AKALITIKA BARVIL, KI SE B.ABIJO ZA MBVAHJE ŽIVIL IN KEKATERIH EREMETOV SPLOŠM EABE Anton Perdih Krano - Ljubl^ana 1965 tl 196327 Delo je bilo izvrgeno na Zavodu za zdravstveno varstvo v EJranju in na Katedri za organsko kemijo Fakultete za naravoslovje in telmologi^o Univerze v Loubljani« Iskreno se zalivaljujem prof«, dr0 ing* Mariji Perpar za vso pomoč, nasvete in kritične pripombea Zahval^u^em se tudi vsem sodelavcem Katedre za organsko kemijo, ki so mi kakorkoli pomagali pri delu0 Enako se zaiivaljujem sodelavoem na Zavodu za zdravstve- no varstvo v Kranou, zlasti še dr« Ani Kraker, za razu™ mevanje in omogoSenje delae Prav tako tudi sodelavcem Zavoda za zdravstveno varstvo SES v Ljubljani - ing* Emiliji Letonja, ing« Jožetu Ho- Sevar in DuSanu Prihaveo, ki so mi posredovali številne probleme in svo^e dolgoletne analitske prakse« U V 0 D 1. Splošna načela o lastnostiii barvil Že v davnini so si loudje lepšali telo pa tudi živežo Tedaj so lahko uporabljali le barvila? ki so jih dobili v naravio Dandanes imamo na razpoiago precej anorganskih. pigmentov, pa tudl naravnih organskih. barvilo Poleg tega proizvaja industrija še na tisoSe slntetsklh barvil« Ali so vsa ta barvila primerna za barvanje živil, pioač, Slovekovega telesa, predmetov, ki pridejo s telesom v tesen kontakt? Idealno barvilo bi moralo imeti nasledn^e lastnostis 1) primerno pa tudi dovolj intenzivno barvo? tako da za "barvanje zadošSajo čim manjše količine 2) definirano in stalno isto strukturo 3) ne sme biti preveč obSutljivo na svetlobo, toploto, pH9 reducente, oksidante, ne sme sSasoma razpadati 4) imeti mora odgovarjajočo topnost In se mora dati dobro mešati z drugimi sestavinami izdelkov 5) ne sine imeti neprljetnega vonja ali okusa 6) ne sme vsebovati veSje koliSine izhodnih snovi, inter« mediatov in drugih primesi? kot je to dopustnoo 7) namensko uporabljeno ne snte povzrobiti škodljivili sprememb na Sloveku in njegovih potomoiho Proizvajalci so v glaTnem sami ugotovili? katera barvila izpoln^uoe^o prvih pet pogojev in so tudi sami omejili izbor barvilo Metodika raziskav? ki na^ bi nam pomagala ugotoviti, katero barvilo izpolnjuje tudi sedmi pogoj? je še v razvcgu in se preiskusi opravljajo po različnih konceptih, ker v svetu Š6 vedno rii popclnoma enakih mnen^ o vrednosti oziroma umestnosti metod pri razii5nih pre-iskusiha Vedno veSje število rakastih oboleng, levkemi^e in zadnje 5ase še izkušnje z nekaterimi sinteti5niini preparati (emulgatorji, talidomidom itdo), so prisilile strokovnja-ke in zakonoda;jaloe, da vedno bolj upoštevajo naSela (podatki iz 1* 1963)? da se sme barvilo uporabiti le, če pri tem načinu uporabe 1) ni strupeno, ne povzroča alergij, sprememb v orga-nih 2) ne povzroča raka 3) ne povzroSa mutagenih. sprememb 4) ne povzroSa kakršnihkoli sprememb na organih po-tomcev 2o Posebne zahteve a - barvila za barvanje živil Posebno stroge so zahteve za barvila, ki naj bi se uporabljala za barvanje živil« Pri njih oe treba ugo= toviti: 1) akutno in oralno toksičnost (na dveh razliSnih ži-valskih vrstah) 2) kronično toksi5nost (na pseh? 2 leti) 3) kroniSno toksiSnost (en rod podgan, 2 leti) 4) vpliv podkožnih injekoij (podgane, 2 leti) 5) vpliv na mutaclje (nopro pri kvasovkah^ bakterioah, mušicali) 6) vpliv na organe potomcev (vsaj na dveh generacijah ene živalske vrste) MEd strokovnjaki so še delgena mnenja o tem9 kako naj se obravnavajo škodljive posledice9 kl nastane^Oj 6e barvila aplioiramo drugače kot skozi prebavilOc Poseb>= no sporno Qe upoštevanoe rezultatov, ki se dobi^Oj 5e se barvilo vbrizgava pod kožo na enem in istem mestUo fta takem mestu nastanejo pri uporabi nekaterih? toda ne vseh. barvil, ki so uspešno prestala preiskuse s krmljeujem, mo5ne rakaste tvorbeo Podobne tvorbe pa povzročata tudi nopro sladkor in oljeo Hasprotniki takih poskusov pravijo, da naj se snov, ki se uživa - 3 - s hrano, preiskuša le s krmljergem, ne pa na vse mogo-5e na5ine« Zagovorniki opozarjajo na to, da se ta bar-vila v zdravem prebavnem traktu, pri tako skrbno izpo-polnjeni dieti kot 30 imajo poskusne živali, res ne morejo resorbirati«, Mnogo pa je Ijudi, katerih prebavi-la so zaradi razliSnih bolezni v nenormalnem stanju ali pa uživajo hrano, ki pospešuje resorbeijo barvil, tako da njiliova prebavila delujejo precej drugaSe kot prebavila poskusnih. živalio Zato zahtevaoo, da se brez-pogojno upošteva^o vsi poskusi in da se prepove uporaba vsakega barvila, ki povzroča spremembe v drugih delih telesa, dovol^. pa na^ se le tisto, ki tudi na mestu vbrizgavanja ne povzroča bistvenih spremembo Ta neena-kost mnenj se je najbolj pokazala pri trifenilmetanskih. barvilih: Guinea G-reen B, Light Green SP Yellowish, Past Green FGP, Patentblau AE? Patentblau VP, Benzyl violet 4B. Vsa ta barvila so se izkazala pri krmljenou za neškodljiva, pri podkožni aplikaciji pa so povzro« 8ila sarkome na mestu vboda (prvih pet), levkemioo (Patentblau VP), kožni rak (BenzylTiolet 43 — zadn^e 5ase tudi pri krmljen^u)« Kljub tema pa se še vedno uporabl^aoo v večjem delu zapadnega sveta^ Pri drugih vrstah. sintetskih barvil so biološki pois-= kusi nakazali takle izbors bazifina barvila so vsa po vrsti strupena? nekatera so tudi kancerogena, zato se za barvanje živil sploh ne bi smela uporabljatio Isto velja za nitrozo - in nitro barvila« Pri azo barvilih. oe treba upoštevati, da se barvila v telesu lahko reduktivno razoepijo v amine« Ti so lahko strupeni, pa tudi kanoerogeni« Sistematične raziskave so pokazale, da se te lastnosti ponavadi popolnoma od— pravi^o z uvedbo dveh meta ležečih OH skupin, ali Še bolje z uvedbo sulfonskih. skupiru V poštev pridejo to-rej le barvila, ki so v vseh aromatskih sistemih. dovolj sulfonirana in Se to le, če so sulfonske skupine tako trdno vezane, da se v telesu ne odcepijoo Biološki preis— kusi so to potrdili« Posebno so sumljiva barvilas derivati 2-naftilamina, benzidina in difenilaminao Ti amini in nji-liove orto Mdroksi spojine so moSno kancerogene snovi, za-to je Tbreba stabilnosti in vplive n^ihovih. derivatov = bar-vil posebno strogo preveriti«, V maščobah topna barvila po= večini nimajo sulfonskih. skupin, zato je treba izbirati med barvili, ki imajo na aromatskih jedrih proste ali pa zaetrene OH skupineo Po dosedanjih ugotovitvah se lahko smatrajo za dovolj ne-škodljiva naslednja azo barvilas Echtgelb (C.I. 13 ol5), Tartrazin (C.IO 19 14o), Chrysoin S (C,IO 14 27o), Azorubin (CJ. 14 72o), Amaranth ( C.I, 16 185), Coclienillerot A (Cd. 16 255)5 Eohtrot E (C.I. 16 o45), Ponoeau 6R (C.Io 16 29o), Soharlach GU (C.I. 14 815), Gelborange S (C,I. 15 985), Orange GG-N (C.I. 15 98o), Brilliantscliwarz BH (Col. 28 44o), Schwarz 7984 (C.I. še nima), Sudanorange G (C.I. 11 92o), Sudanrot G (C«I- 12 15o). Zadnii dve - v maščobah topni barvili - res nista strupeni in kancerogeni, vendar povzročata spremembe v beljakovinah, eritrooitov (tako imenovana Heinzova telesca) in zato nji-hova uporaba za barvanje živil ni priporoSlgivao Izmed ostaliii skupin sintetskih barvil bi glede na struk-turo in rezultate toksikoloških. preiskav prišla v poštev še po eno trifenilmetansko barvilos Patentblau V (C.Io 42 o51), eno antrakinonskos Indanthrenblau RS (Col. 69 8oo), indigoidnos Indigotin IA (C.I. 73 ol5), kinolinskos Chinolingelb (C.I. 47 oo5) in ksantensko barvilo Erytlirosin extra (C.I. 45 43o). Za sedaj bi imeli na razpolago naslednje Stevilo v vodi topnih sintetskili barvils 4 rumena, 2 oranžni, 7 rdeSih, 3 modra, 2 Srni. Zajeti so torej skoraj vsi barvni odtenki in bi moralo tako število barvil zadostovatio «=. 4 =» Če pogledamo telmološke lastnosti barvil? vidi.mo9 da pri vseh barvah ni tako* Rumenih barTil oe dovolj in tudi ngihove lastnosti so zadovoljiveo RdeSitL je oelo preveč, saj so morale nekatere tovarne opustiti proizvodrgo bar-vila Eolitrot E9 ker ni bilo povpraševanoa0 Oranžni barvili tudi popolnoma ustrezata« Težave se zaSnejo pri modrili barvilih«. Indantlirenblau RS je v resnici pigmentno barvi-lo, topno le v nekaterih organskih topilih, zato za bar-vanje raztopin ni uporabno. Indigotin IA je v vodi dovolj topen in daje z dovol^enimi rde^imi in rumenimi barvili lepe zeiene, vijoličaste ali rjave odtenke« Todas 1) ni obstojen na svetlobi 2) zelo je občutljiv na oksidante 3) po5asi se razbarva v raztopinah kislin in slad-korjev 4) v alkalnem hitro in popolnoma razpade 5) razbarvarge kataliziraoo že tako majhne količine težkih kovin, ki so normalno prisotne v vodi in hrani ter drugiii dodatkih živilonio Patentblau V je zelenkasto moder? dovolj obstojen, toda uporaben je le za dobivanje zelenih tonov0 Edino modro barvilo, ki ustreza vsem telinološkim zaiitevam, je Patentblau AE in zara&I tega je pritisk industrije na zakonodajne organe v nekaterili državah nopr« ZDA tako moSan, da je tam uporaba tega barvila kljub do— kazani kanoerogenosti še vedno dovoloena0 Podoben je položaj pri 5rnih. barvilih« Brilliantschwarz BI ^e v resnici temno modrovi;joli5no barvilo, ki opazno spreminja barvo s pH. Barvilo samo nima sprejemljive barve; da se ga pa zadovoljivo kombinirati z drugimi bar-vili in so mešanioe dobro uporabne za barvanje živil, ki. vsebujejo malo beljakovin in slabe reduoenteo V zmeseli z moSnejišimi reducenti pa barvilo razpada v nova, rde5a barvila. 0 barvilu Sohwarz 7984 še ni podrobnih podatkov9 ker %e bilo šele pred kratkim uvedeno v uporaboe Po strukturi je zelo podobno barviiu Brilliantsohwarz BUo «J=» ^J «=O Eaj pa naravna barvila? Vsa naravna "barvila tudi niso primerna za uživanjeo Bekatera izmed njib. nopro klorofll9 karotenoide9 anto« oiane? flavone itd«, uživamo vsakodnevno s hrano in o8ividno ne puščajo posledio na Ijudetu Za druga bar-vila, ki niso že prisotna v hrani, temveč jili vanjo šele dodajamo9 pa veljajo iste zahteve kot za, sintetska barvilao Telanološka uporabnost v vodi topnih. naravnih, organskili "barvil je v primerjavi s sintetskimi man,jša, ker imajo manjšo barvilnost9 so manj stabilna itd. Pa5 pa se za barvan^e maščob (marjgarina!) uporabljajo le naravna barvila - karoteni? ker za te namene tehno— loSko in zdravstveno bolj ustrezajo kot sintetska bar-vila. Pri svojem delu se z analitiko naravnih. barvil nisem ukvar jal, ker je uporaba naravnili barvil mnogo bolj redek slaSaj kot uporaba sintetskih in tudl v proda^i se jih. le redko dobi., - Barvila za barvanje predmetov sploSne rabe Z osirom na nameu uporabe jili razdelimo v ve5 skupins 1) barvila za predmete, ki pridejo v stik s sluznioami in ki lahko zaide^o v notranjost telesa (ustna voda, zobne paste, rdeSIla za ustnioe) 2) barvila za predmete, ki pridejo v stik s kožo 3) barvila in opti5na belila za pralna in Sistilna sredstva 4) barvila za posebne uamene (barvanje las itdo)« Dalje oih razdelimo z ozirom na topnost nat a) barvila topna v vodl b) barvila topna v maš5obah o) lake in pigmente Toksikološke zahteve . Zahteve za topna barvila ±z skupine 1) so podobne zahtevam za živilska barvila« Zlasti priporočajo toksi— «=" 6 « kologi? naj se v te namene uporablga^jo samo živilska ba:rvilao Za barvanje o5i oelo izrecno dovoljujejo le mineralne in žiTalske pigmenteo Vse šminke se z živil— skimi barvili sploh ne dajo ustrezno pobarvati in fje noihova proizvodnja brez uporabe ksamtenskih barTil nemogo5ao Ker so ksantenski derivati preoej nevarne snovi (alergoze, kancerogenost, mutageni vpliyi)^ pri— poro5ajo? naj se uporabljajo le derivati hidroksiksan— tena in sicer kot proste kisline, ki niso topne v vodio Uporabljajo naj se Sim manjše količine teh barvil« VeSji del barvila pa naj bcdo laki in pigmenti, ki so zaradi netopnosti manj nevarni kot ksantenska barvilao Za ugotavljan^e Skodljivosti barvil, ki naj bi se upo-rabljala za barvanje te rrste predmetov, velja poTsod po svetu na5elo, da ^adostuoe 90-dnevno knaljeruje pod-gan s hrano? ki vsebuje I do 2 % barvila in dermatološki preiskus• V ostalih dveh skupinah so barvila? ki se ne resorbira-jo skozi zdravo kožo in tudi pri obSutljivih Ijudeh ne povzročajo reakcij na n^e^; veSina bar-Til naj bi imela tako strukturo, da bi ona, pa tudi njihovi raz— kro^ni produkti, ki bi nastali v telesu potem? ko bi se barvilo resorbiralo skozl ranjeno kožo, ne mogli povzro— 5iti škodloivih. spremembo Tehnološke zaliteve IoIzmed lastnosti, ki se zahteTrajo na spiošno za vsa bar— vila (str. 1), je pri barvillli za kozmetiSue preparate še posebno važna obstojno>st na prlsotne diŠave.Za lake in pigmente za barvanje predmetov splošne rabe pa so zelo važne še naslednoe lastnostis 1) zelo dobra obstojnost protl svetlobi in toploti, mnogo boljša kot jo ^e mogo5e doseči pri barvilih, ki so topna v vodi« Uajbolj obstojni so ftalocianini in redukeijska barvila, n slabše pigmentna azo barvila in laki, najmanj pa ksan— tenska barvila« 2) Telika sposobnost prekritja, 8im finejjši in Sim bolj enakomerno veliki deloi barvilao Tudi tej zahtevi najbolo astreza;jo ftalooianini, sledijo ostala barvila v skoraj istem vrstnem. reduo 3) Obstojnost proti izluževanju n.pr« s slino, znojem, kožno mašSobOo Fajbolj netopni so spet ftalocianini in redukcijska "bar-vila0 Il.Izbor barvil za posamezne izdelke 1) Oljne raztopines za barvanje tekoSih izdelkov se upo-rabljajo le v mašSobah. topna barvilaj za barvanje poltrdih in trdih pa tudi v mašSobah disperzibilni pigmenti. 2) Vodne in alkoholne raztopines barvilo se izbira glede nas vrsto parfuma pH ostale prisotne snovi a) šamponi in teko^a Sistilas kisla barvila se uporablja^Oj kadar so prisotni anionski detergenti in maš6obne kisline^ baziSna pa? 6e so prisotni kationski detergentio b) alkoholne raztopines tu se uporabljajo topna barvila, neobčutljiva na reduoenteo 3) Tekoče suspenzloe (nopro emaoli in laki za nohte) laki in pigmenti, ki so netopni v uporabljenih topi-lih In tekočinah, ki pridejo z lakom v dotiko 4) Emulzije barvajo se z barvili topnimi v maščobah ali v vodi* Izbira v vodi topnih barvil 3e odvisna od emulgator— Jev, pH in reduoentov. V prisotnosti kationskih emul« gatorjev se uporabljajo bazi5na barvila, v prisotnosti anionskih pa kisla. Če so prisotni reducenti5 se upo-rabljajo kinonska in ksantenska barvila« Q C3 *=" 5) Trdne suspenzi^e (n.pro rdečila za ustnioe) Ti izdelki so v bistvu suspenzioa lakov in pigmentov v voskih. in trdnih maščobaho Barvila morajo bitis a) zelo disperzibilna in imeti veliko sposobnost pre-kritja b) popolnoma obstojna proti izluževanju z vodo in maščo-bami o) sposobna, da se dobro oprimeoo sluznice (indelebile) S) obstojna proti višji temperaturi Hajbolg so uporabna ksantenska barvila - proste kisline^ poleg njih se uporabljajo še pigmentna barvila in v man^ši meri v maščobah. topna barvilao 6) Pudri Ti se barvajo z laki in pigmenti; veSinoma so to azo barvila, v izjemnih primeriii (parfumi!) se uporabloajo tudi kinonska barvilae 7) Mila in podobni izdelki Barvila za barvanje mil morajjo bitis a) neob5utljiva za alkalije b) zelo obstojna na svetlobo in toploto o) ne smeoo se izlužiti z vodo Uporablja^jo se pigmenti (ftalocianini, redukoijska bar-vila itd), v masteh topna barvila, pa tudi v vodi topna barvila in optična belilna sredstvao C=> ^ =1 ZAKONODAJA I. V SFRJ a) Splošni predpisi Osnovna načela o lastnostih in sestavi živil daje Temelj<= ni zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uro l0 SPRJ, št« 44/65). Na baryan;je živil se nanašajo nasled-nji Slenis 51o 61 prepovedano je proizvagati ali dajati v promets 1) Živila, ki po svoji sestavi ne ustrezajo pred« pisom 2) živila, ki niso higlensko neoporečna 3) živila, ki so ponarejena 51. 9s Za živila9 ki higiensko niso neoporeona, se šte- 1) žlvila, ki so zdravju škodljiva 2) živila, ki so pokvarjena Sl.lOs Za zdravju škodljiva veljajo živila, ki zaradi svofje sestave ali lastnosti lahko škodl^ivo vpli-vajo na zdravje potrošnikov? zlasti pas t5. li 5e so pobarvana o o o z barvili • • 0, ki niso dovoljena za bairvanje 0 . • živil, ali 5e vsebu— jejo ve5jo koliSino barvil 0 • • kot je dovolje«-no« 51c12s Za ponaregena veloa^o živila, ki po svoji sesta« vi ne ustrezajo pogojem^ predpisanim. za živila z imenom, s katerim se proizvajajo ali dajejo v prometo 51o14s Z naravnimi ali umetnimi barvili, 0So z zmesml naravnih ali umetnih barvil se smejo barvati sa» mo tista živila9 za katera je to v predpbih o zdiiavstveni neoporeSnosti živil izrecno dovolje— no. 1 n Barvila, ki se uporabljajo za barvanje živil, ne smejo biti zdravju škodljiva in ne sme^o vsebovati zdravju škodloivih. snovi* Živila, ki so pobarvana z naravnimi ali umetnimi barvili ali zmesmi umetnih barvil, morajo biti v prometu deklarirana kot pobarvanao DoloSbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega Slena veljajo smiselno tudi za barvanje surovin, ki so namenjena za proizvodnjo živilo Prepovedano je barvange živil z namenom9 da bi se prikrila rgihova zdravstvena oporečnosto 51. 17; drugi odstaveks Material za pakiranje, ki pride v neposreden dotik z živilom^ sme biti pobarvan samo z barvili, za katere je po posebnili predpi-sih dovoljeno, da se smejo uporabljati v ta namen« Podrobnejši predpisi so zbrani v pravilnikih o kakovosti živil. Tudi pravilnlki na splošno prepovedujejo barvanje živilo Tista, ki se smejo barvati, so Izrecno navedena* To sos margarina, ki se sme barvati le s karotenoidi bonboni, ratluk, masa za polrgenje Sokolade, prašek za puding, masa za polnjenje keksov in sorodnih iz- delkov skorja trdega sira; sredica pa le s karotenoidi kandirano sadje, umetno žganoe, nekateri likerji, umetne brezalkoholne pi^aSe^ urnetni sirupi» Osnovna načela o barvanju predmetov splošne rabe daje Te— meljni zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad predmeti splošne rabe (Ur.l, SPRJ, što 16/65)o Ti predmeti sog 1) posoda? pribor, embalaža za živila 2) igra5e 3) kozmetična sredstva - 11 - 4) sredstva za dezinfekoi30, dezinsekcijo in derati~ zaoijo v gospodlnjstvu 5) tobačni izdelki 6) umetno ovetje, umetno listje in umetno sad^e 7) maske in tapete 8) sveSe in vžigalice 9) petrolej in benoin za rabo v gospodinjstvu, Predmeti splošne rabe, ki se dajejo v promet na domačem trgu, morajo ustrezati pogooem, ki jih predpisuje zakon, kot tudi posebnim pogojem, ki so predpisani za proizvodnoo in promet oziroma uvoz posameznih predmetov splošne rabe« Sl, 5s Da so škodljivi za zdravje prebivalstva? se štejejo po tem zakonu predmeti splošne rabes 1) Se vsebujejo tolikšne koližine strupenih. sestavin ali snovi, da bi lahko škodljivo vplivale na zdravje prebivalstva 2) če so pobarvani z barvili, ki niso dovoljena za barvanje predmetov splošne rabe ali 8e vsebujejo nedovoljene koliSine barvilo 51. 6; Barvila, ki se uporabljajo za barvan^e predmetov splošne rabe, ne smejo biti škodljiva za zdravje in ne sme^o vsebovati za zdravje škodljivih snovi«, Z doloSenimi naravnimi ali umetnimi barvili oziroma z zmesmi naravnih ali umetnih barvil se smejo barvati samo tisti predmeti splošne rabe, za Ijatere poseben predpis to izrecno dovol^ujeo Kateri predmeti se smejo barvati in s katerimi barvili, določa Pravilnik 0 zdravstvenem nadzorstvu nad predmeti splošne rabe (Ur. 1. SPRJ, št. 3/64 s popravki v št. 7/64, 23/64, 6/65, 21/65). Kjegov šesti 51en doloSa naslednjes "Barvati se smejo samo tisti predmetl splošne rabe, za ka«= tere to izreono dopušSa ta pravilnik. - 12 - — 13 — Pri barvanju predmetov splošne rabe iz prvega odstavka tega Slena smejo biti uporabljena samo tista barvila, ki so izrecno dovoljena s tem pravilnikomo Embalaža, ki pride v neposreden dotik z živilom, sme biti pobarvana le z barvili za živila«" KozmetiSna sredstva je dovoljeno barvati z barvili, ki so za to izrecno dovoljena. (Šminko za obrvi in trepalnioe je n.pr. dovoljeno barvati le z barvili živalskega izvora.) Isto vel^a za pralna in čistilna sredstvao Cigaretni papir in cigaretni ustniki se smejo barvati le z barvili za živila. b) Barvila za barvanje živil in predmetov splošne rabe Pravilnik o kakovosti kave in kavnih. nadomestkovj • in aditivov (Ur. 1. SPRJ, St. 22/63) 51. 113s Barvila za barvanje živil mora^o biti kemično Sista. Barvila in redčila za barvila (polnila), ki se uporabljajo za barvanje živil,ne smejo vsebovati ve5 kots 1) 5 mg As/kg 2) 2oo mg/kg; Sb, Ba, Pb, Cr, Hg, Se, Gd, Cu, Tl, Zn, CN', NOp' bodisi vsakega posebej ali vseh. skupa j. Barvila, ki se topijo v vodi, ne smejo vsebovati ve5 kot 0,2 % v etru topnih. snovi. Barvila in redcSila zanje ne smejo vsebovati pro- stih aromatskih aminov in ne prostih aromatskih o gljikovo dikov. Redčila za barvila ne smejo imeti fiziološkega učinka na organizem. - 14 - Sl. 114^ Za barvanje živil se smejo uporabljati tale na-ravna barvila: KemiSno ime C.1.1956 Karoteni in karotenoidi 75 13o Klorofil in bakrov klorofilni kompleks 75 81o Naravni pigment košenilje (karminova ksl.) 75 47o Antooiani iz živil — Laktoflavin - Rastlinsko ogloe (Carbo medicinalis) 77 266 Earamel - Anato 75 12o Bakrov klorofilni kompleks ne sme vsebovati več kot 0,02 % Cu ionov. ^lU^lljr: Za barvanje živil se smejo uporabljati tale sintetična barvila: 1) barvila, ki se topijo v vodi: Trgovsko ime Eohtgelb Tartrazin Chinolingelb Azorubin Amaranth Goclienillerot A Sdiarlach GF Erythrosin extra Grelborange S Indigotin IA Brilliantso3iwarz BN Za barvanje prevlek na skorji sira se smejo uporabljati aluminijevi laki sintetičnih barvil iz tega člena. barva c.I. 1956 rumena 13 ol5 rumena 19 14o rumena 47 oo5 rdeča 14 72o rdeča 16 185 rdeča 16 255 rdeča 14 815 rdeča 42 43o oranžna 15 985 modra 73 ol5 6rna 28 44o - 15 - 2) Barvila, ki se topijo v masteh in oljih: Trgovsko ime barva Col.1956 Sudanorange G oranžna 11 920 Sudanrot G rdeča 12 150 3) Barvila za baranje jajo, štampiljk za meso, skorje sirov in ovitkov za suhomesnate pro-izvode Trgovsko ime barva C.1.1956 Methylviolette vijoličasta 42 535 Victoriablau E modra 44 o4o Viotoriablau B modra 44 o45 Brilliantgrdn zelena 42 o4o Brilliantorooein M00 rdeSa 27 29o BrilliantgrUnblau PPR modra 42 735 Aoilan Eohtgrtin loG zelena 42 17o Naphtholgrlin B zelena lo o2o čl^^llč^ Za barvanje embalaže, ki prihaja s pobarvano površino v neposreden dotik z živili, se smejo uporabl^ati samo barvila ali barvne zmesi, ki se smejo po 114. in 115« členu tega pravilnika uporabljati za barvanje živil. Pravilnik o zdravstvenem nadzorstvu nad predmeti splošne rabe 51. 116: KozmetiSna sredstva o*e dovoljeno barvati z na~ ravnimi barvili ali s sintetiSnimi organskimi barvili, ki so dovoljena za barvanje živil. Posamezna kozmetična sredstva je dovoljeno barva-ti z naslednoimi barvili: - 16 Skupina Trgovsko ime C.Iol956 RHEČA B Flaming Red 12 o85 B Alba Red 13 o58 A Ponoeau SX 14 7oo A Lithol Rubin BN - 15 85o B Lackbordeaux N 15 88o B Ponoeau 2R 16 15o B Diohlorofluorescein 45 365 B Eosin YS 45 38o CDE Eosin 5GI 45 37o B Phloxine B 45 41o B Erythrosine Yellowish. NA 45 425 B Toluidine Red 12 12o C Ponceau 3RN 16 155 G Pigment Soarlet Na 16 Io5 C Amido Kaphthol Red 6B 18 o55 C Crooein Scarlet IT 27 29o CDE Rhodamin B 45 17o CDE Litholrot R 15 63o G Braun Bflauresque 77 491 GDE Red loB 17 2oo GD Sudanrot G 12 15o C Permanentrot ?-4 EA 12 42o D Permanentoarmin FB 12 49o C Bordeaux Red 14 83o C Permanentrottoner WR 15 525 CDE Ponceau 3R 15 585 G Permanentrot BB . 15 865 CD Pigment Red 65 18 o2o D Bengalrosa DGI 45 435 D Bengalrosa 45 44o B Alizarin 58 ooo 17 Skupina Trgovsko ime C.1.1956 BELA G Litopon G Kreda G Titandioksid G Cinkovo belilo F Biserna esenoa G Barit Gr Sadra FG Al, Zn, Mg-stearat MOBRA G- Ultramarin 0 Methylene Blue G Patent Blue AS E Patent Blue VP special ZEEEgA B Alizarin Cyanine Green A Light Green SF Yellowi B Quinizarin Green SS G Gr^O^o xH20 ČRM G Fe-O. P Aktivno ogl^e B Amidosohwarz loB RJAVA B Eesorcinbraun G Bronse C Sudanbraun B C Permanenfbraun FG 77 115 77 22o 77 891 77 947 77 12o 77 231 77 oo7 52 ol5 42 080 42 o45 61 571 42 o95 61 565 77 288/89 77 499 77 266 2o 47o 2o I7o 77 44o 12 olo 12 48o - 18 - Skupina Trgovsko ime C «,1*1956 VIJOLIČASTA A Benzyl Violet 4B C Violamine H ORAHŽNA CDE Orange G- B Orange GGN CDE Orange II GD Permanentrot GGr RUMgjjA C Naphtol Yellow S 0 Hansa Yellow G Hansa Orange B Quinoline Yellow SS G Cosmetio Umber hL 27 0 Fluorescein 0 Methanil Yellow G Fast Light Yellow 3G BD Clirysoin S GD Sudangelb GRN C Hansagelb loGr G Hansagelb GR 42 64o 45 19o 16 23o 15 98o 15 51o 12 o?5 10 316 11 68o 11 725 47 ooo 77 492 45 35o 13 o65 18 82o 14 27o 21 23 o 11 71o 11 73o Z barvili,ki so navedena v drugem o&stavku tega člena, je dovoljeno barvati naslednoa kozmetiSna sredstvas 1) z barvili skupine A in B - vsakovrstna kozmetična sredstva 2) z barvili skupine C— sredstva? ki se uporabljajo samo za kožo 3) z barvili skupine D - rde5ila za ustnice in sicer samo do 6 % 4) z barvili skupine E - sredstva za nego ust in zob, vendar 3ih sme biti v loo g gotovega izdelka najve5 25 mgo Barvila iz skupine F so barvila pridobljena iz naravnega materiala, barvila iz skupine G- pa so neorganska barvila. 51^158 - četrti in peti odstavek Pri izdelavi sredstev iz drugega in tretjega odstavka tega člena (milni praški in detergenti) so dovoljena tale optična belilas Trgovsko ime Blanoophor HG Blancophor B Tinopal B Blankol WT Uvitex GS Kondenz« prodo cimetove kslo z o-aminob enz ent i o1om Kondenz. prod« 2-metilbenzotiazola z benzaldehidoia v navzočnosti ZnCl. Col.1956 4o 600 4o 62o 4o 63o 4o 64o 49 ol5 Sredstva iz 153•* 156. Slena ter iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega Slena je dovoljeno barvati z barvili iz 116 <, člena tega pravilnika pa tudi z nasled-naimi barvili: Trgovsko ime Pigmentgrtln Lithol Fast Red Toner E (Einofil-brillant-blau Pigmentblau 4 Indantlrren brillantblau 4G Durazol Blue 8G Tinofil-brillant-gritn G.1.1956 74 255 12 455 74 I60 74 loo 74 14o 74 I80 74 26o - 19 - II, Pregled zakonoda;je po svetu a) barvila za živila Pregled barvil s katerimi ;je dovoljeno "barvati živi-la po posameznili državah., daje tabela št. lo Tabela ni absolutno toSna, ker ni bilo mogoSe dobiti najno-vejših. podatkov za vse države; pa tudi Se bi ;jih imel, bi bilo treba tabelo Sez nekaj mesecev že po-pravljati, ker se zakonodaja živilskih barvil še ni ustalila* Uasprotno, pričakovati je, da bodo morale še mnoge države, ki posnemajo ZDA in Veliko Brita-niQO, skupaj z vzornikoma Srtati iz seznama še nekaj barvil in jih zamenjati z manj škodljivimi« Po dosedanjem stanju 51oveškega znanja imajo s toksi-kološkega stališča gledano najbolje sestavljene liste barvil države članioe Evropske gospodarske skupnosti in države, ki so jih. posnemaleo V ZDA so izdelali seznam barvil, ki nao bi ustrezala tehnološko in zdravstveno, že pred več kot 25 leti, ko kronično, ireverzibilno toksiSno delovanje ve6ine barvil še ni bilo znano. Po dosedanjili spoznanjih pa oe videti9 da bodo morali seznam barvil za živila skoraj v oeloti spremeniti« Skoraj v oeloti pa velja-30 še noihovi normativi za najvišje dovoljene kon-centraoije izhodnih snovi, intermediatov in drugili primesi v barvilih.