Poštnina plačano ▼ gotovini Posamezna Številka 8 din Doleji/sJcI list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO III. - štev. 17. NOVO MESTO, 25. APRILA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK BELA KRAJINA OB 11.OBLETNICI USTANOVITVE OF Letos bomo 27. aprila praznovali ll. obletnico ustanovitve .OF, pod katere zastavo smo, združeni in vodeni Po naši slavni Komunistični partiji in maršalu Titu, prehodili najslavnejšo Ot v zgodovini slovenskega naroda, 'roteklo desetletje je doba težke in krvave oborožene borbe proti fašističnemu okupatorju in njegovim hlapim, je doba borbe za golo življenje in obstoj slovenskega naroda. Na drugi strani pa je to obdobje obnove po okupatorju opustošene dežele, graditve ljudske demokratične oblasti in gospodarstva, ki naj omogoči trdno osnovo Dadaljnega razvoja socialistične družbe. Kakor vse slovensko, tako lahko tudi belokranjsko ljudstvo s ponosom gleda na svojo preteklost. Združeno v OF, je v letih narodnoosvobodilne borbe dalo za osvoboditev našega naroda na razpolago vse svoje fizične in ma-teralne si'le. Žrtvovalo je svoje najboljše sinove. OBNOVILI SMO DEŽELO Zato je belokranjsko ljudstvo, združeno v svoji politični organizaciji OF, tudi po osvoboditvi krepko zgrabilo 2a delo. V tem obdobju smo se 2našli pred velikimi težavami. Primanjkovalo je živine in poljskega orodja, obleke in živil, ni bilo gradbenega materiala, prometne zveze pa so bile Od tedna do tedna V sedanjih ne preveč razgibanih dneh političnega življenja so poleg tržaškega vprašanja v ospredju še tuni-zijsko-francoski spor, anglo-egiptovska Pogajanja in diplomatska aktivnost med Vzhodom in zahodom ob nemški pogodbi. Ti, že nekoliko oguljeni deli mednarodnega repertoarja trenutno nimajo kakih posebnih izgledov, da bi Jih spravili z dnevnega reda, ker se njihovi režiserji vedno znova zapletajo v na videz nerešljiv položaj. Varnostni svet OZN je zavrnil zahtevo petnajstih arabskih in azijskih držav in ni hotel sprejeti tunizijskega Vprašanja na dnevni red. Delegacije velesil so prevladale z mnenjem, naj med seboj uredita sporno vprašanje Francija in Tunizija. Toda med njima prihaja vedno do novih zaostritev. V Tunisu se vrste demonstracije in nemiri, razna francoska pogajanja s tuni-ŽJcimi predstavniki, ki si jih v Parizu izbirajo po svojem okusu, pa ne privedejo nikamor. Zato se arabske in azijske države ne zadovolje in še vedno Poskušajo prepričati člane Varnostnega sveta, da bi le kazalo temeljito razmotriti tunizijsko vprašanje. Pripravljeni so celo zahtevati izredno zasedanje Generalne skupščine OZN, češ da francoske obljube ne bodo nikoli pomirile tunizijskega naroda, ki na ta način ne bo prenehal opravičene borbe za svoje pravice. Anglo-egiptovski spor prav tako Čudno valom iz Kaira v London in spet nazaj, ne da bi pristal v varnem in za obe strani sprejemljivem pristanu. Zdaj je izbilo na dan predvsem sudansko vprašanje. Zato so se v Londonu sestali sudanski guverner, egiptovski poslanik v Londonu in britanski v Kairu z zunanjim ministrom Edenom. Tu naj bi pretresli različna gledišča in omogočili stvamejše razgovore, »Jci bi zadovoljili obe strani«, kakor pravi uradno poročilo. Medtem pa je vodstvo največje sudanske politične stranke izjavilo, da bo izstopilo iz su-danskega parlamenta, ako bi se vlada pogodila za združitev z Egiptom. Preostane nam še londonska konferenca o Trstu. Ze tretji teden se vlečejo razgovori, ki jim pri nas ne vemo drugega naziva kot mešetarjenje. Toda mešetarji so trdoživi in vse bolj tajin-stueni. Konference se vlečejo iz dneva v dan, pa se vedno manj zve o njih. Vse bolj pa je jasno, da se hoče Rim okoristiti s to konferenco zaradi občinskih volitev v južni Italiji. Drugje po Italiji so volili občinske uprave že lani, južne in najbolj zanemarjene pokrajine pa je vlada prihranila za pozneje, da si na kak način zagotovi večje uspehe. De Gasperi jim je sicer obljtibljal veliko gospodarsko pomoč, toda ker iz tega ni bilo nič, bi zdaj rad zabrenkal na šovinistične strune in si z londonsko konferenco zagotovil večje uspehe. Na Pomoč mu je priskočila še angloamerička vojna uprava v Trstu, ki je pristala, da bodo hkrati z volitvami v južni Italiji tudi občinske volitve v Trstu, tem »najpriljubnejšem italijanskem mestu«, kakor ga je krstil italijanski ire-dentizem. Značilna je izjava italijanskega vojnega ministra, ki je naglasll, da »m orajo postati volitve v Trstu Plebiscit italijanstva«. To je običajna Grožnja, za katero si lahko predstavljamo, kakšnih sredstev se bodo poslužile vse prniiitalijanske stranke v Trstu — od vatikanskih do moskovskih da bi si le utrdile položaj. Zato pa s toliko večjim ogorčenjem Protestiramo proti londonski konferen-ci> ki daje orožje in potuho italijanskemu pohlepnemu imperializmu. JANEZ 2UNIC porušene. Nekateri, sicer redki lahko-verneži so nasedli sovražni propagandi ostankov zlasti črne reakcije; prerokovali so, da ne bomo kos tem nalogam, napovedovali so hiter konec nove, to pot prvič v zgodovini res ljudske oblasti in se veselili povratka na staro. Dejstva pa so trdovratna. Ljudstvo je premagalo spet* vse težave. Obnovljen je bil promet, ljudska oblast je poskrbela za živila, obleko orodje in kmetijske stroje. Obnovljena je bila živinoreja, obnovili smo porušene in požgane hiše in tudi popolnoma uničene vasi. Obnovljene vasi so dokaz trdoživosti naših ljudi,f skrbi in sposobnosti naše oblasti in vloge OF, ki je kot politična organizacija omogočila široke osnove za mobilizacijo vseh ljudskih sil za obnovo domovine. Ponosno se prebijata skozi razne težave prve dve, po vojni zgrajeni belokranjski tovarni. Kmetijstvo začrtava — zlasti letos — svojo razvojno smer, saj je bilo n. pr. v letošnji spomladi zasajenih na tisoče novih sadnih dreves v strnjenih nasadih na Krupi, Vinici, Dragatušu, Semiču in drugod. Kmetje se Čedalje bolj zavedajo tega, da to, česar ne zmore en sam, lahko napravijo vsi skupaj. Zato se čedalje bolj oklepajo svojih gospodarskih organizacij — kmetijskih zadrug in njihovih odsekov. Tudi tu imamo seveda nekaj klavernih izjem, ki so proti zviševanju zadružnih deležev, se pravi proti napredku lastne vasi in svojega osebnega gospodarstva. NISMO POZABILI STRAHOT FAŠIZMA Nič ni čudnega, da prav zdaj, ko oživlja povampirjeni italijanski fašizem v svojih zahtevah po našem Trstu, dvigajo glave tudi ti bedni ostanki domače reakcije. Zadovoljni so ob lajanju fašistov in prikimavanju njihovih zapadnih zaveznikov. Toda kakor vedno, je ljudstvo Bele krajine tudi v teh dnevih ponovno jasno povedalo, da je enotno in pripravljeno braniti naše pravice do Trsta in nedotakljivost naših meja. Naše ljudstvo ni pozabilo na strahote, ki so mu ga povzročili pobesneli italijanski fašisti in domači izdajalci v letih okupacije. Grobovi 594 padlih borcev, pobitih talcev in njihova prelita kri — vse je še vedno sveže in sveto v srcih naših, ljudi. Trpljenje internirancev in 656 umrlih Belokranj-cev na Rabu ni pozabljeno! Rane 1100 invalidov iz let NOB še niso zaceljene! Se gorijo pred našimi očmi plameni, v katerih je zgorelo samo v Beli krajini 2590 poslopij, požganih od fašistov in s pomočjo domačih izdajalcev — belogardistov. Izropani gozdovi, pose- grada Italije s Trstom pa klaverna kupčija, katere jugoslovanski narodi ne bodo nikoli priznali! Naj se fašistična svojat v Trsitu zaveda, da so naši partizani, katerih pest so občutili italijanski fašisti v letih NOB, danes jedro naše s socialistično zavestjo prežete Jugoslovanske armade, s katero je tesno povezano vse naše ljudstvo. Zavedajo naj se, da smo vsi in vselej pripravljeni braniti pravice našega naroda v Trstu. Zato zahtevamo ob našem velikem spominskem dnevu: Roke proč od naše zemlje! V taki situaciji praznujemo letos obletnico OF, politične organizacije slovenskega naroda. RAZVIJAJMO IN KREPIMO BORBENE TRADICIJE OF Prav ta situacija pa nam narekuje še večjo budnost in tenkočutnost proti razdiralnemu dolu našega sovražnika, pa naj se pojavlja le-ta pod firmo klerofašizma ali komvnformizma. Narekuje nam še večjo krepitev enotnosti naših narodov in obrambne sposobnosti države, Še hitrejšo izgradnjo našega gospodarstva in dvig politične zavesti naših ljudi, narekuje nam nadaljnje poglabljanje socialistične demokratičnosti v oblastnih organih in v proizvodnji. Na teli osnovnih postavkah, mislim, morajo naše frontne organizacije najti vsebino svojega dela. Na teh positavkah morajo krepiti zavest svojega članstva kot granitno celoto vselej pripravljeno žrtvovati za svojo svobodo ,za svoje pravice in za svobodo vseh demokratičnih množic sveta vse, kar bo treba za uničenje fašističnih nasilnikov. V okviru teh skopo nakazanih uspehov OF v Beli krajini in nalog, ki jih terja naš čas in položaj, v katerem živimo, pozivam vse člane OF v Beli krajini, da čuvajo in branijo borbene tradicije OF in da na njih razvijajo nadaljne revolucionarno delo za dobrobit vsega delovnega ljudstva Bele krajine in naših bodočih pokolenj. Naj živi 11. obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte! Naj živi slavina Komunistična partija Jugoslavije! Naj živi maršal Tito! Smrt fašizmu — svobodo demokratičnemu ljudstvu Tnstal Janez Ziniič kani sadovnjaki in vinogradi še niso zarasli. Matere in žene padlih mož in sinov še živo čutijo bolečine, ki so se jim zarezale v srce ob zverinskih umorih talcev. Iz vpitja oživljene živinske sodrge fašistov v Italiji, ki jo podpira Črna klerofašistična reakcija Vatikana in bratovščina Kominforma, potuho pa ji dajejo tudi zapadne države s tem, da hočejo tržaško vprašanje reševati brez nas in v našo škodo, sklepamo, da so italijanski fašisti pozabili na te zločine. Pozabili pa so tudi na trdo pest slovenskih in vseh jugoslovanskih partizanov in na batine, ki so jih dobili v naših krajih kot neslavni imperialistični okupatorji, klavci nezaščitenih ljudi, kot roparji našega premoženja in požigalci naših domov. Za nagrado za neštete zločine, zato, ker so se borili proti našim zaveznikom, pa naj bi zdaj dobili ozemlje, ki je bilo, je in mora ostati nase — naš Trst! Zdaj se jim zdi, da je ugodna prilika, da na račun svojega pristopa v Atlantski pakt spet nekaj izmešetarijo. Zapadnim zaveznikom moramo povedati, da je za mir v svetu to zelo slaba usluga. Na- Kako se pripravljamo na proslavo 27. aprila in t maja Ia vseh krajev Dolenjske prihajajo poročila o pripravah za čim lepšo proslavo praznika enajste obletnke ustanovitve OF in delavskega praznika prvega maja. Na predvečer 27. aprila bodo v vseh večjih krajih slavnostne akademije • kulturnim programom, na sam praznik pa bodo slavnostne delovne seje občinskih frontnih odborov ob navzočnosti odbornikov vseh osnovnih organizacij) OF, predstavnikov oblasti, ostalih organizacij In društev. Mestni odbor OP Novo mesto pripravlja za predvečer 27. aprila akademijo, pri kateri bodo sodelovale kulturno-umetniske skupine železničarjev, tekstilne tovarne, gimnazije, učiteljišča, kmetijske cole Grm in orkester Zgodovinsko delo slovenske narodne osvoboditve in združitve Delo, začeto pred desetimi leti v Sloveniji, kakor tudi v vsej Jugoslaviji, je bilo in bo ostalo edinstven primer, kako se lahko v najtežjem času, ko kaže, da je vse izgubljeno, najde rešitev za narod, ki so ga sovražniki obsodili na smrt In propast. Ustanovitev Osvobodilne fronte je edinstven primer ne samo v Evropi, ki je bila pod fašistično okupacijo, marveč tudi v Jugoslaviji, kjer so to enotnost "v drugih krajih dosegli v drugačnih oblikah. To je bilo zgodovinsko delo, kl je dostojno, da ga danes proslavimo ne samo Slovenci, marveč tudi vsi drugi narodi, ker je eden osnovnih kamnov, vzidanih v temelje današnje, socialistične Jugoslavije. Ne glede na različnost oblik, s katerimi je bila ustvarjena borbena enotnost slovenskega naroda in drugih jugoslovanskih narodov, je bila vsebina te enotnosti ena in Ista, ker je bila ena in ista tudi močna sila, ki je to enotnost razgibala in ustvarila — to je bila Komunistična partija Jugoslavije. Vendarle je treba pokazati na edinstvenost primera, ki so ga dali tvorci Osvobodilne fronte s svojim delom, uresničenim samo dvajset dni po vdoru fašističnih tolp na jugoslovansko ozemlje. 