnili na sedalo. Neka čudna notranja sila. ki jo rodi pekoča vest tudi pri najbolj zagrizenemu grešniku se je oglašala in skoraj bi bili očka zajokali, kakor mali otrok, čez nekaj časa pride k pravi zavesti, vstane in odide v upravni-štvo. Pričelo se je posvetovanje, kako bi organizirali .osobje za tekoče leto. Očka so naznanili, da na Zajčka se ni več zanesti, da je postal izdajalec. Ker je bilo re blizu poldne, se je cela afera na Lawndalski aveni zaključila. Kako se je cela afera nadaljevala na Lawndalski aveni popoldne, bom skušal zvedeti. Do tedaj pa Au revoir. NAŠIM NAROČNIKOM! Prva februarjeva številka "Ave Maria" je že odšla pred šestimi dnevi na pošto. Upamo, da nam bo mogoče v prihodnje vse izdaje urediti, da bodo prihajale o pravem času. Rojaki, agitirajte za list "Ave Maria." Letošnja vsebina lista je vredna desetkratno naročnino. Naročite se na list, pa boste videli, da imamo prav. NAZNANILO IN ZAHVAJLO. Žalostno novico naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je nam. naša preljubljena hčerka Fani Dol-movič zaspala v Gospodu po kratki mučni bolezni v mestni bolnišnici, dne 19. januarja t. I. Zahvaljujemo se posebno našemu č. g. župniku Rev. Kazimirju Zakraj-šek, ki so jo hodili obiskovati v bolnišnico in preje na dom, ter so skrbeli, da se je lepo pripravljena za večnost ločila odetega sveta. Hvala tudi čč. šolskim sestram, ki so tako lepo pripravile otroke pred cerkvijo, da so spremili pokojno hčerko k pogrebni maši. Iskrena zahvala družini Kovačič za krasni venec in obisk, kakor tudi družin iGerbajs za lep šopek cvetlic. Zahvaljujemo se tudi Mr. Tomaži-ču, Mr. Jalovicu, Mr. Lumbertu, Miss Berbajs in Miss Mikrut in vsem njenim sotovarišicam, ki so jo spremile k zadnjemu počitku na miro-dvor. Srčna hvala tudi Miss Toma-žič in Miss R. Banič, ki so jo obi-skavale in tolažile v dnevih bolezni v bolnišnici. Zahvalujemo se tudi vsem, ki so jo prišli obiskat in po-kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Tebi pa ljuba hčerka in sestra spa-vaj mirno in bodi ti lahka ameriška zemlja, dokler se zopet ne snidemo veseli in srečni nad zvezdami v raju. Žalujoči ostali: Mrs. in Mr. John Dolmovič, stariši, J. Dolmočič, brat. DR. J. V. ŽUPNIK. ZOBOZDRAVNIK 6131 St Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Slovenj Banko. Uhod je na 62nd Street. * Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. * ___ >■ i J Hiše in farme. ^ -a Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois, Ind., Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile. Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga te vrste dela. — Prodajava bonde in mortgage. MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street, Chicago, 111. R. F. KOMPARE SLOVENSKI ODVETNIK Dve Pisarne: v So. Chicago in v Chicago. Naslov pisarne v So. Chicagi l 9206 Commercial Avenue. Telephone: So. Chicago 0599. Uradujemo na So. LaSalle St. Soba: xxoi-19. Telephone: Central 8610. Za sestanek se obrnite telefonično na So. Chicago 0599. W. F. KOMPARE SLOVENSKI NOTAR Prodaja zemljišča. Zavaruje hiše pohištvo in druge stvari proti ognju. Prodaja parobrodne listke in pošilja denar v staro domovino. 9206 Commercial Ave., So^ Chicago, 111. Phone: So. Chicago 0599. W. Szymanski. Kje pa je mežnar? Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro zaloteno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo. Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago. Se priporočam vsem Jugoslovanom 1 1907 BLDE ISLAND AYE., PHONE: CANAL 597. CHICAGO ILL. John Gomik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ f«7 ST. CUII ATHOI CLEVELAND, O. • aikop ltOteX IK Bltl lafehtfe MOlO OBLEKE pm w & r sr er p* f * f <1 Lahko rečemo, da je obšla vse pričujoče tiha groza. Marsikatero srce je zatrepetalo ob misli na to strašno vednost, o kateri ni v Rimu še nikdar nihče govoril. "Molči! Strašno je to, kar praviš!" zakliče nek glas. Nihče pa ni mogel reči, kdo je to izgovoril. "Zakaj strašno", vpraša Dionizij zamišljeno, kakor nekdo, ki sam še seboj govori. Nihče ne odgovori. Boječe so se ozirali eden v drugega. Avgust je sedel zamišljen, glavo naslonjeno na roko. "Nadalje sem omenil upliv neke sile, kateri so podvržene vse stvari", nadaljuje mladi modrijan, "z drugimi besedami, zakon, kateremu se morajo pokoravati vse stvari. Kdo je dal ta splošno veljavni zakon, katerega od tedaj, ko je bil dan, morajo izpolnovati vse stvari neprestano — brez vsakega mogočega zoperstavljanja. Kdo stalni red, ki se kaže povsod? Zakaj ostane kamen vedno kamen, rastlina vedno rastlina, živel vedno žival, človek vedno človek? Zakaj se giblje vsaka stvar v postavljenih mejah? — Ne najdem nobenega drugega odgovora nato, kakor da je vse to uredila vsemogočna, prvotna, popolna moč in utisnila vsemu svoj pečat. — Kdo varuje, kdo ohranjuje stvari, da še vedno obstoje, kakor so bile najbrže že ob začetku stvarjenja in kakor bodo še tisoče let — in kdo ve, kako dolgo še bodo — ker On tako hoče. Jaz si ne morem vsega tega drugače razlagati, kakor da vse to pripisujem enemu vzroku, enemu vladarju in enemu ohranjevavcu vsega stvarjenja." "Moj Atenjan", pravi Avgust po kratkem molku, "ti si nas peljal ta večer v popolnoma drugo palačo, kakor je ta, našega plemenitega gostitelja. Navadil si nas na tako nove^in izborne stvari, da je duh več kakor nasičen; a vendar bi želel dobiti od tvoje preobilnosti še to in ono, ako ti ni nadležno." "Prav praviš, uzvišeni", odgovori Dionizij, "visoka nenavadna tvari-na, ki jo obravnavamo je res primerjati s prekrasno, visoko ležečo, skoraj nedohodno, nezmagljivo palačo, z trdnjavo, ki se vda le najdrznejšim med drznimi. Jaz, tvoj sluga, sem poskušal biti vratar tej neprispodobni trdnjavi, katere veličastvena notranjost je nam še vedno uganka. Ker pa še vedno želiš nadaljnegjfi raziskovanja, dovoli mi vprašanje: Recimo, da ob-stojita samo dva bitja, eno višje vrste, drugo nižje — katero od obeh ie bilo prvo? Ali mi more kdo to povedati?" Vsi so molčali. "No, dobro, če bi bilo nižje bitje poprej, kakor višje, posebno še, ker zadnje prvo nadkriljuje, moramo reči, ,da je višje bitje sprejelo svoje popolnosti popolnoma iz nič; in sicer zato, ker nižje bitje teh popolnosti nima, jih torej tudi ni moglo dati." "Višje bitje mora biti toraj starejše", pravi Avgust. "Tako je. Ker imamo v našem primeru samo dva bitja, — višjega in nižjega, — mora biti višje bitje poprej, kakor nižje; in ker govorimo samo o dveh bitjih, mora biti prabitje le eno, zatoraj more imeti vse popolnosti le eno. Iz bistva nepopolnih bitij, ki bivajo na svetu moramo sklepati na bivanje enega neskončno popolnega prabitja, od katerega so sprejeli svoje lastnosti in popolnost^ vsi nižji življi." "Zakaj pa ne bi bilo narobe ravno tako mogoče?" vpraša Antistij La-beo. "Zakaj ne bi mogli mi, namesto propadati, rasti. Ali ne vidimo v naravi, da se stvari izpopolnujejo, se razvijajo, rastejo in se množe?" "Gotovo, rast. razvitek in izpopolnenje so pojmi iste vrste, ali popolnoma različni od onih, s katerimi se sedaj pečamo. — Rast, razvitek je isto. ko enakomerno izpopolnenje že obstoječe stvari, ali tudi zedinjenje različnih tvarin v eno in isto celoto, ki s tem, da raste in gine ne menja svoje lastne narave, ampak je samo razširja, razvija in izpopolnuje. O-stane, kar je bila, spreminja se samo v podobi, teži in obsegu. Nikakor pa ne govorimo o razvoju stvari in njih zunanji spremembi, — govorim o njih postanku, o njih prvem biti, o njih resničnem in nepojmljivem začetku—katere ga so dobile, to trdim, od bitja, ki je bivalo pred njimi, je močnejše od njih in popolnejše. Ko