*, Velika Britanija je imela v začetku tudi prece^ sa— mosvooih barvil, pozneoe pa oe Sedalje bolj prevze— mala barvila zapadnoevropske skupine* Sedaj se njena zakonodaja razlikuje od zapadnoevropske v glavnem po tem, da je v Veliki Britaniji dovoljena uporaba rja— vili, neškodljivili barvil. Dtruge države ta barvila odklanjajo z motivaoijo, da naj 5okoladno rjava barva izvira ±z Sokolade, ne pa iz sintetičnih barvil. V tabeli št« 2 so prikazani zadnji trije seznami do-voljenih barvil v Veliki Britaniji, ker so spremembe - 2o - T&bda .//, Y >H TJ I 3 5 4* ^ o ^ fn pjJ o> %i PQ n cq o 3 ro F te a> L> ¦^ X Oj C3 jh 33 H © ¦ P»4 '-> &? f» šf f> rf =H O O I ?*"1 rH rO OKOK ^ r«o -, • >l p cj > > ^ C < q 0) f> C -^,O x{ L-. U I «' O « L -. - ^ ^ - ^ jd >h ^ w w « ^ow,n:^r, -m a:u:i'->t; pn ' aj d o> ^ cs a> Hh ^R^&^od a> &^!^41oOin Pi u- 3 cfl p rt S h W >h >h p rn c$ o cfl -p L fc O tf *> 3 - 3 r< LM -^- -L* .i ;^_, ,_Ls L> fc ^ o rJ -i . , „.. o -^ sjfc, o5 -: m» • J ^ -' *i -h r.) tf 3 h ^ « h >h h «h ^ M Trgovslco line MH^jCH^pdo^uK^cj c* « p vhLs ^ -p ¦» ^ a +* ^ h > h ^i+a a ^ > «e -s a m h . g Hp^^HhfH^. vflrV4 t o SfiSr^b^ ° b"HS^ c v h «d aj o . < u onfid o qU* R ;-, ^oj:t»oocoscROfiR ^ 3 ja n H ^«)Hd .^i^ '.,1 tt Darvlia ^PU^fj^d-P-O -h r^ c« tiJ -:q u: p O c> O c)h.it+-Kj '^pU' "J n».t-< o 41 V S c; ^ h « u ^l U fl a: h -i n h o ¦« o rt ol' k^ '^ L T* -r<, Ti o e -h jq it ^ h o cj ?j fl >, h ^j t-\ ^o xi *¦¦-, s) rq C h Jl piVr^LcJ^H *-* rCi1^ >:4'MU> +; w ri f> Lv h $5 h h j-< .q o 'Xj *.o -¦• lq j^ « ¦.- i ^5 E-i o -< «3 D 00 c4 O -^ K ;¦) 01 ^ o W i, ^ P^ Tm < PQ''i li^N E-i M !» : <• P-( pu e ^ ^ -'¦ P ro o r jfhl OtT IK -^ :i r.1 ^ :~n, :¦•¦< ct: ro ±. y u 1 r 1 m c lt> o lt\ r\ r- o tn .r\ c o o o r m o o o s\%r\ c o o r- -^ oto^oii^ H m u" o r\ o o c .0 tn o >o c c -t o o" 1 1 ¦ r\ ^n r-» c o 1 Q c o 0-^00 in n in in o ^ o ^> 1 h -t o r.s (x> r\ -* r^ co r-i ur-, oh lt. . ¦ tt u^ lt\ C5|C' i'< 3~. •=? -^ r~\ cc> o r-« co tr^ —^lrS ^- co ir. *¦ .-> o (4, r- [-¦ o ^r > a;< o m n c o :r. .0 ^ f tv,jquq / ^ t i nc;L ° rJ ,5J ^ ""* ru ^0 "^ C; ° •*"¦»¦ ^ "^ CiJ ^ c rj ^" ^ r ''^ Jl' " '* ic o c o o o c .0 .::• in ^> x c^. r\r^ r.jr^, ?- 1 | . ,s c m x-jrJ i>j "; c-. o --t -m o- -4- o xj x> -j j. ¦ ., jcn r- tr .r>t ... ... _„ ..!i- em r-i m cy : j(y ;\ :j m r., cr-. c h h r k- :m ^^'.šiv^H^ m -^ .r-. >n ialt, 1:ooc? co \r\ ¦ rM ZiLZZi-i-±. —Z_+___E___________Z___Z^Z___1____Z____ZZZZ Z-t Z____Z________Z J__ZZ-L — Z — —1> _ ZZ Avsiri ja }2f.'? "^ 'l — 1. J-ii I:± ±±Z —LZiiE___1 f___i________Z — Z — Z-LZZZZ— ""___Z____Z_____Z "Z~.ZZZ —____Z___ZZ Belffija !?bh ±i:;i±.J_"L±_i;.Zi._Zi.t. — LZ ^"^— Z___" _ -i*"^.ZZZ~.Z""ZZZ"^— Z— Z — ""„ Z_____Z~"" ZZ"~ ZZ____*" "*" B'"lgarija ~T _"*"** Z" 1.___ZZ _""" ZZ — Z____L«±_ZZZZ— Z — Z"" — "*" *___*""" -.""___Z Z — — ~Z~" """ ! _""____"""^ kii? y 1 ^a^___________Z ± Z—1.±__Z__Z__Zi.__±_____i-____! i.___L____-L — ±.~ li-ZZ__ZZZZZ__-,2Z j___ZIZ — iZZZ—Z^.1__ZZZ ^±~-\ 11 ja Zi^__ii.«.E-.EZZZLZE!___li.11___i______l____t~i—ZZi;i;±!E—ZZ___Z___ZZ-.ZZZZ____i,X ZT^,.-,,,j*m*T,,,i..__7"ZZ giie ________jose ^7 Z±ZZr-±:*:' ZZjZ Z—± "» TT*~"'.1 r.l/~i. ~~I,! " ~j .."""T^T" "TT "*__ZZ^^ZZ^.___Z___\ ,'L 1" gangica t ±^57 -f ±r?,±t.žT^t:^^^^i ^t-t.^tit^TTT^ 7T".Mr v ZTZZT'"T"'T!x^"'*-^j'T*"T^T ?..,*.? f ¦ "TZr,,!__ZZZZIZZZ—ZZ—ZZIIEZIZ ggipt' T7"*i 77 777 ilZZ ^""" ItE^Z Z-^-±-.ZI^"*"r .. ^»ii^Zj«~13ZX"*""iIII"*"-^I*""i ±"" Hilplrii ""T ""^, .fu"^^t "^t""^1^ , ' "* 7"" 7 "^" ^i "" p""""" 7 i- 7 7 ^ 7" Z ~ 7" Z "t ^* "^" "T" ^ ... Z^^^^Tj 'j'' j JTT" """^*___"" "^"" Z "" TTnetca^ ' r ' ''" igfcl ^?"!'??^^^^^?"'""'^^^!"^""^ j"**"^,!,,"" ¦!¦ '^"7T'^' TT ! -3 ""ZZZ ZZ "~*~— ZII l < l i i l l l i * l * *~i ~~L :'ja.':•.¦'.,. j-2^71 iirLi±±ZEt.iZZiEZLZZZZZZZ—Z t Z«±Z — ZZZHZ — ZJZZZZZ"T^ 1 t '"T" \\ "^ t1 ^^ZZZZ~ZIZ 1 1 1 j jt ..v.,;g _ t i?bo "^T;...'""^ 777^*""" ZZZ^*""^" ~~ZZ «.Z"""""""" — Z""ZZ"""" ""Z — Z ""Z"^___"~Z — " | (f r f (~\ cjvatemala L ^l Z ~ Z ±113t IIZ ^"'"^Z"* —"""" 717 — ~" Z i Tt ' ~" — 1 Z4^ — ^"^'Z—. "" *" "l7"" ~ """" ?:ijj ja ' l95b ^ 7T" t """ 7 o"""" iZZZ^l "*" Z^ilZ^^ Z_ZZZ I Z "" _ ZLl~^~~ltZL ltaitja 19b^ 7TT77+7""777 L7 + ]]T[Z_ : ZZlZ "¦""*"_ — — — -f--¦ -j- --|- ^— - -- ? | ] ) ] ] ] t/ fzraei' ' " ' i^6j -f ZEiLZE±LZZZ^ZZZiZiZ--ZlZZZ___ZZZZ^ZZZZZZIII1Z--ZZZ--ZZZZZZ--Z--.Z""ZZZZZZ__u-ZZZ^Z—I j.tp-'tiska ti -^^ Z5ZZiiZI!Et —ZZZZZZ^ti.__ZZZ—ZZ"*"ZZiJj.Z-]IZZZZZ-trZZ ZZZZZZiZ—, Z""IlZiZEi—L.ZZZZZ—,1 južnoafrtjica unija^. „7EEEiZZi.E±.ZZZ — ZZZEZj.—ZZ~.ZZ!ZZIZZZ__ZZZIJZZlIZZZZZZ—ZZZZZIHZZZZZZZZ"~ZZZZZZZ —I Kuini .yiža , t t ' _ '. '!""""w"":ff"~7. ^i*<-*-'^^-y'^<^-*' "*_"""7 J"~7"""~"TZZ TZT""77T_>i *"" \ 7 ^.Z^i^^ZZZ^^^^ZZ^^Z"* fanada ' ' i§54 ""f^^T ~T77""77""77"*"7!7~ i__ZtZZZZ ZZjlZ^ZZZ^Z—I1ZZZZZZlZZ.«,Z —. ^-""*"*" _Z~"""^—^""Z"*"! ftoiiimiija ' ""*" ,""tt7?'"tZZZZZZZZZZ__ZlZZlIZiZZZZ —iZZZZIjE_:lZ___""Z"*" — Z.'~H~mZ.~-HZ"~ZlZiZr-E"~ZI.-.IIZZZI tpsiariK3._ __" *ZEZZi^ZEZi.ZZ^ZZZZZ""'*'-.— """" ^"""""^ZZZZ — EZZZZZZZ-L'^""""""""^'"'"**""'*"""""_ZZ^^Z Z^Z^Z^Z^^Z^"" tiiSa ' " ' ^ i9^Tb" ZiZZiZ'l4"SEZZZ^^ZZiZE—ZZ""ZZZ i ZZZZiiZZ — ^ZZZZZZZZZ ZZ"^Zi.Z___"~""ZZZZZ — Z*"Z-ZZZiZ bo -v, lQtu 1965 )____________________ _ __^____ij__________;__________ _ ^^^4^ ____.-^__________________' dadžarsiea ______^ EZZZi:± Z"~*"1EZZZZ ZZZZZ^.ZZ LZZZZ^Z Z^""—ZZZ ZZZ"~Z~"Z"" Z ~"mmm " _"^~___HZZZZZZZZZZE__Zl!__ Maroko ""t'P][ "" "* ~ — L-- — r-^--— p,^j "¦"""_"-T • T777"^ Z"""""""" "*""" I _"^^~ I T~J ZZ Mehika X9^B '7""7X]7""-^- 77-r-^-T^ ? Tr""1 rtf ZaZI Z Z**"^" Z Z— 7 H~! T - —- ifeagus cggnj i.^j ^TpiT^^^TTtT"?"^ ?Z ZIZ^Z"" ZZH •*T"Z Z^Z""- ' Z""_Z_Z"""*Z ZZZ^ZZ""^. ^emgija:(xjfen^2 j-g^ -T +LZi.¦""^Z+ ¦^i^ZtEZ'1'ZtZZC 1 ! !Z"""ZZ LI ZXZZ^l.""3Z ~ Z—Z""HZ"" ""*_____^^ZZ""ZlZZ—ZZZZZZZI jlkara^/a ' ?^?? """T^^T ^ ± "^""~ Z — ^, ZE — "'" — ZiZ _ — ZlZ Ilt ^ ~ """" ZlZ 1 ~ itZ "" ZiZ « Z *i, T""__^"Z— Z""Z"" ZlZ "^Z^^Z"«-.- gizg^easka \ i^bi' ZFZ+;?t^lti,T? .^iZ^") '___-_ZZZ___,ZJIZEZ Z!HZZIZZZZ_Z__ZZZtlZtZZZZZ—.ZZ-ZZZZZJZZZZZZZZZI ^______-andija i^g^ 4 -4 7ff"p77 **" j T",,^ T .1 1.. ^ZT...Z.t^Zl ' !~.,?" TT !~I~ I- 4 "' i ' ..T"7___ZT7ZZZZZZZZ-Z — I* ?erir " __ + "'I 7_^>4_7_Z_i _Z^~~"*"""ZZT"Zl 1 ! 'Z_"*"jli.f I ».""^.Z-^E'^"*"— "" "^ tb Z___1! Z Z_ ZZZZH i poi^ks r 1956 77 iTf { 4 Tf T fj ji^ p__- | Tti__ZltlZZ—Z____TjZZ-ZZ-ZZIZZ__ZZZZI 'Portugalelca Z^ZZ^il— .*^L«. Z""""Z"~ X"^ZZ"""~ZZ— """* "* Z — Z~ "" —Z ZZ __ ~Z""[' —— — — — — — — ZZ«:^ goiaunija _"t _f 7 1 7 + ZE"^i~.EZlZ *"ZZ_IlZZ — jll~ "*ZZlZ ,1 ? _Z'. 1 m) Z + — Z~"ZZZll —L-"""jjZ j_____i 1, ""» T21_Ttt_"T""""~ j_"-¦ f*p>ani jai " ' ' Ig$j f_T ^ 777777 -f _Z^±-^ ZtZ i ' Ž7T" ^ i j "'"I 1 "^ZC-4-. ""___ZltZ_ __ j " """* j ! T ] _""*" ^vedslca j-^^ + T* ;. + ii"^^'l±±ZZ~-.^rl.4' ±ZIIZ"""~___] "^7 i U \ ] Tf i Tfr ___j _" "~~____"" ZZ — Z — Z"» ZZZZZZI Lvica 1977^4-74TTi 7t+ -f4 _ *"*-» ~*""i '**,, ."" '11! zizzn~ztzziz___zziz"~ziz______________ujzzez—z-z_____ T:!nig;ija ^___t 7"" -f ZtZ - Z "EZjl—Z^i "-«. I—ElZ ^"" f Z-j ^TT TljTTfj [{ ZtZZI___UZlZIZZZZZ___Z-.ZZI Turči ja ^?f/i "^f___^^"""±^"~ *"______•*""" - ! I i 1 "" i ~ 1.1 17T*""" [ ___""_____ZlZ"" "~ Z7ET_ — — •Truff/aj ^^T"^4- f 777-77 "T^ ^ < *" <"TT4 Tjff"^ "j .* 7n" ~TT" ^ TT" JF______ l"" . ' ^7"( | TTTdPT "TT 7" ~Z — Z ^lika TgTFanija i%fi"T H^-^Htfi ""7____"" """" j 1___ZIZ —ZIZ_________I 1 !++P:^ ^"ZZ___ZZtZ______Z^-Z___ ,_ 1 . Venesuela Lj_____f_ _""""7____»ZZZZ___ZZZZZI7____f| Z ]•+ — L"* — ; Z LZ-+-. — ""* j ) /4± / I ZZ^ZZ-«*"""^"" — Z — Z Vietnam ______4^7 7_____±_^ "TT "+V+ "THT t T^ ±.Z*'ZE±Z ^ - i iT f r I ^ "H I f ^" "i 4 r t i zja I95T" t___¦*-_ iiiZZ^- ZZ^ T j 1 ^IEjII E ZlZ ~Z!Z-. ZiZ—ZiZ___T" j"___"""¦ -^IIZ Z ZJZ- i i 111 n111 i 11111IIi u 11111 i 11 i I i i in 111111111 iii i 11111 i 1111 u 11u 1111 ii 111 omba : Podatki o državah brez letnioe nieo popolnoma zanesl.jivi značilne za ves svet, PriSakovati je treba, da bodo temu vzgledu sledile še mnoge države, ki posnemajo Ve-liko Britanijo in ZDA. Tabela St. 2 Barvila za barvanje živil v Veliki Britanioi Barvila l. 1957 1961 1964 Past Eed E + + + Erilliant Blaok BN + + + Azorubin + + + Ponceau 4R + + + Erythrosine + + + Amaranth + + + G-elborange S + + + Tartrazin + + + Indigotine + + + Chooolate Brown PB + + + Brown FK + + + Chooolate Brown HT + + + Oil Yellow XP + + + Aoid Green G + + + Yellow RY + + Yellow RFS + + Naphthol Yellow S + + Ponoeau 3R + + Ponceau SX + + Blue VRS + + Violet BKP + Yellow 2G . + Red lo G + - 22 - - 23 - Barvila 1. 1957 1961 1964 Amidonaphtliol Ked G- + Sudan G + Orange G- ¦ + Orange erocein + Ponoeau R + Thiazin Red + Amidonaphtliol Red 6B + b) Barvila za barvanje predmetov splošne rabe Več kot lo let so bile ZDA edine, ki so imele z zakonom urejeno barvan;je kozmetiSnih. preparatov« Sledila ^im je Zapadna Nemčija in za njo Evropska gospodarska skupnost, 0 drugih državah ni zaneslji-vih podatkov« V Jugoslaviji oe ure^al barvanje Pra-vilnik o zdravstvenem nadzorstvu nad predmeti sploiš-ne rabe. V svoji prvotni obliki oe dovoljeval barva-nje ve5ine predmetov le z barvili za živila in neka,-terimi anorganskimi pigmenti« V dveh letih je doživel veliko popravkov, Trenutno velja v taki obliki, kot ge prepisan spreda^. Ker pa je med tem stopil v veljavo Temeljni zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad predmeti splošne rabe, lahko pričakujemo, da se bo Pravilnik v kratkem precej spremenil; možne so tudi spremembe pri barvililu o) Barvanje farmacevtskih preparatov in zdravil V številnih. državah ^e to urejeno podobno kot bar-» vanje živil in predmetov splošne rabe, le da so kriteriji pri zdravilih, ki se ne uživaoo redno, milejši kot pri živilih in se ti izdelki laliko bar-vajo tudi z nekaterimi kozmetičnimi barvili (n.pr. v ZDA). - 24 - NALOGA DISERTACIJSKEGA DELA Haloga mojega dela ;je bila izdelati analitske metode, s katerimi bo mogoSe tudi s sredstvi, ki so na razpola-go tudi laboratorijem, ki opravljajo analize živil in predmetov splošne rabe, ugotoviti, ali so ti izdelki obarvani v skladu z zahtevami zakonodajeo Zakonodaja predvideva z ozirom na barvanje tri kategorije živil in predmetov splošne rabes 1) izdelki, ki niso pobarvani in tisti, ki smejo biti pobarvani z dovoljenimi barvili — taki izdelki se smejo prodajati 2) izdelki, ki ne smejo biti pobarvani, a so kljub temu pobarvani z neškodljivimi barvili « taki izdelki se obravnava^o, kot da so ponarejeni ali pa da ne ustre— zajo predpisom 3) izdelki, ki so pobarvani s škodljivimi barvili ali pa s prevelikimi količinami dovoloenili barvil ~ taki izdelki se obravnavajo kot zdravju škodljivi. Ker se vsaka kategori^a pravno bistveno drugace obravna« va, mora analitik nedvoumno ugotovitis 1) ali je izdelek umetno barvan ali ne 2) s kateriini barvili ;je pobarvan 3) kolikšna je konoentraoija teh barvil Da bi to ugotovil, bi bili potrebni ti-le analitski po~ stopki: 1) dokaz prisotnosti umetnih barvil 2) izolacija barvil 3) ločitev barvil 4) identifikaoija barvil 5) kvantitativna doloSitev barvil Lastnosti sintetskih barvil so take, da je dostikrat mogoče ali oelo potrebno, da se istočasno z dokazom prisotnosti barvila izvrši tudi delna ali popolna izo« laoija in loSitev v posamezne skupine« Prav tako je izolacija in ločitev že lahko del identi— fikacije barvila« Ker se večina analitskih. postopkov vr«= ši v raztopinah, so analitiki že zdavnaj ločili barvila v veS skupins 1) barvila topna v mašSobah. 2) barvila topna v vodi 3) laki in pigmenti, to ;je netopna v vodi in maščo-bah. V svojem delu sem se te razdelitve držal, zlasti pri iskan^u analitskih postopkov, Za poznejšo uporabo pa se mi je zdelo, da je bolj pri-merno razdeliti barvila v ve5 skupin glede na to, za ka^ se smejo uporabljati. I- PREGLESFICA IN LASTNOSTI BARVIL Barvila, ki se smeoo uporabljati. Pri barvilih za barvanje živil sem obdržal isti vrstni red, kot oe naveden v zakonodajio Barvila za barvanje predmetov splošne rabe sem razdelil v veS skupin glede na uporabo, v teli skupinah. sem jih razdelil na v vodi topna in v vodi netopna. V vsaki podskupini pa po barvi na rumena, oranžna, rdeča, modra, zelena, vijoličasta, Vse podatke, ki so važni pri ugotavljanju lastnosti in identitete barvil sem zbral v nekaj tabelah.« Za osnovni kriterij identitete barvila sem izbral številko struktu-re po Colour Indexu 1956, ker se v naši zakonodaji ke-miSno ime, trgovsko ime in številka po C.I. ne ujemaoo vedno. - 25 - Najbolj drastičen primers Kemično ime , , , Jlrgovsko ime 0,1,195,6 l-psevdokumiIazo-2-naftol-3 96~ disulfonska kislina in soli Ponoeau 3 RN 16 155 l~psevdokumilazo-2-naf tol«=3 9 6- disulfonska kislina in soli Poneeau 3 B 15 585 V tabelah nisem navedel sinonimov^ našteti so v Colour Inderu 1956, nekateri pa tudi v Galeniea Aota (157,158) Vsebina tabel Tabela št. 3 1) ssaporedna Številka barvila 2) topnostna skupinas V — barvilo je topno v vodi M — barvilo je topno v maš5obali L - barvilo se upoi^ablja v obliki lakov P- barvilo je pigmentno 3) trgovsko ime? v glavnem sem se držal imen navedenih v zakonodaji; le v primerih9 ko se ime in številka v C.1.1956 nista ujemala, sem uporabil irae, ki 3e za barvilo s to strukturo najbolj pogosto v rablo 4) zakaj se sme barvilo uporabljatis A in B — za barvanje vsakovrstnih. kozmetičnih. sred— stev C — za barvan;je sredstev, ki se uporabloajo samo za kožo D - za barvanje rdeSil za ustnice (samo do 6 %") E - za bar^vanje sredstev za nego ust in zob (do 25 mg/loo g) Z — za barvanje jaoe, štampiljk za meso, skorje sira in ovitkov za suhomesnate proizvode Ž - za barvanje živil 5) številka po Colour Indexu 6) proizvagalee vzoroa barvila9 ki sem ga uporabloal BASP Badisohe Anilin- und Sodafabrik Bayer Parbenfabriken Bayer - 26 - CIBA D&H ICI Kem R oH e Durand & Huguenin (Basel) Imperial Ghemical Industries Eemika Zagreb Riedel de Haen Tabela što 4 1) zaporedna številka barvila in ime 2) strukturna formula po Colol956 3) A v CHC1~ D J v max 3 4) topnosts a/ barvilo je topno v teh topilihs b/ barvilo ni topno v teli topilihs navedena so le najvažnejša topiia za barvila, ki se ne topigo v vodi in maščaTbah« Tabela što 3 Top- Upora— Pro« §t. nost Trgovsko ime ba Gol«1956 izv. 1 V Echtgelb Ž 13 ol5 Bayer 2 V . Tartrazin Ž 19 14o D&H 3 V Chinolingelb Ž 47 oo5 D&H 4 V Azorubin ¦ Ž 14 72o D&H 5 V Amarantii Ž 16 185 D&H Bayer 6 V Coclienillerot A Ž • 16 255 D&H Bayer 7 V Soharaoh GN Ž 14 815 Bayer 8 V Erytrosin extra Ž 45 43o D&H 9 V Gelborange S Ž 15 985 D&H 10 V Indigotin IA Ž 73 ol5 B5cH BASF "* ¦ Giba ICI 11 V Brilliantscliwarz BK Ž 28 44o D&H Bayer — 27 •=» Top- Pro- Št. nost TrgoTsko ime Upor« Cd„1956 izvo 12 M Sudanorange G Ž 11 92o BASF 13 M Sudanrot G Ž,C,D 12 15o BASP Bayer 14 V Methylviolette Z 42 535 BASF 15 V Victoriablau R Z 44 o4o BASF ,, 16 V Viotoriablau B Z 44 o45 BASF 17 V Brllliantgrtin Z 42 o4o neznan 18 V Brilliantorooein M00 Z,C 27 29o D&H 19 V Brilliantgrtlnblau FPR Z 42 735 20 V Alkali Eohtgriin 10G Z 42 17o 21 V NaphtolgrOn B Z lo o2o BASF MH 22 Y C3xrysoin S B,D 14 27o Bayer Eem 23 V Orange GGIT B 15 98o Bayer 24 V Ponceau SX A 14 7oo 25 L - Lithol Rubin BF " A 15 85o BASF D&H 26 L Laok Bordeaux K B 15 88o D&H 27 V Ponoeau 2R B 16 15o Bayer ICI 28 V Alba Red B 13 o58 29 V Dichlorofluoresoein B 45 365 Kem 30 V Eosin YS B 45 38o BSbH 31 V Phlozine B B 45 41o D&H 32 V Erytrosine Yellowish B 45 425 D&H 33 V Resoroine Brown B 2o 17o neznan 34 V Ajnidosohwarz lo B B 2o 47o Kem 35 V Light Green CP Yellowish A 42 o95 Bayer 36 V Benzyl Violet 4B A 42 64o Bayer 37 M Chinolingelb SS B 47 ooo 38 P Plaming Red B 12 o85 D&H 39 P Toluidine Red B 12 12o D&H I 4o 1 Alizarin Cyanine GreenP B 61 57o 41 M Quinizarin Green SS B 61 565 - 28 - Top- Pro- Šti nost Trgovsko ime Upor«, CJ. 1956 izv« 42 V Uapktholgerb S C lo 316 neznan 43 V Methanil gelb C 13 065 D&H 44 V Fast Light Yellow 3G C 18 82o 45 V Fluoresoein G 45 35o D&H 46 V Orange II C,D,E 15 51o sinteza 47 V Orange G C,D,E 16 23o D&B 48 Y Eosin 5GI C,D,E 45 37o D&H 49 V Rhodamin B C,D,E 45 17o neznan 50 V Ponceau 3R C 16 155 neznan 51 V Pigment Soarlet Ua C 16 Io5 52 V Eed 6B G 18 o55 53 V Bordeaux Red C 14 83 o 54 L Permanentrottoner FCR C 15 525 55 L Permanentrot BB G 15 865 56 L Litholrot R C,D,E 15 63o D&H 57 V Red loB C,D,E 17 2oo 58 L Lake Red G C,D,E 15 585 59 L Pigmentrot 65 C,D 18 o2o 60 V Methylene Blue C 52 ol5 R.H. 61 V Patent Blue AS G 42 080 62 V Violamine R G 45 19o BASF 63 P Hansa Yellow G 11 68o D&H 64 P Hansa Orange C 11 725 65 P Hansagelb loG G 11 71o 66 P Hansagelb GR C 11 73o 67 M Sudangelb GRIT G,V 21 23o Bayer 68 M Permanentrot GG- G,D 12 o75 69 M Permanentrot F-4 RA C 12 42o 70 M Sudanbraun B C 12 olo D&H Bayer 71 M Permanentbraun FG C 12 48o 72 Y Bengal rosa DGI D 45 435 73 V Bengal rosa V 45 44o D&H 74 M Alizarin D 58 ooo Kem 75 M Permanentoarmin PB D 12 49o m 29 - - 30 - Top- Pro- Št» nost !Erg©Tsko ime Upor, eel.1956 izv* 76 V Patent Blue VP B 42 o45' ICI nezn* 77 P Litlaol Past Eed Toner R .. 12 455 78 P Pigmentgrtba. 74 255 79 P Tinofilbrillaatblau 74 16© BASF 80 P Pigmentblau 4 74 loo BASF 81 P Indanthren brillantblau. 4G 74 14o 82 Y Durazol Blue 8G 74 18o D&H BASP 83 P TinofirbrillantgrUii 74 26o BASP Op.s Barvila St. 77 do 83 se smejo uporabljati le za barvanje pralnili ia Sistilnili sredstev* Za primerjavo sem v5asih uporabljal tudi naslednja bar-vila« Uporaba teh barvil pri nas ni dovoljena, razen nekaterili barvil ±z meSanio (St» 175, 176, 18o, 182) o Top- Sti-noot- Trgovsko ime Gol»1956 ProiaTi 111 7 Brilliantorange GN 15 97o Bayer 118 V Eohtrot E 16 o45 Bayer 125 V Ponoeau 6R 16 29o Bayer 145 V Sehwarz 541o 35 445 aeznan 153 V Patentblau AE 42 o9o nesBnan 154 7 Patentblau V nsznan 155 V Patentblau V 42 ©51 D&H 17o V Eristallviolett 42 555 Kem 175 V Jodo Eosin Coleman & Bell 176 V Eosin plavkasti Eem 178 Y , Pkloxine P 45 4o5 D&H 180 Y ' Bengalroza Kem 181 T Chrysolin 45 36o D&E 182 V Phlozlne neznan - 31 -Top- Sti nost Trgovsko ime C,Iol956 Proizv«* 188 M Ceresblau GfS 190 M Sudantlau II D&H BASP 191 M Probenogelb GL D&H 192 M Ceresgelb HBET V Ediool Supra Pea Green H ICI Tabela št« 4 1) Echtgelb 2) Tartrazin 5) Amaranth 4) Azorubin S 3) CMnolingelb — 3 2 -» 6) Cochenillerot A X = 515 mA max ^ 8) Erytrosin extra X maX = 493 m^ A' _„„ = 4oo m^ti max 9) GrelborangeS lo) Indigotin IA A _„„ = 49o m^L max A = 6o5 mAt max (^ - 33 - 11) Brilliantschwarz BN X _ = 415,585 m/i max HO HNCOCH, 12) Sudanorange G- ^ max = 39° m^ 13) Sudanrot G A = 5oo? 85o m/i max 14) fflethylviolette - 34 - - 35 - 15) Victoriablau. R 16) Victoriablau B 17) Brilliantgrun 18) Brilliantorooein M00 19) Brilliantgrttnblau FPR 2o) Alkali Echtgriin loG 21) Naphtolgrim B - 36 - 22) Chrysoin S 23") Oranffe GGF 24) Ponoeau SX 25) Lithol Rubin BN 26) Laok Bordeaux N - 37 - 27) Ponceau 2R - 38 - 28) Alba Red 29) Dichlorofluoresoein 3o) Eosin YS 31) Phloxine B - 39 - 32) Erytrosine Yellowish 33) Resorcine Brown 34) Amidosoliwarz io B 35) Light Green CF Yellowish - 4o - 36) Benzyl Violet 4B 37) Chinolingelb SS 38) tflaming Red 39) Toluidine Red a) Klcrofo:i*m, metilcniclorlcl et-.noJ-.uni.ii, diinetilfori>v--j-mid 1)) 001, , n-hutanol, aoeton x ^« -: 5o5> 855 af* a) r.cnson, lclorof orm, raetilenlcloridj piridin 1)) n-l)utanol, etanolamin, dimetilformamid 4o) Alizarin Cyanine Green F 41) Quinizarin Green SS 42) JTaphtolgelb S 43) Methanilgelb 44) Fast Light Yellow 3G 45) Fluorescein - 42 - 46) Orange II 47) Orange G 48) Eosin 501 49) Rhodamin B - 43 - 5o) Ponoeau 3R 51) Pigment Scarlet Na 52) Red 6B 53) Bordeaux Red 54) Permanentrottoner FCR 55) Permanentrot BB 56) Litholrot R 57) Rot lo B - 44 - 58) Lake Red C 59) Pigmentrot 65 - 45 - 60) Methylene Blue 62) Violamine R 63) Hansa Yellow 64) Hansa Orange /t = 42o mi(/ max r a) klorbenzen, trikloreti-len, kloroform, metilen-klorid, etanolamin t>) oikloheksan, etilaoetat, n-butanol 65) Hansagelb loG- 69) Permanentrot F-4 RA 7o) Sudanbraun B - 46 - 66) Hansagelb G-R 68) Permanentrot GG- 67) Sudangelb GRTiT 71) Permanentbraun FG 72) Bengal rosa DCI 74) Alizarin - 47 - 75) Permanent oarmin PB 73) Bengal rosa 76) Patent Blue VF 77) Lithol East Red Toner R 78) Pigmentgrtin - 48 - - 49 - 79) Tinofilbrillantblau a) H^SO., slabo kinolin b) običajna organska topila 80) Pigmentblau 4 a) HgSO^, slabo kinolin b) običajna organska topila 81) Indanthren brillantblau 4G- - 5o - 82) Durazol Blue 8G a) H^SO., voda t>) alkoholi, ketoni 83) Tinofilbrillantgrttn a) H^SO^, slabo kinolin b) obiSajna organska topila - 51 - II. DOKAZ PRISOTKTOSTI IN IZOLAGIJA SINTETSKIH" BARVIL Številni avtorji so se opredelili pri aralizi živil za tale vrstni red postopkov: 1/ ekstrakoija barvila iz izdelka 2/ izolaoi^a barvila iz ekstrakta Ta sistem so tako izpopolnili, da navajajo vsa dela o analitiki 2ivil samo ndega <15' lol» 137' l6o> l65>. Vzrok za to je dejstvo, da za izolacioo barvil ±z ekstra— ktov uporabljajo le po en sam postopek, ki ga številne v živilih prisotne snovi otežkoSajo ali celo onemogoSaoo. Kljub uporabi predhodne ekstrakoije pa nobeden od teh postopkov ni uporaben za izolaoijo v vodi topnitL barvil . Iz vseh vrst živil, zlasti ne iz tistili, ki vsebuje^o mnogo beljakovin. To je zelo hud problem za analitike v državah, kjer imajo predpisane najvišje dovol^ene koncentracije barvil v živi-lih. in je zaradi tega potrebno barvila kvantitativno izo«-lirati iz njih, Postopka, ki bi to omogočal, doslej v li-teraturi nisem zasledil. Pa5 pa sem enega od objavljenili postopkov tako izpopolnil, da sem lahko izoliral barvila tudi ±z mesnih in mlečnih izdelkov in to direktno, brez predhodne ekstrakoioe* Zato smatram, da sta dve stopnoi pri izolaciji v vodi topnih barvil iz živil odveč. Pri izolaciji v maščobah topnih. barvil pa sta sle;j ko prej nujno potrebni, ker drugače ni mogoče dobiti Sistili ek-straktov. Ve5ina, tudi najnove^ših postopkov za analizo predmetov splošne rabe ^ > je prirejena za ugotavljanje osnovnih sestavin izdelkov in možnosti za izolacijo nekaterih. bar— vil samo omenjajo. Izreono z izolaoijo barvil sta se bavila le Deshusses in Desbaumes ^ ' ^9 ^ ' 9 '; njune postopke so potem povzeli nekateri drugi avtorji. Ti postopki ne zajemajo vseh barvil, poleg tega pa zaradi uvedbe številnih novih 52 - surovin niso več zmeraj uporabni« Medtem ko sem uspel izdelati univerzalen postopek za izo-lacijo barvil direktno iz živil, mi to pri predmetih. splošne rabe ni povsod uspelo, ker en sam postopek za i-zolacijo vseh vrst barvil ni primeren. Pomagati sem si moral z izolaoijami iz ekstraktov, ki vsebu^ejo le po eno skupino barvil. Zato sem zgoraj omenjeni vrstni red postopkov obdržal. A) Izolaoija iz izdelkov - priprava surovili ekstraktov V literaturi ^13' lol> 137> l6o> l65.) so obširno opisani postopki kako pripraviti nekatera živila za dokaz in izo-laoijo barvil (izdelki pod št. 1, 2, 3 in 4). Vsi ti po-stopki se izredno malo razlikujejo med seboj, so enostav-ni in popolnoma zadovol^ivi, zato jih nisem poskušal spre-min^ati ali komplioirati; Objavljenih je bilo tudi neka^ postopkov za pripravo izdelkov pod št.s 5 - mastni izdelki ^15' l6°' 2o9' 225^ 6 - mlečni, ^aoSni in podobni izdelki ^ ' '* 193, 2o9, 225) 8 - šminke, kreme za kožo in podobni izdelki ( 23, 32, 33, 83, 134, 147, 18o, 2oo) 9 - laki za nohte in podobni izdelki ^133' 134^ lo — izdelki s površinsko aktivnimi snovmi ^^9 -*-*' Ti postopki niso popolnoma zadovoloivi, zato sem nekatere modifioiral (št. 5 in 6), vse ostale pa 5isto na novo iz— delal. Vse postopke sem preiskusil na izdelkih, ki so v prodaji pri nas ali pa tudi v tujini. Pričakujem, da bo treba marsikateri postopek sSasoma spremeniti, ker proiz-vaja industrioa vedno nove surovine (zlasti za kozmetične izdelke), med katerimi so lahko tudi take, ki močno vpli- vajo na uspešnost postopkov. Po mojih ugotovitvah so na;jbol;j primerni tile postopki: 1) Izdelki ~ vodne raztopine, ki ne vsebujejo mašSob in beljakovin (alkoholne in brezalkoholne pijaSe, si-rupi, sadni sokovi, "bistri sadni sladoledi, kolonjska voda in podobni izdelki)? Iz njih. 3e treba izgnati eventuelno prisotni alkohol, jih po potrebi filtrirati, razredSiti z vodo in raztopina je pripravljena za postopek. 2) Izdelki, ki se v vodi raztopijo (bonbonski izdelki, marmelade, džemi, nekatere soli za kopan^e in podobni izdelki)s Izdelek je treba raztopiti v vodi in po potrebi filtrira-ti ali centrifugirati. Pektini se oborijo z dvojnim vo-lumnom alkohola ali aoetona,ev0 ob dodatku 1 % CaClpo Organska topila pozneje izženemo in raztopina je priprav-ljena za nadaljnjo analizo. 3) Brezmastni izdelki iz škroba (praški zas pudinge, sladolede, pecivo; peoivo, testenine in drugi izdelki) Izdelek je treba dobro zdrobiti. Barvila lahko ekstra-hiramo g a) s 5 ^~EH, v ooa 70 %-tnem metanolu, etanolu ali aoetonu in tako dobljeno raztopino barvil analizi-ramo dalje. b) staremo z 2n HCl v pasto in ekstrahiramo z n-bu-tanolom ali izoamilalkoholom - včasih ne gre kvantitativno (beljakovine) °, ekstrakt uporabimo za analizo. o) s pomoSjo kationskih. detergentov v kloroform (glej stre 84 ). 4) Masti in oljas Raztopimo ^ih. v petroletru, raztopino očistimo in iz nje izoliramo barvila. 5) Mastni izdelki g a) mastno peoivo in podobni izdelkis Izdelek oe treba primerno posušiti, zdrobiti, nato pa te« meljito ekstraMrati mašSobe s petroletrom. Petroleterski ekstrakt preiščemo na prisotnost v maščobah. topnih barvil. Iz trdnega preostanka po ekstrakciji izoliramo barvila ta-. ko, kot je opisano v toSki 3). - 53 - Če ie v izdelku le malo snoTi, ki z vodo nabrekajo (škrob, želatina in podobno), lahko tudi izdelek dobro pomešan z vodo ali razredčenim alkoliolom (aoetonom) ku-hamo na vodni kopeli, da mašSobe splavajo na površino, odkoder jih po ohladitvi posnamemoo Suspenzijo preostalih snovi ekstrahiramo s petroletrom, nato pa v njem raztopi-mo posneto mašSobo, raztopino speremo z vodo. Vodne faze združimo in še enkrat ekstrahiramo s petroletrom ali s kloroformom, ki pa ga moramo odpariti in ostanek topiti v petroletruc Suspenzijo preiskuoemo naprej glede na to, kakšne so njene sestavine. b) mesni izdelki: Iz mesnih izdelkov odstranimo mašSobo s kuhanjem ali e-lcstrakcijo s petroletrom, blokiramo beljakovine s for« aaldehidom in ekstrahiramo barvilo n.pr. po postopku s kloroformom (gleo stro 84 )• 6) MleSnij jajgni in podobni izdelki; a) maslo, sir, palaSinke v pra« hu, suha paprika b) sladoledi, kreme, emulzioski li-kerji a) Te izdelke najprej temeljito ekstraliiramo s klorofor-mom, nato jih navlažimo z 2n HCl, spet temeljito ekstrahi«« ramo s GHG1«? dokler se kaj topi v noenu Ekstrakte združi-mo, odparimo kloroform, topimo v petroletru in dokazujemo v maš5obah topna barvilao Preostanek naalkalimo do pH 9> blokiramo beljakovine s formaldehidom in po dodatku pre-bitka asepsola ekstraMramo kisla barvila v kloroform, b) Izpustimo obdelovanje s HCl. 7) Jajčne lupine, žigi in podobnos a) Lupine raztopimo v HCl, nato pa barvila izoliramo v organska topila iz kisle, po potrebi (bazična barvila!) pa tudi iz alkalne raztopine. b) Žige zbrišemo z vato namo5eno v alkohol, jo izpere— mo s petroletrom in barvilo raztopimo v primernem topilu (n,pro alkoholu), Ali pa izrežemo žigosane dele in izoliramo barvilo po postopku, ki je za te izdelke najbol^ primeren. «» 54 — 8) Šminke, kreme za kožg in flodobni izdeikig a) kreme za kožo in puder kreme b) rdečila za ustnice? Srnila za trepalnice, svinčniki za veke in obrvi, pudri za obraz Uradni ameriški postopek za analizo osnovnih. sestavin šmink ^ ' ni primeren za izolacijo barvil, ker je pri— re^en tako, da se glavni sestavni deli izdelka porazde-lijo v 5im ve6 frakcijo Ložlitev barvil od njih. je pri tem sekundarnega pomena In izolaoije vseh barvil niti ne omengao Postopki po Deshussesu in Desbaumesu ^ 9 ^-*' pa niso dovolo univerzalnio Za izolacijo vseh barvil iz teh. izdelkov sem poskušal najprej prirediti ameriški postopek, vendar sem spoznal, da pridem z razdelitvijo snovi med petroleter in 80 ^ metanol (isti avtor navaja ta postopek kot enega manj pomembnih za izolacijo liidrofobnih snovi iz krem) Mtre-je do cilja in sem zato ta postopek priredil tako kot kažeta shemi A in B. Postopek A je bolj primeren za izolaoioo iz izdelkov, ki vsebujejo prece^ maščobnih kislin oz« njihovili soli (kreme za kožo), medtem ko je postopek B bolj primeren za izolaeije iz izdelkov, ki teh snovi nimajOo Pri ana« lizi barvil je važno to, da izoliramo barvila 5im bolj Sista, brez kakršnihkoli primesio Oba postopka (A in B) sta prirejena tako, da se skoraj vse osnovne'sestavine - "podlaga" šmink in krem zberejo v petroleterskih ekstrak° tih, medtem ko večina barvil ostane v bolo polarnih topi=> lilio Druga prednost teli postopkov ^e v dejstvu, da se v maš*5obah topna barvila, ki bi se skupaj z ve5ino sesta« vin zbrala v petroleterskem ekstraktu3 le redko upora-bl^aoo pri izdelavi mnogili tovrstnih. izdelkov^ 5e pa so prisotna, se jih da izolirati od ostalih snovio — 55 ^ » 56 «¦* S H E M A "A" obarvan izdelek jnftanje » hlapne snovi petroleter metanol + HCl +HgO(8 +1+1) maSSobne kisline J11^011--------- GHC13.