2e julija 1941 se začne v Sloveniji in povsod v Jugoslaviji razvijati oboroženi ljudski upor. V vseh krajih Jugoslavije so vstajali borci proti sovražniku, katerega so imeli pred seboj. Kakor opeva narodna pesem upor proti izkoriščevalcem za Časa Karađorđa, tako je tudi sedaj imel vsak svojega nasprotnika, da ga ubije — tistega okupatorja, ki mu je bil najbližji. Pa čeprav je vsak komaj obvladal svoje težkoče, čeprav so morali partizanski odredi in edinice v različnih krajih Jugoslavije same iskati sredstva za borbo, same trpeti ter ustvarjati nova in nova sredstva za zmago, vseeno jih je povezovala samo ena misel, ena težnja, eno hotenje. Vsi so bili med seboj duhovno povezani. A ne samo duhovno, vsi so čutili, da so del velike vse-narodne borbe. Vsi so šli isto pot, vsi za enim in istim ciljem. Vsi so se z enako nepomirljivostjo borili proti okupatorju in proti domačim Izdajalcem. Vsi, v vseh krajih Jugoslavije, so razumeli, da nI, niti ne more biti niti nacionalne, niti socialne osvoboditve, ako skupno z okupatorjem ne uničijo tudi njihovih domačih hlapcev in napravijo konec domači reakciji. Rezultati so tukaj. Danes lahko rečemo, da narod, ki je enkrat napravil to, kar so naredili Slovenci, kar so naredili Srbi, Hrvati, Makedonci, Črnogorci v minuli vojni, da tak narod ne more biti nikoli več komur koli suženj. V sedanji dobi, sredi dvajsetega stoletja, ko socializem napreduje po vsem svetu, kljub izdajstvu voditeljev tiste dežele, v kateri smo gledali prvo deželo socializma, danes so lahko še ljudje z imperialističnimi težnjami, z osvajalnimi mislimi, ljudje ,ki jih vodijo težnje po hegemoniji nad vsem svetom, lahko ti ljudje povzročijo tudi nove svetovne nesreče in celo krvoprelitje, toda zmaga ne more biti nikoli na njihovi strani, lahko doživijo samo krvavo razočaranje. Jugoslovanski narodi so srečni, da so zmago svoje narodno-osvobodilne borbe in svoje demokratične ljudske revolucije dobojevall samo s svojo bratsko skupno borbo. Zavedajo se, da so vse, kar imajo danes kot socialistično pridobitev, pridobili v svoji bratski skupnosti. Nikoli nI bila enotnost jugoslovanskih narodov tako trdna, ka tor je danes, ko so na videz ločeni v federativni ureditvi države. Prav ta federativna ureditev države, ki temelji na enakosti in enakopravnosti vseh naših narodov, je tista močna osnova, ki jih je združila tako, da jih nikoli več ne more ločiti. Tako združeni narodi Jugoslavije lahko gledajo v bodočnost s polnim zaupanjem, ne oziraje se na kakršne koli temne oblake, ki se zbirajo okoli naših meja. Lahko gledajo v svojo bodočnost s polnim zaupanjem, s polno vero, da bodo v borbi za uresničenje socializma dosegli prvo in najlepšo zmago v zgodovini človeštva. Če so med vojno jugoslovanski narodi dajali vsem drugim narodom veličasten primer herojske borbe, kažejo danes svetu, kako se v premagovanju največjih težav lahko gradi nova družba — socialistična družbo, resnično socialistična. Ml danes vidimo, da si prav zaradi tega dela pri socialistični graditvi Jugoslavije pridobivalo Še nov ugled v vsem svet«. Moša Pi jade (v pozdravnem govoru na III. kongresu OF Slovenije) SKUD Dušan Jereb. Mestni odbor OF In Okrajni sindikalni svet pa pripravljata v sodeJovanju z vsemi ostalimi organizacijami tudi proslavo prvega maja. Na predvečer bo velik •prevod izpred poslopja OLO do stadiona in nazaj pred MLO na Glavnem trgu, kjer bo postavljen velik oder. Na čelu sprevoda bodo sli udarniki, novatorjl in racio-nalizatorji, za njimi pa skupine delovnih kolektivov množičnih organizacij in društev z zastavami in napisi. Predvidoma bodo v povorki tudi vse mobilne edinice Protiletalske zaščite v popolni opremi. Sodelovala bosta vojaška in mestna mladinska godba. Na odru pred poslopjem MLO bodo nastopile razne kulturne skupine, pevski zbori, reci-tatorji in godba, po kulturnem sporedu pa bo splošno ljudsko rajanje. V Blrčnl vasi so imenovali poseben odbor za proslavo prvega maja. Člani Zveze borcev, železničarjev in drugih organizacij se bodo na sam prnznik takoj zjutraj po budnici zbrali na določenem mestu in skupno obiskali vse položaje, kjer so bili spopadi s sovražnikom v zadnji vojni. Obiskali bodo tudi vse okoliške vasi in priredili v vsaki vasi miting. Popoldne se bodo zbrali na Ruperčvrhu, kjer bo nastop kulturnih skupin, govori in ljudska veselica. V Mokronogu so se dogovoriill za množični izlet na Trebelno, kjer je bila leta 1042 osnovana Guhčeva briirada. Mladina bo na vseh vidnih vzvišenih mestih na predvečer praznikov kurila kresove. Te bodo kurili tudi po drugih krajih Dolenjske in Bele krajine. DELAVSKI SVET »PIONIRJA« JE IZVOLJEN Preteklo soboto so na gradbiščih »Pionirja« v Novem mestu, krškem okraju In na Kočevskem volili gradbinci našega največjega dolenjskega podjetja svoj novi delavski svet. Na volitve se je ves delovni kolektiv pripravljal že od začetka letošnjejta leta na mnogih sindikalnih sestankih In na zadnjem odprtem partijskem sestanku. Z anketo so delavci In nameščenci podjetja predlagali najboljše Iz svoje srede za člane novega delavskega sveta. Novi gospodarji podjetja bodo letos morali Izpolniti pomembne gradbene naloge. Za 430 milijonov dinarjev vrednosti ffradbenlh del bo podjetje opravilo v letu 1952. Od te vsote odpade 79 milijonov na novomeški, 288 milijonov na krški In čez <5 milijonov dinarjev na kočevski okraj. Proizvodnja stranskih obratov pa bo poleg tega nanesla nadaljnjih 55 milijonov dinarjev. Te odgovorne naloge so pred novim delavskim svetom, ki je bil izvoljen s stoodstotno udeležbo celotnega kolektiva. V Novem mestu so začeli voliti v soboto 19 aprila zjutraj ob pol 6. url. Do pol sedme so volili vsi delavci In nameščenci. Dopoldne so prav tako gladko In hitro potekle volitve na icradlllščlh okraja Krško, popoldne pa so volili člane sveta v kočevskem okraju. Tu Je zbranim delavcem In nameščencem tov. PodržaJ še enkrat obrazložil potek volitev, v Imenu OSS pa Jih je pozdravil tov. Muhlč. Takoj nato je volilo 139 delavcev ln delavk. Volitvam v kočevskem okraju Je prisostvoval tudi direktor »Pionirja« tovariš Horls Krulc. Ob zaključku volitev je ves kolektiv z navdušenjem sprejel protestna resolucijo, ki so Jo poslali tov. Kardelj« ln GO sindikatov Slovenije. V njej obso- tajo delo londonske konference ln njene arantače. Delavci ln uslužbenci se zavedajo, kako težke naloge stoje letos pred Plonlrjevim delavskim svetom ln njegovim upravnim odborom. To se Je pokazalo že pri izdelavi tarifnega pravilnika. V njem so poleg ostalih ukrepov za gospodarsko utrditev pod Jetja predvideli ustanovitev komisije ki bo prevzemala kvaliteto Izvršenih gradbenih del. Za vsako neizpolnjevanje kvalitete bodo v odstotkih odbijali postavke tarifnega pravilnika. Na Čast volitvam delavskega sveta Jo poleg priprav kolektiv v soboto delal dve url prostovoljno v korist podjetja. Vremenska napoved V dneh od 25. aprila do 1. maja bodo celodnevne padavine predvidoma okrog 1. maja. V ostalih dneh bo sončno vreme s skoraj vsakodnevnimi krajevnimi nevihtami. Partizanska Dolenjska je spregovorila odločno besedo Na molk in zahrbtno spletkarjenje v Londonu odgovarjamo z javnimi protesti: PREKINITE SRAMOTNE KUPČIJE, BARANTAJTE $ SVOJO ZEMLJO! Nooo mesto Angležem: Ne pozabite, kaj je fašizem! ANGLEŠKI VLADI V LONDONU Ponovno smo se danes zbrali prebivalci partizanskega Novega mesta, ki smo v letih zadnje svetovne vojne proti skupnemu sovražniku sveta — fašizmu — častno doprinesli naš krvni delež za svobodo Jugoslavije in svobodo vseh, ki jih je ogrožal največji sovražnik napredka in kulture. Stotine borcev in aktivistov-antifašistov je dalo naše partizansko mesto, srce Dolenjske in njenega narodno-osvobodilncga gibanja. Zvesto smo verjeli v letih vojne Vašim besedam, besedam naših zaveznikov, da se borimo proti istemu sovražniku — tisočkrat prekletemu fašizmu, ki je prelil morje krvi nedolžnih, svobodoljubnih narodov vsega sveta. Komaj sedem let po zaključeni vojni in skupni zmagi pa z gnusom ugotavljamo, da Vam in Vašim diplomatov niso več sveti visoki cilji, za katere smo od leta 1941 dalje skupno umirali na bojnih poljanah. Tudi v Angliji in Ameriki se še niso posušile solze na licih mater, ki so izgubile v vojni proti nemškim in italijanskim fašistom sinove, brate, može in fante — diplomati za zeleno mizo pa že kujejo načrte, ki jih jim Je predložil hinavski, zločinski in morilski italijanski fašizem, tokrat v uradni novi obleki talijanske vlade in Vatikana. Vprašujemo angleško vlado: ali ste se ustrašili vpitja nahujskanih italijanskih študentov, ki so po ulicah Rima in drugih italijanskih mest vpili, da so »Angleži in Amerikanci pasji sinovi« In da naj Vaše čete Izginejo iz Italije? Ali se bojite vpitja fašistov v Trstu? Od kdaj niste več mož-beseda? Čemu ponujate na psovke in žalitve fašistov italijanskim zločincem našo kri, našo sveto zemljo, naše brate Slovence in Hrvate v Trstu in njegovi okolici? Od kdaj je v Angliji navada, da ponujate zločincem nagrado v obliki naše zemlje? Zakaj nas žalite, ko Vas nismo nikdar Izdali, ko smo se borili a Vami vred za svobodo in mirno življenje tudi Vaših otrok? Danes Vam kličemo iz tega mesta v Imenu 6500 prebivalcev našega Novega mesta: NE POZABITE, kaj je fašlzemt!!! Ne pozabite, da tu ni več Jugoslavije iz leta 1918! Tu živimo svobodni, ponosni ljudje, Titovi partizani, tu je socialistična Jugoslavija, ki je v zgodovini že dokazala, kaj pomeni njena beseda, ki se Je s krvjo zapisala med borce proti fašizmu in ki je bila zvest zaveznik z vsakomer, ki je bil na pravični poti! Zahtevamo v tmenu čiovečanstva In pred vsem svetom, da prekinete pogajanja za našim hrbtom! Ničesar drugega nočemo kakor pravico in poštenje! Ne bomo priznali ničesar, kar bo na londonski konferenci z italijanskimi mešetarjl sklenjenega proti interesom naše domovine, naših bratov in sestra v Trstu! Nikdar in nikoli ne bomo dovolili, da bi se kdor koli še Igral z usodo naših narodov! Pred vsem svetom izjavljamo, da se bomo odločno borili za našo svobodo in za brate, ki jih hoče fašizem znova zasužnjiti! Ne ponavljajte napak popuščanja fašizmu, ki je privedlo tudi Vašo državo do strahotne vojne leta 1939! Kdor bo gluh za proteste milijonov Jugoslovanov, se igra s svetovnim mirom! ZAHTEVAMO SAMO NASE PRAVICE! Pismo Viničanov tovarišu Titu Smrt fašizmu! Novo mesto, 18. aprila 1952. »Diplomati spet rešetajo prazno slamo! Za našim hrbtom spletkarijo fašisti z londonsko vladot Oni za hrbtom — mi pred vsem svetom: nismo narod strahopetcev in hlapcev! Naše pravice niso in ne bodo nagrada za italijanske zločine!« Take in podobne vzklike ogorčenja si lahko ponovno slišal v preteklem tednu med prebivalci vseh krajev po Dolenjskem, Beli krajini in na Kočevskem. V mestih, trgih in vaseh so vse dni potekale nove velike demonstracije, v katerih je ljudstvo z ogorčenjem obsojalo strahopetno politiko diplomatov, ki so se ustrašili kričanja Prebivalci Novega mesta na Dolenjskem italijanskih fašistov in bo jim hitro pripravili v Londonu stole, da ne bi razbili še več šip na angleških in amerikanskih avtomobilih v Trstu in po raznih italijanskih mestih. Mi pa nimamo kaj skrivati pred svetom: enodušna, iskrena, odkrita naša mogočna zahteva: Vsako popuščanje italijanskim fašistom krepi in vzpodbuja njihove nenasitne zahteve po tujih zemljah! To pa smo v mogočnih demonstracijah, kakršnih Dolenjska po letu 1945 ni več imela, v preteklem tednu znova povedali vsemu svetu. Titovih Jugoslovanov ni mogoče vkovati v verige! Malokdaj je videl Bi slin toliko ljudstva pred svojim zadružnim domom kot preteklo sredo, ko je skoraj J"300 demonstrantov delavcev, name-Nfencev, železničarjev, dijakov, vojakov in prebivalstva Bršlina in okoliških vasi prepevalo borbene partizanske pesmi in vzklikalo proti fašističnemu i/zivanju. Zastave so plapolale v večernem vetru, napisi na parolah pa so govoril!, zakaj smo se zbrali: »Roke stran od naše svete zemlje! Trsta ne damo! Kdor je za Trst, naj gre z nami!« Zborovanje je začel sekretar partijske organizacije tekstilne tovarne lov. Jakše, Demonstranti so ga med govorom prekinjali z vzkliki proti fašizmu in londonski konferenci. Za njim je govoril šef železniške postaje tov. šmauc, nato pa v imenu enot JLA ka- petan Zivkovič. Oba govornika sta ostro obsojala italijanski pohlep po naši zemlji. Spominjala sta se »hrabrosti« italijanskih vojakov v letih okupacije, ki so klali starce, otroke in ujetnike, posiljevali žene in dekleta ter požigali naše vasi. Ogorčeni nad tisočerimi zločini fašističnih rabljev so demonstranti ponovno in ponovno vzklikali: »Življenje damo — Trsta ne damo! Smrt fašistom in sramoto vsem, ki jih podpirajo!!