jih še ni bilo, jih je to bitje ustvarilo v polni moči svoje vsemogočnosti, brez njih pomoči in volje, kakšne naj bi bile in kako bodo obstale. To bitje jim namreč ni dalo samo sedanjost, ampak tudi sredstvo, da se vzdrže v prihodnosti in množijo, kar je pa veliko več, kakor sama rast in razvitek. Kaj je rast n. pr. pri rastlinah, pri katerih se ložje opazuje? Ako vzamem seme, imam v roki organizem, vstroj, kateremu lahko z gotovimi sredstvi takoj izpremenim njegovo zunanjo obliko. Prisiljen sem pa zopet preiti na prvo vprašanje, zakaj brez odgovora na to vprašanje mi ostanejo vsa druga zanimiva vprašanja nerešena uganka. Odkod to seme? Kdo mi je dal seme in kdo je vložil vanj potrebno hrano, da nastane iz njega n. pr. drevo? Kdo mu je predpisal, kako se mora razvijati? Kdo zopet, kakšno obliko mora sprejeti? Jaz in mi vsi nismo tega storili. Kdo mu je dal zemlje, zraka, svetlobe in moče, t. j. najpotrebnejših stvari, ki jih mora sprejeti in obdelati, da naposled postane drevo? Kdo je vstvaril in tako skrbno določil vse te tvarine, da si med seboj pomagajo in razvijajo? Seme namreč vspeva le v plodni zemlji, ne pa v suhem pesku,, ne v zraku in tudi ne v sami vodi ali v ognju. In vendar potrebuje vsega tega, da more uspevati. Tako je tudi z vsemi drugimi stvarmi." "Kar imenujemo rast", pravi Avgust, "je mnogostransko zapleteno postopanje narave, ki potrebuje marsikatere pogoje." "Tako je!" odgovori Dionizij. "Odkod je torej to seme, moj Labeo?" vpraša Dionizij. "Od rastline naravno", odgovori Labeo. "In rastlina?" "Izraste iz semena." "Kaj pa je bilo poprej, seme ali rastlina?" "Rastlina." "Ta rastlina toraj ni izrasla iz semena. Odkod pa je, ker gotovo je morala imeti svoj izvor." "Seme je bilo poprej", še popravi Labeo. "To seme zopet ni prišlo od rastline", silil ga je Dionizij v škripec, "odkod pa je prišlo, ko vendar vsaka stvar mora imeti svoj začetek, svoj vzrok?" Obči smeh je nastal. Celo sam Labeo in Tiberij se nista mogla vzdržati smeha. "Ne," reče Dionizij resno, "stvarilna moč, ki je vstvarila seme in drugo vse in predpisala vsem stvarem stalne zakone, ona mora biti vse dru- "E D i N O S T" fgače uzvišena in popolna, kakor so popolne stvari v svoji vrsti. Zatoraj mislim, da ako se bomo vspenjali po lestvici vstvarjenih bitij, moramo priti do Onega samostojno delujočega nad vse stvari uzvišenega bitja, ki mora biti prvi in zadnji vzrok bivanja in trajanja vseh stvari. Le predob-stanek tega najvišjega bitja nam pojasni obstanek drugih bitij. To sem hotel dokazati, ko sem vprašal, katero dveh bitij je moralo biti poprej, ali višje ali nižje.—Dobe se pa še drugi dokazi. Eden njih je v naravi prostega vzroka, ali samostojne sile ali moči. Ni nobene druge sile kakor ta, katera je prosta, t. j. ki more samostojno delati. Ako vržem krogljo, tedaj ni sila, s katero morda premakne drugo telo v krogli sami in tudi ne v roki, ki kroglo vrže. Oboje je le orodje volje, duha, ki se je hotel pokazati in je zato rabil potrebno orodje. Tako je v vsakem slučaju. Različne moči in stvari, ki so porinjene v gibanje, so samo sluge našega duha, ki ž njimi ravna kakor gospodar in zapovednik. iZaradi tega pravim: moči ki jih dobimo v teh stvareh, ali posredno ali pa neposredno izhajajo iz poslednjega vzroka, kateremu pravimo Bog." "Ali si ne moremo predstavljati moči vesoljstva, kakor slepih, mehanično delajočih?" vpraša Domicij Afer. "Potem bi nehale biti proste sile", odgovori Dionizij. "Zaradi mene lahko", pravi Afer. Turista prehitela je v gorah huda. ura. Zatekel se je v samotno stoječo gostilno. Strah ga je obšel, ko se^ je podal na večer k počitku v svoja sobico. Mnogokrat je že bral, da so. bili potniki v taki samoti umorjeni in uropani. S strahom je vprašal gostilničarja, če se ni bati kake nevarnosti. Ta se je pa