____.___w odpari metanol _ barvila eter ksantenska lipofilna dime^lformamid ˇ ~" barvila ali Al^ j-C^H^OH barvila iz lakov dodamo IJaOH^ i~ C r-H^ ^ QH ^ nekatera " ^7"^* ^ bazična barvila 0=» ^J f = S H E M A "B" obarvan izdelek <— d---* hlapne snovi petroleter metanol (80 %') magčobne kisline < ^H^OH—. , ^HCl^ y organslci odpari metanol ^ barvila lipofilna . dimetilformamid HC1 > ledocet y ***** .11 A12O3 I ^5HnOH y laki eter gffi^ HC^ barvila anorganske snovi i-Cc.H-.-iOH '_ kisla v vodi ^ 1:L ^ topna barvila i-CcH-i-iOH ^ baziSna barvila Bistvo obeh. postopkov je v ±em9 da z vodno paro izženemo vecSino hlapnih sestavin, ki vplivajo na porazdelitev sno-vi? loSimo preostale snovi na polarne, nepolarne in netop-ne ter te tri skupine dalje frakcioniramo0 Ker zadostuje za analizo barvila že sorazmerno maglma koli-Sina izdelka, lahko namesto klasične destilaci;je z vodno paro izdelek (nekag loo mg) kuhamo s coa 5o ml vode, da skoraj vsa voda izpari. Nato pa ga ekstrahiramo z dvofazno zmes^o petroleter§metanol§voda (ali HCl)f da ločimo polarne snovi od nepolarnih. Iz metanolnega ekstrakta izženemo me-tanol s tokom toplega zraka in še preostale nepolarne snovi ekstrahiramo s petroletrom; naprej izoliramo barvila po po-stopkih z organskimi topili. Petroleterski ekstrakt obdelu-jemo po enem izmed postopkov za izolacicjo v maŠčobah topnih barvil. Netopni ostanek po ekstrakoiji z dvofazno zmesjo oe zmes lakov in pigmentovo Najboij uporaben je tak postopek, da na^prej odstranimo z organskimi topili pigmentna barvila? nato pa lake z amilnim alkoholom. SpoSetka sem tudi poskušal izolirati barvila iz lakov s po— mo5jo kationskih detergentov in kioroforma, vendar sem ugo-tovil, da jih je bolje izoiirati direktno v i^amilni alko« liol? ker to raztopino po Siščenju z vodo lahko direktno kro— matografiramo * Za Io5en^e faz je naobolj primerno centrifugiranje« 9) Laki za nohte in podobni izdeikig Ugotovil sem, da izolaci^a barvil s topili direktno iz iz— delkov ne gre, ker se v topilu ali vse topi ali pa se nitro— celuloza obori in potegne s seboj ve5oi del barvil. Ker se pigmentna barvila v vodi ne topijo,oih z njo ne maremo ekstrahirati ±z laka razredčenega z estri« Nitrooelulozo sem poskušal obarjati na razne na5ine? da bi se oborila v obliki drobnih delcev, iz katerih bi barvila lahko difundi— - 58 - rala, vendar se je oborila v velikih kosmih, ±z katerih barvila ni bilo mogoSe izolirati samo z ekstrakojjo. Ti poskusi so mi pokazali, da bom barvila lahko izoliral le, Se bom uspel dobiti tako tanek sloj laka, da nitrooelUp-loza ne bo mogla prepreSiti hitrega prehoda barvila v topi« lOo Topilo pa seveda ne sme topiti nitroceluloze«, Da bi tak sloj dobil, sem dve kapljici laka razredSil s 3 ml etilaoetata ali acetona in pomešal s toliko drobnega belega kremenSevega peska, da je bila videti zmes suha ±0^0 da raztopina ni prekrila peska, 6e sem zmes pustil stati, temveS je ostala poroznao Tako zmes sem v toku toplega zraka mešal, dokler se ni toliko posušila, da se ;je razdro— bila v pod 1 mm debele delee, ki se niso več sprijemalio Hato sem jo pustil, da se 3e sušila še nekaj ur^ po potrebi še malo zdrobil In stresel v kolono, kot da bi bila adsor— bente Za eluiranje se mi je najbolj obnesel tale vrstni red topilg petroleter, benzen, kloroformo Preiskusil sem tudi to varianto, da sem že suho zmes pome— šal z več^o koliSino (2o ml) petroletra in suspenzi^o pre« lil v kolonoo Zdi se mi, da je tako spremenjen postopek boljšio Da bi iz lakov izoliral vsa barvila9 sem končno izdelal tale postopeks Lak razredčimo z etilacetatom ali podobnim topilom in poskušamo z razredčenim amonijakom ekstrahirati kisla v vodi topna barvila, z razredčeno HCl pa bazi5na bar« vila* Esterski sloj pomešamo s tako količino belega kremenSevega peska? da ga raztopina ne prekrije, posu-šimo v toku toplega zraka, stremo9 da dobimo primerno debele deloe in sušimo še nekaj ur? najbolje z zmernim tokom toplega zraka, lahko pa tudi v sušilniku pri loo«llo Co Po potrebi še nekoliko zdrobimo? pomešamo s 5°-kratnim voluTTmom petrole»tra in prenesemo v primerno cev, izperemo še z nekaj ml 5istega petroletra, nato pa eiuiramo z benzenom, kloroformom ali drugim primernim topilomo Eluat lahko kar kromatografiramoo Pesek ostane po eluiranju navadno še komag opazno obarvan, Če hočemo odstraniti tudi ta preostanek barvila, ^e treba vsebino «= 59 «= močno zdrobiti in ponovno eluirati, kar pa gre zaradi manošega premera deloev zelo počasi. 1°) Izdelki s povrSinsko aktivnlmi snovmig 0 izolaciji iz zobnih. past in šamponov sta že pred deseti-mi leti poroSala Deshusses in Desbaumes r o Ugotovil sem, da njuna postopka nista primerna za vse to-vrstne izdelke, ki so sedaj t prodaji, zato sem izdelal nekaj novih postopkov, da sem barvila lahko izoliral iz vseh izdelkov,ki sem jih. lahko dobil. Pri izdelkih, ki vsebujejo detergente9 je treba vedeti, kakšni so ti» To ugotovimo tako9 da k prvemu delu raz-redčene raztopine izdelka dodamo kapl^ico raztopine Asepsola, k. drugemu pa Ivopona 5o, Anionski detergenti dajo oborino s prvim reagentom, kationski z drugim, neionski pa ne reagirajo. Po teo reakoiji lahko sklepamo, katera barvila so najbolj verjetno prisotna - bazična ali kislao Pa tudi za nadalg-nji postopek $e ta podatek važen, da yemo s 5im oboriti ali ekstrahirati prisotne detergente. A) Izdelki, ki vsebujejo malo detergentov,(pasta za zobe in podobni izdelki)s Zobno pasto suspendiramo v vodi? dodamo nekoliko de~ tergenta, da se že prisotni oborijo In centrifugiramo,, Obarvano vodno plast Io5imo in iz nje izoliramo barvi-lao B) Izdelki, ki vsebujejo mnogo detergentov (šamponi, pral-nl praški in podobni izdelki)s Lastnosti surovin za te izdelke se tako razlikujjejo med seboj, da z enim samim postopkom nisem mogel izolirati do-volj 5ista barvila iz vseh tovrstniii izdelkov^ Vsi preiska« ni vzorci so vsebovali anionske detergente« - 60 - 2!ako mi n.pr« direktna adsorboi;Ja baryila iz razredčene raztopine izdelka v 2 n. HCl na Al^Og ni vedno uspelao Tu-di obar^anije s prebitkom nasprotno nabitega detergenta ni uporabno, ker je oborina preveB voluminoznao Prav tako tudl z ekstrakoijo z raznimi topili nisem dobil zadovolji-vih rezultatov. Pomagati sem si moral s kombinacijami ve5 postopkov in sem za aporabo izdelal nasledn^e postopke: 1) Izdelek raztopimo v veSji koli5ini zmesi kloroforms ledocet 5s2 in z ma^hnimi porci^ami razredčene ooetne kisline (n.pr. 15 #-ne) izpiramo barvila«, Te ekstrakte oSistimo s kloi*oformom in izoliramo iz n^ih barvilao 2) Izdelek raztopimo v vodi, nakisamo s 25 % HCl na pH 2 in ekstrahiramo z etrom. Če barvila ne preide^o vanj, ga zavržemo| 5e pa preidejo, jih izperemo z nekaj ka« pljicaiai vode« To ekstrakcijo ponovimo nekajkrat, da odstranimo veSji del detergentov. Uato dodamo prebitek 10 % raztopine p-toluidinhldroklorida, ki tvori z ani-onskimi detergenti spojine, ki so slabo topne v vodi, dobro pa v etru (38)O Pomešamo in ponovno ekstrahiramo z etrom, loSimo, ponovimo ekstrakci^o« Če barvila prei-dejo v eter jih. izperemo ven z malo vode? ki jo potem spet ekstrahiramo z etrom<> Todne raztopiae barvil rahlo naalkalimo, ekstralairamo z etrom p-toluidinf nato pa jih izoliramo po enem izmed primernih postopkovo 3) Izdelek raztopimo v 5im manjši količini metanola, fil-triramo, filtrat razredSImo z metanolom? dodamo malo kloroforaa ia postopno obar^amo prisotne detergente z nasprotno nabitim in vsakokrat odoentrifugiramo obori-no«, Ko oe veS^i del detergenta obo^en (ti izdelki mo« rajo vsebovati nad lo % detergentaf Asepsol in Omnisan sta tudi lo % raztopini), metanol odparimo in ga nado-= mestimo z vodo, oborimo preostali detergent in raztopina je po centrifugiranju pripravl^ena za nadal^njo izola« Poskušal sem Še več drugih kombinaoij, ki pa se niso obnesle« Ua^primeriiejši sta prvi dve« Pri teh izdelkih so napovedane za v bodo5e preceošn^e spre-membe v sestavi, ker se kaže tendenea, da bi sedande nede-gradabilne snovi zamenjali s spojinami, ki se bodo lahko biološko razgpadile» - 61--. Predvidevain, da bodo za izolaoije iz tako spremenjenili izdelkov potrebni drugaSni postopkio C) Mila9 milni pragki % a) Primerno količino izdelka (neka;j gramov) raztopimo v vrelem etanolu in vroSe filtriramo skozi primeren filter (vato? papir), ki ga operemo z vrelim etanolom* Ha filtru ostanejo netopna barvila - obiSajno laki in pigmenti, ki jih s filtra spravimo s primernimi topili. Piltrat oliladimo9 da se veSji del mila obori, filtri-ramo? izperemo z alkoholom, v flltratu oborimo mašSob-ne kisiine z BaCl^j filtriramo, izperemo z razred5enim alkoholom in iz filtrata izoliramo topna barvila, b) Uekaj gramov izdelka raztopimo t vreli vodi ali močno razredčenem etanolu, po potrebi prefiltriramo, nakisa— mo z ocetno kislino, da izpade^o maš^obne kislineo Dobro mešamo in ohladimo, da se kisline strdijo^ fil« triramo, oborino speremo z ocetno kislim, močno raz— red5enim alkoliolomo Filtrat ekstaMramo s petroletrom ali bencinom« Iz vodne raztopine izollramo v vodi top« na barvila (običagno kisla)« Oborino na flltru izpere-mo s petroletrom skozi filter - preostanejo nekateri laki in pigmentio Petroletersko raztopino, 5e je obarvana, previdno spi-ramo ob straneh z razredčenim amonioakom in BaGlpj da odstranimo joaašSobne kisline0 Uato pa iz petroletra izoliramo barvila0 - 62 - B) Izolaoija i z surovih. e k s t r a k t o v SutotI ekstrakti barvil, dobljemi tako kot je opisano v pre^šnjem poglav^u, vsebujejo razen barvil §e precej dru-gik saovi, ki pa v TeSiai primerov dovol^u^e^® selektivno izolirati "barvila s primernimi postopkie Eer ve5iaa teh. postopkov iz raznlla. vzrokov ni prlmerna za izolaoijo vseh "barvil v posamezni topnostni skupini, sem za vsako tako skupino preiskusil postopke8 ki so bili že objavljeni, ^ili? v kolikor niso bili zadovol^ivi, posku-šal izbol^šati, iskal pa sem tudi nove možnosti za izola— eijo, zlasti take, ki bi olajšale kasnejšo identifikaoioo, Barrila topiia t mašSobalis V mašSobah topna barvila najdemo v petroleterskih ekstrak-tih«, Petroleter ali Siste alkane uporabl^amo zato, ker se-lektivno topi^o ta barvilai iz njih jih lahko izoliramo na ve5 naSinov, kar iz drugih topil ni mogoče* Poleg bar-vil se v petroletru topi^o šes parafini, voski, ma§5obej višji alkoholi, mašSobne kisline itdc V iiteraturi so bi-li doslej objavljeni naslednji postopki za izolaoi^o bar-vil iz petroleterske raztopine; a) umiljenje maSSob In odločanje barvila od raztopine aila Oo, 4o, 74) b) adsorboiaa barvil na Al^O^ ^15? 79? 125> 138f 186j 187, 2ol9 2o2, 2o3) e) ekstrakoija barvil s sistemoma kislia ^3°J lo3> 121j 137? 191) 5) ekstrakoija barril z dimetilformamidom ^lo> 112? 121> 138) - 63 - a) Ujlljjjgjai^ Postopeks Petroleterski ekstrakt uparimo? dodamo pr©foitek la alko-holnega KOH (2oo ml aaa 25 g naš5o'be) in segrevamo s pgy— ratnim hladilnlkom 3o minuto Raztopino oliladimo9 i°aared— 5imo z Todo (l6o ml), ekstrahlramo s petroletrom neumilji- ?Oo Petroleterslei etstrakt previdno operemo z Todo, da odstranimo vse alkalije ln ga konoentrix°amo<, Davidek lnras2^®livL^ so ugotovili? da 3© iskoristefc barvil okoli 9o odstotezia Uporabl^ali so ga za izolacije iz jedilnih mašSobo lo^e^u^otovitve; 1) Postopek je mogoSe sam zase uporabiti le pri izolaci^i iz masti in ol^, ki vsebugejo dovolj majbiie koliSine nenmiljiTih snovi« Y mnogih kozmetiSnih izdelkili pa qb veliko neumiljivega, zato za izolaoi^o iz ekstraktov iz teh. izdelkov ni zadovoljiv in ga ^e trefta dopolniti z drugimi postopkio 2) Fazi se pri ekstrakoiji le poSasl Io5ita9 zato ima^o drugi postopki tudi v tem pogledu neka^ prednosti* b) Adsorboija_barvii_na_AloO^ ^g Prinoipj Iz petroleterskih. raztopin se barvila adsorbirajo na aktiYnl Al^O^« Primesig maš5o"be? Tiš^e alkobole itdo se iz kolone dajo i^pratl z nepolarnimi topili5 konSno se barvila eluirago z metanolom ali etanolom ozlroiga s dru-gim primernih topilonio Petroletersko raztopino spustimo skozi kolono napolnjem z AlpO-a po Brockmannu? predhodno aktivlranem Tsa.j 1 uro pri 4OD«5oo °G. Kolono dobro izperemo s petroletrom9 da odstranimo 5im ve5 primesi, nato pa eluiramo barvila z metanolom, etanolom ali etilacetatomo Komplekse tvorijo s kvarternimi amoni3evimi bazami; ti kompleksi so topni v kloroformu. Te tri lastnosti in še sposobnost, da se adsorbirajo na anorganskih adsorbentiii, se upotrablja^o za dokaz in izo- laci^o teh barvil. V literaturi so podrobmo opisane i&olaeije teh barvil z organsklmi topili (etrom, glieeroldiklor]iidrinom? butanoli, pentanoli, kinolinom), z volno, z a&organski« mi adsorbenti (SiO^, Al^O^), omergen 3@ tudi postopek za izolaci^o kislih barvi1 v obliki kompleksa s cetilpi-ridinijevim 'broiaidomo Pri svojem delu sem uporabl^al postopke 2 organskimi to-» pili in anorganskimi adsorbenti tako, kot so opisani v li» teraturi. Postopek z volno sem rasširil tako, da sem u~ porabljal tudi sintetiSne poliamide« Postopek z detergenti sem dopolnil tako, da sem lahko izoliral katerokoli v vodi topno barTilo iz kateregakoli izdelka. a) izolacija na poliamide<*> 15> ^ 37> 6l» **> 121> 131= 139, 143, 144, I60, 165, 166, 191, 2o5, 2o6, 214, 215) Postopeks Kisla barvila Yodno raztopino, ±z katere so odstranjena organska to« pila, nakisamo z lo % KBSO. ~2ml/2om! probe - lahko tudi s HC19 ooetno, vinsko ali drugo kislino, dodamo nekaj volne (svile, nylona? perlona; in segrevamo na vodni ko« peli nekaj minut, Postopek ponavljamo z novo Tolno^ dok-ler se vse barvilo ne izolira., Obarvano volno dobro izpe-remo s toplo vodo in eluiramo barTilo z 1 do 5 % KH3• Če rdeče barvilo, ko ga damo v razredSeni M^ le malo ali sploh ni5 ne spremeni barve, je prisotnost kislega sinteti5nega barvila dokazana« Nara^na barvila (antoci-anini) pri tem spremenijo barvo iz rde5e v umazano zele-no. Kadar reakoija ni jasna, eluat spet nakisamo in po— novimo izolaci^o z mangšo količino Tolne« Raztopino barvila v razredčenem EH^ po koncentriranju laiiko uporabimo za nadal^njo analižoo «. 73 «=. Bazi5na barvila Postopek je zelo podoben? le da vodno raztopino, preden damo vanjo volno, naalkalimo in nasolimo (n.pro z NaoHPQ.). Z volne pa eluiramo barvila z razredSeno ocet-nockislino (l:2o). UgotovitTe^raznih fjvtorjev^ NajbolJ specifiSen in obSutljiv dokaz prisotnosti kis— lih in bazičSnih, sintetskih. barvil je obarYantje volne z njimi. Afiniteta naraTnih barvil - razen karminove ki— sline in orseja «- do volne je tako majluaa, da se volna z njiffii komaj opazno obarva, medtem ko gredo sintetska barvila na Tolno kvantitativnoo Če pa barvila eluii^amo z volne in iz eluata vežemo na novo, svežo volno, so na volni le §e sintetska barvila. Na ta naSin so uspeli do-kazati o,o2 mg barvila / 1 liter vina* Ta iaetoda pa ni uporabna, 5e so v raztopini, iz katere hoSeiao izolirati barvila, prisotne beljakovine« Le—te se med izolaoijo obarjajo, blokirajo dodano volno in vežejo barvila riase, Itejuga slaba lastnost je, da ^e treba vse te procese iz-Yi9šiti pri visoki temperaturi (loo °C)5 zaradi Sesar nekatera barvila počasi razpadejo in pri identif ikaeifji ne moremo zagotovo vedeti ali so bila spremljajoSa bar-vila prisotna že v izdelku ali pa so nastala Sele kasne- Razen volne so uporabljali tudi druga vlakna.^ ^ Moje^u^otovitve^ Pri eluiranju barvila z volne oborjene bel^akovine spet preiiejo v raztopino, pa tudi volna v HHyOH poSasi razpada in zato ne msremo dobiti popolnoma 5iste razto— pine barvila« Pomagal sem si tako, da sem eluat odparil in posušil ter nato topil barvila v metanolu ali po na— kisanju v izoamilnem alkoholu9 tako da sem dobil v raz— topino čim manj beljakovin, Vendar je ostal preoejšen ~ 74 - del barvila vezan na nerastopi^ene beljakovineo Postopek z volno n± primeren za izolacijo barvil što lo? 21, 95 > pa tudi ne kislih trifenilmetanskih barvilo Razen volne sem uporabil tudi drug poliamid - perlon in izoliral barvila po istem postopkuu Metoda s perlonom ni primea:jna za dokas barvil it. lo, 16, 21, 95, kislih trifenilmetanskili in ksantenskih bai°vil0 Pr ipray;a vla^enj a) Volna Za 5iš5enje Yolne sem upo^^abljal tale postopeks Surovo nebeljeno volneno prego sem opral z isilnieo, ki ne vsebuje barril ali opti5nih belilnih sredstev, $o dobro izpral in posušilo Posušeno sem ekstrahiral v ekstraktorju po Soxhletu z etrom (5o pretokov), nato sem ^o posuSil na zraku, namakal v 5 % KELOH, segretem na 80 lG, temeljito izpral z vodo in posušilo b) Sintetska vlakna Tkanino (n.pr« perlon za, sra^ee) sem v So±3aletovem apa^. ratu ekstrahiral z zmesoo piridins3SHi,0H eono, 97s.39 dokler nisem odstranil ve5ine opticSnih belilnih, sredstev, Fato sem $o temeljito opral z razred5enim W.kQR9 vodo ter posušil. b) Isolacija 2; organskimi_toLlll Topnost barvil v raznih organskili topilih pod dolo5enimi pogo^i da^e možnost, da barvila logimo od spreml^ajočih, snoYi in tako dokašemo njiliOTO prisotnost« Razlike v to— pnosti pa omogoSijo loSitev bai^vil v razue skupine in s tem že delno identif iiaci jo«, Za dokazovanje majhnih ko-Ii5in sintetskih. barvil te metode niso tako ab5utlji.Ye kot dokaz z volno, ker niso tako selektivneo Z izolacijo "barvil z organskimi topili so se bayili že Stevilni avtorji« 1 ,j Uporabljali so naslednja topila; 1) eter 2) višje alkohole in ketone 3) kinolin Postopki t Kot primer za uporabo teh topil naj navedeia modif ioira— no uradno araeriško metodo (184) za izolaoioo in delno Io5itev v Todi topnitn barvils (tabela Sto 6) Brugi avtorji priporoSaoo bolj enosta-vne izTedbe (po ekstrakciji z etrom) nopro dodati 1/2 volumna HCl in ekstrahirati z i—amil.nim alkoholom (137) ali pa l/lo volumna HpSO. in ekstrahirati z butanoli (2o9)? ben^il-alkoliolom, oikloheksanonom ali pa ekstrakcijo z istimi topili iz 2n HClo^2* llf 24? 138? 255^ 1) Eters selektivno ekstrahira iz alkalne raztopine baziSna trifenilmetanska in ksantenska barvila, ±z ooetno kisle raztopine pa kisla ksanteaska barrila. Dokais za prisotnost teh barvil fje obarvana vo&na raztopina barvila, ki 30 dobimo z ekstrakoi^o eter-ske raztopine z razred5enimi kislinami ali lugio Ta postopek je po njlhovem mnen^u popolnoma zadovoljiv. 2) Viš^i alkoholi in ketoni2 v njih. se pri priiaernem pH topijo YBa kisla barTila, s katerimi se sinejo barvati živila in predmeti sploš— ne rabe. Ekstrahiramo lahko ±z raztopine, suspdnzije9 včasih pa oelo iz trdega materiala*'Poleg sintetskih baryil se v n^ila topijo tudi sladkorji9 nekatera na— ravna barvila in druge snovl • PiBi ekstrakciji nasta- - 76 - - 77 - Modificirana uradna amerišlca metoda za izolaoiao in delno ločitev v vodi topnih. "barvil 24 ml raztopine barvil dodamo Jekstrahiramo z% " Darvilas ~ lototku:^ 1Z°llram° P° 6 ml 10 % ITaOH 30 m-—e ra-------»- baziSna razr, ooetne kisline lo ml ledoota 3o ml etra-------^ kisla ksantensfca lo % m^ 2o % KaGl________ d° 6° ^ i^amilni alkohol ^ 33? 4o? 46? 3? 36? 6o petroletra ^g.^gglioodiklor-^ kisla trifenilmetanslia CCl.. liidrin (l§2) 4 194. ml HCl na 4o ml raztopine 1-amilai alkohol ^ Qstala barvila petroletra nejo pogosto trdovratne emulzije, ki jili včasih še s centrifugiranjem težko ločimOo Ekstrakci;ja mi vedno kvan~ titativna, ker poteka pod preoej ostrimi pogo^io Preoe^ velika odvisnost topnosti posameznih, barvil od pH in ko— liSine soli t vodni raztopini ter od kislosti organske faze omogoči loSitev kislih barvil v ve5 skupino Mo^e^ugotovitvet^ 1) Za izolacijo baziSnih. in ksantenskih "barvil je ekstrak-oija z etrom zelo primerna in sem ^o tudi največ upo— rabljalo Ugotovil sem, da so zato prav tako primerni benzen, etilacetat, kloroform, metilenklorid« Izolaoi« ga poteka popolnoma zadovol^ivo. 2) Izolaoi^a ostalih kislili barvil iz vodne raztopine po-teka s temi topili dokaj dobro, 5e niso prisotne snovi, ki stabilizirajo emulzijeo Zaradi tvorbe trdovratnih. emulzij ta postopek ni bil ugoden za Izolaoije iz ve— Sine surovili ekstraktoT iz živil* Dobro se je obnesla izolacija barvil iz lakov z izo-amilnim alkoholom in HGl (glej str« 90 ), posebno ko so bile odstranjene vse druge primesi« 3) Postopek s kinollnom K vodnemu ekstraktu barvil (do 3oo ml) dodamo enak volu-men pufra (3*5 g Na-aoetata in 5o ml ledoota na liter, pH = 392) in ekstrahiramo s 5 do 2o ml kinolinao Ekstrakt speremo z vodo, razredSimo s trikratno koliSino etra in ekstrahiramo z 2 ml vodeo Ve5ina barvil preide v vodo« Preostala barvila izženemo iz organske faze po dodatku veSje koliSine etra z vodo ali razredčeno oeetno kislino ali amonijakom«, Vodno fazo lahko ekstrahiramo z etrom, da odstranimo raztopljeni kinolin« Prisotne emulgatorje lahko pred dodatkom pufra delno odstranimo z reagentom po Carrezus I 15o g Kk /Pe(CK)6/ »3 H20 na liter II 3oo g Zn-aeetata o2 HpO na liter Dodamo 1 do lo ml I9 pomešamo9 dodamo enako (1 do lo ml) II, pomešamo, centrifugiramoc - 78 « UgotoTitv^avtorje^97' "' 129' 13°> 138' 139> 144> Po tem postopku dobljjena konSna raztopina barvila je mnogo bolj konoentrirana kot izhodna, Izolaoija poteka pod milimi pogbji» Hkrati s sintetskimi barvili se izoli-rajo tudi naravna barvila, Zaradi tega in zaradi neprio.et-nega vonja nekateri ^yy^ ta postopek odklanjajo« Zaradi naštetih hib in zaradi univerzalnosti postopka pod c) sem raje uporabljal slednjega* c) Izolaoija v obliki spojin z detergenti ZnaSilna lastnost kislih in bazičnih barvil je, da tvo-rijo s površinsko aktivnimi snovmi (detergenti) spojine, ki niso topne v vodi, paS pa v kloroformu, le nekatera v butanolu. TeSina naravnih barvil ne tvori takih spo-jin. Optimalno poteka ta reakci^a pri pH okoli 9« Ekstra-kcija z organskim topilom je kvantitativnao PrTotni postopekg Raztopino barvila naalkalimo z lo % HapCO- na pH 9 in ekstrahiramo s kloroformomo Pri tem pndego v kloro-form nekatera bazična barvila in druge v kloroformu topne snovi, zato kloroformsko raztopino spravimo. Vod« ni raztopini dodamo prebitek 1 % raztopine Biooidana (eetilpiridinium bromid), ekstrahiramo s kloroformom lo minut, oentrifuglramo, loSimo in vodni slog ponov— no ekstraMramo s kloroformom, dokler ta ne ostane brezbarven. Clol^ Iz klorofprmavizženemo barvila s HCl conc* ^ ' ali Teepolom ^09; (sek0 alkilsulfat). . - 79 - Razen postopka in dejstev, omenjenih v uvodu9 sem zasle-dil v literaturi samo še podatek, da barvila Brilliant-schwarz Bl ni mogoče zadovoljivo izolirati iz ribjih. iz-delkov. 1z samega postopka je rass"vidno9 da Ima ta metoda v primerjavi z ostalimi ^rsto prednostis 1) izolacija ±z prvotne raztopine poteka najbolje v rahlo alkalnem mediju pri so"bni temperaturl? pod zelo milimi pogoji, zato je mogoSe prlčakovati, da pri izolaciji ne bodo razpadala slabo obstojna barvila (lo, 21, ne« katera kisla trifenilmetanska), tako kot pri drugih postopkih, 2) Raztopino barvil predhodno oSistimo z istim topilom, & katerim potem speremo barvila in s tem imamo možnost, da dobimo bolj 5ist ekstrakt, 3) Ekstrakcija barvnih. kompleksov je kvantitativna — obstoja torej možnost9 da bo s pomoSoo te metode uspe-lo dokazati komao Tidne sledove barvil in barTila tudi preoej konoentrirati« 4) Metoda še ni popolnoma izdelana; možno je9 da jo bo mogo5e prirediti za izolacijo iz katerega koll izdel— ka in da bo mogoSe iz^nati barvila iz kloroforma z bolj milimi reagenti kot oe HCl ter ^ih. pri tera Se bolj koncentrirati, ne pa razredSIti« Svoje raziskave sem usmeril v naslednj© problemes 1) Ali so poleg Biocidana uporabn® tudi di^uge podobne, laliko dosegljive spojine? Preiskusil sem Asepssol in Onmisan, ki sta oba razliSno 5isti raztopini alkil-dimetil-benzil amonioevega klorida v vodi, razredSena z desetkratno koliSino YOde# Ugotovil sem? da sta oba uporabna (tabela šta ?)