« Ob zaključku so prebivalci Bršlina sprejeli protestno resolucijo ter jo poslali ministru za zunanje zadeve vlade FLRJ tov. Kardelju, protestna pisma proti londonski konferenci pa so poslali tudi angleškemu in ameriškemu veleposlaništvu ,v Beograd. I Ribnica protestira: 17. aprila je bilo veliko protestno zborovanje tudi na Vinici v Beli krajini. Zbrano ljudstvo je potem, ko je obsodilo mešetarjenje v Londonu, z velikanskim navdušenjem sprejelo pozdravno pismo maršalu Titu, v katerem pravijo Viničani med drugim: »Ne bomo dopustili, da se ponovi zločin prve svetovne vojne, ko je na tisoče naših bratov prišlo pod fašistič* ni jarem in so skoraj 25 let kljubovali najstrašnejšemu fašističnemu terorju. Naši hrabra Armada je s puško v roki vkorakala v naš Trst in ostale primorske kraje. Naše ljudstvo in vsi napredni Italijani so pozdravljali naše borce in našo Armado kot svojo rešiteljico! Zaradi tega, da se je ohranil svetovni mir, smo pristali na težko žrtev ter zapustili Trst in soglašali s tem, da postane Trst svobodno ozemlje. Zato pa nikakor ne bomo dopustili, da se odloča o usodi Trsta brez našega sodelovanja. Trdno stojimo na strani tržaških Slovencev in pravic demokratičnega tržaškega ljudstva. To je naša obljuba državnemu vodstvu. Borili se bomo za naše pravice tudi za ceno lastnih življenj! Naj živi voditelj naših narodov, neomajni borec za pravice Slovencev v Trstu in Italiji — tovariš TitoU Ribnica protestira: VEDNO BOMO ZNALI BRANITI NASE PRAVICE! V sredo 16. aprila je prebivalstvo Ribnice ponovno protestiralo zaradi spletk okoli tržaškega vprašanja. Ze prejšnji dan so imeli protestno zborovanje, delavci opekarne in obrata v Gorici vasi, od koder so tudi poslali pozdravno pismo tovarišu Kardelju. Popoldne je protestiral kolektiv obrata v Ribnici, zvečer pa se je navzlic dežju in blatu zbralo v Ribnici nad 1200 ljudi. Nekateri izmed demonstrantov so prišli na zborovanje tudi iz uro hoda oddaljenih vasi. Govornika Ančika je množica neprestano prekinjala s pozdravnimi vzkliki tovarišu Titu in Partiji. Po zborovanju se je množica zgrnila v dolg sprevod ter vzklikala po ulicah: »Trsta ne damo! Dol s fašizmom! Dol z vatikansko reakcijo!« in pod. V sprejeti resoluciji, ki je bila poslana angleški, ameriški in francoski vladi, pa pravijo med ostalim prebivalci Ribnice tudi tole: »Ne moremo razumeti, kako je mogoče pozabiti vse to, kar je zagrešil fašizem v zadnji vojni, ko še niso za- celjene rane in ni pozabljeno gorje, ki so nam ga povzročili Italijani pod fašistično vladavino. Samo v našem kraju, ki ni velik, so pobili italijanski fašisti in njihova vojska 763 ljudi, internirali 1386 prebivalcev, od katerih se jih iz taborišč smrti ni vrnilo v domovino 224. Tu, ,pred nami, še stoji očrnelo zidovje in priča o dneh, ko je srca mirnih ljudi navdajala groza vsled ljudožrskega početja podivjane ,dva-tisočletne kulture'. Ali ste na vse to že pozabili?« 3000 demonstrantov v Kočevju V četrtek 17. aprila so ponovno napolnili ulice in trge Kočevja demonstranti, ki so ogorčeno protestirali in obsojali fašistično oživljanje. Nastopilo je več govornikov, ki so omenjali herojstvo našega ljudstva v borbi proti izdajalcem in fašističnim roparjem. Z zborovanja je bila poslana protestna resolucija vladi ZDA in Velike Britanije. Mogočna manifestacija Novega mesta 7000 demonstrantov obsoja londonska spletkarjenja Potem, ko so v sredo protestirali proti najnovejšim zločinskim naklepom londonske konference prebivalci Bršlina in okolice, so se množice Novoine-ščanov zgrnile v četrtek zvečer na stadion v Kandiji, kjer se jo zbralo blizu 3000 delavcev, vojakov, dijakov in meščanov, ki so z vzklikanjem izražali svoje nezadovoljstvo nad bivšimi za-padnimi zavezniki, ki paktira jo z italijanskimi hinavci v Londonu. Neprestano vzklikanje množice je komaj po četrturnem vzklikanju dopustilo začetek zborovanja. Prvi je govoril predsednik MLO lože Udovič, za njim org. sekretar OK KPS Tone Pire, nato pa zastopnik JLA major Jovovič. Vsi govorniki so obsojali italijanske zločince, ki prejemajo namesto pravične kazni od naših bivših zaveznikov zdaj celo nagrade — in kakar bi to želeli diplomati za zelenimi mizami, spet na račun naše krvi. »Fašisti si lahko samo polomijo zobe, kolikor jih jim j« Se ostalo izza let, ko so spoznali, kakšni borei smo Slovenci in Jugoslovani!« so poudarjali govorniki, navdušena množica pa je tisočglasno vzklikala: Armada smo mi vsi če bo treba! Trst je naš! Življenje damo — Trsta ne damo! Z dolgotrajnim aplavzom je bila sprejeta nato protestna resolucija, ki jo je prebral sekretar OF II. terena Bogdan VranČič. Zborovalci so jo poslali vladama Vel. Britanije in Amerike ter tovarišu Kardelju. Eno največjih zborovanj v vrsti protestov Dolenjske proti oživljajoče-mu fašizmu pa je bilo v petek zvečer na novomeškem Glavnem trgu. 2e pred sedmo uro zvečaj so začeli prihajati na trg delovni kolektivi z zastavami in transparenti. Dijaki novomeških šol' so tokrat pokazali, da je naša mladina sestavni del borbene celote našega ljudstva: s petjem, vzklikanjem parol in s transparenti so obšli vse novomeške ulice m ceste ter zvabili e svojo živahnostjo na trg marsikaterega Novo-meščana, ki morda za demonstracijo prej še ni vedel. Vojaki, podoficir ji in oficirji garnizije so se pomešali med vrste revolucionarnega Novega mesta ter skupno, s prebivalstvom vzklikali tovarišu Titu, Partiji, naši vladi, večni enotnosti vseh naših narodov in brat-Stfefml sožitju s Primorskimi Slovenci in Hrvati v Trstu in njegovi okolici. Večtisočglava množica se je končno zlila na trg pred poslopje MLO, kjer je zvočnik oddajal partizanske in narodne pesmi. Med ljudstvom je vrelo. Izkusili smo vso podlost fašizma in njegove zločine — zato je bil petkov protest veličastna manifestacija naše odločne volje, da bomo vedno in povsod znali ubraniti naše pravice tako. kakor smo si jih ustvarili v letih NOB. Blizu 7000 navdušenih zborovalcev je med neprestanim vzklikanjem parol pozdravilo sekretarja MK KPS tovariša Miho Počrvina, ko je odprl zborovanje ter pozdravil množico. S prav takim prisrčnim aplavzom je bil sprejet drugi govornik — sekretar okrajnega komiteja KPS tov. Martin 2ugelj, ki je nato v krajšem govoru opisal zločine fašistov na naših tleh ter dvoličnost zaveznikov, ki paktirajo z zločin« ci, namesto da bi jih obsojali kakor jih obsoja za prestano gorje vse pošteno človeštvo. Se močneje kakor prej so zadoneli klici: »Življenje damo, Trsta ne damo! Tito, Trst Te čaka! Dol z Vatikanom, dol z njegovimi pajdaši! Svinec fašistom, ne pa naše zemlje!!« Ogorčeni klici so veljali tudi sramotni londonski konferenci, ki se norčuje iz naših žrtev. Večkrat prekinjen z bučnimi ovacijami, namenjenimi to- varišu Titu, Partiji, Centralnemu komiteju. Jugoslovanski ljudski armadi itd., je tovariš Zugelj zaključil svoj govor s pozdravom tovarišu maršalu Titu in CK naše Partije. Večminutno navdušeno ploskanje in vzklikanje je bilo izraz soglasnosti Novega mesta in njegove okolice s politiko naše vlado. Zborovalci so nato burno pozdravili drugega govornika, polkovnika Trikiča, ki je pozdravil zborovanje v imenu JLA in poudaril med ostalim, da sta danes naša Ljudska armada in delovno ljudstvo Jugoslavije enol Bridko se motijo fašisti in njihovi zavezniki, če mislijo, da se bojimo njihovih psovk in groženj! Nismo še pozabili, da so vodi in čete naših partizanov skoraj golih rok razoroževali cele bataljone in polke Italijanov v NOB! Danes pa je nrfša pest še bolj trda kot v letih vojne! Nismo se ustrašili Sovjetske zveze, ne bomo pokleknili niti pred fašisti iz Italije niti pred njihovimi zaščitniki! Po vsem mestu so se razlegali glasni klici ogorčenih demonstrantov, ki so neprestano izražali svoj srd nad londonskim barantanjem. Z dolgotrajnim aplavzom sta biil nato sprejeti protestni resoluciji, namenjeni tovarišu Kardelju in vladama Velike Britanije in Amerike. Novo mesto je tudi tokrat jasno in odločno povedalo: Ničesar brez naše vednosti! Ne bomo odnehali, dokler V Londonu ne prenehajo s sramotnim raešetarjenjem! Zahteva Dolenjske: Nehajte z barantanjem! Vrsta protestnih zborovanj je bil« v preteklem tednu skoraj po vseh večjih krajih. O demonstracijah proti londonskim mešetarjem poročajo tudi iz Gabrja, Dol. Toplic, Št. Petra, Škocja-na, Šmarjete, Dvora, št. Jerneja, Črnomlja, Metlike, Trebnja, Mokronoga in podobno. Povsod je sprejemalo ljudstvo protestna pisma, naslovljena vladam v Londonu, Washingtonu in Parizu, iz katerih diha naša enotna in odločna volja: Nikdar več ne bodo trpeli naši bratje pod italijanskim fašizmom! Dovolj je bilo žrtev in gorja, dovolj smo prelili krvi v borbi proti skupnemu sovražniku! Ce ste pozabili, kaj je čast, nismo pozabili mi, da smo Titovi partizani, ki so in bodo dokazali vsemu svetu, da jim je življenje v svobodi in neodvisnosti več kakor suženjsko priklan Ja lije prod zlatim teletom ali strahopetno poljubljanje škornjev nasilnikom! Ničesar nočemo, kar ni naše $ ničesar več pa tudi ne bomo dali, kar je naše! To je bil klic partizanske Dolenjske gospodi na Zapaau, ki je pozabila, da zapravlja zaupanje našega ljudstva in da z nasedanjem italijanskim zločin-cem-fašistom ter Vatikanu dejansko podpira diktatorje v Moskvi! Taki smo bili, taki bomo ostali: kar je naše, nam je sveto! Sveto pa naj bo tudi vsem drugim, ki želijo mir na svetul___ V NOVEM MESTU JE POSTAVLJEN INICIATIVNI ODBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE Po zgledu drujrih mest In krajev v Sloveniji se tudi v Novem mestu snuje Društvo prijateljev mladine. Postavljen ie iniciativni odbor, v katerem so prosvetni delavci in zastopniki množičnih organizacij. Iniciativni odbor že dela. Sestavil bo društvena pravila vpisuje člane in pripravlja vse potrebno 7,a ustanovni občni zbor, k! bo predvidoma v maju. 2e med pripravami za občni zbor bo organiziral nekaj kulturnih prireditev za mladino. Namen Društva prijateljev mladina Je nuditi mladini vso pomoč pri spoznavanju resnice, pomagati Ji pri izobrazbi in ia-birl poklira. sodelovati z vzgojnimi ustanovami mladine in podobno. Društvo bo posvečalo posebno pažnjo socialno in moralno ogroženi mladini. Zbiranje materialnih sredstev za letovanja, urejanje raznih igrišč, mladinskih domov in ustanov, bo prav tako med nalogami druStva Skratka društvo bo, kot to ie nove megov naslov, resnični prijatelj in svetovalec mJadine v vsakem pogledu- It. Ko je Debeljak Se zapreti!, da bodo vsi, ki se ne pridružijo belim, internirani, so nekateri zahtevali, naj jim dajo nekaj časa za premislek. De-beljak jim je dovolil pet minut.«8' Prvi se je odločil Alojz Zidarič z Grb pri 9t Jerneju, star požigalec. ki je v beli gardi kmalu postal sadistifen krvnik. Trgovec Avgust Oel-bar pa je Leopoldu Bučarju jadikoval: »Kaj naj storim? Župnik mi je bil že prej sovražil, fe pa sedaj ne pristopim še k njim, mi bodo uničili tr-govine,« Iz strahu pred župnikom se je odločil za rešitev trgovine, vojskovanje za Italijane, ki so mu medtem zapeljevali ženo. In za svojo — smrt. V belo gardo je pristopil tudi Marjan Wolbang, brat šrnihelskega kaplana Wolbanga, saj je v zaporih najbrž bil le za ovaduha. Skupno se je za belo gardo odločilo 31 mož ali 11 odstotkov vseh jetnikov, 249 ali 89 odstotkov zapornikov pa si jo rajši izvolilo trpljenje ali celo smrt v sovražni tujini. O tem svojem mobilizacijskem uspehu je Janko Debeljak 10. avgusta pismeno poročal svojemu so* delavcu kaplanu Nandetu Babnikli: »Predvčerajšnjim som spravil v oddelek 31 mož iz Sent Jerneja in okolice. (Med njimi je Wol-bang.) Včeraj sem odpeljal še šest. Iz Hrušice in okolice jih je prišlo 42. Milan je obljubil, da bo šo danes poslal spiske... Odpotujem jutri v Ljubljano in moram vzeti h seboj,.. ,Ianko.«Ma Z;i 12 moških »iz Hrušice in okolice«, kot Debeljak imenuje mobilizirance iz stopiške fare, pa so gospodje iz stnpiškcga farorža z Italijani pripravili drugačen način prisilne mobilizacije. Od • Ivo PirkoviČ, Beloga rdfzem (rokopis), stran 129 do 1H6. 83 a Originalna pismo v Babnikovem arhivn. 17 F ranc ek Saje: Belogardistični štajerski bataljon konca julija .je kaplan Urbanč s svojimi belogar-disiičniini sodelavci begal ljudi, da se morajo od ločiti za vstop v belo garde ali pa hiranje v italijanskem pregnanstvu, šmihelski pismonoša Stanko Kukovec je izpričal pred sodiščem: »Luzar Martin, Hrib številka 7, mi je leta 1942 rekel, da mu nI več obstanka doma, da mu ne dasta miru Drab Pavel in kaplan (UrbanČ — op. S. F.), da mora vstopiti v legijo, drugače mu bo doma vse pokončano. Kljub mojemu prigovarjanju, da naj ostano doma, tega ni storil.«"' Grožnje z uničenjem domov in internacijo pa niso ostale le pri besedi. Zadnje dni julija ali prve dni avgusta ro Italijani v dogovoru z belogardi-stičnimi zavezniki priredili lov na kmete v stopi-Ski fari. Aretirane ljudi so Italijani odvedli na Težko vodo. Tu jo Pavel D.ab, k so ga ljudje imenovali »desna roka kaplana Urbanča«, določal, »kateri naj ostane in kateri mora iti v internacijo«, kot je na sodni obravnavi zoper Draba povedal Alojz Štasnelj iz Gotn« vati in dniRo priče.8* Dogodke na Težki vodi je obširneje, opisal čevljar Ivan Kastelic z Dol. Težke vode št. 25: »Ko so prišli Italijani leta 1942 in pobrali nas, so pripeljali k nam tudi Stopičane. Poklicali so gor na posvetovanje enega s pomigom roke in je hotel iti štangelj, pa je oficir pokazal z roko, da M Sodni spis zoper Draba. okrož. sod. v Novem mestu, Ko 85/147/2. M Prav tam, listine 6t. 6. 15 In 17. Štangelj ne. Nato je poklical poimensko Draba. Drab je bil nato natzoč na posvetovanju... Po posvetovanju pa so ili Stopirani in Drab ter karabinjerji domov, nam pa je italijanski oficir BporoHl, da bomo šli v internacijo. Tam smo ostali samo še kako uro, nakar so nas odpeljali v Novo mesto Čez št. Jošt. Nas je bilo odvedenih v internacijo 29.