nasmehnil in rekel : "Ničesar se ne bojte; smo kristjani!" Ko je potem slišal, kako vsi opravljajo skupno svojo večerna molitev, je pri misli "Smo kristjani"* mirnc^fJtspal. AMERIŠKI SLOVENCI PODPL*. RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE IN- "STE SE ŽE ODZVALI PROSE-ČEMU KLICU BEDNE DECE MLADINSKIH DOMOV?" ■^S-OiO^ SOOSO Prijatelj delavca PAIN EXPELLER TvornUka lumka reg. ▼ pat. nr. Zdr. dr. Slaven že ve£ kot 50 let. Glejte za trorniško znamko SIDRO. NAROČNIKI "EDINOSTI" POZOR! Prosimo vse naše naročnike, da * slučaju preselitve nam takoj nazna nijo svoj novi naslov. Poleg nove ga pošljite nam tudi svoj stari na slov, stem nam prihranite mnoge nepotrebnega dela. Mi želimo vsakemu naročniku do staviti vsako številko našega lista Velikokrat se pa kdo oglasi, čez me sec dni po svoji preselitvi in se pri tožuje da lista ni dobival in seved? pri tem pozabi, da nam ni naznanil svojega novega naslova. Zato je važno za nas i vas, da nam takoi naznanite svoj novi naslov, kadar se preselite in vam bomo dostavili vsako številko našega lista. Uprava "Edinosti." KOLEDAR AVE MARIA za leto 1922. Je krasna knjiga, obsegajoča 224 strani. Poučni članki, povesti in poročile iz raznih naselbin kako? tudi številne slike krasij< delo. Koledar Ave Maria stane s poštnino samo 60c za v stari kraj 75c. Koledar dobite pri U kal nemu zastopniku ali p i pi site na: "Edinost," 1849 W. 22 Street, Chicago. 111. NAZNANILO. (Prejeli smo novo zalogo knjig SPOLNUJ ZAPOVEDI katero je spisal Rev. Franc Bernik, župnik v Domžalah. Knjiga je lepe in podučne vsebine obsegajoča 391 strani in jo toplo priporočamo rojakom. Knjigo dobite po izvanredno nizki ceni za 50c. Pišite na: EDINOST, 1849 W. 22n^ St., Chicago, 111. J. KOSMACH. 18O4 W. 22nd St., Chicago, I1L Rojakom se priporočam pri nakupi raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in xno traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na'svojega rojaka 1 1 & ^ & & & & & & £ ^ & £ & J3 VSAK CL0YEK GLEDA NA YSPEH Zato, ako hočete doseči dober vspeh p«- vašem barvanju poskusite naše "EGYPTIAN" barve, katere jamčimo, da bodo obstale dobro zunaj in znotroj hiše. Cene $2.90 galon. Ako jo vzamete 10 galonov skupaj dobite znatni popust. Prav toplo se priporočam vsem "NOVOPOROČENCEM" in sploh vsem kateri mislijo kupiti kako kuhinjsko pohištvo. Predno kupite take potrebščine, pridite in oglejte si našo dobro založeno trgovino, ki j'e še vedno najzanesljiveša in njene cene so med najnižjimi. Vsem se priporoča BENJ. EICHHOLZER Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street, Forest City, Pa. r ir v g* tr ir BJ* §?* P* J.4.4,4,4,4.4,4,4,gf * + + + + + + + . FRANK TOMAŽICH SLOVENSKI GROCERIST Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte! 1858 W. 22nd Street Chicago, 111. Phone: Canal 2910. * * * a & jSk A & 4 JOHN STAYER. GROCERY 1952 West 22nd Place, Chicago, 111. Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zelje, importirani holandski mak, sveži kostanj in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se naj- topleje priporočam. Telephone Canal 1404. tr v- ŠT r er ŠT tr -------»»»»»»K« . '--o*. + + * + + + + + + FIDELITY ELECTRIC COMPANY Frank S hont-x lastnik \ asi domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ceno. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, ki nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5.00 nagrade. Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke. 2049 West 22nd Street, Phone: Canal 5190. * * * -------- WHMH. w -4/H31 Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-« ske slike. <3 Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. ■emece FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., oar. Albert, Chicago, 111 Phone: Canal 2534. Widi ii riiif ...., - .. timLuji._______