• - 8o - Zo sem obenem preiskušal razne pufre sem opazil? da bo» raks preprečuje to reakeijo ~ ne nastane niti oborina niti se barvila ne ekstrahirajo v CHC1~« Poleg tega sem ugotovil, da se te spojine topi^o tudi v metilenkloridu, nekatere v benzenu, izredno slabo v trikloretilenu in praktično niS v tetraklorogl^itao Vendar je od Tseh to-pil najprimernejši kloroform zaradi tega, ker se plasti dokaj hitro loSijo« 2) Ali je mogoSe z vodo izprati ±z kloroforma dxuge v vodi topne snovi, ne da bi pri tem izpral tudi b*arvi— la (kar nopr. pri Izolaoi;)! z višjimi alkoholi ni mogo5e)? VeSina barvil pri izpiranju z vodo (nasiSeno z zrakom) ne prelaaja vanjo, nekatera preha^ajo le v sledoviho Pri izpiranju z acetatnim pufrom (pH - 4?3) pa prehaja že ve5 barYll toda vsa v sledovih (tabela Sto 7)«. Kloroformsko raztopino je mogoSe temeljito izprati z to« do? ne da bi pri tem izgubili pomembne koliSine barvilo 3) Izpiranje barvila iz CHCl« s HCl oonCo ni posebno u«» godno, ker ^e dobljena vodna raztopina barvila preoeo razred5ena, vsebuje večji del površinsko aktivne sno— vi in v tako mo5no kislem mediju nekatera barvila raz« padajo« Katere snovi bi omogo5ile izgnati barvila iz kloroforma v vodo tako, da bi bila vodm raztopina barvil čim bolj koncentrii^ana in da ne bi vsebovala drugih primesi? Take snovi bi morale biti laže topne y kloroformu kot v vodi; ravno --fcako tudi njihove spo^ine s površinsko aktlv« no snovgo, poleg tega pa bi morale biti te spojine vsaj toliko stabilne kot spo^ine barvil in poTršinsko aktivne snovi o - 81 - Ugotovil sem? da izmed kislin najbolj ustreza tem zahte« Tam salicilova kislina9 ki Je zelo slabo topna v Yodi? dobro v klopoforjsu in je prece^ modna kislinao Najboljše rezultate sem dobil, 5e sem 3o doda^al polagoma^ raztop-Ijeno v kloroformu, Doda^an^e trdne kisline se ni obneslo, ker mnoga barvila niso prešla v vodo, 5e sem dodal preveč ali premalo kisline, Poleg tega, da sem v klorofoxBmu raztopljeno lcislino lah-ko pravilno doziral, sem s tem postopkom dosegel tudi, da sem ±z moSno razredSene raztopine barTila dobil vedno raztopino, ki je bila doTol^ koncentrirana za. nadaljnge postopke* Koproj iz 2o ml sladoleda niansiranega z rde-5im barvilom sem eksitrahlral več^i del barTila s skupno 3 do 8 ml kloroforraa, ki sem ga nato opral % vodo9 s tokom zraka odparil na eca 2 ml in izgnal barvilo v dve kaplji vode«, Po tem postopku se dajo v vodni raztopini tako konoentri-rati le zelo hidrofilna barvila (žiTilska in n^im podobna) nekatera barvila preliajajo v vodo le delno in je treba njiliove raztopine pozne^e koncentrirati« Barvila, ki se v kislem v vodi ne topijo (kisla ksantenska in barvila za lake) pa sploh ne preide^o vanooo V takih primerih, pa tudi, ko sem dodal preveS salicilo« ve kisllne in barvila zaradi nje niso prešla v vodo, sem si pomagal tako9 da sem vodo odstranil in namesto n$e eketrahiral % amonijakomo Dobljeni ekstrakt ni tako 5ist, vendar je dostikrat še uporaben za identlfikacijo barvilao Eazen s salieilovo kislino ^e mogoče izgnati barvila v vodo tudi z vodno raztopino lYGpona 5o« (Dodeoilbenzen-sulfonat — Teol Ljubloana)«, Da bi dobil 5im bolj Sisto in koncentrirano raztopino, sem na^prej previdno nertra-liziral prebitni kationski detergent z o,l % raztopino iTopona 50o Votoo fazo, ki oe bila brezbarvna ali pa ko-mao opazno pobarvana, sem zavrgel, nato pa izgnal barvila t Yodo z o95 do 1 % raztopinoo Pri tem ssem si isoral po— magati s oentrifugiranjem. - 82 » da sem vedno dobil "bistro vodno raztoplmo<» 4) Birektna izolaoija kislih. barTil iz izdelkovs Xz izdelkov, kl ne vsebu^e^o beljakovln ±n detergentov, poteka izolaciga barvil po te;j metodi brez posebnih te« žav, zlasti 5e uporabimo eemtrifugOo Zadovoljive izolaeije is izdelkov, ki vsebu^ejo bel;ja~ kovine9 pa ne da nobena od dosedaj poznanih metodo Vziook za to ^e de^stvo, da se bel^akovine v kislem mediju, ki ga zahtevajo vsi ostali postopki, obarja^o in nanje se veže tudi barvilo ter ga zato ni mogoče izoliratio Pri pri« pravi ekstraktov barvil z amonijakalnimi alkoholnimi to~ pili pa se topi y njih dovolj bel^akovin^ da se pri na-kisanju spet obarjajo in tako odtegnejo barTila,, Vzrok je oSividno v tem, da se barvila veže^o na amino-, imino - ali mogo5e celo amido skupine? ki se pri obar^a— n^u s kislino začasno sprosti^Oo Temu bi se dalo izogni-ti s tem, da izvršimo izolaoijo v alkalnem ali pa da blokiramo bazi5iae skupineo Prvi pogo^ izpolnjuje ravno ta postopek^ sa^ je najbolj uspešen pri pH 9« Toda ob dodatku detergenta se beljako« vine oborijo in potegnejo s sebo^ tudi del barTilo Drugi pogoj izpolnauje postop@k9 s kateriia so poskušali izolirati barvila iz mleSnih Izdelkov tako^ da so sus« penziji ali emulziji bel^akovin v vo&i dodali formalde«-hid In jih mto oborili s triklorocetno kislino ^ ^^ K Ia ta na5in oborjeme bel^akovine povlečejo s sabo le ma-lo barvila« Ugotovil sem, da v vodni raztopini preostane kljub temu še precej snovi? ki motijo nadal^n^o izolaei^o, zato tudi po tem postopkm nisem dobll Tedno zadoToljivili rezultatov* Formolna reakclja, s pomočjo katere so blokirali aktivne ba-ziSne centre na "beljakoTinah^ ima sto^ ©ptimiam ne v mb5no kislem, temve5 y alkalmem ©k&li pH 9> torej pri Istem pH kot reakcija detergent-^barvilOo 2ato sem priSakoval, da bo kombinaoija obeh postopkOT daia zadovoljiv rezultat, kar se 3e tudi Egodilo, saj ^em aep^o tudi barvilo Brilli-antsohwarz BET kvamtitatiTmo izoliral Iz rlb? ki sem 3H1 en teden pre^ pobarval z njim in izpral aeveaano barTilo z vodo o Postopekg Pomešamo približno 2o g izdelka is 1 do 2 ml koneentrira-nega formalina, naalkalimo z lo % UapCO^ ali IJH^OH na pH 9 in ekstraMraiao s kloroforia©mo Eks^raŽoi^o ponavl^amo z majlinimi porcljami (2 do 5 ml) kloroformaf dokier ekstrakt ni "brezbarTeiio Kloroforiaske ekstrakte združimo ±n preišSe« mo na prisotnost baziSnila in v maš5obah topnih barTilo V vodno plast damo prebitek 1 % raztopime katiomskega deter-genta (rupr* Asepsol razredčen z vodo l§lo)? dobro preme« šamo in ponovno ekstraliiramo s kloroformom0 Reakcija ne poteže trenutno? zato je dobro pustiti zmes nekaj minut3 da se delno usede, mto pa dobro stresati in eentrifugira— ti. Če oe dodatek detergemta zadosten^ dobimo tri plastis spoda^ obarvan bister kloroform? na njem deloma obarTan sloj oborin, na vrliu pa bister in brezbarven Todni sloj, na fcaterem T5asili plavajo delei maš5obeo Če je zgornji sloj moten in obarvan, ^e treba dodati še nekaj detergenta In ponoviti postopeko i Bistro in brezbarviao vodno raztopino zavržemo, oborino pa Izpiramo s klorof ormom, dokler ne ostame brazbarveiio V6asih ^e barvilo laže izprati potem9 ko iz poga5e iztis« nemo ve5ji del vode« Kloroformsko raztopino dobro iaperemo z vodof da izžene« mo topne snovi, nato pa s preTidnim dodajanjem kloroforia« ske raztoptne salicilove klsline Izžeseiao barvila v pri« merno kollSino vode9 ali pa z o,l % ra^topino Ivopona 5o vežemo prebitni kationski detergent in nato z 1 % razto« pino izženemo barvilao oo tpa^ ^10 Vodno raztopino barvil oSistimo s kloroformom in 30 u« porabljamo za identifikaci;jo. V sluSa^u, da barvilo kl;jub prebitku kationskega deter-genta ne preide v kloroforia, je zelo verjetno prisotno bazi5no barvilo, ki se ne topi t n^emo V tem primeru ge treba dodati prebitek anionskega detergenta in ponov-no ekstrahirati. Iz kloroforma izženemo barvilo s kati-onskim detergentom* Obnašan^e barvil pri izolaci^i po tem postopku je prilsa-zano v tabeli št, 7» - 85 - Tabela St. 7 Obnašanje "barvil pri postopku z detergenti in kloroformom Raztopinas_______vodna___________ kloroformska prehod iz kioroforma v vodo po dod. Dodateks UapCO~ N+EA EP0 Acetat sal.ksl« alk.sal, Ivopon 5o Barvilo barva vod* slo;)a 1 bospr. rum»mote rumena brezb* brezb* popo pop« pop, 2 b«,spro rum,mots rumena brezbo sl.rum« pop. popo pop« 3 b.spr, ruuioiot, rumena brezb. brezb«. pop« pop, pop« 4 bospr, modr0moto rde5a brezbo brezb« popo pop. pop« 5 bospra rdomot« rdeoa brezb, brezb, pop. pop» pop» 6 bospr<, rd.mote rdeča brezb* brezb« pop, pop, pop, 7 oranž* or0rdo0l), oranžna brezb« brezbo pop, popo pop. 8 b»spr« rd»obo rde5a brezb, brezb« ni5 delno pop* 9 bolj rd. rd.moto or.rjc brezbo rahlo or» pop« pop. pop. 10 b»spro md.ob. md.vij«, brezb« brezb, pop« pop« pop. 11 bolj md. mdoOb. modra brezbo brezbc pop. pop. pop, 18 5rord« rdemot. rdeča brezb. rahlo rož. delno pop. pop* 21 b.spr. zel»mot, zelena brezbo brezbo pop9 pop. pop. 22 bolj or. rj.mot, rjava brezbo brezb, delno pop. pop. 23 bolj rdo rd.mot, or»rjo brezb. rahlc or. popa pop. pop. 25 slotop.or« rum.or.obo oranžna brezb« brezb. nič dobro pop» 26 ne top« or.moto oranžna brezbo brezbo nič dobro pop« 27 t.spr, rd.mot. rd.or, brezbo brezb. delno pop. pop« 33 temorjo rj^mo-t, Srorjo brezb«, rahlo rum« delno pop, popo 34 bospr. b.spro tem.md* raklo md«>rahlo rum. delno pop. pop* 35 b<,spr» belaoboizjg.zelena brezb, rahlo rum, delno pop, pop. 36 bospr, bolj rd« rj.vij,, brezb« rahlo rum, ni5 dobro pop. 42 b.spr. bistra rumena brezb. rahlo runic pop. pop. pop« 43 b.spr. mot.izg. or.rum. brezb. brezb« nič dobro pop. 45 b.spr, oran. oranžna sl.or, brezb« ni5 delno pop. 46 tem.rd, rd«mot0 oranžna brezbo brezb. delno pop. pop« 47 tem.rdo mot.izg. rumena brezb« brezb« delno pop. pop. 5o b.spr. motoizgo rdeSa brezb. brezb, delno pop. pop. 56 ne top. potemni oranžna brezb. brezb, ni5 delno pop. 62 b.spr. bospr. rdeSa brezb, brezb« delno popa pop. 76 tem.md. vij.mot* vijol. brezb. brezb, delno pop, pop«, 82 b.spr. sv.mdoOb. modra brezb. brezb, pop<, pop* • ¦ ¦ ¦ --pop,..... U+R^ - kvarterna amonijeva baza (n.pr« Asepsol) saloksl.- salicilova kislina alkosal.- alkalijski salioilat b.spr* — brez spremembe or»rd.ob» — oranžno rdeča oborina pop«, — popolen sl«md. - slabo moder - LQ - ~ 98 - 8) Izolacija z adsorbcijo na anorganske adsorbente Kajbolj Je obdelana izolaclja na AlgO- in SiO2 ^82* 13°> 187, 191, 193? 269, 225). Ha SiO2 se adsorbirajo ba~ ziSna barvila iz nevtralne ali rahlo alkalne vodne raz— topine«, Enako se adsorbira^o na baziSnem AlpO^« Ma kis— lem AlpCU se adsorbirajo kisla barvila ±z kisle raztopi-ne — vodne ali alkoholne« Postopek: BaziSna barTila Eahlo alkalno vodno raztopino prefiltriramo skozi kolo— no napolnjeno s SiOp ali bazISnim AlpO^, izprano z raz» redčenim HELOH. Kolona operemo z razrea5enim amoni^akom in vodo ter eluiramo barvila z razredSeno ooetno kisli— no. Kisla barvila Skozi kolono, napolnjeno s kislim AlpO^9 izprano z 1 n HCl, prefiltriramo nakisano vodno raztDpino barvil« Ko— lono izperemo z vodOo Barvila eluiramo z 1 #-KH,,OH. Bar-vila laHko adsorbiramo tudi iz kisle alkoholne raztopine, vendar mora biti kolona preo izprana z istim alkoholom, Po adsorboiji pa kolono operemo s kislim etanolom in kon5no z vodo ter eluiramo barvila«, Lahko pa v kisli raztopini barvila suspendiramo aktivira— ni Alo0«, zmes moSno stresano, oentrifugiramo ali filtri— ramo^aasorbent operemo z vodo in eluiramo iz njega bar— vilo, Operaoijo je treba ponavljati tako dolgo, dokler prvotna raztopina ni brezbarvna. Ta postopek seia preiskusil in ugotovil9 da za izolaoije ni tako primeren kot postopek s kloroformom« Ker pa po— teka izolaoija po drugačnem prinoipu kot pri ekstrakoi— ji s topili, lahko te ekstrakte dodatno Sistimo s tem, da barvila adsorblramo iz ekstrakta na Al^O^ in odstra— nimo še prisotne primesi z izpiranjem z etanolom in vo— do* - 88 - - 89 - Tabela Št. 8 Pregled značiinosti metod za izolaoijo in dokaz v vodi topnih barvil Izolaoija raozna izg________Z nT")o lahko izoliramo barTilas________ ni primerna za ekstrakta, direktno baziSna____________kisla ________ ^zoi??^0 teli Metodas vodne razt« ±z izdelka ksanteno | trifenilmet .1 azo in dr» PWyii, s poliamidi - lo, 21, nekate- (n.pr. volno) da včasih da da da da ra trifenilmet. eter da vSasih neiaters večisia viš^i alkoliolj da včasih da da da da klnolin da vSasih da da da da CHCX~ (komplo z; B-sOJH) da da da CHCl^ (kompl. 35 po5asi z HR^ ) da da da da da razpada SiOp da da 76 Al^O« da da da da da POVZETBKg .. Izdelal sem poetopek, s katerim je mogoSe Izoliratl v vodi topna barvlla iz katerega fcoli živila, ker belja~ kovine blokiramo a formaldehidom, barvila pa ekstrahiramo s klorofonaom r oblikl spo^is, ^etopnih t vodl in nižjili alkoholiho Za izolacijo barvil ±z ekstraktov, ki ne vsetm^ejo belja-kovin so uporabni tudi razni drugi postopki, kl so pri-kazani v ta"beli št* 8«, Lakl in plgmenti Laki Barvila se da^o dostikrat izolirati iz lakoT tako9 da substrat, na katerega je barvilo vezano, vežeiao y sta« bilnejši kompleks in barvilo izoliramo ma primerBn aa-5in« Ali pa vežemo barvilo v drug stabilne^ši kompleks, ki ga ekstrahiramo s primernim topiloHu Na prvi na5in sem barvilo izoliral tako, da sem vodno suspenzijo laka močno nakisal s HCl in ekstrahiral bar» vilo z izoamilnim alkoholom«. Če se ;je barvilo slabo to-> pilo, sem dodal še etilendiamintetraooetno kislino ali pa UaF? po potrebi tudi segreval« Alkoholno plast sem dobro opral z razredSeno HGl in 5e barvila niso preha-^ala v vodo, tudi z vodo. Po razredSenou s petroletrom sem ^ih izpral is organske-ga slo^a z razredSenl® M« all pa sem uporabljal iar alkoholno raztopino« Na drugi naSin sem barvilo izoliral tako, da sem naray-* nal pH suspeazije na 9> dodal priineren detergent im ekstrahiral barTilo v kloroform* T& postopek ni tako - 9o «, zadovoljiv kot pre^šnjl, ker je nekatera barvila «elo težko loSiti od detergeatoT, ker eo t vodi slabo top« nao Tsaj emakovredes pa ^e talcrat, ko i^oliramo dobro topaa barvila« Pri tem? ko odstraajugemo ostala barvila^ gredo TSaeili z njlmi tudi nekateri pigi&enti« Preostale pigmente pa pUfoJvU.bc3s.lIAU iaii (jUJ^II IjJ, IIo_yi, o V JD&ili&CLiiU. <) JtLXLU, U.L UL UIU ^ U^uJLct"1* hidrofuranu? piridinu, dietilaminu^ etanolaainu, dime-tilformamidu, mraTl^inSji kislini in drugih topiliho Še pre^ pa se je dobro prepriSati, da inamo res opra^ka z organskimi barTilio Če nobemo dxjugo topllo h^ poma« ga, pa uporabimo H^SO, conc0 ali pa alkoholni EOH eyem~ tuelno ob dodatku reducentoT« |lgme|itijr - 91 - Opisal sem postopke, s katerimi s&m Isoliral sintet« ska barvlla iz živil ±n tlstlh predmetov sploš&e rab©, postopki selektiyni9 j@ obarTan ekstrakt po koaSaEih i-^olacijskih postopkih ssaiosten dokas aa prieotnoet or« ganskih sintetskili barTil v preiskauem izdelku,, Postopki aa pripraTO siirovila ekstraktOT ali sa izolaci«- 3e direktno Iz Taznfh Trst izdelkov so opisani na str0 53 do 619 p©stopki za dokon5no Io5itev barvil od sprem« l^ajočlh snoTi pa na straneh 64 do 91 <> Iz poteka posamezaih iaolaoij ge razvidno9 da 3@ taka X CtZiliSSXX (^SS V pIJ Lj.L cs UIlcfc V gJ.ct VH^SIii X(3 dMCii c»LlA UU1J o S jJJ, CgAC13 dnosti opisanih postopkoT, medtem ko ^e txje"ba pri kon« kretnem delu vedno Imeti pred seboj dobre in slabe stra— ni raznih metod? da lahko ±z obna^anja vzoroa pri pripra-vi za izolacijo izberemo najugodnejši postopek za jaadalj« njo analizOo Za izolaei^e iz živil je maobolj primeren postopek s kloroformom in. detergenti (stro 84)? ker je na^bolj-u— niverzalen. Za iaolaci^e v maš5obaii topnili barvil je primexjna tudi ekstrakeija isdelka s petroletrom in izolaci^a barril iz tega ekstrakta z organskimi topili (str. ?o) ali AlpO« (str. 64). Za izolaei^o večine v vodi topnih. barTll iz suroTih. ek« stralrtov, ki vsebujejo zanemarljive smoSliie beljakovla so primerni tudi drugi postopki, zlasti postopek z Yolno9 ker je najbol^ ob8utl jiTo Zaradi Identlfikacije pa Je dostilo^at karistno, da stemi postopki dobl^eno 4°^a3 :5i— sto raztopino barvila Se dodatno Sistimo p© pos1?opku? ki je osnoTan na druga5nem oietaanizma (5iš5en^e sušine eluata 2 vol&e z metanolom ali izoamilnim alkoholom-str'« 74 9 51« šSenje Todnih ali alkoholnili raztopim z Al^O^-stro 88)o - 92 - III, LOČItBV II' IBBIITi*m.dIJA BAHVi: teTF ali s© prlsotna barvila Identicna s tistimlj, ki Jih zakonodaja israono dOYoljuje9ali m@o Identiteto barTil bi ma;)b©lj zanesljlTo mgotoTili z d©~ loSitvljo strukturne foruule barvila, Sadalje bi sl pri identlf ikaciji barTil lalik© pomagali L zLjlhoviad fiai— kalnimi konstantami (tališ5@? molekalarsia teža9 absorb— oija $Yetl©"be) in kemijskimi realcoijasiio Da "bl te fconstamte dol@Sili9 je treba majprej dobiti Sista barTila0 Čim vemo? da s nekim postop« kom l©5im@ barTil© od Tseli OBtalllif laHko s to Io5itvi» Jo že ugotoTlmo, da je prisotao praT to barvilo in m@ katero irugo« Z doloditTigo fiEikalnih koasiant in 2 reakoi^aai potem to ugotOTiteT la Se potriimoo So pone« ni9 da J@ na^TSŽm®jSi -del idemtifilEaaija med^ebojna lo« v A w %8 V U V X JL o Ia gppobo ^ih lahko loSimo med eeboj Se prl Ijgolaelji (v maš5©bah topma, ba^ISna in kisla v T@di topm barvi-la ter njiliovi laki9 plgmentna barrila)0 Yeak© od teli skupim pa Je treba potem i©5iti na po^anesme kompoaenteo PttI postopek za slstematiSno amaliso zmesl v rodi top« nih. barTil Je Izdelal Koeho fa metdda J® ©saaYaaa ma de^-simL9 da barrlla prehajajo is a®ilaik©li0la t Yod@ (ali U vJL <3b uiiU y pj. X X cl<«a JLXUI1X a.vJjav« JL©X JLJsl,© o iU fe/SSili }JJL JL.XlF ©ipu je iadelana uradna ameriška metoda m idemtifika@i« d u uc*.i. VXX XXX Xš3om&2X» li;J?SjQ.C; JLLUil.XX «Ll&LL>idX ^J «S o J.M ^l © iici 5DJ,ciua vil ter da je postopek salo dolgotra^en im k©npli©iraia.o P©aebno aeEgodna Je aahtdTa po T©5Ji koiičimi barril9 kaoti dostikrat pride v praisicavo T^©r@o^ ki Teebaje tak< malo bai^ll^ da ^e komaj.mogoSa aanesljivo d^kazati n^i« - 93 « k@ve prisot&ost, "bodisi &a je rsega ys©raa pyias&I@f ali pa jt s:baryill'le aiassiras9 da "bi mm. prikrili sslafco fadi k@X@si$k& kromato^afiaa iBsa ped^m® &i>®? $®pr®>Y g&m 3© prt ife®2a®iji koristm® aparafeil, * Sato sshi se ©dl©5il, ta b©m aa l©git®T barril upia^a^il le iarasite mi^1© metoie « papirm® in tamkoplasta© kro-* -nato^afl^o ter el$}etr@±©r®sg0o A) g'r'• ,miMa t'"V'^'^ &;f' j'n>j'k : ; ' ¦ ¦ .-: S kroaiat@grafij@ barril aa "barTamJ© slaati 21t11 pa tudi ; preimetov splošae rabe9 se je ufcrar^al® Št mogo amall^ tllcor « obravmava Jo mad p©l@Tis© T8@1a dlam&OTj lci s@ omenjemi ˇ poglaT^u Literaturao Fregled o delih. do 1, vašma^ši od ostalih pa pri posamezniii postopki|io Ye51n@ma s® delall na papirJuo PreiskoTali &® r glarm®m man^še skupine barvil^ melcateri - isBed mjili pa so lixD]aato» grafirali maoga fcarvila, ^i se jsaifadi SkodljiTlh. rplivoT mo upo^afel^aj® ye5. Za Tsak® tak© stepin® s© polskali wo ali v@5 me^ilmili fas? v gla-ratm pa s@ mp#3fali3»li ¦ *Vb%** m@ i^mgiK ayt«vj«Y« O^JairlJtnili je ^r preee^ mo"bilnih fass, ki se p@ sestavi selo.raslltajoje« Er«rlalLEj®3# im eterskik« I#r s® ©teairmaTali ra^liSss glemp&m* ^ai-rils^ljnL^illai ki fei "bil uporabea ssa l®šit@T T^iim^ toTrstmia ^arrilf .ki ,jiJa Baša sakonodaja t@T®ljnJto *** 94^ ¦*** V praksi je zažel^eno, da z istim anaiitžskim sistemom reŠimo Sim več različnih problemov? zato sem poskušal ugotovitis 1) najbolj ugodna razmer^a raznili topil za lo5iteY čim ve5 barvil 2) Sim bolj toSna prayila9 kako JsameEDati eno topilo z drugim 3) v katerili lastnostih si morajo "biti ta topila podob«. na 4) katere izmed molDilnih faz9 sestaTljenih po teh pra« vilih, so na^bolj primerne za medsebojno loSitev bar— vil v posamezmih skupinaho Uporabljal sem navzgormo telmiko? ker ^e teJniiČno na^manj zahtevna, ne da bi bili zaradi tega rezultati slabšio Delal sem v prostoru s tempeTaturo približm© 20 C. Če je bila kdaj temperatura druga5na? je to omen^eno v tekstUo Up orab13al_semj Papirs A/ a) ViOiatman 3MM angleške proizvodn^e v obliki trakov 13 2: 15o mnij le nekaj poskusov pa s trakovi širokimi 26 mmo b) Whatman 2 angleške in vzliodnonemške pxjoiz« vodnoe ter Haatman 3MTž T^liodBonemške pro» izvodn^e v obliki listov dolgih 5© do 45o mm im širokih 19o do 25o mm — odvisno od telmike dela in potreb, c) Ederol 2o2 in 2o8 (Jo Binser Hatzfeld) Za Impregnaoijo paplrja sem uporafcljalg a) parafinsko olje 5 in lo vol6 % v etru b) silikonsko olje BG 7®3 /Dow Corning Corpora-tion) 5 im lo volo ^ v etru o) perlon 4,5 in 8 % v HCOOH - 95 - «=s» y o "^ d) etanolamin lo volo % v etanolu e) dimetilformamid - aceton Igl f) etanolaminsdimetilformamidsaceton 5s3o?35 g) o,l n HaCl i) eetilalkohol v etanolu 2 In 5 % Opot KoliSine trdnih. snovi sem podal v utežnih dellli, tekoSin v volumskiho B/ Acetiliran papir m 214 Ac/lo in m 214 Ao/2o (Macherey9 Hagel & Coo) Adsortenti za tankoplastno kromatografijjog A/ Celulozni prah 10T 3oo in M3ST 3oo I'25^ (lacherej^ lagel & Coe)o Za 5 plošS 2o x 2o cm sem upora« "bil 15 g prahu, tel sem ga z 9o ml vode 1 minuto me§al z mlkserjem HSnseh.« PlošSe sem premasal z aparatom tvrdke DESAG-A Heidelberg (širina reže o,3 mm)9 posušil na ^raku in aktiTli^al lo min pri teiaperaturi llo °C)O B/ Silikagel G- (Kemika9 Macherey9 Nagel & Co0) Za 5 plo§6 2o x 2o cm ali 2o plošŽS 5 x 2o cm sem vzel 2o g silikagela in 45 ml vode in ^ih. premazal 9o do loo sekund po dodatku vode v sili« kagel, posušil na zraku in- aktlvlral 3o min na llo °0. C/ CaCO^ (DAB06.) 2o g CaCO^ ±n 4 g Škroba sem strl v tarilniei? pomešal s 5o ml vode in ptremazal plošče* Premaz sem sušil 3o min pri temperaturi llo °Co Posode za krouato^afi^os 1) EpruTete 25 x 2oo mm 2) Eadi 21o z loo x 21o xm9 znotrao obložene s filtria*-nim papirjeii za nasičeTari^e in pokrite s stekleno plošSo« Uporabljal sem eea ©91 $ »s-feoplae barril ˇ ?• # etaao« lu (t vodi topna "barrila), 95 $ eta&oln (y maščobak top» na barvila), aasiSene raztopine v kloroformu (pigmemtBa barTila)0 Sanašal se® jih 2 om ©čl spodm^ega roiia v meds©^ ¦bo.jni razdaljl 5 do 2® nm<> Premer lis je tdl pod 5 Miio Barrila sem Baaa§al blissu stapaj9 kadar sem li©tel ugoto« Vibij aXX JC JL4; UiSirai «Ugi e&JL o&JL L> JLs utžiii tvabJtL^ U.C* R5X \$ck&. V XXa med se"bo3 ne moti^o p©t©Tam3ao T ide^kl.]bi priffierilii^ ko so se lise sosednjili barvil med se"b@5 pomešale ali d©«« X UX li4XcL c3>XO j L3 Jc Uiia ^ucU., CfcU.i S topila loSiteT olaba tudi pri T«5ji medseboJKi »agial^l, all pa da je imel® barTilo primešamo m@k© saw? ki je ! difumdirala naokoli In popolnoma spa^emenila ©bnašaiij© barfiio Bostilrat s@m pi^aT ^aradi tega laME© Eg@tQTil? da Je "bil ekstrakt "barrila n@Sist iii eem ga prel nadal|» njo identififeacijo Se iodatmo ©5istil0 Delo sem razdelil ma papirmo In tenkoplastno lcroioato^a^ fijo.g 1) v vodi topnili klelih barril 2) v T©di topnih kisllli ksanteasfeili "barril 3) v TOdi topmih "bagiSmila. barTil 4) v maš5o"bali topnila, barTil 5) pigmeataih barvil «~ 97 « « 98 -m ? VOBI TOPIA ZISLA BMVILA V to skupiao nisem Tkl^uSil ksantensklh "barvil, ker se prl kromatografi^l obmaSaJo preeej drmgaSe kot ostala v vodi topna "barTila, temveS sem jih obravnaTal p@se"bejp To $e ugodno zlasti še zato, ker 3JLI1 je mogo5e Io5iti od ostalib. "barvil z ekstrakoi^o % etrom %% ©oetno kisle raztopine. PaS pa se® sem vkl^u5Il tudi barvila, ki se uporabljajo v ©"bliki lakov0 Izjeffl^ma sem istoSasno % ostalimi klslimi "baxrili kr©~ matografiral eritro2iaf da mi je oznaSeval fronto pri upora"bi kislih 1b nevtralnih mobllnili fa^o Kroiaatografiral sem z dvema sistemoma mobilaih, fa^o ? prvem prevladu^ejo organska topila? t drugega pa spa«» da;jo vodne raztopine soli« Izbira ©rganskih topilg 1) niž^emolekularna organska topila, kl se mešajo z vodo v vsakem razmerju, niso primerna za loŽSitev "barvil ma paptr^tu 2) Prav tako &e ne uporabljajo dTofaane smesiy katerih organska fasa vsebuje malo v©d@o Zato sem poskugal dobiti nekaj ra&iiSmik molDilmili faz, s katerimi bi ločil med seb©^ žiTilska in tudi kozmeti5na barvilae Za uvodne poskuse sem izbral tri skupine barvil glede na to? kako ležijo na kromato« gyama? raznrltem z ismesjo Bf^butanolgetaiiolgiedoeetg voda I0g2slg4? ki sem ao uporabljal pri kromatogra« fiji žiTilskih barvil že preo* ^Ea mobilna faza 36 da**» la preoe^ lepo oblikoTaae lise "barvil? to^a loSitev barvil je "biia slalba, ker so Ysa "barvila (što 1 - li) razen eritrozina ostala v spodnji treisjlmi loromato^ grama razdel;jena v dve skupinl9 eritrozin pa je bil na tronti. Kromatogram št. 1 m»f• ž n^butanolsetanolsledocettvoda Io*2fls4 papirs Haatman 2 T = 2o °C 0 0 0 Q 0 o o____ o 0_____________o Barvo§l 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 Za poskušanje novih smesi sem izbral tri barvila iz spodn^e skupine (kritlSna tro^ioas 2, 5> lo), dve "bar-vili Iz zgornje (4, 9) ter Erythrosin eztra (8j, 3ci mj bi predstavljal ksantenska "barvilao Što 8 — Erythrosin extra što 4 - Azorubin S št. 9 - Gelborange S St« lo — Indigotin IA §t. 2 - Tartrazin St. 5 *- Amarantli Ta barvila sem kromatografiral na kromatogramih žto 2 do 11 na 13 mm Sirokih trakovih papir^a Whatman 3 MM pri temperaturi 19 do 22 °C. - 99 « Za zaSetek sem poiskusil, kako vplivajo na potovanae teh barvil nekatera Sista topila, ki se mešajo z vodo v vseh razmeroih.. Kromatogram Št. 2 papir in barvilas gle^ str« 99 voda metanol etanol i—propanol n-propanol t—TDutanol aoeton t e tralii dr of ur an d ime t iIf ormami d Čista topila niso dala ugodnih rezultatov, TJvodni poskusi — vpliv vode in organskih topil na lego in obliko lis Topilom, ki sama ne premaknejo barvil s starta9 isem doda« jal vodo in opazoval rgen vpliv na loSitev barvilo Ugoto— vil semj da daje^o ostreje omeoene lise topila z večjo molekularno težoj optimalno razmerje topilotToda je pri-bližno 522, razen pri t-butanolu? kjer je 5s4o Toda bar-vila se niso popolnoma Io5ila med seboj. Blof . « loo - Kromatogram št* 3 niof.s A) aoetonsvoda 5sx B) tetrahidrofuransvoda 5sx C) t«butanolsvoda 5tx Papir in barvila - glej str0 99 Pri vseh teh. poskusih so bile lise barvil na kromatog^amih preveč difuzne, zato te zmesi same niso uporabne za praktiS« no delo«, Vendar so bile mang difuzne pri zmeseh z organski-mi topili z veSjimi molekularnimi težami« Potem ko sem k zmesi n-propanolsmlečna kislinasvoda 5sls3? pri kateri so bile lise ve5ine barTil difuzne in so ležale v zgom^i polovioi kromatograma, dodal še en del metllen klorida, sem ugotovil, da je dala ta mcbilna faza neka^ le-po oblikovanih. lis0 Še boljSi rezultat sem dobil«, ko sem vzel zmes n«propanolsGHpCIpSmle5na ksloSvoda 6s2§Is3» Iz tega sem sklepalf da prisotnost v vodi slabo topnsga organskega topila bistveno vpliva na obliko liso Da. bi preveril te sklepe^ sem kroma-tografiral ista barvila (glej str<,99) z naslednjimi mobilnimi fazamij ki vse vsebu— jjejo topilo, ki se delno meša z vodo, topilo?ki se dobro me<= ša z vodo, vodo? nekatere pa vsebu^ejo tudi organsko kisli-nog - lol - nufoS n-butanolsmetanolsledocetsvoda Ios2sls4 n-butanolsmetanolsledoeet svoda lo s2 sls5 n«butanolsmetanolsledooetsvoda lo%2sls6 n~butanolsmetanolsledoeetsvoda Ios2gl§8 n-butanolsmetanolgle&ocetsvoda lo §4sl§4 n-butanolsetanolšledocet svoda lo 12 slg 5 n-butanolsetanolsledooetsvoda Ios3 ols5 n«butanolgetanolsledooetsvoda io s4 sl15 n-butanolsetanolsledoeet^voda Ios3 slso n«butanolsetanolsledooetsvoda lo s4 sls6 n-butanol§ etanol%ledooetsvoda lo s6 s1s6 kakor tudi mobilue fase, ki so prikazane na kromatogr^amili Sto 4 in 5o Eromatogram št. 4 nuf.? n-butanolsn-propanolsHCOOHsvoda papir in barvila(glej stran 99) razmerjes 4s2sl§x 3s2slsx 2s2glsx x-12345 12345 12345 - Io2 - Kromatogram št« 5 mcf«s n-butanolsaoetonsvoda 5sxs3 - A amilni alkoholsdimetilformamidsvoda 5?3cs2 - B papir in barvila (gleo stro 99) A B x = 5 3 2 . 5 2 Tudi pri teli poslcusih sem opazil, da je Io5itev in obli-ka lis naDbol^Sa pri razmerju višje organsko topilosvoda 5s2 do 5s3 ter da so lise tem bolj difuzne, 5im veS^i delež zavzema nižje molekularno topilo, ki se dobro meša z vodOa Sklepal sem, da "bodo dale najostreje omeoene lise zmesi viš^e organsko topilomižoe organsko. topilosvoda 5osxs2o, ki se ravno še ne razmešajo,, Da se zmes ne "bi razmeša\a na papirju^ sem dodajal 1 do 2 dela prebitka niž^ega organskega topilao ETevtralne mobilne faze Preiskusil sem naslednje zmesi (glej kromatogram št. 6,7,8), ki imajo za osnovo alkohol (kr« št«. 