«85 S tem se je kaplan Urbanč s svojimi sodelavci znebil najzavednejših partizanskih simpatizerjev in do kraja zastraši! farane, ki so videli, kako se uresničujejo njegove pretnje. V tej silni zmedenosti in stiski se je kaplanu Urbanču do 8. avgusta posrečilo nabrati 42 moških za belo gardo. Med njimi pa je bilo le nekaj resničnih prostovoljcev, starih sodelavcev Štajerskega bataljona, ki so se ob njegovem razkrinkanju pred partizansko kaznijo zatekli na varno k Italijanom v StopiČe, kjer so spali kar v cerkvi. Zaradi prvega uspeha je UrbanČ mislil, da bo čez dva dni lahko poslal »menda spet okrog 50«, kot je njegova sodelavka Ivanka Kavčičeva, učiteljica v Stopičah, 9. avgusta pisala kaplanu Babniku - Cirilu; »Ciril! Prosim, sporoči Milanu (Kranjcu - op. S. F.), naj jutri zvečer zopet pride patrulja po naše fante. Jih bo menda spet okrog 50. Dane« oz. vče. raj jih je šlo 45. Seznam prinesem. Geslo: ,oj ta soldaška sablja — ta bo meni svetla luč* — kraj in ura kot zadnjič ... Ivanka.« Prav tam. str. 28. s« Original v arhivu kaplana Babnika. Kaplan Babnik je urno izvršil naročilo, saj mu je kaplan Šinkar Radovan 10. avgusta med drugim odgovorili »Dragi Cirili Zvečer pride v Črmošnjice (pri Težki vodi — op. S. F.) trojka ob 11. uri. Geslo: Oj ta vojaška sablja, ta bo meni svetla luč. Nezanesljivih ljudi ne sprejemamo, nekateri stari že silijo domov... Jutri pride patrola v ŠmiheL Pripravi Šotore, mašin. olje, cigarete ... čevlje... Rad bi zase šajkačo v plavem — kot hlače — s križem kot kural, če mogoče. Pozdravi Radovan.«" ^ Pričakovanje stopiškib organizatorjev narodnega izdajstva je bilo sedaj močno pretirano, saj je 11. avgusta prišlo v belogaristična taborišča le 13 novincev, ki morda niti niso bili vsi s stopiškega konca. V naslednjih dneh pa ni bilo nikakega znatnejšega prirastka, da je številčno stanje precej časa bilo okrog 212 mož. Med temi pa so že bili tudi nezanesljivi, kot zvemo iz pisma, ki ga je kaplan Šinkar-Radovan 11. avgusta poslal kaplanu Bab-niku-Cirilu: »Dragi Cirili... Danes je prišlo 13 fantov . •. Doslej smo dobili par negotovih. Milan (Kranje — op. S. F.) ponovno prosi: samo gotove, zanesljive, stare do 35 let. Za dosedanje prosi opomb... Nas je doslej 212. Guštinov oče je včeraj šel v Mokro polje. Bo delal na terenu .«-«M Kaplan Urbanč Dinko je v naslednjih dneh našel le še enega prostovolfea, kot je U avgusta pisal kaplanu Babniku: »Božič Jože z Iglenka bi rad prišel v vaš tabor. Bil je pri prvem oddelku« ki je razpadel...« In 13. avgusta ob 14. uri je kaplanu Babniku sporočil* v lato. •f Isto. Osvobodilna fronta je dosegala med narodnoosvobodilno vojno take uspehe predvsem zato, ker se je borila za vsakega človeka, ker je znala najti pot do človeka brez ozirov na to, če se je nahajal ali v sovražni postojanki, njeni bližini ali pa v še fako oddaljeni vasi. Aktivisti OF so delali povsod, kjer so se zbirali ljudje — v raznih društvih, organizacijah, tovarnah, šolah itd. Kot močno sredstvo za pridobivanje množic je služila partijska ali frontna literatura in dobre knjige. Naši aktivisti, ki so delali na terenu in se borili za ljudi, so dajali vse od sebe. Mnogi so žrtvovali pri tem tudi svoja življenja, vendar pa OF s tem ni slabela, ampak je nasprotno postajala vsak dan močnejša. Postala je nepremagljiva sila. Njene borbene enote — partizani — so tolkle sovražnika na vsakem koraku. Za OF in njene borce nobena naloga ni bila nikdar pretežka. Tako jo je učila in jo vodila Komunistična partija, ki si je ustvarila ogromen vpliv pri ljudskih množicah že zdavnaj pred ustanovitvijo Osvobodilne fronte. Pogoj za zmago je bil: pridobiti ljudstvo na svojo stran. Revolucionarnost naše Partije in njeni jasni pogledi v bodočnost so prežemali ogromno večino našega ljudstva, ki se je prav zaradi te odkritosti in jasne poti oklepalo svoje Partije in OF. Ljudstvo je videlo, da edino Komunistična partija zastopa njegove interese — in se v tem ni zmotilo. Pod vodstvom Komunistične partije so naši narodi prvič v zgodovini izbojevali eno izmed največjih zmag. Na Dolenjskem ni mesta in ne vasi, kjer ne bi bilo bojev in bitk za svobodo. Te borbe so še v živem spominu naših ljudi, posebno pa naših borcev. Osvobodilna fronta je delala povsod in potegnila vidne črte med vsem, kar je bilo nezdravega in» ljudstvu sovražno razpoloženega. Sovražniki pa so hoteli izkoristiti zaostalost ljudi za borbo proti OF. Taki sovražniki so postali izdajalci in sodelavci okupatorja; z njim vred pa bili tudi pokončani. Po vojni je imela OF velike uspehe pri izgradnji in obnovi opustošene domovine, pri izgradnji ljudske oblasti, kulturnoprosvetnem delu, fizkulturi, razvijanju zadružništva, komunalni dejavnosti itd. OF je'znala aktivizirati svoje članstvo za prostovoljna dela pri gradnji zadružnih domov, vaških potov in cest, napajališč, elektrifikacije vasi, pri gradnji raznih drugih objektov, kar vse je šlo v korist skupnosti. Upravičeno lahko trdimo, da se je OF pečala z gospodarskimi, prosvetnimi in drugimi nalogami. Pri vsem tem delu pa se je v veliki meri zanemarilo politično vzgojno delo. Nezadovoljivo p tanje v razvoju našega kmečkega zadružništva in njegovih osnovnih gospodarskih oblik — splošnih kmetijskih zadrug — nam to v novomeškem okraju potrjuje. Mislim, da je to glavna slabost Osvobodilne fronte na Dolenjskem. Politično vzgojno delo je bilo pogoj za vse akcije, ki jih je uresničevala OF v letih NOB — zato pa so bili tudi uspehi vsega tega dela vedno vnaprej zagotovljeni! Prav to velja tudi danes. Nekatere organizacije OF so začele pravilno s politično vzgojnim delom; tam so se hitro pokazali tudi uspehi. Ostale organizacije OF se stri- Splošna kmetijska zadruga Birčna vas s trgovino, lesnim odsekom In zadružno ekonomijo čestita ob prazniku dela, 1. maju vsem delovnim kolektivom Dolenjske MARTIN ZUGELJ njajo s tem, da je treba politično delati, vendar pa se pri izvajanju tega obotavljajo, se ne znajdejo ali pa stremijo za komandiranjem. Pred leti so bili sestanki Fronte zelo bogati. Posameznika se je ocenjevalo po tem, ali se je udeležil sestanka in če je prišel na prostovoljno delo. V zadnjem času pa se postavlja pred Fronto naloga, da je treba delati povsod med množicami; sestanki naj bodo redkejši ozir. naj se vršijo po potrebi. Na takih sestankih se je treba pogovoriti o političnem položaju na vasi, občini ali v okraju, o delu ljudi, potrebi graditve ali obnove posameznih objektov itd. Glavna naloga pa je, da na sestankih utrjujemo enotnost OF v borbi proti tujim vplivom, da vodimo borbo za vzgojo vseh članov OF, da skrbimo za naše žene, mladino itd. Pri vsem svojem delu se mora Fronta povezovati s prosvetnimi delavci. Iskati mora najrazličnejše oblike dela, ki so najbolj prikladni za posamezni kraj. V letošnji zimi se je prosvetno vzgojnemu delu posvečalo več pažnje kakor pred leti. Prirejenih je bilo 21 tečajev, ki so v glavnem dobro uspeli. Opaža pa se na podeželju, da bi bilo potrebno organizirati več predavanj kot jih je bilo. Frontne in partijske organizacije tem predavanjem niso posve- MARTIN ZUGELJ čale dovolj pažnje, razen organizacij v Novem mestu, St. Jerneju in Dol. Toplicah. Člani OF se vključujejo v kultur-noprosvetna društva. Ta društva razen nekaterih izjem dobro delujejo; za njihovo delo je na vaseh ogromno zanimanja, polna udeležba na vseh prireditvah kaže, kako potrebna so. Navzlic tem dobrim ugotovitvam pa se še vedno pojavlja, da prihajajo društva na odre z igrami, ki nimajo ničesar skupnega z vzgojo, ki celo kvarno vplivajo na vzgajanje ljudstva kot smo na primer imeli pojave v Ajdovcu, Šmihelu pri Novem mestu in še v nekaterih krajih, pa tudi v samem Novem mestu izbira ni vedno posrečena. Podobne slabosti se pojavljajo tudi v ostalih društvih. Gasilska organizacija je zajela v svoje vrste že velik krog ljudi in postala množična, vendar pa v njej ni dovolj borbe proti stari miselnosti. Tudi tu se pojavlja mnenje, da nima gasilstvo nič skupnega s politiko. Udeležba mladine in odraslih v ftz-kulturnih organizacijah je v Novem mestu zelo slaba, še slabše pa je na vasi. Vse to mora OF videti in odločno popravljati dosedanje pomanjkljivosti. Fronta se mora boriti, da se bo naša mladina vzgajala vsestransko, politično, strokovno, telesno in kulturno. Le tako bomo preprečili podleganje mladine raznim tujim vplivom. Res je, da politično delo ni lahko, je pa toliko bolj važno. Organizacije >oo< OF morajo vedeti, da imamo danes za tako delo vse pogoje in se nam ni treba bati sovražnih bunkerjev niti izdajalcev. Vzgojna sredstva so v rokah OF, treba jih je samo pravilno uporabljati. Zavedati se moramo, da naši sovražniki izkoriščajo naše slabosti in se poslužujejo vseh oblik dela, samo da bi odtegnili mladino in ostale ljudi od prave vzgoje, ki jo lahko nudita samo OF in Komunistična partija. Najaktivnejši sovražnik danes je — kakor je bil tudi med vojno — reakcionarni del klera, ki misli in želi, da bi ljudstvo pozabilo na njegovo početje v letih NOB. Piav zato je potrebno, da organizacije OF po.veti;o politično vzgojnemu delu mnogo več pažnje, kot so jo doslej. Aktivisti OF si morajo vzeti za vzor aktiviste-borce iz narodnoosvobodilne borbe. Ustvarjati morajo pravilne odnose do ljudi ter skrbeti za njihovo vzgojo. Posebno skrb za vzgojo morajo imeti občinski odbori OF, ki se morajo poglabljati v zelo pestro problematiko svojih občin in vasi. Člani občinskih odborov OF naj se usposobijo, da bodo lahko nudili čim večjo pomoč vaškim odborom OF, pri tem pa naj iščejo izdatno pomoč tudi pri Okrajnem odboru OF. Samo s takim, vsestransko poglobljenim politično vzgojnim delom bodo lahko frontni aktivisti in člani OF imeli uspeh med ljudmi v organizacijah, društvih in povsod tam, kjer živijo in delajo naši ljudje. Le eden je, ki ga priznavamo za gospodarja včeraj, danes m jutri: NASE LJUDSTVO Ljudstvo, ki se je v najhujših trenutkih svoje zgodovine odločilo, da raje stoje umre kakor kleče živi, in je prav s to herojsko odločitvijo utrlo pot svoji osvoboditvi, ne bo svobode nikoli več izpustilo iz rok. Prav zaradi tega, tovariši in tovarišice, pa bi slovensko ljudstvo v oboroženem bratstvu vseh jugoslovanskih narodov priborjeno svobodo in neodvisnost krvavo in nepopustljivo branilo proti slehernemu možnemu napadu na socialistično Jugoslavijo. Kakor so jugoslovanski narodi osvobajali ped za ped jo svoje zasužnjene zemlje že takrat, ko je njihovo partizansko gibanje šele preraščalo v regularno vojsko, tako bi danes naša slavna Jugoslovanska armada, podprta od jugoslovanskega ljudstva, branil sleherno ped naše zemlje pred agresorjem. Agresor pa bi bil, kdor koli bi nas napadel, pa naj bi svojo agresijo priznal odkrito, kakor so jo priznavali nemški in italijanski fašisti, ali pa jo poskušal odevati z lažisocialističnimi frazami. Danes, ko smo kljub svojim miroljubnim težnjam in naporom znova prisiljeni, da pomislimo na obrambo svoje neodvisnosti, se človek nehote spominja, kako so nas med osvobodilno borbo zaradi naše dosledne nacionalne politike obrekovali razni odkriti in prikriti petokolonci, sredinci in drugi lakaji vseh mogočih tujih agentur, da smo moskovski agenti. Klevetali so nas, kakor nas danes obrekujejo moskovski imperialisti, da smo zapadni agenti. Naša dejanja in njihovi rezultati pa so govorili prav tako takrat, kakor govorijo sedaj, da je le eden, ki jugoslovanskim komunistom in vsem resničnim partijskim in izvenpartijskim patriotom te zemlje zapovedujejo, le eden, ki ga priznavamo za gospodarja včeraj, danes in jutri: naše ljudstvo je to in njegovi agenti smo, če že komu ugaja *o Boris Kidrič Ob prazniku Osvobodilne fronte na Kočevskem 27. april, rojstni dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda, pomeni za ves slovenski narod velik praznik. — 27. april je tudi rojstni dan novega slovenskega Človeka, Slovenca-borca in tvorca svobodne Slovenije v okviru svobodne, neodvisne Jugoslavije. ' Člani Osvobodilne fronte kočevskega okraja se spominjamo tega dne velikih borb, velikega trpljenja in žrtev, najbolj pa slavnih zmag nad italijanskimi fašisti, zmag nad kraljevimi plavogar-disti v Grčaricah in na klerofašisti — belo gardo. S ponosom se spominjamo prvega osvobojenega ozemlja v Sloveniji, ki so ga priborile partizanske čete na Kočevskem. Naši kočevski gozdovi so takrat zaživeli, sprejeli in čuvali so svoje partizane, slovenski partizani pa so čuvali in ubranili naše gozdove pred fašističnimi uničevalci. Ob prazniku 27. aprila se spominjamo junaških zmag, Jelenovega žleba, Stružnice, Knežje lipe, Broda na Kolpi, Banjaloke in vseh drugih krajev, ki so tesno povezani z zgodovino naše domovine v letih NOB. Najbolj živo pa so nam ostali v spominu zmagoviti dnevi ob italijanski kapitulaciji, ko so partizanske čete razorože-vale cele divizije poraženih Italijanov. V nepozabnem spominu nam bo ostal prvi zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je