6) keton (kre što?) ester (kr«, što8)o «- Io3 - Kromatogram §to 6 papir in barTila - glej stro 99 mcfo§ 1) i~butanolsformamid §H20 5osl4§2o 2) i-butanolsdimetilformamid sH^O 5o§ 8s2o 3) i-butanolsmetanol sHpO 5ogll§2o 4) i~butanolsetanol §H20 5ogl5s2o 5) i«butanol§etanolamin sHpO 5osl3s2o 6) i-butanolsaoeton sH^O 5osl5s2o 7) i-butanolspiridin sH20 5os2og2o 8) i-butanolsn~propanol sH^O 5os26s2o - a) i-butanolsm~propanol tK^O 4og28s2o - b) 9) i-butanolstetrahidrofuran sH^O 5o§28s2o - a) i-butanolstetrahi&rofuran sHpO 4os3os2o - b) Podobne rezultate da^o tudi mobilne faze z drugimi butanoli n-butanolsmetanol svoda 5os 8s2o n-butanolsetanol svoda 5oslo§2o n-butanolsn-propanol svoda 5os2os2o n«butanolipiridin ivoda 5o?l?s2o n-butanolsledocet gvoda 5o% B%2o in 5osl2s3o n»butanolsaeeton svoda 5oslo?2o t-butanolsetilacetat svoda 5oslos4o t-butanol§etilaoetat svoda 5os3os4o t-butanolgetilaoetat svoda 5os3og5o - Io4 - Eromatogram što 7 papir in barvila glej str. 99 m.f.s 1) metiletilketonsformamid svoda 5os 5s2o 2) metiletilketonsdimetilformamidsvoda 5os 7s2o 3) metiletilketonsmetanol svoda 5os 4s2o 4) metiletilketonsetanol svoda 5os 8s2o 5) metiletilketonsetanolamin svoda 5os6os2o 6) metiletilketonsaGeton STOda 5osl2s2o 7) metiletilketonspiridin svoda 5os 4;2o 8) metiletilketonsn->propanol sYoda 5o?los2o 9) metiletilketonstetraliidrofuransvoda 5o§19s2o «- Io5 — Kromatogram št, 8 papir in barvila gled stro 99 ffiofoS 1) etilacetat§formamid svoda 5o§56s2o 2) etilacetatsdimetilformaniid svoda 5os34s2o 3) etilaoetatsmetanol SToda 5os2os2o 4) etilaoetatgetanol svoda 5os22s2o etilacetatspiridin svoda 5os23s2o 5) etilacetatipiridin svoda 5os21s2o etilacetatspiridin svoda 5os26s2o 6) etilacetatstetrahidrofuran svoda Ios4os2o 7) etilaoetatm-propanol svoda 25s25s2o Podoben rezultat sta dali tudi mobilni fazis butilacetattmetanolfvoda 5t ht 2 butilacetatspiridinsvoda 4s 5t 2 Ugotovitve g 1) Osnova mobilne faze Glavne sestavine mobilniiL faz so lahkos a) organska topila, ki se le delno mešajo z vodo (buta-noli, pentanoli in dragi alkoholi, fci so gim podobni po topnosti v Yodi| butanon, pentanoni, dioni s podob-nimi laetnostmi;. estri)*, «» 1g6 — b) Organska topila, ki se sioer Še meša;jo z vodo y vseh razmerjih, vendar se po lastnostih Že približujejo topilomf ki se z vodo le delno mešajo (n-propanol, tetrahidrofuran, t-butanol in podobni)* Ta topila uporabimo lahko sama (zlae~ ti t—butanol), vendar dobimo lepše oblikoTane lisef5e jlm dodamo primerno koliSino topila? ki Je v Todi slabo topno (topila skupine a9 nekateri viSji alkoholi, ketoni, amini| pa tudi ogl jikoirodikl in njihovi lialogenizirani deriYati)o Po podatkih t literaturi bi ustrezali tudi nekateri fenoli in aromatski amini, a jih zaradi agpesivnosti in strupenosti nisem uporabljal. 2) Organska topila9 ki povzroSajo, da se topila pod 1) znie« Ša^o z vodo (red5ila)s najbolo splošno uporaben o® piridinj neuporaben je formamido Izmed ostalih pas a) 5e je osnova viSji alkoliol ali ketonsdimetilf ormamid9 etanol, aceton, metanolo n«Propanol in tetrahidrofuran že sama delno nadomestita viSji alkohol9 zato a*e tiyeba le-tega dodajati v manjšili količinaiio Etanolamin se dobro meša le z alkoholi« V sistemu butanol - piridin so lise barvil bliže skupaj kot n*pr0 pri sistemu butanol « etanolo b) 5e je osnova esters višjim estrom (butilaoetatu) je bolje dodajati nižjl alkohol (metanoi)9 nižoim estrom (etilacetatu) pa viSji (nopro propanol)* V mnogih primerili so dobre esterske mobilne faze sestaTlje« ne tako9 da ^e glavna sestavina topilo, ki se še meša z vo— do (glej 1 b), estra pa dodamo toliko, da se zmes ravno še ne razmešao Vsoto koliSin obeh topil pa upoštevamo pri dodat-ku T0deo Aoetooetnemu estiju je najbolje dodaoati metanol ali etanol* Ostala topila9 tudi piridin, dajo slabše rezultate« 3) Za Io5itev najugodnejše razmer^e OEnovno organsko topi— lo (ali vsota dveh organskih topil)s voda je laed 5z2 in 5s3* -= Io7 ra 4) LoSitTe Najmanj se loči^o barvila mad seboo pri uporabi alkoholov« Alkoiiolne mobilne faze so tudi naobolj počasne, dago pa so« razmerno lepo oblikovane lise« Mnogo hitre^še so ketonske in esterske mobiln© faze; loSitTe barTil in oblika lis sta precej odTisni od dodatkov, na splošno pa so iise bol«) difuzneo Bol^ša ločiteT pa vendar T5asih odtehta veS^o difu^snost (primerjaTa butanol-butanon)« 5) Preverlti ;je treba9 kako Tplivajo na loSiteT razni drugi dodatki (noprc kisline in baze)o Kisle mobilne faze Vpliv kislin na Io5itev barvil sem preiskusil na sistemu n-»propanol ?voda 5os2oe Ta sistem sem rzel zato9 kers a) alkoholne mobilne faze najmanj loSijo barvila med se-boj? hotel pa sem dobiti dodatek, ki ločitev izboljša b) alkoholi se s kislinami sčasoma zaestrigoi 5e bi vzel viš^i alkoh.ol? bi se zines ka^ laMco razmešala c) taka zmes je enostavna in v njej ni primesi^ ki bi maskirale vpliv kislino V tem topilu sem topil po en in deset delov kisllne ter kromatografiral tako^ in še po štirih dneho Uporabil sem naslednje kislines mravl^inčjo etilendiamintetraooetno ocetno vinsko monoklorocetno mleSno trikloroeetno valerlanovo benzo^evo kaprilovo salicilovo rezoreinol sulfosalieilovo K-biftalat oksalno H^BO^ HpSif. ELPO. » I08 - Kromatogram št. 9 paplr in "barTila glej str. 99 niofog a) n-propanolskislinagvoda b ) n=»propanol skislina gyoda 5oglo§2o 5os l§2o kisline Iz slike je razvidno? da jakost k±sline? pa tudi n^ena koH?-centraciga vpliTata na razpored "bapTilo Tako nopro dodatek mo&aejše kisline (mravl^ind^e^ monoklorocetne, triklorocetne) pov^roSi, da se barvila Tartrazin9 Aaaranth, Indigotin IA mravljinSja kaprilova ooetna • monoklorooetna triklorocetna oksalna H2SiPg - Io9 - loSijo med seboj« Medtem ko se pri sistemih brez kislin in pri uporabi ooetne ali podobne kisline barvlli Tartra~ zin in Amaranth. prekriTata in oe Indigotin IA tik nad nji-ma, dodatek monoklorocetne kisline (5osls2o) povzrogi, da Tartrazin spleza više in se prekriva z barvilom Indigotin IA| prl razmerou 5oslos2o pa so vsa tri "barvila že ločena med sebo^ In ležijo v zaporedjus Amaranth, Indigotin IA, Tartrazin, Če vzamemo še močneoše kisline9 Indigotin IA relativno vedno bolj zaostaja, dokler Aiaaranth ne leži više (HpSiFg)«, Ha razdalgo med najviše in na^niže ležečim barvilom pa kisline - razen oksalne in HpSi^g — bistveno ne vplivajo<, Heksafluorosilici^eva kislina je povzroSila, da so bila barvila zbita tesno skupaj v obliki ozkih tra-kovj zato je nisem ve5 uporabljalo Oksalno in sorodno tri« klorooetno pa sem upotrabil v nekaterih mobilnih fazalu Ugotovil sem, da je za ločitev nizko ležeSih 5rnili? modrih, rdeSih, pa tudi rumenih barvil zelo primerna mobilna faza n«butanolm~propanol§oksalna kslosvoda 4os6o§l§4o, kl ta barvila zelo lepo Io5i med seboj* V zgorn^em delu kromato« grama da^e ve5 zveriženiii front, zato ^e Io5itev više le— žečih barvil slaba in nezanesl^iva., Tudi z zmesjo n-butanols n-propanolstriklorocetna ksl.žvo&a Ios4osls2o sem dobil še kar zadovoljive rezultate^ barrila so se loSila prece^ bolje kot z nuf* n«-butanol§etanolgledocet!voda Ios2sl§4o Posebno lepi so bili kromatogrami, ki sem oih dobil pri temperaturi 4o C, ker so ločitve pri vlšji temperaturi bol^šeo Dodatek KCl v mobilno fazo loSitve ni izbol^šalo Za primerjavo sem kroinatografiral zmes nekaterih živilskih barvil z mobilno fazo t-butanolškisllna svoda 5sls4» Vzel sem le Šibke^še kisline, ker mo5ne kisline ne dajo lepih ločitev Cl67\ - llo » Kromatogram što lo ¦ .i Buf • gt^butaaolskislinasvoda papirs Whatman 3 MM barvila s 8 ~ Eryttoosin extra 4 ~ Azorubin S 6 - Coohenillerot A 5 - Amaranth. 2 -» Tartrazin 11~ Erilliantsohwarz BH" 5§ls4 kislineg Ugotovitevg Šibke^še kisline dajo IdoI^šo lo5iteT, T^arvila se razpore« dijo 5ez dve tret^ini kroraatograna, lise so pri ve5ini "barvil lepo o^likovaae. Če ne bi Wla tako poSasna, "bi bi-la mobilna faza s to sestavo ena od majbolšših kislih. mo« bilnib faz« fo napako ^e mogo5e odpraviti s tem, da delamo pri vigjl temperaturi (nopr. pri 40 °C)| loSitev se pri tei ne poslabša<> 4 Preiskusil sem tudi sistemas valerianoTa ksloimetanol?voda Talerianova ksl.gdimetilformaaidivoaa, da bi videl, kako se kromatografiraao barvila z mobilno fazo, katere glavna sestavina je viš^a mašSobna kislina« - 111:- ¦¦¦¦;¦ f\ •"< ¦ ¦ mleSna ooetna propionova maslena valerianova benzojeva Kromatogram St. 11 • papir in barvila glej str0 99 nuf.s A) valerianova ksl.smetanolsvoda B) valerianova kslosdimetilformamidsvoda A B 5oš2oš2o 5os3os4o 5os4oi6o 5o:3o§2o 5osl5i2o Pri uporabi sistema valerianova ksl«smetanol^voda sem dobil večjo razdal^o med zgornjimi in spodnjimi 'barvili. Medsebojna loSitev barvil v vsaki skupini pa ni zadovolji-vao Mobilna faza valerianova ksl.sdimetilformamidsvoda v razmerju 5o?3o:2o in 5os3os3o Je loSIla med seboj barvila Amaranth, Tartrazin, Indigotin IA, pa tudi Gelborange S In Azorubin 3°9 pri tem se je ločitev v skupini zabrisala« Pri. razmerju 5osl5s2o sem dobil ostro omejene lise, toda zelo nizke Rf-vrednosti« Poleg že omenjenih sistemov sem preiskusil ^e naslednje zmesi s metiletilketonsaoetonsvoda 7s3s3 in 5t2z2 «• 112 «> metiletilketoiisaoetomsoksalna kslosvoda 5os2os l§2o metiletilketonsacetonsvalerianova kslosvoda 5os2os 5s2o metiletilketomsledocetsvoda 5os 5s2o aoetilaoetonsacetonfvoda 4og5os2o acetilacetonsaoetonsledooetSToda 4os5os2 §2o i^butanolsetanolsledoeetsvoda 5osl5s 5§2o Od vseh dosedaj naštetih mo"bllni]i faz so za lo6iteY živil-skih "barvil najprimerneoše? metiletilketonsaeetonsoksalna kslo§voda 5o?2os l?2o metiletilketonsacetonsvoda 7s3s3 in 5s2f2 t-butanolspropionova ksl^sTOda 5s 1 s 4 t-butanolsmaslena ksloSToda ' 5s I s 4 t-butanolsvalerianova kslosvoda 5z 1 % 4 t^butanolsbenzojeva ksl^svoda 5s 1 § 4 zadnjim štirim mobilnim fazam je dobro dodati še po o,4 $ KClo Uporabne pa so tudi druge mobilne faze0 Ba z i § n e mobilne faze Organske baze sem uporabljal tudi kot red5ila (piridin, etanolamin9 stx'o Io4? Io5> Io6)o Pri tem se je pokaz.alo9 da basiSnost piridina ne pride do izraza — obnaša se kot nevtralno topilOo Etanolamin ^e vplival na Io5iteY <3j?uga5e kot nevtralna red— 5ila, vendar se dobro meša le z alkoholi« PotoYarye zmesi9 v katero sem ga dodal? je izredno mo5no zavrl; dobljeni kromatogrami pa bo kmalu porumenelia Še moSneje sta se poka— zali ti lastnosti pri uporabi trietaaolaminao — 113 — Dodatek amoniaaka k zmesem, ki so že same po sebi uporabne nevtralne mobilne faze, opazno spremeni njihove lastnostio LoSitev nmogili barvil se izbolaša, Rf~»vrednosti se v nekate— rih. primerili bistveno spremenioo, pa tudi ostrina lis se iz= bološa« Vse te po^ave sem opazoval pri uporabi nasledn^ih mobilnih. faz§ i-butanol setanoi samoni^aksvoda 5osl5sloslo n^butanol smetanol gamoni^aksvoda 75sl2sl5?24 n-butanol setanol samonijaksvoda 5os4oslos3o n-butanol saeeton samonioaksvoda lot 2% 2% 3 metiletilketcm saceton samonioaksvoda 5os2og 5sl5 metiletilketon gmetanol samoni;jaksvoda 5os 5? 5sl5 etilaoetat sn-propanolsamoni^aksvoda 5os5oglos3o acetocetni estersetanol samoni^aksTOda 5os2os 2s2o la kromatogramu §to 12 ^e prikasana lega lis barvil* Noi« 3ioy medsebojni razpored je zna5ilen za vse te mobilne fazeo PrimerjaTa, kako se obnaša^o barvila pri kromatografi^I s kislo. nnevtralnon in alkalno mobilno fazo, je podana na kromatogramu št« 13« Uporabil sem tudi dietilaming n=butanolsetanolsdietilaminsYoda Ioos3os 5s4o metiletilketonsacetonsdietllaminsToda 5osl5s l§2o Tpliv dietilamina se pozna po tem? da so Rf-vrednosti bar« vil veSinoma višje* nekatere lise pa mnogo boij difuzne kot pri amoni^akalnili mobilnih fazah. Lo5itev barvil je v glavnem slabša« » 114 - Kronato;gram št« 12 mof.s metiletilketonsmetanolgamonijaksTroda 5os 5§ 5sl5 papirg Whatman 3 MM Q 0 M i! t #• - 115 - 116 Eromatogram. št. 13 m.f.s a) izobutanolsetanolsledooetsvoda 5otl5t 5s2o b) izobutanolsetanolsvoda 5os2os2o c) izobutanolsetanolsamonijaksvoda 5osl5sloslo papirs Whatman 2 o Mofcilne fazes Yodne.....ra%topine eoli fe vrste mobilnih. faa so uvedli v uporabo Tbaler in sode« lavci ^ °^9 ° 's njihov Bagboljši dosežek «• moTbilna faza e sestavo 2 % tero*na«oltrat v 5 $ KELOH je še Tedno ena izmed tistlh, ki jih širom po svetu laajpogoste^e uporablja« 30 pri analizi živilskik "barvilo la tem področ^u sem usmeril poskuse predvsem v tri smerio Hotel sem preizkusiti? kako se spremeni loSitev 1) 5e Taamem namesto oitrata druge soli^ ki jih avtor« Ji niso preiskusili 2) 5e vzamem namesto amoni^aka organske amineo 3) 5e k originalni mo"bilni fazi dodajam alkolioio Ad 1) Uporabil sem maslednje soli§ Fa« citrat Na2S04 lap-etilendiaminteti^aaoetat K«Ha tartrat K4 (Pe/CN/6) ITa-barbiturat na2c2o^ K"apSPO- C. C. J Ka«salicilat amojisulf osalicilat Ma2Si]?6 KaF , K - ftalat Rezultat ie prikazan na kroniatogpamu št« 14* Ugotovitevs Hazli5ne soli razliSno vpllTaJo na Rf<-Yrednosti nekaterih foarvil, zato obstoja moŽ3aost? da "bi se dalo z zamenjavo ¦soli vplivati na Io6bo nekaterlli tarvil« - 117 - V ta namen sem lcromatografiral barvila z naslednatmi mo~ TDilnimi fazamis Na-citratšH^OsNH^OH cono, 2s8os2o KH ftalatsH20sBH^0H cono» 2s8os2o Na^EDTA sH^OsIH^OH cono. 2?8og2o Ra2S04 gH2OsI3H4OH oonc0 2s8os2o Eromatogram št. 14 mofcS solsTodasamoni^ak 2s8os2o . papirs Whatxnan 3 MM "barvilas 2 - Tartrazin 6 — Coohenillerot A 9 - Gelborange S 4 - Azorutin S 8 - Erythrosin extra - 118 - oitrat sulfat EDTA tartrat barbiturat oksalat tiosulfat salioilat sulfosalicilat fluorosilikat fluorid Eromatogram §t. 15 iBofog Fap<=etilendiamintetraacetatsamoniaakgvoda 2s2o§8o ITa^oitratsamoni^alcgToda 2?2og8o znaks C: papiri WiiatiBan 2 - 119 - Kromatogrami se razlitajejo po legl oxdanžnili in rde5ih barTilo To bo mogo5@ uporabiti pri idemtifikaci;)! barvil« Ad 2) Hamesto amonijaka s@m vzel dietilamin in kromatogra-firal z maslednaimi mobilniiai fazamis Ha^SO.sH^O sdietilamin 1sloo §2 Era2S04§H20sdietilamin 2sloos2 Ia2S04gH20§dietilaiain 1§ 95s5 Bistvene razlike med temi kromatogrami im lo^omatogramom z mobilnp fazo HapSO.samoni^ak§TGda nio Podoben efekt kot am©-jak da že manjša koliSina dietilaminao Pri poveSanau koli-5ine dietilamina postaja^o Rf«vrednostl veSje? lise pa bolg difuzmeo Upoštevno se spreminja samo medeebojna lega "bar« vil Brilllantsoliwar2 BN ±n Benzyl Violet 4Bo Ad 3) Uporabil seia maslednj© zmesis Ua^ oitratgaiEOMl^akSTodasi^bEtanol 2g2o§8og o Ha^ Gitratsamomijaksvodagt^butanol 2§2os8og 5 Na« citratsamonioakgvodast-butanol 2§2og8oslo Na^ oitratsamonijaksvodagt-butamoi 2g2o!8os2o Ha^ oitratsamonijakgvodagt-butanol 2s2o§8os3o (glej kromatogram što 16)o Dodatek desetih delov. t-butanoia le nekoliko spremeni le— go barvilj paS pa teSe topllo dYalasat po^asneje kot "brez dodatka alkoliola« 33odatek dva^setlh deioT t~»"butanola še "bolj zinanjša hitrost, poslabša pa tudi Io5it@v0 Po dodatku lo delov t-butanola k mobilni fazi Ua^SO,s amonijakgvoda 2g2©§8o in Ua« oitratsamoni^aksvoda 2s2oi8@ se poslabša medsebo^na loditeT rumenlh. in oranžnlh "barvil, l@ga rdeSih. "barvil se "bistTeno ne spreraeni - le Violamine R se zelo dobro Io5i od ostaliho Tudi pri ostallli ^arvilili ni drugili pozitiTmili sprememb, razen te, da se po dodatku alkoliola barvllo Benzjl Violet 4B Io5i od "baryila Brilliantschwar2 BN« Tl dYe "barvili pa se l©5ita tudi pri uporabi eitrata, ne da bi bilo treba doda^ati alkoliol« « 12o « Kromatogram št. 16 suf.s a) Na^oitratsamonijaksvodast^butanol b) Na^oitrat samoni jak svoda gt°»butanol o) Na^citratsamonijakgvodait-butanol 5 ) Bsu citrat gamoni 3ak ?toda s t-butanol d) Ha^oitrat samonijakgvoda st«"butanol 2s2oš8os o 2s2o§8os 5 2s2o?8oslo 2s2os8os2o 2i2os8o?3o Kromatografiral sem tudi z lo % HCl«, S to mobilno fazo se loSioo zlasti nekatera rumena in oranžna barvila, medtem ko ostane veSina rde511i in modrlh. barTil bllzu starta, le trifenilmetanska barvila so ob frontio paplrs Whatman 3 MM barvilar 7 « Scharlacli GN 2 « fartraiin 6 -» Coolaenillerot A 1 - Eehtgelb 9 - Gelborange S 5 ^ AJBarantk 3 cp OMn@limgSBll 4 « Az^mbim S lo^ lBdig@tia IA 8 - Br-jtlirosin extra 11- Krllliantsohwarz BI ¦» 121 ^*3 Kxoinatogram što 17 m.fc lo % HCl papirs Wh.atman 2 - 122 - Povzeteks 1) lajprimernejŠa sestava mobilne faze9 v kateri so glav« ne sestaTine organska topila? je sledečas višje organsko topilo - re&Silo ~ korektor - voda 5o x o?5 do lo 2o do 3o t-butanolu je treba dodati 4o delov vode* a) butanoli, pentanoli9 butanon9 pentan 2,4 dion, etilace-tat, butilaoetat, aoetocetni ester ~ po amlogi^i s temi sklepam? da bi bili ravno tako uporabni nekateri dioli9 n^ihovi etri in estri9 pentanoni^ pa tudi dioni9 estri nižjih. alkoholov in kislin (C^ do CA b) zmesi topil, ki se z vodo še mešajo v vseh raziaergih (n^propanol, tetrahidrofuran, t-butanol in podobna), s topill skupine a), ki se z vodo le delno meša^of sled-nja naj bi v zmesi prevladovala0 Te zmesi so istočasno višje organsko topilo in redSilo (mofos zmes - korektor - voda !)o RedSila^ nižjl alkoholi (metanol^ etanol9 pa tudi propanola), ke— toni (aceton), amidi (dimetilformamld)9 kisline (ocetna, propioncnra), baze (piridin)« HajprimernejSa koliSinas nekaj deloy ve5, kot ^e potrebno, da se vi§3e organsko topilo in voda pomešata« Uporabnosts nižji alkoholi s z višjimi, s ketoni, s ke« toestri in podobnimi aoeton s z alkoholi In ketoni dimetilformamid s z alkoholi in ketonl piridins z estri, alkolioli, ketoni kislines z alkoholi, ketoni - 123 - Korektorjij organske kisline Uporabni sta zlasti oeetna in propionova, pa tudi druge maš5obne ter nekatere moSnejše kisline lupr. mravljinSja, klorirane ooetne kisline, oksalmo Pri alkoholnik mobilnih fazah. je treba upoštevati tvorbo estrov, zato ^e prdporočljivo uporabljati samo sveže zmesi ali pa vsaj en teden stare« MoSne^iše kisline (n.pro oksaina) povzroSigo, da se na feomatograinu pojavi več front, zato ^e njlhova upoocaba umestna le^ <$e preiskuje« mo barvila, ki ima^o iia kromatogramili 9 razvitih z nev«=» tralnimi ali slabo kislimi mobilnimi fazami zelo nizke Ef--vrednosti0 baze MajbolJ splošno uporaben ^e amonigak« Za mo5neoše baze pa v grobem velja Isto kot za kisllne^ Seprav pojav~ Ijanje ve5 front ni tako pogosto (nopr* pri uporabi dietilaiaina). Piridin se obnaša kot neTtralno topilo« l°Šal Videti Je, da je koliSina vode? ki 30 je potrebno dodati, da bi dobili optimalno Io5itev, v neki zvezi z lastnost~ mi višjih organskih topilo Hidrofilnejšim topilom ni treba dodati toliko vode kot manj hidrofilnim, da bi dosegli približno iste Ef-Trednosti barvil, Izjema je t—butanol, kl da^e na^lepše Io6itve? 6e je razmerje t-butanolskislina (C« do C5)gToda 5?ls4« 2) Alkalne vodne raztopine soli razporedijo barvila prece^ drugaSe kot organske mobilne faze«, Ker se tudi s sto^o Mtxdostojo laliko kosajo z le-temif $e njiliova uporaba zelo priporočljiva« =» X 2*+ «=» Klasična mobilna faza 2 °h teroo DJa citrat v 5 % amonijaku ;je ena izmed najboljših v tej družini, vendar je v posebnih. primerih mogoče doseči ugodneJSe ločitve z uporabo drugih. soli ali bas0 Tudl dodatek aikohola k tem zmeseni je smotrno uporabiti le v nekaterih primerih. TEMKOPLASTMA KROMATOGRAJB\EJA a) na oeluloznem prahu Tl75 Tudi o tej metodi oe v literaturi nekaj podatkov v '^s (177, 216^ 217) vendar le za> barvd.la za barvanje 2ivil. Ta postopek sem razširil tudi na ostala barvila© Za primerjavo z rezultati dobljenimi na papirju sem na celuloznera prahu MN 3oo in MN 3oo ^n^k ^0'^^0^^iral z nasledn^imi laobilnimi fazami ista barvila kot na papir-jUo Izbral sem nekatere izmed mobilnih faz5 ki so dale na papirgu najlepše ločitve« t-butanolsmaslena ksl.svoda 5osloi4o (kr. št« 18) etilacetatsn—propanolsamonijaksvoda 5os5oslos3o etilaoetat:t-butanolsvoda 3os5os4o etilacetat:n—propanolsvoda 5os5os4o etilaoetatspiridinrvoda 5os23 s2o MapSO^sdietilaminsvoda 2s 2sloo Kako se med seboj razlikuje lega raznih barvil na papir-ju in oeluloznem prahu se vidi na kromatogramu št, 19<> Fa kromatogramu §t, 2o pa sem dal z& primerjavo kromato— grama barvil Ponceau 2 R in Ponoeau 3 H? ker se iz njiju najbolj lepo vidi veSja ostrina lis pri uporabi celuloz« nega prahu0 - 125 - Kromatogram Sto 18 uiofož t-butanolsmaslena kislinasvoda 5oslo§4o adsorbents oelulozni prah MN 3oo ^254 - 126 - Kromatogram što 19 iofoS etilaoetatsn-propanolsamoniDaksvoda 5s5sls3 adsorbentas papir Whatman 3 MM znaks O oelulozni prah m 3oo F25^ O Barvila - 127 - Kromatogram Št. 2o lofo? Ua^SO. sdietilaminsvoda 2§ 2§loo a) na papirju Ihatman 2 b) na celuloznem praliu MN 3oo ^254 a) b) a) b) BarvilisPonceau 2 K (Sto 2?) Ponoeau 3 R(št« 5o) Izvorg ICI neznan "b) na silika^elu Gr T7 21 I18 Tudi ta adsorbent 2e uparabl.jalo ve5 avtorjei? v ? * 9 I08, 117, 148, 175)^ Ugotovili SOj da @0 najbolj primerne mobilne faze z organskirai topili, medtem ko z vodnimi raz« topinami soli niso dobili dobrih rezultatov* Nekateri pri« poro^ajo, nao vsebugejo mobilne faze nekoliko manj vode kot je to primerno za papiro Za kromatografi^o na silikagelu sem uporabil te mobilne faze§ .;~ n«butanolsetanolsvoda 5os2os2o ln 7og3os2o n-butanol:etanolgamoni oak 5o 2lo slo t-butanolspropionova ksi»STOda 7oslos2o t-butanolsetilaoetatsvoda 5o§3o§4o metiletilketonsaoetonsvoda 7o?3os3o « se razmeša. metiletilketonsaoetonsvoda 14§ 6? 3 etilacetatsmetanolgamonioak 5s 2% 1 - potuje neprav, etilaoetatspiridinsvoda 6s 2s 1 " -. 128 - Eromatogram št. 21 m.f.s etilacetatspiridiiKvoda etilacetat spiridinsvoda a) na papir^u Whatman 2 b) na silikagelu G 5os23s2o - a) 6s 2s 1 - b) znak s — znak s — - 129 - Kromatogram št. 22 m.fo§ n«"birtanolsetanolsvoda 5s2s2 adsorbents silikagel G- - 13o - 131 Kromatogram št« 23 m.f.g t«t>utanolsetilaoetatsvoda 5os3os4o adsorbentg silikagel G 132 Ugotovitve s lobilne faze primerne za papir so v mnogih primerih upo-rabne tudi za kromatografijo na silikageluj le nekatere izmed njih se med prooesom razoepijo in dajo tudi po veS front ali pa nagnetejo barvila nekje v sredini. Ta pcgav sem opazil pri nekaterih ketonskih in esterskih mobilnih fazah, medtem ko mi butanolne niso povzročale težav* Od— pravil sem ga s tem, da sem pri sestavljan^u mobilne faze vzel man^ vode in ve5 redSila. Razpored barvil na kromatogramili, dobljenili na tankih pla— steh silikagela je pri uporabi sliSnih mobilnih faz preceo podoben razpored na papirju, čeprav se v nekaterih podrob-nostih razlikujejo med seboj* Živilska barvila ležijo po~ dobno kot na papirju, le zgornja lisa barvila Chinolingelb se dvigne nad barvili Echtgelb in Gelborange S. Ye5^e so razlike pri kozmeti^nih. barvilih, ki se po zgradbi bolj razlikuje^o med seboj« Azo barvil silikagel ne zadrži tako močno kot trif enilmetanskih. Zlasti barvilo Amidosoliwarz lo B leži dostikrat nenavadno visoko, tako, da se loči od osta~ lih modrih barvilo LoSitev izomernih barvil Gelborange S (što 9) in Orange GGN (St. 23) mi je pri normalni dolžini poti (lo cm) uspela le z mobilno fazo etilaoetatspiridins voda 6;2sl, c) na CaCO^ Uporabljal sem mobilno fazo n—butanolsetanolsvoda 5s2s2c N;jen tek ^e bil zelo počasen =» 4 ure za 6 cm, toda pri tem so se živilska barvila že popolnoma lošila med seboj v obliki drobnih lis, Drugih barvil na tem adsorbentu zaradi poSasnega teka topila nisem kromatograf iral«, - 133 Kromatogram št» 24 mof.s n-butanolsetanolsvoda 5:2s2 adsorbents CaCCU barvilas živilska IDEUTIFIKACIJA BAEVIL S pomoSJo Ef-vrednosti in reakeij na lisah. barvil Iz lege lise "barvila na lcromatogramih sklepamo na to, ka— tero barvilo oe prisotnOo Domnevo potrdiiio z reakcijami, ki so za to "barvilo najbol^ znaSilne (glej str« 2ol)o Uajbolj ugoden se ini zdi naslednji postopeko Opisal sem ga tako, kot da je treba doloSitl, katera kisla v vodi topna barvila so v raztopini, iz katere so odstranjene vse mote« 5e snovi <, Zmes kromatografiramo na papirju s hitro tekoSo mobilno fa» zo (n.pr, sol«baza«voda ali pa keton (ester)«red5ilo=»voda)o Lego lis prlmerjamo z lisami na kromatogramu 5istih barvil, razvitem pod podobnimi pogoji ±n ugotavljamo, katera bart» vila so najbolj verjetno prisotna (ista barvna niansa in ista ali skora^ enaka Ef«vrednost) (krosip št0 25 a)o 134 Preiskovano zmes in Sista barvila, ki so v tej zmesi na3-bolj verjetno prisotna, nanesemo na nov kromatogram (papir* ali pa tudi na slo;j iz celuloznega prahu, silikagela G)| Kromatografiramo z mobilno fazo druga&ae sestave (5e smo pre^ vzeli alkalno vodno raztopino soli, vzamemo seda^ raje n©« vtralno ali kislo organsko m0fo), po možnosti tako, ki dob« ro Io5i ista barvila z isto nianso, ki imajo v prvotno u-porabljenem sistemu zelo podobne Ef-vrednosti (lcromo Sto 25 b). Ta postopek ponovimo še s tretjo mobilno fazo9 ki jo iz— bei^emo tako, da Io5imo med seboj še tista barvila, ki se na pre^šnjih kromatogramlli mogoče pre^rivajOo Zabeležimo s±9 katera barvila so z ozirom na te kromatogra— me v zmesi najbolj verjetno prisotna« Yidez lis barvil, za katera sklepaiao, da so identiSna, pri« merjamo še v W svetlobl9 nato pa izvršimo na kromatogramili reakoije^ ki so na^bolj znaSilne za posamezna Sista barvi— la (str. što 2ol )« Če imata dve barvili isto Rf=vrednost na Tseh kromatogra« mih, enak videz v vidni in UV svetlobi ter da^eta enake reakeije, smatramo, da sta identiSni« T& postopek je naobolj hiter in zelo primeren za tekoče analize. 135 Kromatogram št« 25 m.f«s a) tere* Na-oltratsamonijaksvoda 2g2o§8o b) etilacetatsn-propanolsvoda 25§25s2o papirs a) Whatman 3 MM b) Whatman 2 BarTilag zmes zmes 2 5 7 y H Za lažjo izbiro mobilnih faz navajam medsebojno lego bar« vil na kromatogramih, razvitih z razliSnlmi mobilnimi fa^a— mi, pa tudi na^bol^ problematiSne prlmer© v posameznih sku« pinah barvilo Rumena barvila 1) Echtgelb, 2) Tartrasln, 3) Chinolingelb, 22) Chrysoin S, 42) Baplrfeholgelb S, 43) Metlianilgelb a) Mobilne faze so organska topila (primerja^ tudi kroma« tograme Sto 19 12, 13, 18, 19, 21, 22, 23)o Ha lEromatogramih, razvitih s kislimi, neTtralnimi ali alkalnimi mobilnimi fazami leži najviše barvilo Methanil-gelb - v zgornji tretjini kromatograma<, V kislih in re*» 5ini nevtralniii mobilnih faz ^e skoraj tik pod njim Chrysoin So V alkalnih mobilnik fazah pa leži to barvilo preceo nižjej, tako da je pod barTilom Naphtholgelb S, v5asih (v mo5no alkalnem) pa oelo pod barvilom Echtgelbo Barvilo Haphtholgelb S je v kislih in nevtralnili mobil« 136 nih fazah. med barviloma Chrysoin S in Echtgelb, v alkalnih pa više nad barvilom Chrysoin So Od rumenih barvil za barvan;je živil leži na veSimi kromato-gramov na^više Echtgelb, tik pod njim zgornja lisa barvila Chinolingelb, pod njima je pri nekaterih mobilnih. fazali (nopro t-butanolspropionova kslosvoda in podo) srednja lisa istega barvila« Ha^niže ležita spodn^a lisa istega barvila in barvilo Tartrazin* Grlej kromatogram što 26! b) Mobilne faze so vodne raztopine soli (gle;j kr« što 15,17)» Sa kromatogramu razvitem z lo % HCl leži^o barvila gledano od zgoraj navzdol v tem vrstnem redus Echtgelb in Haph.th.ol~ gelb 89 zgornja lisa barvila Chrysoin S, Tartrazin in Metha« nilgelb ter na dnu Chinolingelb in spodn^a lisa barvila Chrysoin S«, Sa kromatogramih razvitih z zmesjo solsbazagvoda (kot nopr. Na^SO.samonijaksvoda 2g2os8o - glej kr. što 27) leži mjvi-še Tartrazln, pod njim Echtgelb, tik pod njim Chrysoin S in Naphtholgerb S ter zgorn^a lisa barvila Chinolingelb, pod noimi srednoa lisa istega barvila in na dnu baryilo Methanilgelb in spodnja lisa barvila Chinolingelbo Dobro se torej loSijo med sebo^ živilska barvila, medtem ko se kozmetična ne. Povzetekj^ Za loSitev rumenih barvil so na^bol^še naslednje mobilne fazes 1) sol - amoni^ak - voda 2s2o§8o za medsebojno ločiteT živilskih barvil 2) metiletilketonsledooetsvoda 5os5s2o metiletilketonžaoetonsvalerianova kslošvoda 5o§2os 5s28 t-butanolspropionova (maslena) ksl0svodagKCl 5o§12g38so,4 137 Kromatogram što 26 mofo§ metiletilketonsledooetsvoda 5os5s2o papirs ^i/liatman 2 138 Eromatogram Sto 27 mofoS Na^SO. samonijakgvoda 2s2os8o papirs Hiatman 2 139 Kakor tudi naslednoes n-butamolsetanolšledooetsvoda lot 2s ls 4 etilacetatm«propanolsamonioaksvoda 5§ 5s 1% 3 metiletilketonm-propanolgvoda 5% 1§ 2 Za dokonSno potrditev domneve jih opazujemo pod UY«svetlo« bo (što 2f), nakisano ilso s HCl (što 1 pordeči, Sto 42 pobledi)^ što 3 pa se s SnClp v HCl ne razbarva, medtem ko ostala barvila se in ^ih ni mogoSe regeneriratio Oranžna barvila 7) Scharlach GS 46) Orange II 9) Gelborange S 47) Orange G 23)Orange GGH 111) Brilllantorange GU 33)Resoroine Brjown Barvila G-elborange S, Orange GrGrM" in Orange G so izomere, ki se razlikujeoo med sebo^ le po legi ene sulfonske slm«-pine, zato oe njihova medsebojna Io5itev najtrši oreh y tej skupinio Še najlaže je določiti barvilo Orange G^ ki leži na kromatogramu? razvitem z mobilno fazo solsamonioakgvoda ali lo % HCl toliko više? da se medtem, ko prepotuge topi« lo 15 cm od starta, Io5i od ostalih dveh barTilo Barvili &elborange S in Orange GGH" se pri tem ne loSita dovolj (kro Sto 15)« Prav tako se ne loSita s kislimi in allsalnimi bu« tanolnimi mobilnimi fazami9 z mo5no kislimi butanonskimi in ostalimio Delno loSitev sem dosegel z mobilnizni fazami! etilacetatspiridinsvoda 5o§23s2o (kro Što 21) i~butanolsetanolsvoda 5os2o§2o (kr, što 13) metiletilketonsacetongvalerijanska kslo^voda 5og2og 5s2o in komaj opazno z lo fo in 25 fo HCl (kro št0 28) 0 Vse te mobllne faze morajo potovati vsa^ 2o om nad start, da loSi^o obe barvili med sebojo 14o Kromatogram što 28 Papirg m/hatman 3 MM niofo lo $ HCl 25 # HCl Barvila? 9 23 9 23 lajbolJŠo lo&bo sem dobli z mobilno fazog etilaoetatgpiridinsvoda 6s2gl na silikagelu Go Tu Je za*-dostovala za ločbo lo om dolga pot topila (kro što 21)0 Ostala oranžna barvila se najboloe lo5IJo od teh. treh, pa tu,«; di med seboj, zlasti pri kromatografiji na papirju 2 mobilno fazos solsamonijaksTOda 2s2os8o0 Kajbolje ^e vzeti Ua^SO^ (kro St. 27)> uporabni so pa tudi Ba-oitrat, ftalat, etilett? • diamintetraaeetat o Mobilne fa^e iss organskili topll gih ne loSijo tako dobro9 ven-dar so v posamesnih primerili tudi uporabne, zlasti Že zgora^ navedene, pa tudi naslednjes etilmetilketonsledocetsvoda 5os 5s2o " i«butanolsdimetilformamid:voda '..5o8 43e2q.,c 141 Lega barvll na kromatogramihs Ha kromatogramili, razvitlh z zmesjo solsamonljaksvoda leži vedno najviše - v bližini fronte «- lisa Scharlaeh OT, pod nDO Orange G- sledita Geltorange S in Orange GrG-N, ki ležita obe v isti viSini, Orange II in tik nad startom glavna lisa barvila Eesorcine Browne , Če uporabimo KapSO. ali KLu-eitrat? se "bol^e Io5ijo niže le« že5a barvila? 5e uporabimo K-ftalat ali etilendlamintetra« cetat? pa više ležeča ba:rvilao Če .uporabimo za mobilno fazo zmesi organskih topil, leži ^najviše Orange II, ne glede na to, ali ;je zmes kisla^ ne« vtralna ali alkalna0 Orange II In Besoroine Btoto se dobro Io5ita z alkalnimi mobiinimi fazami? "barvila Resorcine Bcown? Scharlacli GF in Orange G pa najboi^e z mobilno faso metiletilketongledooetsvoda 5os5.s2 « Ba silikagelu G, mobilna faza etilaoetatspiridinsvoda 6g2§l (kro št« 21) si sledijo v tem zapored^us Resoroine Brown, Orange II, Orange G, Scharlach. (JW in Orange GGrN", Gelborange S EdeSa barTlla 4 - Azorubin 18 - Brilliantorooein M00 62 - Violamine R 5 ~ Imarantli 2? - Ponceau 2E 118 - Eclitrot E 6 - Cochenillerot A 5o - Ponceau 3R 125 « Ponceau 6R Ba^Ila za barvanje živil (§to 4, 5? 6), pa tudi 18, 118, 125 se najlepše ločijo med seboj na papir^u z mobilniml fa« zami solgamonioakgvoda 2g2o§8o (glej kro što 25 in 2?)o-Barvil što 4 in 18 te mobilne faze ne loSIoo^ za ločitev ostalih barvll pa ;je skorag Tseeno, fetero sol Tzaiemoo Le malo slabša je Io5itev z organskimi topili« Po razTit^u s kislimi in neTtralnimi mobilnimi fazami noproi 142 metlletilketonsledocetsvoda 5os 5s2o (kr<> što 26) metiletiiketongaeetoinvalerianova kslorvoda 5o§2og 5?2o (kro št, 29) n~butanolsledooetgvoda 5ogl3š3o (kr* št0 3o) t~butanolspropionova kslošvoda 5oslog4o in podobnimi etllacetatsplridinsvoda 5os23§2o butanoligredčilasvoda 5og x§2o leži^o ta "barvila od spodaj navzgor v tem vrstnem redug Ponoeau 6R? Amaranth, Coohenillerot A, Eelrtrot E9 Azorubin S? Brilliantcrocein M00«, Prva tri barvila nobena od teh mobil« nih faz ne Io5i tako dobro kot amonioakalne raztopine soli| še najboljšo ločitev sem dobil z mobllnima fazamag n-buta« nolgledooetsvoda 5osl3s3o etilacetatgpiridinšvoda 5os23 s2o Drugo trooico pa je najboije Io5ila mobilna fazag metiletilketonsaoetongvalerianova kslogvoda 5og2o§ 5§2o Po razvitju z amonijakalnimi mobilnimi fazami pa Je vrstni red druga5enf prl 5emer so barvila Goohenillerot Af Echtrot E ±n Brilliantcrooein M00 popoinoma loSena med seboo od ostalih« Ostala tri barvila se le slabo Io5ijoo Violamine E se lo§i od ostaiih rde5ih barvil po tem, da leži v ooetno kislih in amonijakalnih ketonskih mobilnih fazah na fronti ali tik pod njo9 popoinoma iočeno od osta« lih barvilo S solno - amonloakalnimi mobilnimi fazami ga 3e težko ločiti od ostalih rdečlh barvil, pa5 pa ga zelo dobro iodimo od barvila Litholrot E, od katerega ga z organsko mobilno fazo ni mogoSe loSiti«, Poseben problem predstavl^ata barviii Ponceau 2R in Ponce-au 3H9 ki bi se morali raalikovati med seboj samo za eno metilno skupino0 Vzorca barvil? ki sem ju imel na razpolago, sta se pr-^i kromatografiji z organskimi topili na papirju obnašala IdentiSnOo Če sem gu kromatografiral z zmesmi solgbazas yoda sta se razdelili v ve5 difuznih Iis9 ki so prelia^ale ena v drago0 Razlika intenzivnosti posamezsih lis je od— 143 visna od mobilne faze? kar kaže na heterogeno sestavo "bar» vilc SpremlJajoSa barvila9 ki so prisotna v vzoreu barvlla Ponceau 2E9 ležl^o na teii kromatogramih veSinoma više kot najbol^ intenzivna l±sa9 medtem ko pri Ponoeau 3R iežijo nižeo Rf-vrednosti najbolj intenzivnega predela glavne li~ se posameznlh barvil se skoraj ne razllkujeta med se"bo,jo Z ozirom na tOj, da pri uporabi teh mobilnih faz ležijo lise sorodnili skoi^aj identičnih9 roalenkostno bolj hidrofilnih. barvii nekoliko Yiše9 bolj hidrofobnih pa niže^ sklapam, da je povpreSno Stevilo metilniti skupin v tem vzorou barvila Ponceau 3R nekoliko Yišje9 kot v vzorou barvila Ponceaa 2E(» Z mobilno fazo Na^SO^sdietilamingvoda 2s2gloo§ ki je dala na papirju najboljši kromatogram^ sem kromatografj.ral ti dTe barvili tudl na plošSi preaiazani s oeluloznim prahom m 3oo I (tok topilas 15 cm - kpc Sto 2o)o Barvilo Ediool Supra Ponoeau MX (^Ponceau 2R) Je dalo Stiri lise, od ka~ terih. so se glavna in dTe spreml^ajofii skoraj popolnoma prekrivale, 5etrta je lezala nekoliko Yiše? popolnoma loSe« na od ostalih« Barvilo Ponoeau 3R D@ dalo tri lises glaTna in ena spremlja-jo5a sta se skoraj popolnoma prekrivali in sta ležali toŽSno v isti viSini kot spodnji dve lisi barTila Ponceau 2RC Pre-oej moSna spremlja^joSa lisa pa je ležala pod ngimao Pri kromatografigi na silikagelu nisem dobil take ločitve« Iz specifikaoia ^^ ^in podatkov o toksikoloških preiskavah. flll ) v J obeli barvil ge razvidno, da vsebujeta vzorca barvila, slntetizirana ±z ve5 razliSno metiliranili aromatskih aminov - marsikaterega izmed njih vsebujeta obe baxjvili, zato je sliSno rguno obnašanje pri kromatografijio Po drugi strani so toksikološke raziskave pokazale? da sta obe barvili k'&&= cerogenio To pomeni9 da tudi barvilo Ponceau 2H (št0 2?) ne bi smelo biti v ssktrpini B9 temve5 bi smeli biti obe barvili le v skuplni C - tedaj bi bilo tako ±z toksikološkega kot tudi s pravnega stališ^a gledano vseeno, katero izmed teh dveh barvil je prisotno v izdelkiio 144 Kromatogram Sto 29 mofo§ metiletilketonsacetonsvalerianova kslosvoda 5os2os5s2o papirs Whatman 2 145 Kromatogram što 3o iofoS n-butanolsledocetsvoda 5osl3s3o papirg Miatman 2 Barvila 21__35 lo_ 34 6o 153 155 76 82 11 36 zeleni m o d r a vi^olo 146 Od ostailh rde5ih barvil je ti dve mogoSe ločiti na papirju z organskimi mobilnimi fazamis metiletilketon smetanolsamoni jak svoda 5o § 5 s5 s!5 acetilaoeton saceton sledocet svoda 4os5os2s2o etilacetat spiridinsvoda 5os23s2o Zelena? modra in vijoliSasta barvila 21 - Naphtholgrfin B 11 - B?illiantschwarz Bft 35 - Light Green CP Yellowish 36 - Benzjl Violet 4B lo - Indigotin IA 82 - Durazol Blue 8G 34 - Amidoschwarz lo B 76 - Patent Blue VP 6o - Methylene Blue 153 - Patenttlau AE 155 - Patentblau V Organske mobilne fazes kisle Spodaj ležeSa skupina (Durazol Blue 8G, Brilliantsoliwarz BE9 KaplitholgrUn B naj"bolje loči^o ketonske mobilne faze nopr<,s metiletilketonsledocetsvoda 5ot 5t2o (kr^o št. 26) metiletilketonsaoeton soksalka ksl^svoda 5o§2o^ Is2o metiletilketonsaoeton svalerianova ksloSToda 5os2o§ 5s2o pa tudi n-butanolsledocetsvoda 5osl3s3o (kro §t, 3o) Barvila Amidoschwarz lo B, Light G-reen CF Tellowish. in Benzyl Violet 4 B najbol^e Io5i med sebo^ mobilna faza t-butanolspropionova kslosvoda 5 § Is 4? ne loSi pa ^ih od vseh ostalih. nevtralne Njihova medsebojna loSitev z motilno fazo etilaoetatspiri« dingvoda (kro St. 21) ^e slaba9 ker se ne Io5ioo niti do« voljena od prepovedanih9 pa tudi dovoljena med seboj neo Če pa poskušamo loSiti med seboj samo modra trifenilmetan— ska barvila tipa patent modro (St« 76, 1539 155) pa da ta 147 mobilna faza kar zadovol;jive rezultate, zlasti 5e ;je stara nekaj dnio alkalne Pri kromatografioi z alkalnimi mobilnimi fazami Indigotin IA precej liitro razpada, zato ga je treba vedno posebej dolo-čati z nevtralnimi ali kislimi mobilnimi fazamio Amoni^akalne butanonske mobilne faze zelo dobro ločijo med seboj spodaj ležeža barvila pa tudi drugao Mobilna fazas terCoNa-citratsamonijakšToda 2s2o?8o razdeli ta barvila v tri skupines ob startu so Indigotin IA, Bi'il- liantsohwarz BE9 Amidoschwarz loB, Methylene Blue, Durazol Blue 8G, nekje t sredini Benzyl Violet 4B5 ob fronti pa modra in zelena sulfonirana trifenilmetanska barvila ter barvilo Naplitholgrtin B. Hevtralne raztopine soli (n«pro lo % Ha^SO. in Ka^—oitrat) slednjim barvilom sioer nekoliko zmanjšajo Rf—vrednosti, toda Io5itev $e v tem sluSa^u še slabšao V primeru, ko bi bilo treba analizirati zmes ve5 modrih barvil, je torej m^bol^e^ da Qi3a na^prej Io5imo z mobil« no fazo 2 % sol v 5 # amonijaku v posamezne skupine, elui-ramo, loSimo od soli in ponovno kromatografiramo vsako sku-pino posebej s primerno mobilno fazo0 Tudi pri analitikl barvil te skupine sem naletel na neka;j problemovs 1) Brilliantschwarz BN (Sto 11) Iz vzorea coekte sem izoliral barvila z volno in jih kro- matografiral z mobilno fazo n«butanolsn->propanolsoksalna ksložvoda 4o;6osls4oo ITamesto ene lise tega barvila sem dobil dve, ki sta se med seboj razlikovali po barvi. Pri- mergalno barvilo ^e imelo drugaSno Rf-vi6ednost, pa tudi drugacno barvoo Enak rezultat sem dobil z mobilno fazo terOoHa-oitratsamonijaksvoda 2s2oj8o« (glej kr» §t. 31) 148 Kromatogram št* 31 mofes a) n~butanol§n~propanolsoksalna ksl.?.voda 4os6osls4o b) 2 % Hsu-oitrat v 5 % amonijaku papirs Wbatman 2 Barvilag 11 cockta 145 11 cockta 145 11 - Brilliantscliwarz BN 145- Sohwarz 541o Eer je "bilo še pred nekaj leti dovoljeno uporabl^ati barvi« lo Sohwarz 541o sem za primer^avo kromatografiral tudi tega vendar ni "bilo identiSno s tenmimi "barvili Iz cockte«, Da bi izključil vpliv izolaoije na lo5iteT? sem izoliral barvilo iz cookte še tako, da sem segreval volnene nitke v nakisani cockti le po 1 minuto, ločeno izoliral barvila iz njili ter vsak eluat posebea kromatografiralo Barvila sem izoliral s pomoSjo kompleksov z Asepsolomo Na oba na5Ina sem izoliral iz vodne raztopine tudl zmes barvil Indigotin IA, Brilliantsch^arz BH? Schwarz 541o ±n vse ekstrakte kroma« tografiral na istem listu papirjao feiano barvilo iz oockte ni bilo identično z nobeuim od teh barvil - cockto bi bilo treba z ozirom na jdoloSlla 51« lo Temeljnega zakona o zdraTstvenem nadzorstvu nad živili smatrati za zdravju škod-ijiTO in izloSiti iz prometa0 149 Ker pa izvora svo^ega vzorca barvila Brilliantschwarz BH nisem poznal in sem zaradi tega hotel preveriti n;jegovo i-dentiteto? sem ga primer^ai tudi z drugim vzoroem tega bar* vila* Toda ta vzorec z mojlm. ni bil identiSen, bil pa je preoe^ podoben barvilu ±z oockte0 Zato tedaj cookti nisem mogel oporekati« Ko pa sem dobil avtentiSen vzoreo barvila Brilllantscliwarz BN od firme Durand & Huguenin (Basel Švica) sem ugotovil, da je bil ta novi vzorec identiSen samo z moQim prejšnjim vzorcem barviia« Ta vzoreo cockte tore^ ni bil pravilno obarvan? medtem ko so bili kasnejši vzorci glede na barvan^e neoporečni. 2) Indigotin IA in Lichtgrttn Zaradi sporov o tem? da prodajajo v naši državi zmesi bar« vil, v katerih je tudi Patentblau, sem s pomoSoo tenkopla« stne kromatografije primer^al med seboj ve5 vzoroev baryi«=» la Indigotin raznih proizvajalcev in pa razna barvila sku<= pine Patentblau« Kromatografiral sem na celuloznem prahu MN 3oo z mobilnimi fazami? t«butanolsmaslena kislinasvoda 5sls4 t^butanolsetilacetatsvoda 5s3s4 etilaoetatsn«propanolSYOda 5s5s4 etilaoetatspiridinsvoda 5os23s2o ter na silikagelu G (Kemika) z naslednjimi mobilnimi faza« mis n-lautanolgetanolsvoda 5 s 2s 2 t-butanolsetilacetativoda 5 : 3s 4 etilaoetatspiridinsvoda 6 § 2s 1 metiletilketongaoetonsvoda 14 s 6g 3 Barvilas Indigotin I (D & H, CIBA, BASP? Kemo, in drugl vzoroi neznanega izvora) Indigotetrasulfonat (Kem) Brilliantscliwarz BE (D & H) Patentblau AM9 Erioglaucine A, Ooean Blue (neznan izvor) 15o Patentblau V (D & H) Licrfgrtin (neznan izvor) Ediool Supra Pea Green H (ICI, po njihovili podat~ kih je to zmes barvil Tartrazin in Patent Blue VP) Kromatogram št. 32 mofet t-butanolsmaslena ksl^svoda 5slo4 adsorbents oelulozni prah MU 3oo -^*^-1 Indigotin Patentblau Primer^aj zgornji se^nam barvil! Eromatogram St« 33 mofoS etilacetatspiridinsvoda 5os23s2o adsorbents celulozni prah MH 3oo - 151 - Ugotovitve § Barvila Indigotin I dajo na kromatogramih po več lis« Ha splošno velja, da imajo pri kromatografiji pod temi po~ goji višje Rf«vrednosti barvila, ki imajo manj sulfonskih. skuplru To se vidi tudi? 5e primerjamo E-indigodisulfonat in K-indigotetrasulf onat (Kera)e Xz lege lis na raznih. 3o:ooinatogramih se vidi, da so komer« cialna barTila zmes razliSnih. sulfoniranih lahko pa tudi izomernih barvil«, Videti 3e, da vsebuoe Indigotin I (D & H) di— in monosul— fonat, Indigotin I (CIBA) trisulfonat, monosulfonat in še nekaj lls, katerih lego samo s stopnjo sulfonaoije nl mo« go5e razložiti. Indigotin I "bes* rein (BASF) ima dve vidni lisi, ki "bi ustrezali di- in monosulfonatu9 poleg tega pa še ve5 primesi, ki so Tidne samo zaradi fluorescence v UV svetloti. Vzorca barvil (CIBA in BASP) sta že precej stara In je ma=> lo verjetno, da je barvilo iste šarže še v prometUo Brugi vzoroi barvila Indigotin IA - 5istega ali pomešanega z drugimi barvili - da^ejo lise9 ki bi ustrezale mono- in disulfonatu, le pri nekaterih pa tudi trisulfonatuu Tako visoko ležeSih lis, kot oih dobimo pri kromatografiji barvila Indigotin I(CIBA), nisem opazil pri nobenem barvi-Itu Barvila iz skupine Patentblau ležijo na kromatogramih raz« vitih na celulozi viSe kot indigosulfonati? toda le malo više kot najviš;je lise barvila Indigotin I (CIBA)« Od njih se razliku^ejo po barvi, ker so bolj zelenkasta* Zlasti oih. 3e lahko razlikovati od indlgosulfonatov po nakisangu s HCl, ker postane^o rumena? medtem ko ostanejo indigosulfo— nati modrio Ka silikagelu G- razlike v Ef—vrednosti med obema skupinama barvil niso dovolj Telike, pa8 pa se zelo razlikujeta niansa 152 in oblika liso Zlasti pri kromatografiji s ketonsko mobil— no fazo so lise indigosulfonatov sivomodre, znaSilne oglate oblike, medtem ko so lise barvil iz skupine Patenfblau oval— ne, živo modre, nekatere tudi zelenkaste. Sklep s Preiskanim vzoreem barvila Indigotin IA niso "bila primešana barvila iz skupine Patentblauo Že na oko se vidi, da večina vzoreev ne ustreza specifikaci-Ji FAO ^- \ ki dopušča prlsotnost najve5 1 % drugih "barvil, primešanili Na2=indigo-5, 5'-disulf onatu0 Barvilo Llchtgrtin je identi5no samo z modrim 'barviloiii iz smesi Edicol Supra Pea G-reen H - je tore^ v resnici Patent 31ue VFo Identičnost so potrdili tudi papirni kromatogrami, elektroferogrami in absorboijska spektrao POVZETEZ: Ugotovil sem najugodnejša razmer^a raznih topil v mobilnih fazah za papirno kromatograf ijo sulf oniranili v Todi topnih barvil (str. 123). Preiskusil sem mobilne faze, ki so zelo ugodne za tenkopla-stno kromatografijo na celuloznem prahu (str. 125) in silika— gelu G (stTo 128)o Opisal sem postopek za identifikaci^o teh barvil s pomoS^o Rf-vrednosti in reakcij na kromatogramili (str» 133)? med« s@bo;jno lego barvil na kromatogpamili, razvitih z razniml mobilnimi fazami, pa tudi Stiri primere iz analitske prakse« 153 2) Zisla ksantenska barvila 8) Erjrthrosin extra 45) Fluoresoein 29) Dichlorofluoresceln 48) Eosin 5 GI 30) Eosin A 72) Eose bengale DCI 31) Phloxine B 73) Rose bengale 32) Erythrosine Yellowish 178) Phloxine P Od drugih. kislih. barvil se ksantenska barvila razlikujejo po tem9 da so v obliki prostih kislin netopna v vodi, med— tem ko se topijo v alkoholihj estrih, etrih, aromatskih ogljikovodikih itdo Ta lastnost mo5no vpliva na njiliovo obnašanje pri kromatD« grafi^io ITa papirju so nekatera od teh barvil mnogi kronia« tografirali skupa^ z ostalimi v vodi topnimi barvilio Po— sebea z naimi so se bavili le nekateri /^9 °°9^ najbolj uporabni so sistemi v ^ f V« Uporabljali so nevtralne in amoni^akalne mobilne faze, zlasti take, ki vsebuje^o veliko vode, pa tudi neka^ takih, v katerih, prevladu^e^o organska topilac Za ločitve na Al^O^ ali silikagelu ^32* 132? 194^ so upo« rabljali mobilne faze kot zaostala v Todi topna barvila, pa tudi brezvodne zmesi ledocta z aromati ter metiletilke-* tonom in i=»propanolom0 Eer ^e bila vežina teh postopkov preiskušena le na nekate— rih barviliii in9 ker so bili dokaj pomanokl^ivi (slabe lo-Sitve ali pa dolgo trajanje), sem iskal ve5 novih siste— mov za hitro in uspešno medsebo^no ločitev teh barvil. Uporabl^al sem papirno in tenkoplastno kromtograf ijo* 154 Papima kromatografi;ja g Celuloza je rahlo kisel hidrofilen substrat «=> ksantenska barvila pa se v kislem ne topi;jo v Todi, temveS v argan— skih. topillho Zato ;je razumljivo, da pri uporabi klslih. or-ganskih mobilnih faz, ki se uporabljajo za kromatografjjo ostalili v vodi topnih barvil, potujejo s fronto ali pa tik za n^o? medtem ko se pri uporabi mnoglli nevtralnih mo"bilnih faz razTleSe^o v dolge repe* Le pri uporabi alkalnih iaobil« nili faz, ki povzro5i^of da je tudi celulozni del sistema alkalen, laliko priSakujemo dobre rezultateo Že pri prvili poskusih uporabe alkalnih mobilnili faz (lsxo što 13) sem o~ pazil, da osta^a Eryt3irosin extra v sredini kromatogramao Poskusi z butanolnimi mobilnimi fazami niso dali zadovolji-vih rezultatov, ker so bile lise barvil peeve^ razvleSene In premalo loSene med sebo^, tako da so pri analizi zmesi prehajale ena v drugo in ni bilo mogoSe to5no Io5iti « identifioirati barvilo Prvi poskus z zmesjo etilaoetatgpiridinsvoda 5o?23i2o je dal še kar zadovoljivo ločitev? medtem ko so bili vsi naslednji kromatograiai, razviti z zmes^o enake sestave, mnogo slabšic Yzrok§ pri prvem poskusu sem uparabil piridin9 ki je razžrl zamašek iz neke plastiSne mase in je bil zaradi tega močno one5iš5en0 Pri nasledn^ih poskusih sem uporabl^al 5ist pi« ridino Iz tega sem sklepal, da bi loSitev ksantenskih barril iz«~ boljšala neka snov, ki ima ve5;)o molekularno teŽo, a je pri tem še dovolj hidrofllna, da bi bila lahko glavna sestavina mobilne fazeo Ker se višji alkoholi niso obnesli, sem iskal rešitev pri estrih in drugih spojinah^ ne da bi se pri tem strogo držal zadn^je ugotoyitTe0 Preiskusil sem naslednje mobilne faze (kr«. St. 34)* 155 Kromatogram Sto 34 ; mofoS a) etilaeetatstetraMdroforansvoda 2g8i3 b) acetocetni esterstetrahidrofuransvoda 4s7s3 g) aeetoeetni ester$aGet©ngvoda Ios6$3 d) acetooetni estermetanolsvoda 1oqs17*2o papirs Whataian 3 MM «».I Whatman 3 MM impregniran z o,l n HaCl .<»<»II barvilos komercialna zmes barvil Phloxime B + Eosin A T = 22 °C ) Vidimo, da so dale te mobilne faze lapo o"blikovano le liso barrila P3iloxime B| drugih barvil, zlasti ^odiranih derivatov pa sploh niso loSila med seboj (ta barvila so bila razvle- 5ena 5ez celo zgornjo polovico kronatogramov)« Tadl impregnacija papirja ni bistveno vplivala na obliko lis, temve5 le na Rf«vrednostio Ko sem hotel zamenjati tem mobllnim fazam del Tode z amoni« jakoia, se je razmerje topil (nopro benzenstetrahidrofuran) še posla"bšalo9 tako da zmesi a), b), 5) niso bile uporabne« led Baslednjimi mobilnimi fazamis butilacetat§piridin§Toda 8s 9? 3 aeetocetmi esterfpiridinsvoda 5osl5s2o acetocetni estersn-propanolsamonijakgvoda 5o?17§295s7?5 aoetooetni estersacetongamoni^akgvoda 5og45s 5s lo aoetocetni estergmetanolgamonijaksvoda 5oglos2,5s7>5 156 sta dali na;j]spše kromatograme zadnji dve* Posebno zadn;ja je takoj po zmeSanju topil dokaj ostro in daleS Tsaksebi ločila di- in tetralaalogenslsa barvila, ker se 3e razme-šala na papir^u. Po 24 urah pa 3e dala že zelo razvleSene in slabo Io5ene lise, na^brž zaradi hidrolize es-feca. Potem, ko sem z motilno fazo acetooetni estersetanolsamo-nijakgvoda 5os2og2:2o skormatografiral neka^ kromatogramov s temi "barvili in pri tem ugotovil, da na papir ju Ederol 2o2 in 2o8 lepše loči ksantenska barvila kot na papirju Wliatman 2, sem v isto, torej že "prezraSeno" zmes dodal etanolamin (dva dela)o Kromatogrami, dobljeni s to zmesjo? so se odlikovali po tem? da so bile lise barvil elipsaste, brez repov in da so bile ostre^e omejeneo LoSila so se dihalogenska barvila od tetrahalogenskih in ta delno od bol^ halogeniranili ter v teh skupinah eritrozin (4 J) od eozina (4 Br) , medtem ko dlhalogenskih barvil ni ločilo med seboj9 preslabo pa tudi ostala barvila z ve5 halogen-skimi atomi v molekuli, Kroiaatogram što 35 m<»fe acetooetni estersetanolsamonijaksetanolaminsvoda 5og2os2s2s2o papirs Ederol 2o2 15? Ko sem pozneje poskugal na paplrju Whatman 2 in 3 MM dobi-ti enako logitev z mobilno fazo iste ali podobne sestave, nisem dobil tako lepo oblikovanih lis« Rasen z organskimi topili sem poskušal ločiti ksantenslJB barvila tudi z vodniroi rastopinaml soli, Uporabll sem o,ln laCl, 1 % NaCl, 1 % ^SO^ in Q95 % tere<, Ka«oitrato Kromatograml se po oblilci niso dosti razlikovali Kromatogram št* 36 mofog o,lm UaCl papirg WhatmaB 2 33a bi barvila bolj Io5il, sem doda^al raztopinam soli raz« HSne lcoličine ffl^OH, poskušal sem tudi z metilaminom in dietilaminom. Ti dodatki so povečali Rf^vrednost barvil« . Amonijak in metilamia sta izboljšala ločitev zla,sti diha« logenskili barrii pa tudi ©stalilij dietilamln pa ^e povzro« 511, da 3e bila medsebojna lega dilialogenskili barvil slab« Sa9 ostalih pa &ol;jša, le da se je poveSala difuzmost (kTo što 3?)p KlDttb temu9 da so lise pri kromatografi^i s temi mobilnimi fazami mnogo bolj difuzne kot 5e uporabimo mobilno faao acetocetni ester getanolamingetanolgamoaidaksvoda 5og2§2og2g2o na papir^u e&erol 2o2? iiaa^o Tendar ve5 158 Kromatogram 5t« 37 B.fos Bfa^SO^samonijaksvoda UapSO.sdimetilaminsvoda papirs Whatman 2 Is4o?6o jsnak 0 ls 5s95 znak o BarTlla prednosti2 1) teSe^o toliko hitreje, da z daljgo pot^o koiapenzirajo difuanost lis 2) so selektivnejge - dobro ločijo na komponente barvila, ki so videti na kromatogramih, razvitih z organskimi mobilnimi fazami, enotnae Slaba stran pa je, da se lise barril^ ki imajo halogene le na ksantenskem delu molekule, prekrivajo z onimi, ki so balogenirane tudi na fenilni substituenti« Ti dve skiipini se bolje loSita med sebog? 6e namesto obi-čajnih soli uporabimo anionske detergente« fIo sem ugotovil9 ko sem kromatografiral ksantenska barvila z 1 ±n 2 % nevtralno i^a^topino Ivopona 5o ali BlS-a v vodi. Barvila? halogenirana le na ksantenskem delu ostanejo v glavnem v bližini starta, kot pri kroma-tografiji z nevtral-nimi raztopinami obiSajnih soli. Tista barvila, ki imajo halogene tudi na fenilni substituenti, so se dvignlla pre-cej više? tako da so se loSila od ve5ine ostalih barvil. ff^ihove lise pa so bile difuzne, zverižene, tako da kaj ve5 159 kot samo loSitev med obema skupimama barvil nisem dosegel Kromatogram št« 38 mof*s 2 l6o •=• To se lepo Yidi na nasledn^iii kromatogramihg Kromatogram St« 39 m0foS t-butanolstoluensamonijakgvoda 6slslsl adsorbentg silikagel G ICromatogram št, 4o m,fo« "butilaeetatsvalerianova ksl0 5sl, nasiSena 2 Yodo adeorbent g silikagel G 161 Iromatograia št* 41 mcfoZ - a - metiletilketon ~ b ~ metiletilketon nasičen z vodo - c ~ metiletilketonsacetonsvoda 8o?15sl5 adsorbentg silikagel G 16; Kromatogram št«. 42 iasf.; toluensledocet 5s2 adsor°bents silikagel G- Kroiaatograni Sto 43 163 POTZETEŽg Kisla ksantenska "barvila je mogoče ločiti med sebcg tako na oelulo25i kot na silikagelu« Za logitev na oelulozi so najbol3 uporabne mobilne fazes a) acetooetni estersetanolsamonijaksetanolaminsvoda 5os2o?2s2s2o, s katero loSimo fluoresoein od dihalogenskih derivatov in te spet od tetra in više halogeniranili bap-vil? medtem ko se barvila z veS kot štirimi halogeni v mo=* lekuli le slabo Io5i^o med seboj. Od barvil, substitui— ranili z istim številom halogenov se ločita le Sosin YS in Erythrosin extrao Papir ederol 2o2 in 2o8 je za te lo« Sitve anogo bol^ši kot papir Whatman 2 in 3 MM. b) sistemi solsbazasvoda (n.pro ITa^SO. gM^OHsH^O Is4o§6o CH3MH2HClso,ln HaOH o?6gloo) in podobne? ki loSi^o med sebo^s barvila z razliSnim številom halogenih elementov baPTila z istim številom razli5nili halogenoT, ne Io5ijo nekaterih parov, ki 3±ii sestavljajo barvila s halogeni v ksantenskem delu molekule in barvila s haloge« ni tudi v fenilni substituentio OmogoSajo tudi dokazovange prisotnosti spremloajočih bar-» vilo Za loSitve na sliikagelu so nagbolj uporabne mobilne fazes a) za Io5itve barvil z do 4 laalogeni v molekuli CGl^sCHCl^sledoGet 5 s 3 do 5 s 1 Barvila z veS halogeni ne motijo, ker so pritisnjena ob fronto, b) za medsebojno loSitev barvil s 4 in ve5 halogeni v mole-kuli z metlletilketon nasičen z vodo - barTila z manj ha— logeni so tik pod fronto in ne moti^o CCl^sGHCl^sledocet 5 2 1 s 1 - barvila z manj 164 halogeni so ob startu0 o) Univerzalna je mobilna faza CCl. sCHCl«sledooet 5s2sl Za pomožne loSitve so uporabni tudi sistemi aromatski ogljikovodiksorganska ksl« losl do Ios5. Kromatografija na silikagelu prekaša kromatografi^o na oe-lulozi zlasti pri ugotavijanju spremloajoSih "barvilo 14) Methylviollette 15) Victoriablau E 16) Tictoriablau B 17) ^illlant^ttn 49) Rhodamin B 6o) Metlijlene Blue Papirna fa^oiBato^rafi^ja 0 kromatografiji teli barvil na neimpregniranem papirju je v literaturi ^ •*•** °'' zbranih prece^ podatkoTo Obde« lane so mobilne faze z organskimi topili in Todnimi raz-topinami soli ali baz ali kislin« Kot uporabne mobilne fa» ze omenja^o 1 % cetiltrimetilamonijev bromid (pH 7)? o,ln HCl, H2S0^ in H^PO^o Ko sem preiskušal te mobilne faze na papir^u Ihatmaii 2 in 3 MM, so te kisline razvlekle barvila v dolge repe0 1% alklldimetilbenzilamonijev klorid? ki sem ga uporabil kot kationski detergest9 tudi ni dal uporabnih rezultatoTo Alkalne in nevtralne vodne raztopine soli so jih zadržale na startu ali pa razvlekle v dolge repeo Prav tako tudi 2 1o KHSO^, lo % HCl jili ae nekoliko razdelila med sebo^, vendar so ležale lise že preblizu fronte« J3a bi jih zadržal v polju^ sem dodal solni kislini še KHSO^ in kromatografiral z zmes-^o EHSO. sHOlsvoda 2g2ogloOo Eezultat je pi^ikazan na kromatogramu što 44° 165 Kromatogram št«, 44 m.f.s KHSO^sHClsvoda 2s2osloo papirs Whatman 2 Barvilas 14 15 16 17 49 Sklep s Za ločltev na papirju Whatman 2 in 3 MM 3e uporabna le sledn^a mobilna faza? vendar ae treba to loSitev dopolni-ti z clrugimi sistemio Poslcušal sem jih loSiti tudi na paplrju impregniranem s parafinsklm oloem^ pa tudi tu uspeh. ni "bil zadovoljiv, ker so "bile lise preveS difuzne« 'Kromatografiral sem ^ih tadi na papirju impregniranem s 5 <^ cetilalkoholom v etanolu z mobilno faso etanolsamoni-jaksvoda 2s2;l ^22^ in z 2 % oetilalkoholom v etanolu ter iao"bilno faso etanolsamonijalcsvoda 2;ls2 - glea lcr« St. 45)c Sklep s Kromatograf.Via na papirju impregnirane^ e cetilalkolaoloia dobro dopoln^uoe kromatografiia na neimpregniranem papir-ju« Le kot dopolnilo je uporabno zaradi izredne po5asnostl (4 ure za lo cm poti). 