bil v začetku oktobra 1942. leta v Kočevju. Nam, kočevskim Slovencem In vsem, ki živijo v kočevskem okraju, je prinesla narodnoosvobodilna vojska in osvoboditev mnogo več kot ostalim krajem Slovenije. V narodnoosvobodilni borbi smo se iznebili nad 14.000 »Koče-varjev«, kočevskih Nemcev, ki jih je poklical »fiihrer« v svoj »raj«. Koče-varji so v stari Jugoslaviji kakor mora ležali na tem delu slovenske zemlje, zavirali gospodarski in kulturni napredek, imeli pri voditeljih političnih strank privilegiran položaj, poleg tega pa vse važnejše gospodarske položaje v svojih rokah. Zaradi takega stanja se je moral delovni slovenski človek na Kočevskem že v predaprilski Jugoslaviji boriti za nacionalne In socialne pravice. Ta boj je že pred pričetkom narodnoosvobodilne borbe vodila Komunistična partija, zato je vseljudski upor na Kočevskem tako naglo vzplamtel in zajel vse poštene in narodno zavedne ljudi. Prav zato je razumljivo, da posebno v kočevskem delu sedanjega okraja iz- 00< JOŽE KLARIC dajalska bela garda ni mogla ničesar opraviti. V vseh letih po osvoboditvi so pokazali frontovci našega okraja ogromno požrtvovalnost in borbenost v premagovanju hudih posledic italijanske in nemške okupacije. Rane, ki so nam jih JOŽE KLARIC zadali fašisti, še danes niso zaceljene, saj so nam samo Italijani do tal požgali 92 vasi s 5645 hišami in gospodarskimi poslopji. Med drugim je delovni človek našega okraja po vojni na primer samo za obnovo porušene Kočevske žrtvoval dva in pol milijona delovnih ur. V lanskem šestmesečnem tekmovanju so napravili naši frontovci 50.000 delovnih ur prostovoljnega dela. V eni sami nedelji je šlo iz Kočevja 200 vagonov, iz Ribnice pa 160 vagonov s prostovoljnim delom pripeljanih in na vlak naloženih drv in raznega lesa. Vso svojo predanost in veliko zaupanje v OF in svojo Partijo so pokazali naši ljudje pri volitvah, saj so se vedno izkazali s 97- do 99-odstotno udeležbo. Letos praznujemo 27. april v času, ko italijanski fašisti v povezavi z iredentisti, informbirojevci in papeževimi hlapci ponovno stegujejo svoje grabežljive kremplje po naši zemlji. Zato se moramo ob praznovanju enajste obletnice ustanovitve OF še tesneje združiti v naši Fronti, čvrsto povezani z vsemi bratskimi narodi Titove Jugoslavije, pod vodstvom Komunistične partije 8 tovarišem Titom in Mihom Marinkom na čelu. Vsem razbijačem enotnosti jugoslovanskih narodov in zaviračem graditve socializma pa velja naš najodločnejši boj. Tistim, ki se v Londonu pogajajo o naši zemlji, pa sporočamo v imenu vsega prebivalstva kočevskega okraja in v imenu 1440 naših žrtev italijanskega fašizma: »Nehajte s prodajo tujega blaga! Ako ste že kramarji, prodajajte svoje blago, ne pa našega!« Naj živi 27. april, praznik Osvobodilne fronte! 2iveli frontovci kočevskega okraja! V KOČEVJU JE USTANOVLJEN OKRAJNI ODBOR ZDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEN Nad fiO delegatov krajevnih združenj lz Kočevja, Kolnske doline. Ribnice Sodrazice, Loškega potoka in drugod se je sestalo v nedeljo 13. aprila v Kočevju, kjer »o izvolili Okrajni odbor združenja rezervnih oficirjev. Na zboru je bil poleg zastopnikov JLA in oblasti tudi odposlane« Republiškega združenja, rezervni podpolkovnik tov. Potočnik. O pomenu zilružpnja rezervnih oficirjev je govoril rezervni kapetan tov Nace Kar-ničnik. Njegove besede je dopolnil tovari* Potočnik, ki je zbor pozdravil tudi v imenu Republiškega odbora Govorniki so poudarili, kako nujno je treba zgraditi pravi lik rezervnega oficirja, ki mora hiti nosilec pravilne linije na vseh podrofljih. On mora biti na eelu borcev, imeti mora vpliv na svojo okolico. Naloge rezervnega oficirja so oh-Sirne. program dela pa zelo pester. On se mora kot zvest borec horiti za sorialisticno izgradnjo naše zemlje, čuvati mora pridobitve NOR, boriti se morn proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom. Za Rtrokovno izobrazbo je bila izvoljona komisija, ki bo izdelala delovni in učni nacrt za tekoče leto. Za 15. maj letos je predviden velik manever, na kjiterem bodo sodelovale tudi edinice predvojaSke vzgoje člani ZB. Ljudsko tehnike, PLZ, Rdečega križa in dr. Z zbora je bila poslana pozdravna resolucija vrhovnemu komandantu maršalu Titu in Republiškemu odboru Zveze borcev. Za delegata na zboru Zveznega združenja v Beogradu je bil Izvoljen rezervni kapetan tov. Pavle Marinšek. -ko V začetku meseca junija 1941 je bil prvi sestanek aktivistov v gozdiču pri Ajdovcu v Gnidovčevi zidanici. Sestanek je organiziral in obvestil udeležence Alojz Zupančič iz Gor. Ajdovca. Obveščeni so bili vsi zanesljivi ljudje iz sektorja Ajdovec. Sestanek se je pričel okrog 10. ure. Vodil ga je Jože Slak-Silvo, doma iz Dobrniča, bivši uradnik in kontrolor kmečke posojilnice. Kot pošten uradnik je bil vržen iz službe; potem sta si z bratom Lojzetom napravila majhen mlin v Dobrniču. Delal je v tem mlinu in skupno z bratom organiziral po terenu Komunistično partijo ter pripravljal teren za partizanske edi-nice. Na sestanku je bil tudi Maks He-nigman iz Dol Toplic, čevljarski mojster, ki je že v svoji mladosti kazal lik pravega komunista. Bil je ljubezniv in pri ljudeh priljubljen, zlasti pri nižjih slojih. Tretji je bil Rudolf Zupane, tesarski mojster iz Dol. Toplic. Tudi ta je bil starejši komunist. V začetku smo govorili o političnih stvareh ter o organizaciji in zbiranju orožja proti okupatorju. Mnogo nas je bilo. Tudi gozdar iz Brezove rebri, Milan Baje, ki je bil zelo vnet in zadovoljen, je bil med nami. Bil je primorski begunec, ki je ušel iz Italije. Premišljeval sem, ali so vsi ljudje, ki so med nami, zanesljivi ali ne. Bil sem prepričan, da bo gozc'ar Milan Baje zanesljiv, a sem se zmotil. Začeli smo razpravljati, kateri kraj bi določili za drugi sestanek. Odločili smo se za prostor prav na drugem koncu, pol ure stran od prvega, pri oddelku I. blizu Ostrega vrha. Preden smo se razšli s prvega sestanka, so me poklicali na stran JOŽE ZUPANČIČ Začetek partizanstva v (etu 1941 na Frati pri Ajdovcu SPOMINI PO ZAPISKIH V DNEVNIKU Maks Henigman, Jože Slak in Rudolf Zupane. Vprašali so me, če bi lahko prišli do mene, in odgovoril sem, da lahko, samo tajno, da bomo vedeli samo mi štirje in Zunger, drugi ne smejo vedeti za to, ker jaz vsem ne zaupam, čeprav so vmes še nekateri zanesljivi. Jože Zupančič se ni zmotil. Izmed vseh ostalih sta bila le še dva dobra in zanesljiva, in to Štefan Iskra iz Ajdovca in Anton Zaletelj iz Sel. Frata je logarska koča sredi gozda na čisto samotnem kraju, od najbližje vasi oddaljena približno pol ure. Okrog hiše majhna njivica in vrt, okrog vrta pa so rasle smreke in bukve. V tej hiši sem živel popolnoma sam kot logar in lovec. 22. junija 1941 je napadla Nemčija Sovjetsko zvezo. 24. junija 1941 zvečer pa je že prišel v Frato Maks Henigman, od druge strani neki neznanec, oborožen s pištolo in opasačem, ki se mi je predstavil: Ivan Bartol, tam nekje iz Ločne, delavec v Povhovi tovarni v Novem mestu. Javil je, da je že našel logor in postavil šotor ter pripravil ležišče pri nekem studencu. Takoj sem ga opozoril, da tam ne bo varno in sigurno, da se bodo izdali. Gozni delavci pridejo po vodo. Tu je zaposlenih več ljudi, tu so drvarji, oglarji, cestarji, vozniki in tudi ljudje iz okolice. Zato sem Ivana in Maksa opozoril, naj gre- sta tja samo po svoje stvari in prideta k meni, kjer bosta do nadaljnjega bolj varna. To sta tudi storila. Sla sta spat na seno na majhnem kozolcu in sta spala do drugega večera. Zjutraj, ko sem odšel na službeno pot, sem ju vprašal, če sta kaj lačna in Če hočeta jesti. Odgovorila sta mi, da imata hrano sama, jaz pa naj vse dobro pregledam, nadzorujem ter poizvem za novice. Seveda sem tudi to storil. Rekel sem jima, da za Italijane ne bom delal drugega kakor škodo, ker poznam Italijane še iz prve svetovne vojne in zasledujem, kaj delajo te svinje z našimi brati Primorci, z Bidovcem in drugimi tovariši. Takrat sem izjavil, da bom delal samo za KP in OF, po čemer sem ves čas hrepenel. Kar srce mi je zaigralo, ko smo prišli skupaj s tovariši. Ce oni ne bi prišli k meni, bi šel jaz k njim. Prvi dan so prebili pri meni; ko sem zvečer v mraku prišel domov in jih poklical: »Halo, fantje, v redu,« sta takoj prišla Maks in Ivan s kozolca in smo se razgovar-jali o novicah. In že je od drugega vogala iz lesene šupe iz sena prilezel s palico v roki in z očali Jože Slak. Pričeli smo se razgovarjati, kdaj je kateri prišel. Jože je rekel, da je prišel že zjutraj in da ga je pripeljal Žungar, »sam ne bi nikoli našel te hiše,« se je zasmejal. »Vidiš, Zupančič, ta hiša je ravno za nas, to je dobro, da ni kakšen hudič, ki ne bi bil zanesljiv, dobro, da si tukaj!« Odgovoril sem mu: »Ze ono svetovno vojno sem želel, da bi prišlo do tega, pa je šele sedaj, potem upam, da se razumemo.« Ko smo se pogovorili, smo šli v kuhinjo in si napravili večerjo. Oddelili smo vsakemu svoj posel, eden je bil kuhar, drugi je prinesel drva in tako smo prvič skupaj večerjali in politizirali ter si razdelili delo. Podnevi bomo spali, ponoči gremo organizirati in pripravljati orožje. Jaz sem jim oddelil delo. Kuhar ima na razpolago lonce, mast, na njivi je krompir, kar je pri hiši — je moje in vaše, tu smao vsi kakor eden. Ključ denemo v drugo stopnico za tram. Kadar kdo pride, gre lahko notri, da skuha za vse štiri, kdor pa bo doma, naj pazi, da bodo vrata stalno zaklenjena, da ga kdo ne opazi. Ako bo kdo klical, se ne sme nihče oglasiti, če bom jaz doma. Ce bo kdo prišel, ga zaprite v malo sobo, sem rekel fantom. Prva odredba in služba je bila: Jože Slak mora proti Rdečemu kalu in Ostremu vrhu, da organizira vse potrebno za svoj sektor. Druga odredba: Maks Henigman jo mahne v Sotesko in v Polje. Tam je imel sestanek pri Ivanu Piceljnu iz Gor. I Polja, pa za Podhosto, Meniško vas, I Obrh, Podturn, Loško vas. Tretja odredba: Ivan Bartol iz Ločne I je imel Prečno, Dol Stražo, vezo z Novim mestom z Nikafbm Silihom in z Zanom Moretom. Četrta odredba: Zupančič Jože ima Goriško vas in Globodol, Grč vrh in delavce, ki so bili zaposleni v mojem službenem revirju Brezova reber. To je bilo prva dva dni do druge razdelitve. Tretji večer sva jo mahnila z Maksom Henigmanom proti Goriški vasi skozi temni gozd, tako da sem ga moral večji del voditi za roko, ker je bila deževna in temna noč. Med potjo sva se razgovarjala, kako naj ga predstavim, da bi prišla v lepše pogovore. J Ker je bil on čevljarski mojster, bova ' rekla, da ima veliko parov čevljev v zalogi in usnja za izdelavo in da mora to oddati, da mu okupatorji ne zaplenijo. Zato ""bo to dal za Osvobodilno fronto. Ko sva stopila v hišo, se je vse razveselilo, dekleta, mama in Janez. Mati je zašepetala Tilki na uho: kdo je to? Tilka odgovori materi: saj veste, če je z Jožetom Zupančičem, ne more biti slab, ker tudi njega poznate, kakšen je. Začeli smo od čevljev in so kar pristali na to. Maks vzame kos papirja, ga izreže in pomeri za vsa tri dekleta po en par čevljev. Rekel je, da jih bo v kratkem napravil in Zupančič jih bo spravil do njih. Mati je odgovorila: »Kaj pa bo. če ne bo denarja, da bi takoj plačali, ker imamo sedaj malo denarja, smo ga porabili za bolnišnico in za očetov pogreb.« (Nadaljevanje sledi) / 8409 72 Na zadnjem zasedanju okrajnega ljudskega odbora Novo mesto je član OLO in predsednik kmečke delovne zadruge Straža tov. Brajer takole ponazoril naš gospodarski razvoj po vojni: »Podoben je vozu, čigar prednji del je najmodernejši, zadnji del voza pa najprimitivnejši na lesenih kolesih, ki že močno cvilijo.« S tem je povedal, da se naša industrija hitro dviga in razvija, kmetijstvo pa je ostalo na isti stopnji kot pred vojno, ponekod pa je z njim še slabše. Dejansko je naše kmetijstvo po donosnosti skoraj na zadnjem mestu v svetu. Temu ni vzrok slabša vrsta zemlje, pač pa razdrobljenost obdelovalne zemlje in v zvezi s tem preživel način obdelovanja, ki zahteva veliko delovne sile ob mnogo manjšem donosu. V naprednih državah so že zdavnaj spoznali, da je mogoče znižati stroške kmetijske proizvodnje in zvišati pridelek samo na večjih površinah, kjer se da bolje izkoriščati stroje in druga agrotehnična sredstva. Zemlja sama od sebe da bore malo ali nič, treba jo je obdelati in z dodajanjem raznih gnojil dvigniti njeno donosnost. 2e v stari Jugoslaviji se je mnogo govorilo in pisalo o združitvi parcel, tako da bi vsak kmet imel zemljo v enem ali dveh večjih kosih. Koliko prepirov in žrtev bi bilo manj, obdelava zemlje pa bi bila mnogo lažja in donosnejša. Toda preko govorjenja in razpravljanja v stari Jugoslaviji ni prišlo. Ljudska oblast si ves čas po vojni prizadeva, da bi vzporedno z industrijo dvigala tudi kmetijstvo, čeprav se to za leta po vojni, ko so bili potrebni obvezni odkupi, za marsikoga, ki tega noče razumeti, dokaj čudno sliši. Edini, najbolj primeren način za dvig kmetijstva, vidi ljudska oblast v zadružništvu, ki ga tudi podpira. Prostovoljna skupna obdelava zemlje z uporabo strojev In drugih pripomočkov na večji površini brez mejnikov in mejašev je pot k naprednejšemu kmetijstvu, cenejši in večji proizvodnji. Ker so bile prav razdrobljene parcele največja ovira za večje uspehe socialističnega kmetijstva, ie Zvezna vlada žc v jeseni izdala zakon o arondaciji (zaokroževanju) zadružne zemlje, PRVI ODLOK O ARONDACIJI JE NALETEL V PODHOSTI NA ODPOR Kmečka delovna zadruga v Podhosti je znana kot najboljša v okraju. To je majhen, a čvrst delovni kolektiv, ki se ne straši nobenih naporov. Lani so zgradili hlev za 54 glav goveje živine, pri tem pa niso zanemarili kmetijske proizvodnje. Vrednost delovnega dne je bila 330 din. Povprečno je vsak zadružnik izpolnil letno obveznost v višini 180 odstotkov. Kakor drugod, ali še bolj, ovira v tej zadrugi razdrobljenost parcel racionalnejšo obdelavo zemlje. Da se to omogoči, predvsem pa, da bo možno v zadrugi gospodariti s kolobar-jenjem pri obdelavi zemlje, je komisija za arondacijo pri Okrajnem ljudskem odboru izdala odločbo o zaokrožitvi zadružne zemlje v Podhosti. Zadruga je imela do sedaj skupno okrog 140 manjših parcel po zaokrožitvi pa bi jih imele le 5, kar bo znatno olajšalo delo. Gre v resnici za nekaj manj kot 6 hektarov njiv in travnikov privatnih kmetov, ki se bodo zamenjala za zadružno zemljo izven strnjenega zadružnega kompleksa. Ta odločba pa je izzvala odpor, kakršnega v partizanski Podhosti in okolici ne bi pričakovali. Razni privatniki, ki sicer priznavajo lepe uspehe zadruge v Podhosti, so, podkrepljeni od raznih vplivov, ki jih tudi tu ne manjka, zagnali vik in krik ter besno gonjo proti zadrugi in zlasti predsedniku Lojzetu Bradaču. Padale so celo grožnje, med katerimi ni manjkalo tudi takih: »Bradača je treba podkrepeliti, pa se bo zadruga sesula, z vilami in motikami bomo preprečili zamenjavo!« in pod. Najhujši kričači so Franc Kumelj iz Podhoste, Anton Senica iz Menlške vasi in Kristina Avguštin iz Podturna. Pri prvem gre za zamenjavo 16 arov zemlje, pri drugem za 39,60 ara, pri tretji pa za 23 arov zemlje. Avguštinova bi Jože Zamljcn-Drejoe: celo dobila zemljo doma v Podturnu, to je tri kilometre bliže doma kot ima sedaj, pa noče pristati na zamenjavo, samo da nagaja zadružnikom. »JAZ IMAM RAVNO ZADOSTI SOCIALIZMA...« Očitno je, da je dobro razvijajoča zadruga v Podhosti trn v peti takim, ki trdijo, da imajo socializma ravno zadosti. Kaj jim je potrebna zadruga, če lahko brez nje veliko bolje živijo! Zaslužijo dobro z vožnjami lesa, nekaj pa nese tudi posestvo in lasten gozd. Davčni vijak je prizanesljiv, saj se da zaslužek oziroma dohodek tudi prikriti, krajevna davčna komisija pa je tudi »uvidevna«. Ker imajo taki ljudje ravno dovolj socializma, si na primer mlinar in posestnik lahko obenem kupi dve vreči moke. Nedvomno je, da prav taki ustvarjajo javno mnenje v Podhosti in okolici, to pa seveda ni naklonjeno razvoju zadružništva. Žalostno pa je pri tem najbolj to, da zapadajo temu vplivu tudi taki ljudje, ki so v vojni veliko žrtvovali in se smatrajo za naprednjake. To so partizanske vdove v Podhosti, pod tem vplivom pa so celo krajevni ljudski odbor in nekaj članov partijske organizacije. Odpor proti zadružništvu je čutiti dovolj jasno že v pisarni krajevnega ljudskega odbora. »Kdo bo šel v zadrugo, ko samo delajo in nimajo nobene nedelje, v zadrugo res noče nobeden! Na arondacijo seveda nočejo pristati, vzeti pa jim zemlje ne morejo. Saj ne bo morda vedno tako!« Take izjave dobiš pri ad-ministratorki na KLO. To je prav gotovo njeno lastno prepričanje, še bolj pa najbližje okolice, kjer živi. Pa poglejte, Če ni res. Finkov mlin v Obrlu ni mlel, dokler je bilo obvezna oddaja merice, sedaj pa prav pridno melje, pa žaga tudi reže, da je veselje. Lani je v enajstih mesecih zaslužil s konji 202.000 din, zet, ki živi v skupnem gospodinjstvu, pa 166.000 din v istem času (ločen dohodek!). Davčna komisija je ocenila Finku dohodke v letu 1951 iz kmetije na 80.000 din, druge dohodke pa na 140.000 din, zetu Mikliču pa na 60.000 din. Fink je plačal od tega dohodka 49.000 din, Miklič pa 4140 din. Nasprotno pa je plačal voznik in posestnik Fink (po domače Stekl) iz Podturna 67.830 din dakva. Resno dvomimo v nepristranost davčne komisije. Zaradi take »dovoljne količine« socializma Fink lahko kupuje stroje in vinograd z zidanico od bolnega partizanskega očeta, ki ga zna omrežiti z popravi oziroma olepša veliko enonad-stropno hišo. Lahko pogosti gospoda iz Dol. Toplic, ki se pridejo najbrž zahvalit, ker dve hčerki pojeta na koru... Podobnih »lastnikov« takega socializma je še več in tudi v drugih vaseh v tej okolici. Ce pri takih ni razumevanja za zadružništvo, kdo bi jim zameril. Bolj zamerimo osnovni partijski organizaciji oziroma njenim članom, ki se pustijo vplivati od takih ljudi in ne vidijo glavnih nasprotnikov napredka v njihovi sredi. Bogat zaslužek, ki prihaja v roke takim kmetom, kot smo jih omenili, z izvozom lesa, nad katerim so imeli do nedavna monopol, se Iz leta v leto manjša. Tudi tu se vedno bolj uveljavljajo zadruge in državna posestva s svojo vprežno živino. S špekulacijo kmetijskih pridelkov . je konec. Na mesto sedanje lažnjive in obrekovalne parole, češ »Bradačev Lojz hoče požreti vso zemljo«, ki jo posamezniki v Podturnu in drugje pridno širijo, bo prišel čas, ko bodo sami ponudili zemljo in sebe zadrugi. Takrat bodo današnji zadružniki dobili zadoščenje za vsa polena, ki jih sedaj dobivajo pod noge od nasprotnikov raznih barv. OSVOBODILNO G BANJE V TRŽ SCU NA DOLENJSKEM Ostrožnikove Po pripovedovan.u Iz Tržišča zapisala poli zaslutili, da «e Slovenci pripravljajo na borbo. Sredi avgusta Je že prišla prva vest, kako se prva partizanske edinke pripravljajo na odpor proti, okupatorju. Ta vest je presenetila vse prebivalce Tržišča. Tudi sami so se skrbno pripravili In čakali kurirje, ki so Jim prinašali vesti. Iz LJubljane so po kurirjih dobivali Slovenskega poročevalca, ki so ga potem razpečavall v Strmoletovi delavnici. Zavedni Tržlščanl so se prvič zbrali na Malkovru v zidanici. Tu so razpravljali o zbiranju novih članov za Osvobodilno fronto, 0 zbiranju prostovoljnih prispevkov, hrane orožja ln podobno. Pogovorili so se tudi, kako hoilo širili literaturo. V to delo se Je vključil tudi učiteljski zbor. Zanimivo je, kako so vaščanl širili novice v gostilni: med igranjem kart. V Tržišču »o se pojavili prvi partizani marca 1942. Tedaj so tudi prvič govorili ljudstvu o osvobodilni vojni. Ljudje so Jim nosili v gozd nad Tržiščem obleko, municijo, orožje In hrano. Med najagllnejšlml člani Frante sta bila Ciril Knez In Jože Jermanlč. ki je leta 1943 padel kot terenec. Leta 1912 je bi] v Radohovl vasi med drugimi ustreljen ludl vaščan Kramar. Aprila 1942 Je odšlo v partizane 14 fantov Iz Malkovca. Nad Tržiščem se je pogostokrat oglašala partizanska pesem In je skupno z grmenjem pušk postajala vsak dan glasnejša. Vaščanl niso mogli obdelovati svojih vinogradov. Italijanski okupator, ki je zasedel Tržišče že leta 1942, je grozil i umori. 29. maja okrog polnoči je zaropotala partizanska strojnica. Ogenj Je usmerila na italijansko stražo, ki je bila na prehodu ceat pri Mostecu. Pri napadu je sodelovalo 15 partizanov. Ubit Je bil en Italijan. Zalo «o Italijani drugo jutro navsezgodaj obkolili Tržišče. Po vseh hišah so bile preiskave. Med begom Iz vasi je bil ranjen v nogo Dušan Renlco. Krvavečega ao pripeljali na trg pred cerkev In ga tam ustrelili. V Grozetovo hišo so nanesli slamo In jo tažgall. Mrtvega Dušana so domači lahko pokopali šele dalj časa po usmrtitvi In v prisotnosti Italijanov. Fašisti ao zažgali ie Gačnlkovo, Rlharjevo ln hranllnlčno hišo ter šest gospodarskih poslopij, v katerih je zgorelo tudi nekaj živine. Pozneje so prihrumeli fašisti lz Mokronoga In napadli Malkovec, kjer so bili partizani. Na Malkovcu »o zažgali 42 pošlo- Trst ~~ mesto ob morju Ko se te dni razlegajo onstran meja klici o 'italijanskem Trstu«, z naše strani pa krepki odgovori vseh narodov Jugoslavije: »Življenje damo, Trsta ne damo«, se mi vsiljujejo spomini na snidenje s tem našim lepim mestom ob morju... Bilo je v hudih dneh italijanske okupacije. Fašisti so uničevali naše domove, streljali talce, pošiljali v internacijo naše ljudi. Tedaj je tudi mene doletela »čast«, da me je okupator hotel milostno »rešiti« pred »partizanskimi banditi« ter me je poslal v italijansko taborišče na »letovanje». BUo je pred desetimi leti, ko so nas ti »kulturo-noeci« strpali v Živinske vagone v Kočevju od koder smo s pesmijo- »Oj zdaj gremo, nazaj še pridemo!« nastopili težko pot v trpljenje. Že v Postojni, kjer smo čakali na priključitev električne lokomotive, so nas fašisti zmerjali z banditi in nam pljuvali v lica . . . Naprej v pregnanstvo! Težko nam je bilo, ko smo skozi »line« Živinskega vagona opazovali lepo slovensko Primorsko, ki je i nami vred ječala pod fašistično suž-nostjo V pojK>ldanski sinjimi Smo V daljavi zagledali naše morje, tnm doli se je zlatll — naš Trst. Samo majhen po£'ed skozi linico — in videli smo mesto ob morju. Čeprav od daleč, a videl sem ga prvič v taki bližini. Vse nas je prežela misel, da bo to mesto naše kot bo naša bodočnost. Ko nas je okupator po »lepo preživelih počitnicah« v svojih taboriščih pošiljal z močnejšo stražo nazaj v Slovenijo, smo ae peljali skozi Trst. Toda videli smo le mrki kolodvor. In ko smo se proti večeru vozili mimo Občine, smo se v svitu zahajajočega sonca poslavljali od Trsta. Ko smo se skozi Sežano vozili v domovino, je na nas zopet legel mrak, saj smo opazili vrste bunkerjev in v njih strahopetne »borce« za »italijansko« Slovenijo polog njih pa še »borce za vero v boga« — domobrance ... Nisem nehal misliti na konec naše borbe, na zmago, ki je morala priti. Italijanska kapitulacija je to sama še potrdila in že smo bili v duhu spet tam v Trstu. Vendar —- še je bilo treba iti v nove boje. Ko smo bili zadnje leto borbe v Zadru in v tistih dneh aprila in maja pred 7 leti pri radijskih sprejemnikih, smo vsi nestrpno čakali, kdaj "00 sporočeno: »Trst je naš!« To smo tudi dočakali. Tovariš Metod Mikuž je prvi Sjporočil v svet veselo vest: »Trst je osvobojen!« Kako je\yplivala na nas ta vesti Objemali smo se xn ze delali načrte, kako bomo pohiteli za rtašo vojsko in pomagali prt ustvarjanju našega tiaka. Nismo pa mogli verjeti svojim Vušesom, ko smo čez nekaj dni zvedeli, da\so so v Trat vrinili tudi zavezniki, ki soTtahtevall del svoje oblasti. Takoj smo občutili, da je vmes spet trgovina z našo zemljo. Spominjam se tistih dni, ko smo vse to odbijali z ogorčenjem ln protestom ln zahtevali, da nočemo tujih sil v našem Trstu, ki smo ga osvobodili ml in ki je in ostane samo naši Iz Zadra smo se vrnili v tistih dneh, ko je Ljubljana ie »prejemala svoje osvobodi- telje. Tu Bino hoteli pomagati pri vzpostavljanju tiska v osvobojeni Sloveniji. Tovariš Petrač, ki nas je razdeljeval na vse strani Slovenije je imel takrat polne roke dela. Namesto v Celovec, kjer so nas zavezniki že v drugo ogoljufali in nam vzeli nad Korotnn, me je tovariš Petrač poslal v Trst. Z veseljem sem »prejel odločitev. In ko sem prve dni junija zjutraj stopil na svobodna tržaška tla. sem opazil polno veselih obrazov, ki so vriskali ob svobodi in zaradi osvobojenega Trsta. Ne bom našteval vseh drobnih, a velikih doživetij tistih dni, ko je bilo življenje v Trstu res svobodno, ko nas je Tržačan, pa najsi bo Slovenec aH Italijan, objemal in s solzami v očeh vabil na svoje domove. Le malo smo takrat slišali besed proti nam. In vendar so nas zavezniki že začeli prodajati- Nismo mogli verjeti svojim očem in ušesom, da se mora naša vojBka do 11. junija umakniti lz Trsta. Bila je celo določena ura, kdaj morajo oditi. Kaj bodo rekli v Beogradu, Moskvll Da, takrat smo začutili vsepovsod, »lasti pa še v Trstu da so naš Trst spet zabarantali. V tistih dneh je napisal O. 2upančič uvodnik v Siov. poničevnlcu- Kq smo ga hoteli priobčiti tudi v Primorskem dnevniku v Trstu, nam je službujoči anglo-ameriški oficir kot cenzor prepovedul prav odstavek. kjer je naš pesnik izpra*>val njihovo v*at. Sram ga je bilo! Toda Primorski dnevnik je navzlic prepovedi prinesel ta Članek v celoti. Da, gospodi na »apadu ni bila všeji tako krepka beseda ln izpraševanje njihove trgovske vesti!... Ko je naša vojska končno le morala zapustiti Trst, je tovariš Tito dejal, da to mesto sicer zapuščamo, ker nočemo vojne, vendar pa zato ne bomo pozabili Triačanov, ker računamo na vest diov/štva. 11. junija 1945. leta so čete naših partizanov rea zapustile Trst. Se sedaj vidim odločne korake naših borcev, ki so korakali 8 stisnjenimi pestmi ponosno vzravnani lz tega mesta z zavestjo, da se vanj še vrnejo. Ko se je tistega dne zbralo na velikem trgu pred zavezniško upravo šestdesettisoč TržaČanov, si šele spoznal, da Trata res ne damo. Topov, naperjenih i» zavezniškega brodovja, ki je bilo tiste dni v tržaški Inki, se tržaško ljudstvo ni ustrašilo, še sedaj mi zvene klici, ki sem Jih slišal tistega dne: »Trst ie naši Trst* ne damol Smrt fašizmu'.