166 Kromatogram što 45 a in 45 b m<,f«s a) etanolsamonijaksvoda 2s2sl b) etanolsamonijaksvoda 2sls2 papirs a) Whatman 3MM, impregniran s 5 % oetilalkoholom b) Whatman 29 impregniran s 2 % oetilalkoholom v etanolu Barvila s Barvila: [Cenkoplastna kromatografi ja s 0 tej metodi je v literaturi že nekaj podatkov ^l0'J ^^' y, vendar ne zajemajo vseh barvilo Fa sillkagelu G sem kromatografiral ta barvila z več mobilni« ai fazamio Ugotovil sems 1) dobre rezultate dajo naslednje mobilne fazes 167 etilacetatspiridinsvoda 6s3s2 n-butanolgetanolsaraoni jaksvoda 7s3 sl:1 n-butanolsetanolsvoda 7 s3 5 2 Kromatogram gt. 46 mofot etilaoetatspiridinsvoda 6s3s2 adsorbents sllikagel (J Barvilag 14 15 16 17 49 6o 2) mobilna faza n-butanolsetanol§voda 7s3s2 je zelo primerna za ugotavl^an^e spreml^aooSih barvilo 3) mobilne faze n-butanolsledocetsvoda 3«ls5 n-butanolsetanol§voda 5t2:2 t-butanolgetilaoetatsvoda 5§3s4 itdo da^o sioer lepo oblikovane lise, vendar barvila premalo locijo med seboj, Ha silikagelu nisem dobil tako dobrih loSitev kot na papir^u. 168 POVZE^EKg 1) Če hogeiao uspežno kromatografirati ta barvila na papir« ju, moramo uporabljati kombinacijo mobilnih. fazg KHSO. gHClgvoda 2g2©gloo na neobdelanem papirju etanolgamoaijaksvoda 2?lg2 ali 2§2?1 na papirju iro» pregniramem z 2 ali 5 # oetilalkoliolom v etanolu* 2) Za kromatografijo na plasteli iz silikagela je še na^bolj primema mobilna faza ©tilacetatgpirldingvoda 6?3s2 ker od vseh preislmšenili mobilnili faz najbolje Io5i ta barvila med seboof vemdar 3e loSiter preoea slabša kot aa papirju, 5eprav je oblika lis zelo ugodna^ 3 )l_®ai 5gbali_topna_barvila 12 « Sudanorange G *7o ~ Sudanbraun B 13 - Sudanrot G 19o « Sudanblau II 67 « Su&angelb GRF 192 - Sudangelb 3G 0 kromatografi^i v maišSobali topnih barvll ^e v literaturi objavljenih preoej Slaiikov, ker so ravno na bair^ilih ±z te skupine najprej opazili kancerogene efekte (p^dimetila-minoazobenzen !) in 3e bila potreba po eksaktni loSbi barril toliko bolj najsa. Številni avtoroi so ugotovili, da papir sam po sebi zaradi sTo^e Jiidrofilnosti ni primeren adsorbent za ta barrila, zato so poskušali delati z impreg« niranim in so v mnogili primerih dobili zadovoljiTe rezulta« te (36, 55, 79, lo3, 113, 114» 122, 123* 162, 186, 188, 196, 211, 222, 223)o led tem gasom pa so toksikološke preiskave pokazale, da predstavl^a^o aminska barvila, kl so se prej aajTe5 uporabljala, preveliko nevarnost za 51o« vekovo zdravje in so za5eli zakonodajalei noih.ovo uporabo omejevati in jih zamenaavati s fenolniMi barvili, dokler niso obeh skupin zaiaen^ali s karotenskimi barvili (pri 169 živilih)« Za barvanje predmetoT splošne rabe.pa se v maščobali topna barvila — zlasti fenolna, še vedno uporabloajo, med— tem ko se aminska bol;) redko« S tem9 da se mnoga barvila, ki so kromatografsko precej do~ bro obdelana, ne uporabl^ao'o v@5 in da so zamen^ana z dru— gimi, ee je pokazala potreba po prilagoditvi pre^šnjili po-stopkov novim barvilomo YBeh barTil, ki jih omenja naša ^akonodaga nisem imel na razpolago? pa5 pa sem uporabl^al tudi nekatera barvila, ki se v inozemstTU preceo pogosto uporablgajo in ^e možno, da bodo sSasoma dOTol^ena tudi pi°i nas ali pa da bomo kdaj u» yoz±1± iisdelke pobarvane s njimie Papirna kcomato^af iJa Uporabljal sem samo acetillran in impregniran papiro Impregniral sem ga 2 g A) nepolarnimi teko5inami (parafinsko in silikonsko olje) B) polarnimi tekočinami (dimetilformamid^ etanolamin) C) s poliamidom (pex°ion) Mobilne f&zej^ 1 A) S predposkusi sem ugotovil^ da ^e za papir?impreg« niran s parafinskim oljem na^ugodne^še razmerje organsko topilogvoda aa iaetanol 8s2, aceton 5s5f tetrahidrofuran 4s6 in podo ter da je v primeru? ko iiaamo boij polarna bar^ila (taka ki gredo ia pe« troletra v etanolamin) v5asih treba dodati nekoliko ve5 vode9 medtem ko je za fcromatografi^o manj po» larnili barvil bolje vzeti malo ve5 organskega topi-la, da barvila niso preveč nagnetena ob fronti ali ob startUo Isto velja tudi za papir? impregniran s sillkonskim oljem in za aoetiliran papir«, 17o Za kromatografijo izrazito fenolnih barvil so boljše alkal-ne mobilne faze? za kromatografi^o aminskik barvil pa kisle Pri kromatografiji barvil, ki ima^o zaradi svoje strukture te lastnosti zaaaskirane, ni Telikih razlik pri uporabi mo-bilnih faz z raziiSnimi pHo Te ugotovltve Tel^ajo tako za acetiliran papir kakor tudi za papir, impregniran s para-finskim in silikonskim ol^esie UajboljSe mobilne faze fsos metanolsledooetsvoda (lo3) 805 5sl5 (lcr« St. 48) metanolsamonijaksvoda 7ot 5s25 aoetonsHOOCHsvoda 5 s ls 5 aoetonsledooetsvoda 4 s ls 6 tetpaliiapofuraiisamonijaksvoda 4 s Is 5 (kx90 St. 47) tetrahiarofuranspiridinsvoaa 3 s Is 5 (kr« St. 49) metanolsetanolaminsvoda 75s 5s2o Eromatogram št. 47a9 b niofo§ tetrahidrofuransamonijaksvoda 4sls5 papirs a) Whatman 2 impregniran z lo $ parafinskim ol,jem b) VJhatman 2 impregniran z lo % silikonskim ol^em oboje v etru 171 Eromatogram St« 47 o, 5 mofo§ tetrahi&rofuransamonijaksTO&a 4sls5 papirs m 214 Ao/lo - c) m 214 Ao/2o - 5) '¦ 1) Primergava Hf-vrednosti barvil na papirju, ki Je bil impregniran zs lo ^ parafinskim oljem v etru lo ^ silikonskim ol^em v etru papir z lo fo acetila (makso ima lahko 44? 8%) a) kisle mobilne fazes Ef—vrednosti veSine barvil so najveSje na papirju impreg— niranem s parafinskim oljem, manjše na papirju impregni-ranim s silikonskim oljenio Na aoetiliranem papirja pa je razpored barvil nekoliko ^rugaSen, Ef-vrednosti so bolj i^enačene (glej krc Sto 48), b) nevtralne mobilne fazes Kromatogrami so zelo podobni prejšnjim9 le pri aoetilira— rseoi papirju ležijo barvila nekoliko viSe (gle^ kro št« 49)» 172 - Kromatogram št. 48 nuf.s metanolsledooetsvoda 8os5sl5 papirs a) W]iatman 3 MM, impregniran z lo % parafinskim oloem "b) Whatman 2, impregniran z lo % silikonskim oljeja c) m 214 Ao/lo 173 Kromatogram št. 49 m.foS tetraMdrofurangpiridinSToda 3tlt5 papirs a) Whatman 3 MM, impregniran z lo % parafinskim oljem "b) Whatman 2, impregairan z lo % silikonskim ol^eii c) M 214 Ao/lo 174 o) Alkalne raobilne fazes Barvila s prostimi OH skupinami se porazdelijo po oelem kromatogramu, medtem ko ostala "barvila ostanejo ob startu (glej isTo št. 47)« Ugotovitevs Za impregnaoijo je bolje uporabljati parafinsko ol^e* 2)Primer3ava Rf-vrednosti t>arvil na papirju, impregniranem s; 5 ^ parafinskim oljem - lo % parafinskim oljem na papirju z lo % acetila - 2o % aoetila« a) Rf~vrednosti "barvil so na pairju impregniranem z lo % raztopino parafinskega ol^a obi5ajno nekoliko man;jše, zlasti pri man^ polarnih barviliii (Sudanrot G in podc), tako da je s spreminjanjem konoentracije mogoSe vpli-vati na loSiteVc Kromatogram št. 5o mofoS I metanolsvoda 8s2 II metanolsamonijaksvoda 8os 5tl5 III acetonsledoeetsvoda 4osl5s6o papirs Whatman 3 MM impr.s a) 5 % parafiiu olje b)lo % parafin* olje "barvilos Sudanrot G- 175 b) Ea papirju z 2o % aoetila se pri uporabi alkalnih mo-bilnih faz Io51;jo med sebo3 bol^ polarna topila bolje kot na papirju z lo % acetila« Pri ostalih mobilnih. fa« zah. pa razlike niso tako velike, vendar še omogoSajo razne tinese pri Io5ityah (prim,» kr« št. 47)o B) Impregnacija z etanolaminom Impregnaoija papirja z etanolaminom ni dala dobrih rezulta« tov kljub temu, da je mogoSe uporabiti kot mobilne faze ve~ liko števllo topil s katerimi se ne meša0 Tideti %e9 da oe vzrok za to njegova lastnost3 da se zelo mo8no veže na proste OH skupine barvil, medtem ko so šestčlenski obroSi, ki ^lh 3 pomo5^o vodikove vezi tTorita azo iaa OH skupina barvila, zaradl resonanoe tako stabilni9 da se etanolamin vanje ne more vkl;juSitio Iz tega sledi n^egova prevelika selektivnosts barvila s prostimi OH skupinami ostanejo na startu, medtem ko ostala potujejo tik za fronto« Impregnaoija z dimetilforiaamidom Ua papirju impregniranem z dimetilformamidom sem dobil za~ dovoljive loSitve barvil Sudanorange Gr? Sudaiarot G9 Sudan-gelb GR^t Sudanbraun B že kar s petroletrom ±n cikloheksa« nosio Ostala barvila so bila veSinoma v frontl, vendar so bile njihove Ef«vrednosti nekoliko manjše, 5e sem jih kro=» matografiral s oikloheksanoma Prelskusil sem še naslednje zmesig petroletergtetraklorogljiksdimetilformamid 5o§los 2 petroletergtetraklorogljiksdlmetilfomiamid 5os2og2o petroletergkloroformsdimetilformamid 801I01 2 cikloheksangkloroformsdimetilfoiTnamld 8oglog 2 Dodatek CCl. ali CHGl^ je povzroSil, da so se Rf»vx"ediiosti baryil9 posebno tistih, ki so bila ob froni?i, zmanjšale« LoSiteT se je s tem preoej izboljšala«, Prevelik dodatek teh spojin pa povzroSi, da se imp3?agaaoi3a - 176 topi v mobilni fazi im s tem je razdelitveni proees memogoS, Uporabni sta le prva in zadn^a zmes<> Kromatogram št« 51 m.foS petroletersCCl.sdimetilformamid 5oslos 2 papirs Wliatmaii 3 MM impregnaoi^jas dimetilformamidsaceton Isl C) Impregmaoija s poliamidi Za impregnaci^o sem uporabil filtrirano 5 % raztopino perlonske tkaniaae, ekstrahirane 6 ur z maesjo piridins amonijak 97s3> v mravl3in55i kislini« Impregnlran papir sem pomoSil v vodo, da se Je poliamid oboril, nato pa sem ga posušil na zrakti«, Poliamid sem uporabljal zato, ker žaradi tTorbe Todikovila. vezi med oksi skupinami barTil im ami&aimi skupinami impre- gnacije zadržuje potovanje barvil« Hepolarna in slabo polarna topila (ogljikovodiki, tetra- klorogl^ik) miso uporabna« Mobilne faze, ki sem jih. uporabl^al za kromatografijo na iiidrofcbEem papirju, zlasti kisle, so barvila nekoliko lo- 5ila med sebo;j? vendar so bile lise pre^ež difuzme, razlike v Rf-vrednostih pa pi^ema^hne« Preiskusil sem še oelo Trsto drugih zmesi, vendar sem do- bil kolikortoliko zadOT©ljivo ločitev le z mobilno fazoj - 177 aeetom skloralliidrat ;ledo@et svoda 2 54 Jl §6 * Kromatografija v ma§5obah topnih barvil aa papirju irapreg-niranem s perlonom je le izhod v silij ustreznega kompromi— sa med hidrofobmost^o barvil im hidrofilnim elmieijskim pro-cesom nisem uspeh najtl« feakoplastna kroaatografija Prva dela so bila izvrgena na Al^O^ ^3°9 32> 12S> 127> 15°? 175^9 pozneje pa tudi na Silikagelm & (lo8> 125» 132» l63> 168, 175) » ¦ ¦ • PriporoSajo naslednje mobilne fazes petroleter, tetrakl©r©gl;jik, njuno ames benzen, tetraklorogljik in njuno zmes9 amilaoetat» Pri svojem delu sem kot adsorbent uporabl^al silikagel &« Preiskusil sem vrsto Sistik topils petroleter, oikl©lieksaa? benzen, toluem, ksilem, klorbenzen, tetraklorogl^ik, triklor-etilen, klorof©rm in metiletilketoiio Petroleter im oikloh.eksan "barTil skoraj nista premaknila s starta| v vrsti ksilen, toluen, "benzen pa Ef«vrednosti naraŠSajo in s t@m se barvila tudi bolje loSu^e^o« (Kro St. 52) Podobne so spremembe tEdi Twsti tetraklorogljik, triklor-etllen, klorof on, vendar 8 to "bistTeno razliko, da je pri GGl^ loSitev že nakazana, a so barTila §e rsa v sp@d33iji tretjini^ pri trikloretilenu so že raapor@^ema 5ez dre tret^imi krGiaatograma, kloroform pa je veSimo izmed n^ih. pritisnil ob fronto? le majpolarne^i (Sudanorange Cr in Sudanbraun B) sta ostali t polju« . Metiletilketon 3e barvila sicer dTigmil s starta, toda ^ih. ni ločil med sebo^« 178 Kromatogram 8t» 52 mofoS ksilen znakz O henzen znaks O adsorbents sililcagel G Kromatogram št. 53 i.foj a) tetraklorogljik 1)) trikloretilen adsor"bents silikagel G 179 Preiskusil sem tudi zmesis petroleter § CHCl- Igl CCl^CHCl^ 4§1, vendar 3e dobro loSila barvila le sledm;ja, Brugifc 2iaesi nisem preiskušal, ker se barvila zadovoljivo ločijo že z aromatskimi ogljikovodiki ia trikloretilenom. Pričakujem pa, da "bi zmesi teh topll dale veliko možnosti za rasne kombinirane ločltve, zlastl §e, Se bi jim korigiral last«* nosti z manjšimi količinami ciklolieksanas tetraklorogl ji« ka, kloroforma ali metilenkloridao POVZETEKg . a) za Io5itev na hldrofcbsiem papirju so na^bol^ primerne mobilme faze,ki so naštete na str« 17o. . b) za loSitev na papir^u impregniranem z dimetilforaamidoitt so najbolj primerne aasledm^e mobilne faaes petroleter, oiklolieksan petroletergtetrakloroglJikgdimetilforBiamid 5oglog 2 oikloheksangkloroforiagdimetilformamid 8o8los 2 c) impregnaoija paplrja s perlonom in etanolaminom se n± obneslao Etamolamin ^e bolje uporabiti že pred kromato» grafijo ssa Io5itev barvil s prostimi OH skupinaml od ostali&j nato pa vsako skupino posebe^ krosjatog^afirati* 6) za Io5itev na plasteii silikagela so na^bolj uporabni aromatski ogljlkovodiki, zlasti benzen im toluen ter trikloretilen, pa tudi zmes CCl^sGHCl^ hsl* POTRDI^ET IDEMIfETEg Pomagal sem sl z lego barvil na kromatogramih z reakeijami aa barvilili s spektrofotoiaetrijo primer^a^ str0 133, 194, 2ol. 18o 4) PigffnJgf^^iSliii 38) llaming Red 79) Tinofilbrilliantblau 39) Toluidine Eed 8o) Pigmentblau 4 63) Hansa Yellow 83) TinofilbrilliantgrOn 0 kromatografi^i pigmentnih. "barvil nisem zasledil v litera« turi nobenih. podatkov, zato sem si pomagal le s podatki o njiliovi topnosti (glej tabelo St« 4)<> Ugotovil sem? 1) ftalociaminski pigmenti se nekoliko topi^o y kinolinu in preoej v H^SO^ coiCo Pri kromatografiDi na papirju in silikagelu jih kinolin ne premakne s starta. S H2S0. na silikagelu sicer potuje^o - zelo "blizu fronte in zelo počasi « vendar je ta kromatografija zelo pro-blematičnao Lise barvil se ua lccomatogramu ne vidijo? dokler kisline ne razredSlmo z vo-do - teda^ pa se silika« gel luS5i In odpada« Kloub temu sem uspel dobiti kromato-gram, ki je prikazan v naravni -velikostio Iromatogram št. 54 lofo? H2S04 oonCo adsorbents silikagel G 5as§ 3 ure pod to Tišino je SiOp v glavnem odpadel 181 2) Pigmentna azo barvila se odliku^e^o po tem, da se ne topijo v alifatskih ogljikovodikih, se zelo slabo to-pijo v estrih. in alkoholih ter se ne topijo v vodio PaS pa se sorazmerno dobro topijo v kloroformu in metilenklo« riduo Iz tega je mogoče sklepati, da eeluloza ne bo upo-raben adsorbent, niti taka kot je niti 5e do napravimo hldrofobno, ker barvila niso topna ne v prvem? ne v dru-gem medi^u. Edino impregnaoija s poliamidi bi zaradi tvorbe vodiko-vih vezi med amidnimi skupinami adsorbenta in nitro ter OH skupinami barvila omogo5ila nekatere ločitveo S poskusi sem se prepričal, da so bile te predpostavke v glaTnem točne, le da se tudi impregnaoija s poliamidl ni obnesla, ker nisem mogel nagti mobilne faze, ki bi dala zadcnroljlvo obllkovane lise ne da bi jih pri tem vlekla s fr-onto ali pa pustila na startUo Ha plošSah? premazanih s silikagelom so se ta barvila obnašala podobno kot v mašSobah topna barvilao Hajbolj uporabni Sisti topili sta benaen in trikloretilen, pa tudi zmes CCl.sGHCl« htl $e dala dober rezultata Tudi nekatera druga barvila, ki njihovili vzorcev sioer nisem lmel9 a sem ^ih. izoliral ±z raznih izdelkov^ so dala pri kromatografiji na silikagelu G- (mobilna faza benzen) lepo oblikovane doka^ ostro omeoe:ne liseo Ne« katera rumena in oranžna barvila so bila naguetena o« koli lise barvila Hansa Yellow (što 63)? iz Sesar bi lahko sklepali na sli5no zgradbo barTil9 ki ^e tudi znaSilna za barvila iz skupine Hansa (kro što 55) <> *' ~ 182 Exomatogram št« 55 Biof • s benzen adsorbent § silikagel POTZETEK Obdelal sem kromatograf i^o nasledn^ih barvilg 1) kislih v vodi topnih in "barvil za lake (str* 98 do 152) 2) kislih ksantenskili (str, 153 do 163) 3) basiSnili v vodi topnih (stro 164 do 168) 4) v maščobali topnih (stro 168 do 179) 5) pigmentih (str. 18o do 182) Za vsako skupino sem podal kromatografske sisteme9 za katere smatram, da so za rijihovo ločitev jja^bolj ugodnio i Od kislih barvil, topnih v vodi je problematična ločitev barvil Ponoeau 2R in Ponoeau 3B? ker sta si zelo podobni 183 in ker sta obe zmes razliSno meiiliranih barvil, od katerih nekatera vsebujeta obeo Ostala barvila 3e mogoče loSiti na papir3u ali na silikagelUo Kisla ksantenska barvila, zlasti tista z veS halogeni, i— majo po več spreml3a;jo5ih. barvil, zato je identifikaoi^a vsake lise skoraj nemogoča, identlfikaoija glavnih lis pa ni posebno težkao Ločiti se 3ih da na papir^u z alkalnimi vodnimi mobilnimi fazami, na silikagelu G pa s kislimi brezvodnimi mobiinimi fazami* Tudl bazična v Todi topna barTila se dajo tako Io5iti med seboj, da nadaljnja ideatifikacija ni posebno težka, in to s kombinaGijo kromatografIge na naTadnem in s cetilalkolio« lom impregniranem papir ju« Kromatogi^af i ja na silikagelu ^e za nJihoTO medsebojno ločitev mano primeraa^ za določanoe spreml^ajoSih barvil pa je zelo uporabnao V maš5oba3i topna barvila sem Io5il na paplrtju impregnira« nem s parafinskim, sillkonskim ol^em, dimetilf ormamidom, pa tudi na aoetiliranem papirju^ Pri tenkoplastni kroiiato« grafiji sem uporabl^al silikagel & in tudi tu so se barvi« la dobx*o loSila. Pigmenta azo barvila sem uspešno kroiaatografiral na tankih plasteh silikagela^ k^er so se obnašala podobno kot v maŠSobah topna barvila« Za ločitev f talooianinskili pigmentov nisem dobil zadOTO« Ijivega postopka, 5eprav kromatografija s H^SO^ oonco na silikagelu G nakazu^e tudl to možnostc Za identifikaci^o v vodi topnih barvil sem že opisal eme« ga od uporabljenih sistemov, ki velja tadi za ve5ino osta« lih. barvil, seveda le? 5e uporabimo barTilom primerne kro«» matografske sistemeo 184 ELEITEOPOEEZA V literaturi je bilo objavljenih ve5 Slankov o elektrofo-rezi v vodi topnih barvil«, Pri tem so uporabljali razliSne pufres vodne <2' 26' 28' 29' 72' 96> in alkoholne <3> U1> * ' z razlidnimi pH-vrednostmi in to na papirju ^ ' ' f 29, ?2' 96J in anorganskih adsorbentih <28' 29» 1«. «2). Ker niso objavili podatkov o vseh barvilih, ki so me zanima-la, sem tudi sam uporabil to telrinikOo Izbral sem pufre? od katerih sem glede na ugotovitve raznih avtor^ev pri5akovals da mi bodo omogoSili naglepše ločitve mojih baryllo Fjihove pufre sem dopolnil z nekaterimi močno alkalnimi pufri, ki sem jih pripravil po lastni presojio Pri svojem nadal^n^em delu sem hotel primer^ati loSitev, ki nam jo nudl kromatcgrafija z Io6itvijo s pomoČJo elektro« foreze<, S to Io5itveno teiinikOj, ki sem jo preiskušal na apa« ratu IEV - L^ubloana MA 89ol, z možno regulaci^o napetosti od 5o do 25o V in ^akosti toka od o do 25 mA, sem opravil oelo vrsto poskusov« * Ua suli papir Whatman 2 z velikost^o 35 x 17 om sem nanašal barvila takoles po 7 om od roba papir^a sem v vrsti z med«* sebo^no razdaljo 1 cm nanašal po 2 do 5 ^tl o,l % rajstopine barvil in ^ih posušll na zrakUo Papir sem nato omoSil v kadi s pufrom tako, da ;je ostal na obeh straneli barvil o95 do 2 om širok suh pas in ga p©stavil v aparat« Pufer $e po* tem prodiral proti barvilom z obeli stranio ObiSa^no sta se obe fronti srečall tik ob startni 8rti in pogosto stisnile lise barvll v ozek pas« Uekaj trenutkov za tem sem vkl,]udil na^višjo napetost, ki sta jo dovoljevala preirodjiost razto^ pine in aparat« 185 1) Klsla v vodi topna barvila IJajveSkrat sem uporabljal "barbituratni pufer s pH 8,6, za primer^avo pa še§ o,o5 n HaOH s pH ¦ 12,7? o,o5 n oksal-no klslino s pH = 2,1 , o,o2 n acetatni pufer s pH ~ 4,67 glej elektroferograme St. 1, 2, 4» Elektroferogram Sto 1 U = 24o V I = o,9 mA/om puferg barbituratni (pH = 896) t = 4 ure 186 Elektroferogram što 2 U « 19o V I = o,7 mA/om pufers o,o5 n NaOH (pH « 12,7) 6as = 2 uri 187 Elektroferogram št«, 3 U = 13o V I = 1,4 mA/om pufers 116 ml o?l n NaOH + 5,o g KCl/1 (pH = 12,1) Bas = 3 ure B a r v i 1 a Medse"bojna lega živilsklh barvll pri uporabi barbitu« ratnega pufra in acetatnega pufra ter oksalne kisline $e skoraj identi5na9 pa5 pa ;je precej drugaSna pri uporabi o,o5 n MaOH (elo što 2), medtem ko dage zmes 116 ml ofl n HaOH + 5,o g KCl na llter (pH = 12,1), razpored, ki ^e nekako vmesna stopnja med obemao Ker so elektroferogrami teh barvll v marsiSem podobni kromatogramom? ki jih dobimo z mobilno fazo solrbazasvoda, sem za, primerjavo sestaTil »pufer"8 16,1 g Na^SCL o lo H?0 in loo ml o,l n NaOH na liter (pH =12,0) in primerjal med 188 seboj kromatogram, razvit z zmesjo Ea^SCKgamoni^akgvoda 2ž2os8o ter elektroferogram, ki sem ga dobil s pomočjo o-menjenega f!pufra", Elektroferogram što 4a) U ~ 15o V, I = 1,4 mA/om, 5as = 3 ure pufers o,.o5 n Na^SO^ v o,ol n RaOH (pH = 12,0) znakg O U = 24o V, I = o,2 mA/cm? 5as = 3 ure pufers o,o2 n acetat po Michaelis-u (pH = 4,6?) znaks O 189 Elektroferogram što 4 b) U = 15o V, I = 1,4 mA/cm9 Sas = 3 ure pufers o,o5 n Na^SO^ v o,ol n NaOH (pH = 12,o) znakg O U = 24o V, I = o,2 mA/om, 5as = 3 ure pufers o,o2 n aoetat po Michaelis-u (pH = 4,67) znaks tyt Elektroferogram što 4 b) 19o Bledsebojna lega rumenih barvil je pri obeh <=> z iz^emo bar~ vila Naphtholgelb S - identičnao Izjemo je mogoče razložiti s tem, da pride dipolni moment nitro skupin pri elektrofore-zl bol;j do izraza in zato to barvilo nekoliko hitre^e potu« je« Medsebo^na lega oranžnih barvil je prakti5no enaka, prav tako tudi lega rdeSIh barvil, le da slednja potu^ejo v pri« merjavi z oranžnimi pri elektroforezi hitre^e kot pri kro-matografi^ic LoSitvi modrili? zelenih in vi^oli5astih barvil se razlikuje-ta po tem? da pri kromatografIji ni mogo5e loSiti medseboj-izomernih (Light G-re^n SF Iellowisii in Patentblau AE) ali zelo podobnili (Patentblau YF in Patentblau V) trifenilme--tanskih barvil, medtem ko so se pri elektroforezi doka^ dob-ro lodila med sebo^e TeŽava oe le v tem, da s^ barvilo Light Green SP Yellowish pogosto razbarva« 2) Ksantenska barvila Pri uporabi kislih pufrov ostanejo na startuf pri uporabi alkalnlh pufrov se gibljejo dokaj počasif loSitev je po-dobna oni, ki ^o dobimo z alkalnimi solnimi fazami (glej elektroferogram št. 5)© " V alkoholnem pufru (o,l n FaOH v 5o % efcanolu) so njihove potovalne hitrosti skoraj popolnoma enake^ Iz tega sklepam, da ^e dodatek alkohola poxjušil adsorboi3ski mehanizem, ki Qe omogočil loSbo, tako da so na hitrost potovanje vpllva-le le malenkostne razlike v razporeditvi-nabojev, ki nika-kor ne zadostujejo za kolikor toliko uporabno Io5itevo 191 Elektroferogram št« 5 U - 15o V, I = 1,4 mA/cm pufers o,o5 n Na^SO^ v o,ol n UaOH (pH = 12,o^ Sass 6 ur 3) V maščobah topna barvila In pigmentna azo barvila Ysa ta barvila imajo fenolne^ nekatera pa tudi nitro sku-pinef zato sem predvideval, da bodo v mo5no alkalnem me= di^u disooiirala in s tem postala sposobna za elektroforet-sko loSiteVo V maščobah topna barvila sem poskušal loSiti, ko sem upo-rabil pufer o,o5 n ITaOH (pH = 12,7) in sem ugotovil^ da barvili s prostima OH-skupinama (Sudanorange G in Sudan« braun B) potujeta dovol^ hitro da ju o© mogo5e od ostalih 192 barvil, ki so ostala na startu. Prav tako je mogo5e ugoto viti ±z katerih. spremljajoSih barvil sta sestavljeni. Elektrof erogram g-fc, 6 U = 19o V I - o,7 mA/em pufers o?o5n BaOH (pH = 12,7) 5as§ 2 uri Pigmentna azo barvila se ne topijo v nevtralnem etanolu in acetonu, pa5 pa zelo dobro v alkoholnem in acetonskem EOHo Iz tega sein sklepal, da Ibi bila kot pufer primerna tudi ena od teh raztopin, zlasti aoetonska, ker je aceton bol^j polareno Pigmentna in v maš5obah topna barvila sem poskušal Io5iti z elektroforezo s pufrom, sestavljenlm ±z o,l mola EOH9 8oo ml acetona? 