« . Ko v teh dneh naši zavezniki zopet ba-rantajo s fašisti za naB Trst. ftfjem te vzklike tržaškega ljudstva- Prepričan sera, da ne bo nikoli odnehalo biti se za svoje pravice, mi pa jim bomo pri tem pomagali. T. Al. POGLED NA TRŽAŠKO PRISTANIŠČE Naprej, do zmage! Bela krajina, mala deželica, socialistično republiška preizkušnja v osrčju fašistične poliotnosti, ja bila- vsa v ognju preteklih dogodkov in bližajočih se velikih sprememb. Zemlja, ki je že pokazala svojo čudovito pre-lest, jo vdirala v miselnost in čustvovanje vseh. Prerajala je vsakogar posebej in prerajala je skupnost. Novo življenje je dobivalo korenine ne saino v rastlinju, temveč ludi v ljudeh. Za nami je bil veliki govor Edvarda Kardelja Na predvečer zmage, ko je dejal: »Naša narodno osvobodilna vojska mora biti naša največja skrb. Ona bo odločila končno lutko v korist naših nacionalnih pravic in /..•ihtev in storiti moramo vse. da bo ta njena poslednja bitka dobljena za nas- Posvetite vse sile mobilizaciji ljudstva in sredstev! Drugo glavno področje vaših naporov mora biti izgradnja naše narodne oblasti. Storite vse da bodo te demokratske oblike oblasti aktivizirale ves narod ln do maksimuma razvile ljudsko iniciativo. Potem nihče no bo mogel poseči po pridobitvah, tako drago odkupljenih s krvjo naših najboljših ljudi v toku osvobodilno vojne.« Besede so se vjedale v misli, v delo, v dejanja ln nas vodile v poslednje napore, borbe in dejanja. Te besede so bile potrjene šo z osvobojenjem na.šegn srca. Beograda M /. drugimi velikimi uspehi in zmagami našo ^lavne narodnoosvobodilno vojske. Ni nas zadržala zadnja zima, ne sneg, ne veter, ne luirja. ne mraz v delu za dokončno osvoboditev celotne domovine. Po gorjanskih globellh in grapah je kopnel sneg. belokranjski stelniki so oživeli v svetlorunienozelenih. nežnih brezah, vinogradi so se ovenčali s čudovitimi šopki cveto-Prav Imaš, Drejčel Zmagali smo! Tole pa ni bilo zastonj!« Stisnila sva si roke, kakor da bl čestitala drug drugemu na uspehu v tej vojni. Solza se je utrnila staremu borcu, solza ki je oznanjala, da je Izpolnil vse, karkoli mu je narekovala narodna in ljudska zavest. Iz bližnjega vinograda je prinesel pomladni veter pesem kopačev in kopačic: »Štiri leta borbe slnvne so za nami, a svobodo zlato vzeli bomo sami- Vodil nas je ves čas dragi Tito, v nove dni gremo vsi z njim naprej!« . Velik zemljevid pred okrožno Propagando je kazal več rdečih lis. Jugoslovanske zastavice z rdečo zvezdo so se množile kakor gobe po toplem dežju, iepi, v katerih se obupno in smrtno ranjene fašistične zveri otepale poslednjih udarcev, ao se množili in krčili oo in končno izginili. Opnjena bojna linija se je premikala vedno bliže slovenskemu ozemlju- Radost jo rasla in se razraščala v nedogled. Srca so kipela, obrazi bo se smehljali in pesem je bilo sllSatl od povsod. V to množico razigranih ljudi, ki so komaj čakali miru ln ustvarjalnega dela, je udarila vest: »Peter Drapšin vodi IV. armado k nam v Slovenijo!« Ljudje so se oddahnili. Borcem, ki so branili na gorjanskih pobočjih, v vinogradih okoli Toplic na roških pašnikih osvobojeno Belo Krajino, jo vjila novega poguma in borbenosti, da so lažo pričakovali soborcev s katerimi bodo skupno pognali nemške fašiste in njihove hlapce, belogardiste, z naše zemlje. Karkoli je moglo, je prišlo v Črnomelj-Na porušenem mostu so je gnetlo J judl, da je grozila nesreča. Na vseh oknih, strehah, preko celega Črnomlja, tja preko Suhega mostu in dalje so stale množico. Odmevala je pesem in pozdrav bratom, ki so prehodili in ee pretolkli preko neštetih borb, ofenziv in napadov od Beograda do Bem. Po zasilno zgrajenem mostu preko Dobličice so se vsi-pale vedno nove in pove čete dobro oborožene brigade. Prvo pomladansko cvetje se je usipalo na prekaljeno borce. Ozračje se je treslo od vzkiikanja in petja. Nihče ni mislil več na trpljenje in napore, prestane v Štiriletni borbi. Končano je in zopet se bomo predali delu in veselju nad doseženimi uspehi delovnih rok, je bila edina misel vseh. Na večer se je mesto nekoliko umirilo, le iz daljave se je slišalo ojačeno streljanje pušk, mitraljezov, minometalcev, brzostrelk lin šarcev. Pri Jermanu so sedeli stari partizani in obujali spomin* na dni največjih naporov in borb. Med njimi je sedel stari sivobradi Bradač, si gladil dolgo sivo brado Ln se od časa do časa zadovoljivo smehljul. »To dobro dene, tale obisk, kaj, starit Pri Toplicah jih bodo nakresali, da bo jojl Na i le okusijo švobobranski psi našo armado!« »Kaj bi tisto,« je dejal Bradač, »nekaj drugega mi prihaja na misel. Saj veste, da sem bil že v marsikateri armadi, da me je videl s puško v roki marsikateri del nase ž.e tolikokrat preluknjane zemljice. Pa sem v mislih preletel vse te slavne borbe raznih cesarjev, kraljev ln kaj «1 *em 1» kakšnih vojvod in feldmuršalov, pa vrag jih vzemil Orožje, kanone in ljudi smo imeli, po stokrat mogoče po tisočkrat blagoslovljene. Molitve so bile vsakodnevno po vseh cerkvah in kapelah, a zmage ni bilo in ni bilo. Se v katerikoli armadi sem bil,- še vsaka je razpadla in zgubila vojno. Zdaj pa, fantje, sem vendarle na stara leta član armade, ki je zmagala na celi črti. Vrag jih vzemi: vse cerkve so bile proti tej armadi, vse so molile proti njej. Naj bo kar si bodi, zmagali smo in pika!« Zasmejal se je šentjernejski Grega in dejal: »Ni dobro preveč molitve, ker se lahko zamolijo. pa imaš zlomka, kot pri vseh teh tvojih vojskah.« Družba se je zasmejala in še dolgo v no« razdirala dovtipe na račun premaganih vojska. Prihodnje dni so se pričele vračati posamezne čete prekomorske brigade, končno tuai domače čete, se prevalile preko Kolpe in odhajale tja proti Kočsvski in dalje preko slovenske zemlje. Takozvane meje belokranjske republike so ostale prazne. /iasKrbeio nas Je, srco se je stiskalo in nihče ni vedel zakaj ta »umik« ko so naše čete vendar pognale ivabobranske in nemške branilce razbitega nemškega rajha daleč nazaj. Kaj vendar jeT In ne samo, da ni bilo na ozemlju Bele krajine, ve« nobene oborožene skupine naše vojske, temveč je prišlo povelje, naj se prebivalstvo v celoti izseli. Naša vojska Je imela drugje važnejše naloge in zato ne more braniti civilnega prebivalstva od morebitnega vpada nemških w švabobvanskih ° 8'este so se polnile od Metlike pa do Črnomlja in od tu naprej proti Staremu trgu ob Kolpi, kjer je bil prvi postanek. Belokranjsko ljudstvo Je preveč pretrpelo od fašističnega nasilja in ni hotelo še zdaj ob koncu vojne postati žrtev. Ljudje z živino in natovorjeuimi vozovi so se zbirali v Starem trgu in vsak dan pričakovali poročil iz bojišča, poročil o dogodkih v svetu ln komaj pričakovali, da se spet vrnejo na svoje domove. Zemlja jih je klicala. Proslava 27. aprila je bila le v Starem trgu, kajti tu se je zbralo ljudstvo Bele krajine. Proslava je bila tiha. strnjena, a zato močnejša in globlja. Hrana, ki so jo pripeljali tov. Strmoleta In Angelca laletelj , pij. rrn dim požganih domov Je vzbudil v srcih vaščanov ogorčen srd. Prisegli so maščevanje Med begom vaščanov je okupator ujel več mož, ki so Jih čez teden dni v Trebnjem ustrelili. To so bili Franc UrlgelJ Martin Perko. Franc Puvsle, Franc Cimerman in Jož* Tolmajer. V tem mesecu j je prišla v mlrnsko dolino Italijanska voj-; ska »rdetih kravat« skupno z domačimi Iz-. clajalcl »legijo sinrtl«. Odgnali so deset mladih mož. Pet so jih poslali v Internacijo, med njimi Danijela Blažlča. ostale pa so I pod kontrolo zaposlili v rudniku Krmelj. Zaradi domačih Izdajalcev pa Je še Isto leto zadela sovražna krogla šest Malkovčanov, med njimi Alojza UdovIČa. ki je zapustil veliko družino, in Ivana Cota. V Tržišču so ustrelili še Franca Leniča, Antona Boršt-narja, Franca Jauežiča ln logarja Slmon-člča. Svoje življenje pa Je daroval tud! Peter Zupan lz Mosten. Kot borca-ranjenoa so ga vlačili po postojankah, končno pa Je i po mučnih zasliševanjih Izdihnil. Partizani so pogostokrat razdejali železniško progo nad Tržiščem. Pri tem so jim pomagali vsi vaštrant. Vlak nI več redno vozil. Italijani so progo popravljali, medtem pa so Imeli tudi borbe s partizani. Teden dni pred nemško ofenzivo je sovražnik obkolil Stuškovo hišo v Mostcu pod Tržiščem. Med preiskavo so jih napadli partizani, ki so bili na št. Jurskem hribu. Bitka Je trajala do poznega večera. Sovražnik je Imel velike izgube. 23. oktobra 1943 ob 7. zjutraj Je prebivalstvo ponovno prestrašil nemški okupator. Vse moške Iz Mostca so odpeljali v gozd. vaščane Tržiča pa so odvlekli na trg. Med Izpraševanjem po partizanih so zažgali Prljatljevo ln Kovačlčevo hišo. V Prljatljevl hiši le bil neznani partizan. Ker se ni mogel rešiti, se je sam ustrelil. 2fi moških so Ne,mcl odpeljali na Dni. kjer so jih pred vojaškim sodiščem zasliševali. Ustrelili so Venceslava Svoljška Vrščaja ln Prijateljevega hlapca. Ostale može so odpeljali v Boštanj na prisilno delo. Na domovih je vojaštvo ropalo »Ivino, živež In pijačo. Več ljudi pa so tistega dne poslali v Internacija. Po tej ofenzivi Je bilo Tržišče nekaj časa osvobojeno. Kmalu pa so začeli vdirati sem kočevarjl, ki so se že leta 1942 preselili do Save. 8. aprila 1944 se začne novo žalostno poglavje v tržlškl zgodovini. Tedaj so se tu utrdili domobranci. Uredili so si utrjeno postojanko. Partizan! so jih skušali pregnati že prvo In drugo noč. vendar Jim to nI uspelo. Dobro organizirane In oborožene štiri partizanske brigade so na blnkoštnt torek zjutraj napadle postojanko. Napadale so Iz Malkovca, škovca ln Polja. Okrog H. ure so se domnhrancl morali umakniti. Pobegnili so proti Sevnici, naslednje Jutro pa so se vrnili. Spet In spet se Je dvigal dim nad Tržiščem, spet je tekla nedolžna kri. Po napovedanem drugem napadu na postojanko so vaščanl pobegnili v sosednjo vas In odgnali s seboj tudi Živino. Vas Je bila prazna. Ostali so samo domobranci. Partizani so postojanko spet razbili. Po- težkih mukah In hudem trpljenju so naposled tudi prebivalci Tržišča dočakali svobodo, za katero so prispevali svoj delež. Kako smo delali za Osvobodilno fronto na Sinjem vrhu Meseca maja 1941 smo dobili kar tri fašistične postojanke, in sicer na Sinji vrh, v Speharje in Damelj. To so naredili zaradi takratne meje med Ljubljansko pokrajino in »Nezavisno državo Hrvatsko«. Mi pa smo se vseeno večkrat skrivaj sestajali v gozdu blizu Sinjega vrha fn prefrilevalt 'nanfaiT polb*-' žaj ter delali sklepe, kako bi začetno odporniško gibanje čimbolj podprli ln navezali stike s prvimi terenskimi delavci in partizani. Prej kot s slovenskimi aktivisti smo prišli skupaj s hrvaškimi, katerim smo nabavljali hrano, po katero je hodil tov. Mile Vujnovič lz Vojnič-sela pri Vrbovskem, Nekoč je imel posebno srečo, da ga ni prijela patrola fašistov, ko je prenočeval na žagi tov. Fortune. V kotu na žagi so bili hrastovi žaganci; pod zaščito teme so jih hoteli fašisti odnesti, da bi si lz njih naredili postelje. Vujnoviča je ropot prebudil in napol v spanju se je naglo dvignil, ne vedoč, kaj je. Bil je izredno velik in močan. Fašisti so ga zagledali in se zelo prestrašili; pustili so žagance in junaško — pobegnili! Sele v začetku leta 1942 smo se povezali tudi s slovenskimi borci ter ,iim začeli zbirati orožje in hrano. Fašistični petoliznik Mukavec s Sinjega vrha je fašistom izdal partizansko taborišč« na Zapudju, ki so ga potem požgali, osem mladih fantov in mož ustrelili, ostale pa odpeljali na Rab. Važen trenutek je nastopil za nas ob kapitulaciji Italije, 9. septembra 1943. 6 ali 7 naših mož je razorožilo na Sinjem vrhu 130 vojakov. Jože Fortun, mlinar s seboj, je kmalu splahnela in treba je I bilo misliti na prehranjevanje vseh teh množic. »Ne gre drugače«, je dejal nekega jutra tovariš sekretar, »Grega, Drejče in Gregor, pojdite in preskrbite hrane!« Odšli smo preko Kolpe na Blaževce in Plemenitaše, preko Litoriča po košenicab. ki so se komaj prebudile v pomladansko življenje. Prišli smo na Brod Moravice, kjer smo po treh letih zopet stopili na vlak in se popeljali -a njim do Skrada. Toda nikjer sledu o eko-nomatu SNOS-a. Treba je bilo se naprej. Končno smo na Ravni gori dobili njegove zadnje t)stahke. Vse Je odšlo dalje, dalje proti Trstu. Sedaj je čas da osvobodimo Trst in ga priključimo naši domovini. Hrana nam je bila zagotovljena. Vedeli smo, da nas že komaj čakajo v Starem trgu in odrinli smo preko Kupjaka po Lujizini cesti na Delnice, ki je včasih šumela od prevoza motoriziranih fašističnih pošasti, pa je bila sedaj tiha ln mirna v pomladanski lepoti. Bližali smo se Staremu trgu. £e od daleS smo slišali vzklikanje ln pesem. Kaj se je vendar zgodilo tam goril V Starem trgu je bilo vse na cesti. Množice eo se zgrinjale pred hišo. kjer je bil okrožni .odbor OF. Radio je poročal: »1. maja so v zgodnjih jutranjih urah, po težkih borbah naše čete osvobodile Trst. Trst je v okriilju uaAe skupne domovine Slovenije.