3oo ml vode« Hezultat oe bil preoe^ slabo Pigmentna barvila so ostala na startu« V maŠSobah topna barvila s keliranimi OH—sku— pinami je tok topila odnesel proti katodi in se niso loSi— la med seboj^ Le barvili Sudanorange G- in Sudanbraun B sta potovali proti anodi, vendar so bile njune lise izredno difuzneo 193 Povzeteks Za elektroferezo kisllh v vodi topnih barvil so uporabni tako kisli, kot alkalni pufri«, Ločitev barvil ;je podobna kot pri kromatografiji z mobilno fazog solsamonijaksvoda. Kisla ksantenska barvila potuoejo le y alkalnih pufriho V vodnih pufrih, koer delu^e tako zvani izsoljevaini adsor^ bcijski mehanlzem se dobro Io5ijo med sebo^, Seprav oe po« trebno zato precej 5asa. V alkoholnih pufrih,, k^er tak me« hanizem ne pride do izraza,.potuoejo skoraj vsa enako Mt— ro. Od barvil, ki se ne topijo y vodi? ^e mogoče s to telmiko analizirati le barvili Sudanorange G- in Sudanbraun Bo Identifikaoija Taarvil s pomočjo e.lgktroforeze^ Potem? ko smo s prvim kromatogramom (gle^ stro 133) ugoto-vili? katera barvila so na^jbolj verjetno prisotna^ laliko dobimo nove podatke o sestavi zmesi tudi s pomo5jo elektro« forezeo Identiteto barvil lahko potrdimo z reakci^ami (stro 201) ali Pa s primerjanjem absorbci^skih spektrov (str.194)« 194 SPBgTROPOTOMETR ,1 _1^A Tudi s spektrofotometrijo so si pri analitiki barvil poma« gali številni avtorjio Pri tem so uporabl;Jali ultraviolet« no (75, 196)f yidno (14, 26, 66, 67, 76, 9o, 12o, 139, 177, 196, 197) in i^f^ap^ego 0-35, 196) Spe]rtrOiao.fcometriJo in sicer za barvila topna Tvodi in v mašSobaho Y vodi topna barrila so topili vs o,l n HCl, v različno konoentriranem amonacetatu? o9l n HaOH pa tudi v drugih, pufrih, v maš5o« bah topna barvila pa v alkanih, kloriranih ogljikovodikili, alkoholih itdc Ugotovili sog 2aradl svo^ili lastnostl j© ta raetoda uporabna za potrditev Identitete Sistih barvil^ za analizo zmesi pa le v iz^em-nih primexjili (dovol^ velike razlike v adsorbcijskih maksi« rnih)« Teliko barvila ima v vidni svetlobi maksimum pri skoraj isti valoTni dolžini, zato oe treba posneti spektre tudi v TTV ali celo v IR ombo5gu^ primerjati oe treba spektre po-snete v veS razli5nili topilih in pri razliSnih pH«vrednos— Mo^e ugotovitves Spektrofotometrov, ki bi bili uporabni v vseh treii obmoS<=> 3ih, laboratorijif ki se ukvaroajo z analitiko živil in predmetOT splošne rabe, nlmajo, pa5 pa le aparate za merit-ve v vidnem območju« Ua drugi strani pa sem z aparatlvno mnogo mang zahtevnima metodama kromatografijo in elektroforezo dobil prece^ po~ datkov o obnašanou barvil, ki lahko služijo za doka^ zane^ sl^iva izhodišča za identifikacijoo Poleg tega ti dve me-todi omogoSita ugotoviti prisotnost manoših koliSin drugili barvil, ki jih. s pomoS^o spektrofotometrl^e ni mogo5e ugo« tovitia Zato sem spektrofotometrioo uporabl^al le za potr~ ditev identitete barvlla, ki sem ga predhodno lofiil od 195 ostalih z eno izmed omenjenih. metodo SpektrofotometriSna potrditev identltete barvila 3e zelo ugodna v primeru, ko imamo opravka z enim samim barvilom«. V takih primerih., ko sem predhodno s pomoSjo kromatografi^e ugotovil, da je prisotno samo eno barvilo, sem posnel ab» sorbci;jski spekt^r ekstrakta iz izdelka in ga primerjal s spektrom Sistega barvilao Med te% ko so drugi avtor^i posneli spektre v rodi top« nih barvil le v vodni ali alkoholni raztopini^ sem upora« bil pri svo^em delu bolj prikladen na<5ino Kajbolj unlverzalen postopek za izolacijo kislili, v vodi topnih barvil ^e postopek s kationskimi detergenti in klo« roformom (glej str* 84)? zato sem posnel spektre teh bar-vil v klopofomski raztopinio Ko sem preiskušai izolaci^o barvll po tem postopku^ sem ugotovil, da v najmano ugodnem slu5a^u laliko doseŽem tako ¦koncentracijo barvila^ da je ekstinkcija pri K^^. ^a^ o,l, običajno pa od o?3 naprej 1113, X (izolacija iz 2o g ail ml izdelka v 5 il klorofor0)0 Da bi lahko uporabii podatke, tudl 5e je ? ekstraktu tako ma« lo barvila? sem raztopine Sistih. barvil pred merjenjem tako razredSil, da sem pri merjenju dobil ekstinkcije pod l?0o Am jdobljene na ta naSin^ so navedene v tabeli št0 4o Yse meritve sem izvrSil iia aparatu Beckman B s kiveto 1 cmo Kot primer, kako sem s pomodjo spektrofotometrije ugotav« ljal identičnost barvil, naj navedem analizo esence za pri« pravo domačega ruma in sladoleda^ ki mu ^e bila ver^jetno primešana malinoTa esencao Iz sladoleda sem izoliral barvila po postopku s klorofor« mom (stro 84) in posnel absorboijski spekter ekstraktao Potem sem barvila izgnal ±z kloroforma v vodo, ^ih kroma— tografiral? eluirai lisi s la^omatograma in posnel absorb« 196 eijska spektra obela eluatov«, Eumova esenoa je doTolj 5ista in koncentrirana, tako da sem 3o lahko direktno kromatografiralo Posnel sem absor-boijske spektre razredčene esence in raztopin, ki sem jih dobii s tem? da sem barvila eiuiral s kromatogramovo Postopeks ETa dva lista papirga (Whatman 3 Ml) sem nanesel po ne« kag yu/l vodne raztopine barvil in kromato^af iral z mobil-nima fazama? terca Na citratgamonljaksvoda 2g2o§8o metiletiiketonsacetongvoda 5§ 2g 2 Po barvi in legi lis sem sklepai^ da so prisotna nasled- nga barvilag rumova esemeas Tartraain? Cochenillerot Af Oeiborange S9 Brllliantschwarz BM" mallnoT sladoleds Azorubin S9 Coclienillerot A Na nov list sem naneeel y obliki lo cm dolge 5rte po 6oyal vsake raztopine« Eromatograma sem razvil z mobilno fazog metiletilketonsacetonsvoda 5s2g20 Za 15 cm dolgo pot je mobilna faza porabila 1 uroo Kroma-tograma sem posušil na ssraku, izrezal obarvane proge in eluiral barvila s po 5 ml 3o % etanola z navzdoluo tehni» kOo Posnei sem abporbci^jske spektre eluatov in ugotovil, da so Xm__ iste kot pri 8istih barvililio Barvila so to= Ka naslednoih straneh sem prikazal kromatograma, s kateri-ma sem ugotovil, katera barvila so v zmeseh najbolj verjet« no prisotna^ absorbeioske spektre Sistih barvil, s katerimi so bila obarTana živila^ ki so bila zadnjih nekaj let pri nas v proda^i, absorbcijske spektre zmesl barvil, izoli— ranih iz obeh izdelkoY ter absorbci^ske spektre barTilf eluiranih, s kromaiogramovo Tudi za identifikaoijo ostalih barvil ge ta postopek prav tako pi-imeren, uporabl^ati je treba le barvilu odgovarja^ qo5 kromatografski postopek in eluiran^eo 197 Kromatogram Sto 56 a) mofe2 teroo Na citratsamoni;5aksvoda 2g2os8o papirs Whatman 3 MM mQfo§ metiletilketongaoetonsvoda 5§2g2 papirs Ihatman 3 WL . . Barvilag iz esence^ sladoleda 5ista "barvilag Tartrazin, Azorubin S9 Amarantiic Coclienillerot A9 Scharlach GU? GelTDorange S9 Indigotin IA9 Brilliantscliwarz BE 198 ABSORBCIJSKI SPEKOEI ČISTIH BARVIL V 30 % ETAffOLU ^arvilas 2 ~ Tartrazin X m€k-* /'ffl/fr / 43o 6 - Cochenillerot A 515 7 - Soharlaoh GN 49o 10 - Indigotia IA 615 5 - Amarantji 522 9 - Gelborange S 486 11 - BrilliantBoh.wara BH" 58o 199 ABSORBCIJSKI SPEKTRI RUMOVE ESEUCE IJST BARTIL, KI SEM JIH IZOLIRAL IZ HJE Eromatografiral sem qo kil esenoe lise sem elulral s po 5 ml 3o % alkohola Barvila§ 2 r» Tartrazim A. 6 «» Coolieiiillerot A 9 ~ Gelborange S 11 - Brllliantsoliwar2 BU 43o 515 486 58o 2oo ABSORBCIJSKI SPEKTEE KLOROFOSISKEGA EKSTRAKTA SPOJIU BiEVIL ZA ASEPSOLOM IZ MALIETOTBGA SLADOLEDA ABSORBGIJSKI SPBB3BB BARVIL, IZOLIRAHIH IZ SLADOLEDA, PO KROIUATOGaAJPSEI LOČITVT IU ELUIBMJtT S 30 % ETAliOLOM 2ol HEAKCIJE BARVIL NA KftOMATOGRAMIH j 1 V literaturi so ob^avljeni podatki o reakeijafc mnogih. od naStetih. barvil v vidni svetlobi z reagenti a, o, S, d, e, v UY svetlobi pa le z peagenti a, c, 5. Avto^i ^1^-^' 152, 172, 2o8, 211) SQ ugotovili) da so zelo ^oristen pripomo5ek pri identifikaciji "barvilo Eeagentig a) H^SO^ eonOo Povzro5a;jo spremembo b) H^SO. (1 + 3) barve zaradi svoje c) HCl oonoo kislosti 5) laOH lo % povzroSi spremembo "barve zaradi alkalnosti d) nasiSena razt. SnCl2 reducira azo, nitrozo in v HCl conc« .. , . , mtro skupine v odgovar« e) nasičena razt. U^S^ .ado6e amine y kislem oz_ v Wa0H 5 * allcalnem f) nasiSena razt. (EfflO^Sp^R v H2S04 (1-+ 3) oksidira barvila Y vidni svetlobi sem izvedel vseh 7 reakeijo V UY svet-lobi sem dobil uporabne rezultate le z reagenti b, e, 5 in e, Po dodatku raztopine SnGl^ daje^o v UY svetlobi značilne reakoije le nasledn^a barvilas što 3 Ghinolingelb, ki oranžno fluorescira lo Indigotin IA, ki svetlomodro fluorescira 56 Litholrot R? ki postane rumen 62 Violamine Rf ki ostane viQoli5ast 74 Alizarin, ki zeleno fluoresoira Fluoresoenoa ksantenskili barvil razen fluoresoeina bolj ali mano ugasne. Vidne so še slabo obarvane lise nekate« rih trlfenilmetanskih barvil, medtem ko so ostala nekate« ra h.icLrofobna barvila skoraj nespremen^ena. 2o2 «* Tudi po dodatkn OXE^)2S2°8 v H^SO^ (1 + 3) v W svetlo-"bi nisem opazil znaSilnifc. reakoij. Opazil pa seia, da razkrojni produkti veSine azobarvil, dobljeni z razklopom z HapSp0A/Ha0H v UV svetlobi zna~ čilno fluoresGirajo, o čemer v omenjeni literaturi nisem zasledil nobenih podatkov« Pluoresoirajo razlcrojni produkti veSine barvil, lci so zgrajena iz naftalenovih derivatov«, , j Reakcije, kakor ^ih vidimo pri dnevni svetlobi so nave« dene v tabeli što 9 , uporabne reakoi^ejki jih vidimo v UY svetlobi;pa v tabeli št« lo- i i Te reakoije so po mojih izkušn^ah. za potrditev identite-te barvlla bolj ugodne kot spektrofotometriSna doloSitev, Seprav je pri njih večja ver^etnost, da bodo vmešane subjektivne napake« Eazlogi % 1) IzvrSiti 3±h. ^e mogoSe na kromatogramu, na lisi, ki vsebuje premalo barvila za sprektrofotometriSno dolo-5itev. 2) Barvila z zelo blizu ležeSimi maksimi dajejo dostikrat zelo različne reakoije. 3) Reakci.je na kromatogramu jc mogoSe Izvršiti veliko hitreje kot pa eluirati posamezne lise z zadostnega števila kromatogramov, kar se zelo pozna pri analizi večjjega števila vzoroevo Zanesljivost rezultatov je celo veS;ja, saj uporabimo lahko na enem samem kromato« gramu ve5 bistveno razliSnih reakcijskih sistemov in vsako reakeijo posebej primer^amo z reakoijo na standardnem vzorou barvlla, ki ga je Itak treba kro— matografirati skupaj s preiskovanim vzoroem0 TABELA ŠTo 9 Eeakeije barvil v vidni svetlobi Što HgSO^ oonc. H2SC4 (1+3) HGl conco NaOE lo % SnCl^ y HCl .MagSgO^/HiaOH.(KH^^gSgOg. 1 opekastorde5e opekastordeS rde5e 2 malo spro 3 malo spPo 4 pomodri 5 pomodri 6 brez spr. 7 bolj rde5e 8 oranžno 9 bol^ rdeSe 10 potemni 11 modrozeleno 12 rjavo malo spro malo spr* brez spr0 malo spro malo spro malo spro oranžno nekotemno b:rez spr0 brez sprc brez spro 13 modrikastordo brez spro 14 rumeno rumeno 15 bledosivo pobledi 16 sivorjavo rjavo 17 rumenozeleno oranžno 18 vijoliaasto preide v modro vi^rdeSe malo spr0 brez spr0 malo spro bolj temno bolg temno bolj rdeSe oranžno bol^ rdeSe potemni modrozeleno r javo vi^oliČasto rumeno rumeno rdeSer^avo oranž c modro brez spPo malo spr0 brez spro temno roza brez spic rjavooranžg oranžno bolj intenzo rdece bolj rjavo raineno brez spic r 3ooranž o malo bolj oranž« bol.j rjavo ora rjavo vijolorjavo razbarva razbarva razbarva brez spro razbarva razbarva razbarva razbarva oranžno razbarva razbarva razbar*va razbarva vijolopočasi razbaro rumeno bledorumeno ororjavo oranž 0 razbarva razbarva deloma razbedeloma razbo brez spic razbo delno razbc delno razbo razbarva delno razbo razbarva delno razbo delno razb. razbarva brez spre razbarva delno razbc brez spr« razbarva razbarva oranžo malo spro delno razb« malo spro brez spr razbarva razbarva rjavo razbarva malo spr razbarva razbarva razbarva razbarva Loz vijolorjavo razbarva razbopoBasi malo spr 21 roavorumeno rumenozeleno bledorumo brez spro razbarva razbarva razbarva 22 oranžnorum0 oranžnorvuiu oranžo opelcastord« razbarva ^delno raab« delno ra^ba r 23 bol^ rde5e nekotemnejša bol^ rdeSe brez spr« razbarva skor3«teea¦• spro _—malo spr* 25 intenzoroza bolj s*oza roza oranžno raabarra " razba^va malo spr« 26 modrik«roza roza modrik^roza roza razbarTa aražb^delss© inalo spr» 2? izrazito rdo brez sprD rjavkasto r^avormino pooasi rasbo delno razb* malo spr* 29 rutseuo 'oranžorumeno rumeno oranžno rumeiao -toea spa?o - malo spj^o - F 30 bledoaranž bledooranžno oranžno brez sspro oranžao teaz spr« malQ spr0 31 rde5kastoor0 se razb* razbarva bress spr<» brezba bre^ spr* razbo 32 rumenooraaž. rmaen© oranžno brez spr* oranžo 'forea SP3?« apaasbo i 33 rdeSerjavo malo spr<, rdeSerjavo rdeSer^avo bre^bo J delao ^as^ delno razb« ^ -L• 34 zelenkasijo- modro bolo zelenko modro bolj zelenko % moder razb«, rajsbop©5asi inalo spr« 35 umazano rurno umazano rumo bledooranžo razbarva bledooranžo 3?assbo razbo 36 umazano rum0 rumeno umazano rumo brez spro bledorum^ razb^ razbo 38 Tijolo brez spro brez spr9 brez spro po5asi bledi bres spr« brez spr* 39 vijolo brez spr« brez spr« brez spr« brez spr« brez spr« brez spr« 42 rumeno brezfbo brezbo brez spr» zbledi razbo razb« 43 vijol. vijol« , irigolo brez spr0 razbo delao ^azb* delno razb« 45 rumeno zelenorumo bol^ zelenk« bolj oro bolj zeleiik* brez spr, bol;j oranžo 46 temno rde5e potemni rde5e temno rde5e razbarva delno razb* delno razb* 47 oranžno brez spro brez spro oranžoroza razbarva delno razb« razb« brez spr. pobledl Štc H2S0^. epnp. H^SO^. (1+3) . . .HCl .ppnp9 . . . NaOH lo.#... SnCl^. v HCl. . Ka2S2O^/ITaOH. . (3m4)2S2Q8. . 48 or.rumeno rumeno or0rumeno brez spr« ororumeno brez spro razbo 49 pobledi poble&i poble&i malo pobl^ ororde5e brez spro razbo malo spr. malo spro malo sprc bledo - razto delno xazbe malo spro 56 pomodri^Tijolobol^ vigolo bol^ Ti^olo cran?.o poSasi razbcdelno razbo malo spro 60 modrozeleno pobledi brez spro modrovioo razbo razbo razbo 62 bolj rdeS e mano modro bolj intenzc bol^ intenzo brez spr« brez spr« brez spro razbarva ¦ 63 rumeno rumeno rumeno rumeno rumeno brez spx°o brez spr0 6? oranžnorde5e rumeno oranžnordeče orananordede ?azb0 bres spr« tzez spro 7o vijolo Tijolo vijolo oranžnorjavo vijopoSasi delno razb« razbarva razbarva 73 umazanooranž0brezbc brezbo h7*ez spr<> razbo brez spro razbo 74 rde5kastooro rumeno rumeno vijolo rumeno Ti^olo rumeno 76 rumenozeleno oranerumeno oranžno modrc oranžno razbo delno razb« TABELA ST. 1C Reakoije barvil v UV svetlobi Št« Suha lisa H2304 Cl+3) HCl NaOH lo %.......Na^S^/IJaOE. x zeienkastorjo rdeSe rdeSe potemni modro flc 2 rumeno flc rumeno ne flo malo spr. izgine kxem ne fl» 3 rumenozeleno rumenozeleno malo spro potemni oranžno 4 rdeče fl« rdeSe fl» intenz0flo potemni svomodro flo 5 vijolomodriko flo vl^olo viool. potemni modro fle 6 vijolo flo brez spro brez sprc poteami vijolo flo 7 rjavo bol^ svetlo sTetlor^avo potemni brezbo 8 oranž flc rjavo svetlor;jaTO oranžno fl«, oranžo flo 9 rjavo malo spr* malo spro malo spre rjavo 10 temnomodro .( sv<>modrc malo spr* rumenc fl« rumenG fl* 11 Srnomodro brez spr» malc spi^o . malo spr* krem fl. 12 rjavo malo spro temnor^avo malo spro malo spr, 13 rde5e flo roza fl0 flodelno ugasne malo spr. malo spro 14 vijolo rumeno oranžo potemni vijolo 15 modro rumeno rjavosivo rjavo sv.modro 16 modro sivo modrosivo vio.r^avo modro 17 zeleno rumeno rumeno Izgine brezbo 18 rde5er^avo malo spro temno modro Izgine rumeno 21 olivnozeleno izgine iisgine tnalo spir zelenk.belo - 22 rumenorjavo bledorumeno torjavc potemni rjavo 9°^ 23 oranžnor;javo brez spr. malo sprc izgine zelenkast.belo fl. 25 rde5e fl. bol^ intenzc malo sprc skoraj izge krem fl« 26 rdeče fl. bol^ intenz. malo spr* opekasto rdc vijolo belo fle 2? ternno rdeSe flo bol^ Intena« malo spr. izgine zelc jfl© 29 rumeno zele fl0 oslabi oslabi bo'1,1 zelenko 30 rumeno fl« skorag izgo skora^ izgc malo spro 31 rdeSe flo izgine izgine skorc ugasne 32 oranžo flo temno rjavo temno rjavo rjavkasto 33 Srnorjavo brez spr0 malo spro malo spi^c 34 temno modro svetlo modro temno modro malo spr» zelo flo 35 zeleno rumeno. roza izgine vij© flo 36 Ti^olo rumeno zelenorjavo malo spro vi^olo 3S rjavo brez spr« brez sprc brez sprc malo sprc 3i 39 rde5erjavo brez spro brez- spr& brez spr« malc spro 8 42 olivnozeleno zbledi zbledl brez spr0 belomodro flo 43 rjavo vijole vijolo brez spre vijolo flo 45 rumenozelo flc modrozelcflo cjeino ugasne bolj modro fl. rum.fi. 46 žametc^leSerj0 brez spro brez spr0 potemni modro flo 47 rjavo brez spro b/z-Bži spr« izgine rumenor 3 c fl. 48 rum« zelo flo runu ne flo ruie ne flo malo spr© zeleno flo 49 oranžno flo oslabi oslabi malo spro rdeSe fl© 50 roza flo bolj into "boio into skoraj izg« zeloin rjavo flo 56 oranžnordo flo živordeSe živordeSe malo spro vijolo flo Št. Suha lisa H2S04(l+3) HCl . HaOH.lofc......Na^SgO^/NaOH 60 temno modro svetlo modro izgine malo spr0 izgine 62 roza flo vi^olo rdo vijolo temno vijo roza flo 63 zeleno rjavo "brez spro "brez spro malo spro r^aTo 6? rumenozeleno brez spro brez spr0 rdeokasto rjavo ?o 5rnor^avo 5rno temnovij. rde5e (flo) rde5e fio 73 rdeSe flo izgine Izgine roza (ne flo) belozeleno flo 74 oranžnosivo "brez spro brez spro vijolo zelenorumo flo 76 modro rumeno rumeno temnomodro brez spro 82 močLro brez spre brez spro brez spr0 brez spro - 2o8 - 2o9 ZAKLJUČEK V svojem dlsertaeijskem delu sem izdelal metode, s kateri-mi "bo mogoSe tudi v slabše opreml^enih laboratori^ih ana« lizirati barvila, s katerimi s0 barvana živila in predmeti splošne rabe* EKSmAKCIJA Znane metode za ekstrakcijo "barvil ±z živil ±n predmetov splošne rabe sem preiskusil in ugotovil mnoge pomanjlclji- vostio Z raznimi modifikacijami sem dosegel bolgše uspehe, preiskusil In opisal sem tudi metode9 ki sem jih povsem na novo izdelal, no pro za ekstrakoi^e iz§ ^ajSnih lupin žigov šmink krem^ pudroT lakov aa nohte .. zobnih past šamponov, mil Za izolaoi^o barvil iz surovega ekstrakta sem nekatere metode izboljšal in nekatere na novo izdelalo Po mooih dognanjih je najbol^ši postopek slede^g za kisla barvilag postopek z detergenti in klorofor« mom (str. 84) 9 ker ^a najbolj tmiTerzalen in dovolj^se-lektlveno Za dokag prisotnosti TeSine barvil v ekstraktib^ ki ne vsebu^e^o beljakovin, tudl postopek s poliamidio Za iMkisla......ksantengka barvlla g (ta obravnavam posebej zara« di njihovih posebnili iastnosti - stro 98, 153)o Ekstrakoija ia oeetno kisle vodne raztopine z etrom, etil-aeetatom« itetilenkloridomo toluenom itdo 21o Za bazična barvilag ekstrakeija iz alkalne vodne razto~ pine z etrom, etilacetatom itd. Za v maggobah topna barvila; frakclonirana ekstrakcija s 60 ter 3ih p^imerjal s spremembami m lieah etandatrdnili fcarvil. 214 Primer janje abgorboJUskiži jgrivttiji, Ta postopek sem uporabil v dveh variantah« Kadar sem imel v ekstraktu le po eno barTllo ali pa po dve z velilco razliko v absorboi^skih maksimih^ sem posael absorboijsko krivul^o ekstrakta in $o primerjal s kriTialjami 5istih barvil^ doblieniml pod enakimi po<~ gon (glej str. 194)o I Kadar sem imel opravka z ^mesmi ve5 barvilf sem le ta Io5il s pomoggo kromatografije, Tsako liso posebe^ &*> luiral in posnel n^eno absorbci^sko kriTulJo ter ^o primerjal s kriTuljami čistik barvil« Eazen zadn^e metode se dajo vsi analitski postopki iz» delati z eaostaraimi pripomoSki Im soranemo hitro^ tako da ^[ili 3@ mogoSe mporabiti t Tsakem laboratorijtio 215 IITEEATURA lo GoMbanelli| Ind* oonserTe 3,2,75 (1957) 2« J«RoA<, Anderson, C-C.Iock^ E«CO Martln| AustoJ«Applo Sci. 8,112 (1957) 3. M.HgAnwar, S0Forman? B•Anwar, P•Laplaeaj J,ChemoEduco 4o,537 (1963) 4o UcArata^ ZcAnalyto Chem. ^28^639 (1889), ref0 KoRau- scher ^165) 5o P.H. Banfield^ Voeding ^2,53 (1961) 6o ffoH. Banfield^ Dtscli. Le^ensmo Edsche ^6,231 (196o) 7o JoFo Barrett, A.J.Ryan°? Nature 192,372 (1963 8« J.Barrolierg Haturwissenschaften 48,4o4 (1961) 9. JoBastianutti| Boll. Lab.Chim.Provinciali 13,179 (1962) lo« J.Bastlanutti^ Boll« IjaboChim0Provinciali ^14? 16 (1963) 11. J.Bastian^cttli Boll. LaboCMmoProvinciall 14?53o (1963) 12. JoN.Be Millerj J.CheiioEduCo 4196o8 (1964) 13» E.Benfc,I.Wolff, H.!Creiber§ Dtseh. Lebensm.Rdsclio ,59,39 (1963) 14. C.Bersano§ Indo oonserve 3,4? 11 (1959) 15« A«Beythienf WoDiemairj Laboratorlumsbuch. fdr den Leben« smittelcliemiker Verlag von Theodor Steinkopff Dresden und Leipzig 19629 8 Izdo 16o JoW.H.van Buuren, P.Hoekej CliemoWeekblo ,58,155 (1962) 1?« H.JoCahnmann, ToMatsuura^ JoAm»Chem0Soc0 ^2?2o5o (I96o) 18. CoCalzorali, E.Cerma^ Chimeindo 41*425 (1959) 19o DoSoEoCampbell, Do0atchart9CoHoGlles| J0Soc0Dyers Colorists 23,546 (1957) 20. A.Oanutif Chim.e Ind. 41?lo86 (1959) 21. A.Canuti,B.Luboss Magrassi| Chlnioe Ind. 46i?284 (1964) 22o JoCiglar,JoKolSek,M.Perpar| CJiemoZtgo 86,41 (1962) 23. J.E.Clementsg J.Asp Offic.AgriCoCheme 1§?838 (1955) 24. GoH.Coleman^ DoW.Ezefsky,CoButnis,T<»GolllIuruane§ JoAsSo Offic.Agrio.Cheia. 45?463 (1962) 25. K.A.Connors| Anal.Chem. 37(2),261 (1965) 21.6 26o PoCotta Ramasino, A^Stacckini^ BolloIab.ChimoProvinoia- li 14*379 (1963) 27o AoD.Cremerj Z.^ebensmoUnterso L69189 (1953) 28o W«JoCrIIdle,GroJoMoody, JoDoRoThomasi J.C3iemoEduc0 41,6o9 (1964) 29o W.J.Criddle,G.JoMoody, J.DoR.ThoaasgBature j!o2?1327 (1964) 3oo J.Davide,J.Pokorny?GroJani6ekf ZoLebensmoUnters. 116,13 (1961) 31o W.Deokenbrook| Alkohol Imdu^trie 71913 (1958) 32« J^Desliusses, P.DesbaumesgMitt. LebensmoHjg«. 43?5ol (1952) 33 o JoBeskusses^ PoDesbaum@s| MittoLebensmoHygo 4495oo (1953) 34o JoDeslmsses, PoDesbanm@s| MittoLebensaoHygo 45?484 (1954) 35o JoDeshusses, P.Desbaumesf MittoLebensmoHygo 469193 (1955) 36o JoDeslmsses? P«Desbaumes^ MittoLebensmoHygo 46,258 (1955) 37o J.Deshusses, PoDesbaumes^ MittoLebensmoHygo 4-7,15 (1956) JOo JJlo 54g675 (1958) loOoLoKuiper^ Chemo Weekblo ,55,684 (1959) lo3eR«L€CoqjjlSffianuel d^Analjses alimentaires et čL*Bxperiisež usuelles Editions Doin Deren & Gle Paris 1965 lo2oSoLewin§ Labo Practice 13/1191 (1964) lo3.W.Lindberg| Z.LebensmolTnterso Io3?l (1956) lo4oW o!o Lindner| Ch©mo Ztgo 86,lo3 (1962) lo5«WoBoLInk| JoAsso0ffoA^ieoGhemo 4^,53 (1961) lo6oWoBoLink| J^Ass.Off 8Agr0icoChemo 44?43 (1961) lo7oSoLogar? J.Perkavae, MoPerpar| MikrochinioActa 712 (1964) I080 DoCoMalins, J0G0 Wekell| JoGheiio Educ0 ,4o9531 (1963) - 219 Io9« W.A.Manuell, H*C<>Gricej I«>Du.puis$ Food Oosm«Toxieolo .2,345 (1964) llo« W.A.Manuell, HoCoGrice; J.PharmoPharma-col«, li><,56 (1964) 111« leAoManuell; Food Cosm<,Toxioolo L,169 (1964) 112c EoMark, G«G<> Mo Keownf JoAsSoOffoAgricChenij 40,, 817 (1958) 113« EoMark, G«G<> Mc Keora; JoAss^OffoAgriGoChem9 429213 (1959) 114« G-oGoMo Keown^ JoAs^SoOff<,AgriCoGhem9 449347 (1961) 115o LoMeckel| Textil Praxis 7*737 (1961) 116« LoMeckel; 0?extil Rdselu .15,353 (196o) 117« LoMeckel, HoMiloter<, TJoKrause; Textil Praxis 2?1°32 (1961) II80 Rolecke, DaSclimahl| ArzneimittoPorsoh« 2?^5^ (1957) 119o Go de Meuron; MittoLetensnioH^go 44,184 (1953) 12oo EoMiglietta; Boll. Lab* Gliim<, Provinoiali ^I92l6 (I96o) 121d R^GoMinor^ Lab« Praotioe 11?33 (1962) 122o RoGoIinor? Labo Praotice ll,13o (1962) 123. L.O.Mitoliellj J.Ass.Off.Agpio.Chem« 36?943 (1953) 124« JoMonselise, D.Miranda; IndoAgr^ic^Alimente 119223 (1964) 125« AoMontag; ZcLebensmoUnters 116^413 (1961) 126o M.Mottier,M.Potterat$ Z.LetensmaUnters. L59264 (1953) 127« MoMottier,MoPotterat5 Mitt.Lebensm.Hyg« 4^,118 (1952) 128o M<,Mottier,MoPotterat°? Mitt.Lebensm.Hyg. 44?192 (1953) 129.;M.Mottier,M.Potterat; MittoLebensmoHjg. i49293 (1963) 13Oo M.MottierjMoPotterat^ MittoLebensm.H^g« 47,372 (1956) 131o K.Mttller^KoT^ufeli Ernfflirungsforsohung 19354 (1956) 132. M.B.Haff.A.S.Haff; J«G3iemoEduGo 4o9534 (1963) 133« SaH<,Uewburgers J.Ass.Off.A^rio.Chem. 3&952A (1955) 134« S*HoEfewburger^ A Manual of Cosmetic Analysis9 Ass.Off. AgriGoGlieia« Dfashington 1962 135« M.irey,K.Gr.Bergner,H.Sperlich,H.Mieilike;Dtsch.Lebensmo Rdsolio ,61,148 (1965) 136o G«,AoHowak, G.Holznerj Am«,Perfumer Cosmet. 29(10)541(1964) 137« Offioial Methods of Analysis of the Ass.Off.Agric.Gliem. Assooiation of Offioial Agricultural Chemists^ VVashington (I96o) 22o 138o HoOnrust^CliemoWeekblad j>59637 (1959) 139o H.0nrust,yaHoekejChemoWeekblad 54,465 (1958) 14oe CroPanopoulosi, J«Megaldiokonomos| GliinioAnalo 3j>$i68 (1954) 141. G.Pastuslra,H.!E*inks$ CiieniaZtgo 85*535 (1961) 142. GoPastuska,HoTrinks| OhemoZtg, J36,134 (1962) 143o FoPellerin^ JoAoGauiier,JoGroKiger$ Am0Pliarm0Frano0 ^1,355 (1963) ; 144o LoPiekarski, SaErauzef Aeta Pol.Pharm, ij8?lo3 (1961) 145. L.Piekarski,S.Erauze§ RoozoZakl.Higo 11,551 (I96o) 146. I.Piekarski,SoKpauBej EoczoZakloHigo ^L,495 (1959) 147o MoEoPietrak,SoHoNewburger§ JoAsSoOff oAgriCodh.enio 41,453 (1958) 148o HoPoPietsoli,E.Meyer|]Sahrung L,154 (1965) 149. JoM«Pla Delfina|Galenloa Acta 12,1 (1959) 150. JoMoPla Delfina^ Galeaioa Acta 12,91 (1959) 151» JoMoPla Delfinai Oalenica Acta 12,181 (1959) 152o JoM^Pla Delfina^Galenica Acta 12^255 (1959) 153o JdoPla Delfina|Galenioa Aota 12,363 (1959) 154. JoMoPla Delfina^ Galenioa Acta 12,431 (1959) 155. JoMcPla Delfinaj Galenica Acta 1J,21 (I96o) 156o JoMcPla Delfinag Galenioa Acta 13,85 (196o) 157. JdoPla Delfina§Galenioa Aota 13,177 (I96o) 158o JdoPla Delfina| Galeni©a Acta 13,?259 (196o) 159. LoPolzela| Boll.IaboChiaoProvinoiali ^SS (1958) I6o0 PriruSnik laboratorisklli (hemlskili) metoda za ispi« tiTan^e životnih namirnica Medoknjiga Beogi^ad-Zagreb 1954 l6lo WoPrzybylski, G-oGo Mc Keown|JoAsso0ff oAgriOoChemo 43,8oo (I96o) 162. WoPrzybylski,ReBoSmitli Go&Mo Keown^ J.AsSoOff oAgriCo Cheffio 43^274 (I96o) 163o HoKoRamamiirthy,VoRoBhalerao| Analyst 89?74o (1964) 164o VoKondal Rao,P.S«]ffatara3a Sarmaj J.SeioInd.Researoh ^215,6! (1962) I65 o EeRausolier, Untersucliung von Lebensmitteln VEB Paoh« buchverlag Leipzlg 1963 166« RoHoReed,Dol«.Heinekeyj Anal^st 82,391 (1962) I67o JoCeRiemersma, F.JoMoHeslingaj Mitt«,LebensmoHygo 51,94 (196o) 221 168. (joEispoli,Aodi Glacomof BolloLabodiim.Provinoiali 13,587 (1962) I69o GoDoRitohier J«AoWenninger, JoH.Jones^ JoAssoOffoAgric Chemo 44»?33 (1961) 17o. G.DoEitchle, JoA«Wenninger,JeH. Jones; JcAss.Off« AgricuChemo 4,2,72o (1959) 171 o K,Rotlieman| Das Grosse Rezeptbuch. der Haut« und KOrperpflegemlttel Br. Alfred Htlthig Verlag Heidel- "berg 1962 172o B.E0Roy,A.R0Sundararajan?S0]f«Mitra| JoScielndoResearoh 173» W.fiuf% Zo LebensmoUnterso 94y19o (1952) 174» loSaenz Lascano Ruiz^ PoCliovin,HoMoreau| AotuelaSci. Indo Io46, (1948) Herman & Gle Paris 175. I.Saemz Lasoano Ruiz, CoLaroche^ Bull.Soc.Chim.Franee 8-9, 1594 (1963) 176o loSaenz Lascano Ruiz| Ann0Fals0ExpertoGMmo ^57*115 (1964) 177. T.Salo? KpSalmineni Suomen Kemo25._E?146 (1962) 178o A.Schmidtf DtschoLebensm.Rdsch* ^48,211 (1952) 179« HoSohwarz^ Seife Ole Pette Waohe 84^489 (1958) I800 W.Sohweislieiifter| Fette Seif ¦ Anstrichiaittel 61,1138 (1959) 181. R^IT.SolarfK.A.Preemani JoAssc0ff oAgriCvGMm _3§,93o (1953) 182. R^H^Solar^K.A^Preemani JoAss«OffoAgriGaChim 38,796 (1955) 183. GoSerls^ Amn0Fals0Fraudes 45,llo (1952) 184o AoSliaiisky,PoPeCarrubba^ Am.Perfumer Cosmeto 78(7)13 (1963) 185« EoSidi VertrSgliclikeit von Kosmetisohen Pr^paraten - Elinik und G-rundlagenforschung ItroAlfred Httthig Verlag Heidelberg 1957 I860 RoGo Silk^ J.Ass.Off oAgriCoGhiiio L2,427 (1959) 187« EoR.Simonettif Anales Fao,Quim«FarmoUniv«C]iile 13 »118 (1961) 188. ReB«,Smyth,GcGoMc Keown| JoGromatograph.y ,5,395 (1961) 189* E*SomLlay, K0S0 Ausohi J.Ghromatograpliy ,2,327 (1959) 222 190o E.Stahl.WoSpeeht§ GhemoZtgo ,85f371 (1961) 191. E.LoStanley,P.L.Kirlc5 J Agrie.Pood Chem0 11,492 (1963) 192o MoE.Stas, g?0AoSoliippers|GhemoWeelcbl, !58f159 (1962) 193. H.Stelzer 3 HutroBromatol0Toxiool0 1,31 (1962) ref. Z.LebensmoUnters, 119?285 (1963) 194. AoStier,WoSpeclat| Naturwissensohaften J|o*549 (1963) 195o HoSuter,HoHadorn| MittoLebensm0Hyg. J5i,293 (I96o) 196«, A.Szokolay§ ZoLebensmoUnterso 12o?295 (1963) 197o AoSzokolay, AoPoga5ova| Prumysl Potravin 12,656 (1961) I98o Zošestak, JoGliromatograpliy 1?293 (1958) 199o KoTeiohert, E0Mutschler^HoHocheimeyer| DtschoApotlioZtgo lLO,283 (I96o) 2ooe S.IToTewarij ArchoKriminoi« JL26,26 (196o) 2olo HoThaler^ RoSoheler^ Z.IebensnioUnterso ,92,9220 (1951) 2o2. H.Thaler, R.Sohelers ZoLebensmoUnters. 93,286 (1951) 2o3« HoThaler, EoScheier^ ZoLebensm.Unters. L5,1 (1952) 2o4o HoThaler,Go SommeTj ZpLebensm.Unterso 1?9345 (1953) 2o5o HoThaler, GoSonaaerj Z.LebensmoUnterso ,97,441 (1953) 2o6« H.Thaler,IoHoMttlilberger| ZoLeT)ensmoUnters.lo8,17 (1958) 2o?. D.H.Thilden^ JoAss«0ff.AgriCoChemo 35,423 (1952) 2o8. TJoHoTliilden^ J.Ass.Off.AgriOoGliemo 3,6,802 (1953) 2o9o Trace Materials Gommitteei Analyst 88^864 (1963) 210* H.Wagner§ Mitt«,Lebensm0Hygo ^Sl?^!^ (I96o) 211 o H.?/agner? J.Pflug^ Melliand Tertilberichte 44,281 (1963) 212O RcWasieky| Baturwlssensohaften 5o,569 (1963) 213. H.Wllnanj Parfum.Kosmo 43,245 (1962) 214 o K.Woidioli, ToLanger, LoSchmidf BtschoLebensmoEdsoho ^6,73 (I96o) 215. GoWolf, E.ESdeli Lebensniolndo lo,lll (1963) 2l6o P.Wollenweberf J.Ctooniatograpliy 2>557 (1962) 217o PaWollenweberj LaboPractice 13/1194 (1964) 218. LoIoWoolf § Jo01xromato^apliy ^,431 (1959) 219o M,Wurst? E.Wturstovaj Chemo Prumjsl ^11,398 (1961) 22oo AoTenturini, LoZanoni^ Boll.Lab.Ghim.ProTinoiali 7,16 (1956) 221o M.R.VermajR.JoDassg J.ScioIndoResearcli ^15^0,186 (1956) 222. M.R.Verma,R«J.Lassj J^SoioInd.Researoh 16^,131 (1957) • 223 223o M.RcVerma, R,J0 Dass^ IatiuxwissensGhaf ten 44,351 (1957) 224o Y.YaBuka, YpShalo3i, Eol^eissenTDergj JoITir-Grosfeld Analyst 87,791 (1962) 225o YoYanuka, YoSbalon, E0Weissenberg,JoHir«Grosfeld Analyst 88,872 (1963) KAZAIO Uvod 1 Zakonodaja lo Pregledniea in lastnosti barvil 25 Dokaz prisotnosti in izolacija sintetskih TbarTil 51 A - IzolaGija iz izdelkGT « priprava surovili ekstraktov 52 B - Izolaoija ±z suroTih ekstraktoT 63 Barvila topna v ma§5obah 63 Barvila topna v vodi 72 Laki in pigmenti 9o Povzetek 92 Lo5Itev in identif ikaci^a Ibarvil 93 Krcmatografija 94 V Yodi topna kisla barvila 98 Ideatlfikacija barvil 133 PoTzetek 152 Kisla ksantenska barvila 153 Povzetek 163 V vodi topna Tbazična barvila 164 Povzetek 168 V maš5obah topna barvila 168 Povzetek 179 Pigmentaa barvlla 18o Povzetek 182 Elektroforeza 184 V TOdi topna kisla barvila 185 Kisla ksantenska barvila 19o V maS5obah topna barvila in pigmentna azo barvlla 191 Povzetek 193 Identifikacija barvil s pomoSjo elektroforežie 193 Spektrofotometrija 194 Reakei^e barvil na kromatogramih 2ol Zakl^uSek 2o9 Literatura