« Da, to je prvi maj, praznik delavskega razredal Kot krono vsega napora« žrtev m trpljenja delavskega razreda Slovenije je hrabra in nepremagljiva ljudska armada očistila Trst fašističnega osvajalca in ga priključila materi Sloveniji prav na praznik vsega delovnega ljudstva in s tem izpolnila del temeljnih točk OF. Pozabljeno je bilo V6e, pesem-je plavala nad nami in se zlivala s pomladjo. »Ce je Trst naš, je naša tudi Bela krajina in mi gremo -na svoje donioveh je govorila množica ln se razlivala po cestah. Vračala se je domov. Nihče ji ni mogel zabraniti povratka, pa če|>rav hi grozila še taka nevarnost za neoborjženo ljudstvo. Prvi maj — zadnji v borbi — je bil res krona vseh doživetij in nikdar prej in nikdar pozneje se ni praznoval tako slavnostno in tako pomembno kakor i-rav leta 1945. 23 L.QD Stev. 17. DOLENJSKI LIST Stran g Nekaj spominov na ustanovitev in razvoj OF v Novem mestu v letu 1941 Komaj 14 dni po prihodu fašističnih osvajalcev se je v Ljubljani na podlagi direktiv KPJ in na pobudo KPS ustanovila Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je v kratkem času prerasla v vseljudsko gibanje za osvoboditev slovenskega naroda. Prvi dni meseca maja 1941 sta se pojavila v Novem mestu prva številka »Slovenskega poročevalca« in proglas CK KPS, ki je pozival vse Slovence v skupno borbo proti nemškim, italijanskim in madžarskim imperialistom. V Novem mestu in okolici je bil čas od začetka maja 1941 do 22. junija 1941 Izpolnjen s politično, organizacijsko in mobilizacijsko pripravo za oboroženo vstajo. V Novem mestu in po vseh večjih vaseh so se organizirali terenski in vaški odbori OF. Med prvimi organizatorji OF v novomeškem okrožju so bili Dušan Jereb, dr. Franc Hočevar, Niko Šilih in Zan More. Se večji zamah je dobila OF potem, ko je fašistična Nemčija dne 22. junija napadla Sovjetsko zvezo in ko je CK KPS izdal poziv na neposredno oboroženo vstajo proti fašističnim osvajalcem. Tega dne dopoldne so kurirji, poslani iz Novega mesta, odnesli v vse kralje novomeškega okrožja direktivo, da se takoj preide na oboroženo akcijo. V noči od 22. na 23. junij je že bila v okolici Novega mesta Izvedena večja akcija rezanja okupatorjevih telefonskih zvez in trošenja ilegalne literature in letakov. Na teren so odšli prvi partizani, a terenski ln rajonski odbori so se začeli organizacijsko utrjevati. V drugi polovici julija smo se sestali v Mramorjevi hiši na Ljubljanski cesti s predstavniki rajonskih odborov iz vsega okrožja in ugotovili, da so podani vsi pogoji, da OF organizacijsko in politično zajame ogromno večino prebivalstva Dolenjske. Zaradi tega se je konec julija razširil okrožni odbor OF. Sekretar okrožnega odbora je bil Dolf MedveŠček, a člani Dušan Jereb, Marjan Vivoda, Zan More, Fani Košir in pozneje tudi Lado Am-brožič. V Novem mestu je imela OF več vrst organizacijskih prijemov. Študentje, ki so bili tedaj na počitnicah, so se v septembru takoj povezali v Ljubljani v univerzitetsko OF. V mestu je bila posebno aktivna mladinska OF pod vodstvom SKOJ-a; imela je močne organizacije v gimnaziji in med delavsko mladino. Železničarji, ki so bili sprva veaeni na mestno organizacijo OF, so bili pozneje preko železniškega odbora OF povezani direktno z Ljubljano. Jedro OF v Novem mestu so bili terenski odbori OF v uradih in delavnicah. Taki odbori so bili v gimnaziji, meščanski In ljudski šoli, na sodišču, na davkariji (skupaj s finančno kontrolo), na občini, v Povhovi tovarni in v Keramiki, med trgovskimi uslužbenci, med uslužbenci gradbene stroke in cestarji, med bivšimi oficirji itd. Antifašistinje so bile organizirane v večih posebnih terenskih odborih, ostali pripadniki OF pa so bili zajeti v uličnih odborih. Značilno za vse te odbore je bilo dejstvo, da so bili v njih organizirani oni, ki so bili v stari Jugoslaviji različno politično orientirani, ki pa so bili sedaj pripravljeni dejansko posvetiti vse svoje sile akciji osvoboditve slovenskega naroda. Vsak Član odbora OF je imel nalogo aktivno širiti ideje OF, redno plačevati narodni davek, citati in razširjati »Slovenski poročevalec«. Člana OF je odlikovala velika disciplina. Sestanki vseh članov odborov OF so bili redno vsak teden; na njih je v večini primerov bil navznč delegat mestnega ali pa okrožnega odbora OF, ki je bil orisal politično situacijo ln prenesel najnovejše direktive. Vseh odborov OF je bilo v Novem mestu konec decembra 1941 okrog trideset. Okrožni odbor OF, ki je stal na čelu osvobodilnega gibanja v tem delu Dolenjske, je imel redne tedenske zveze z IO OF v Ljubljani, od koder je do- TRGVINAM NOVOMEŠKEGA OKRAJA1 Trgovsko mrežo novomeškega okraja obveščamo, da stopi s 1. majem v veljavo nov letni čas za obratovanja trgovin, k| bo veljal do 1. oktobra 1952: trgovine bodo odprte od 7. do 18. ure ln od 1«. do 1«. ure: Od 18. do 19. nre čas za Interna dela. Poverjenlitvo za trgovino ln goeMnstvo OLO NOVO MESTO VSEM GOSTIŠČEM OKRAJA NOVO MESTO! Poverjenlštvo za trgovino In gostinstvo OLO Novo mesto obvešča vso gostinsko mrčio, ds so gostinski obrati v dneh od 30. aprila na 1. mai lahko odprti do 4. ure zjutraj, od 1. maja na 2. maj pa do 2. ure zjutraj. Poverjenlitvo za trgovino In gostinstvo OLO Novo mesto MARIJAN VIVODA bival navodila za nadaljnje akcije. Predstavnik okrožnega odbora OF Dušan Jereb se je udeležil 16. septembra 1941 Vrhovnega plenuma OF v Ljubljani. Novembra 1941 se je okrožni odbor reorganiziral in v novem sestavu (Vinko Paderšič, Marjan Vivoda in Lado Am-brožič) posvetil svojo glavno pozornost širjenju in utrjevanju organizacij OF na ozemlju vsega okrožja. Okrožje Je bilo tedaj razdeljeno na 9 rajonov, katere so vodili sekretarji rajonskih odborov, in sicer: Novo mesto (Vivoda), desni breg (Medvešček), Novo mesto, levi breg (Košir), Straža-Toplice (Rav-bar in Venturini), Žužemberk (dr. Zni-daršič), Mirna peč (Mara Rupena), Trebnje (Rupreht), Mokronog (Nace Majcen in Martina Kovačič) in Št. Jernej (Baje in Pirkovič). Konec decembra 1941 je prevzel vodstvo okrožnega odbora OF v Novem mestu tedanji sekretar okrožnega komiteja Partije tov. Viktor Av-belj - Rudi, ki je ilegalno živel v Novem mestu. V istem času se je sestal v pisarni odvetnika dr. Grosa širši plenum okrožnega odbora OF, na katerem so sekretarji rajonskih odborov OF podali poročilo o političnem in organizacijskem položaju na njihovem terenu. Na plenumu je bil navzoč kot delegat IOOF tov. Jože Rus, ki je prečital pismo Vrhovnega štaba narodno-osvobo-dilnih partizanskih oddelkov Jugoslavije z dne 17. novembra 1941, v katerem se razkrinkava DraŽa Mihallovid kot izdajalec in sodelavec Nemcev in Nedića. Poleg organizacij OF so bile organizirane v Novem mestu in po skoraj vseh vaseh okrožja enote Narodne za- Mnrijan Vivoda, sekretar MOOF v Novem mestu v letu 1941 ščite. V samem Novem mestu je obstajal konec 1941 bataljon NZ, ki je imel tri čete po dva do tri voda. Narodna zaščita je bila mobilizacijski rezer-var za partizane. Število zaščitnikov je stalno rastlo, tako da jih je bilo konec 1941 skoraj 400. V okviru teh enot so se vršile pod vojaško disciplino razne vaje in akcije. V mestu je obstajala tudi Varnostna obveščevalna služba (VOS), ki je zbirala podatke o sovražniku in o onih maloštevilnih narodnih izdajalcih, ki so se, pritisnjeni s poletom OF začasno poskrili in se pripravljali na svojo bodočo izdajalsko vlogo. Njihova aktivnost se je posebno občutila po vrnitvi advokata Webleta iz ujetništva/ Pri njem se je skrival bivši advokatski pripravnik dr. BenedičiČ, katerega je poslala bela garda iz Ljubljane, da bi poksušal skupaj z katehetom Wolbankom in kanonikom Kekom paralizirati akcijo OF. Tudi poznejši plavogardisti so pošiljali svoje delegate v Novo mesto, med njimi bivšega oficirja Debeljaka in privatnega uradnika Bežeka. Slednja dva sta predvsem hotela vplivati na vodstvo Sokolske župe v Novem mestu, katera se je, z izjemo advokatov dr. Rezka in Trošta, izjavila za aktivno sodelovanje v OF. Toda vsi ti izdajalci niso imeli nobenega uspeha spričo strnjenosti vrst Osvobodilne fronte. Poseben pomen za širjenje idej osvobodilne borbe je imel »Slovenski poročevalec«. Do avgusta 1941 smo dobivali »Slovenskega poročevalca« s posredovanjem železničarjev direktno iz Ljubljane, konec avgusta pa se je ustanovila Vse najboljša fn najnovejše vzorce lahke poletne obutve iz produkcije vseh vodilnih slovenskih tovarn čevljev dobitev vedno bogati izbiri v industrijskih prodajalnah 91 TRIGLAV" Novo mosto Grosuplje Trebnje Črnomelj Metlika Kolovjo Ribnica Najnižje tovarniške cene 1 V naših trgovinah boste vedno strokovno postreženi v Novem mestu okrožna tehnika v za-konspiriranih prostorih hotela »Metropol«, v kateri so delali tov. Ljuban Jak-ša, Ciril Polajnar in Marjeta Vašič. Vsak petek dopoldne je prinesel poseben kurir iz Ljubljane besedilo ljublj. izdaje »Slovenskega poročevalca« in redno vsako soboto dopoldne so kurirji raznesli novomeško izdajo, katera se je razmnožila preko noči, v vse rajone novomeškega okrožja. Papir in tiskarsko barvo so dobavljali trgovec Vinko Kos ali pa naši člani iz posameznih uradov (n. pr. sodni nadoflcial Osolnik). V tehniki so se tiskali tudi razni letaki in druga ilegalna literatura. V množični aktivnosti Novega mesta je imela velik delež mladinska organizacija OF. Ze poleti in zgodaj jeseni je odšlo večje število mladincev v parti-zSne, ostali pa so najaktivneje sodelovali v vseh akcijah, ki jih je vodila OF. Mladinci so vsak dan trosili razne letake in listke in pisali po zidovih parole in znake OF. Ko sta gimnazijski ravnatelj Dolenc in profesor Bajuk silila mladince v fašistično organizacijo GILL in zahtevala od njih, da v šoli pozdravljajo s fašističnim pozdravom, so mladinci dali enoten odpor, ki se je pokazal posebno v začetku decembra, ko je bilo izključeno iz gimnazije okrog 150 dijakov. (Nadaljevanje sledi.) Volitve ljudskih odborov občin okraja Novo mesto V zvezi a izvajanjem novega zakona o reorganizaciji ljudskih odborov se morajo volitve ljudskih odborov občin in mestnih občin izvršiti najpozneje v 10 dneh po uveljavitvi tega zakona. Novi ljudski odbor občine in mestne občine šteje od 11 do 35 odbornikov, število odbornikov pa se določi glede na število prebivalcev občine oziroma mestne občine, glede na njen obseg in glede na posebne krajevne razmere. Volitve ljudskih odborov občin okraja Novo mesto bodo v naslednjih krajih, sedežih novih občin, kakor sledi: 1. ZAGRADEČ (ves dosedanji KLO Za-gradec ln KLO Ambrus) — 23. aprila 1952 ob 15. uri. 2. VELIKI GABER (ves dosedanji KLO Vel. Gaber in del Prianskovega) — 26. aprila ob 8. uri. 3. MIRNA PEĆ (dosedanji KLO Mirna r, 9t. Jurje, Globodol io Kartel j evo) — aprila ob 8. uri. 4. TREBNJE (dosedanji KLO Trebnje Dol. Nemška vas li del Cateia) — 26. aprila ob 8. uri. 5. STRAŽA (dosedanji KLO Straža) — 29. aprila ob 15. uri. 6. ŠT. JERNEJ (dosedanji KLO It. Jernej, Zameško, Šmarje, Orehovica, Gradišče, večji del KLO Prekopa) — 30. aprila ob 9. uri. 7. GOTNA VAS (dosedanji KLO Podgrad, Dolž, Stopiče, Smihel pri Novem mestu in del KLO Smolenja vas) — 30. aprila ob U8r SELA HINJE (dosedanji KLO Sela Hinje in KLO Ratje) — 8. maja ob 9. uri. 9. ŽUŽEMBERK (dosedanji KLO Žužemberk, šmihel pri Žužemberku in Sela-šumberk) — 3. maja ob 9. uri. 1«. DOL. TOPLICE (dosedanji KLO Dol. Toplice, Podturen, Unšna sela) — i. maja ob 9. uri. 11. DVOR (dosedanji KLO Dvor ln Ajdovec) — 3. mnja ob 9. uri. 12. MOKRONOG (dosedanji KLO Mokronog in del Bistrice) — 3. maja ob 8. uri, 13. TREBELNO (dosedanji KLO Trebelno. Črešnjice in Mirna vas) — 3. maja ob 9. uri. 14. SMARJETA (dosedanji KLO Smarjeta. del Bele cerkve Ln Zbure) — 4. maja ob 9. uri. 15. ŠKOCJAN (dosedanji KLO Škocjan, Zagrad, Dobrava, del Belo cerkve in del Zbur) — 4. maja ob 9. uri. 1«. ST. RUPERT (dosedanji KLO 8t. Ru-pert, del Št. Lovrenca nad Št. Rupertom, del Bistrice) — 4. maja ob 9. url. 17. MIRNA (dosedanji KLO Mirna) — 4. maja ob 9. uri. 18. DOBRNIĆ (dosedanji KLO Dobrni«) m 4. maja ob 8. uri. 19. PREfNA (dosedanji KLO Prečna, Kamence) — 6. maja ob 9. uri. 20. BRUSNICE (dosedanji KLO Brusnice, del Smolenje vasi in Gabrje) — 8. maja ob 9. uri. 21. VELIKA LOKA (dosedanji KLO Vol. Loka, Št- Lovrenc, del Primskovega in del Čateža) — 6. maja ob 9. url. 22. TRŠKA GORA (dosedanji KLO Ločna Ln Otočec — bivši št. Peter — s sedežem v Otočcu) — 6. maja ob 9. uri. 23. NOVO MESTO (sedanji MLO Novo mesto) — 10. maja ob 9. uri. Prva seja občinskega ljudskega odbora, na kateri bo izvoljen predsednik občine ln sveti obč. ljud. odbora, se bo vnšila tako) po izvolitvi odbora. Z dnevom zasedanja občinskega ljudskega odbora prenehajo poslovati dosedanji Krajevni ljudski odbori. Predsednik OLO Novo mesto« Martin Zugelj, 1. r. Tajnik OLO Novo mesto« Zvone Pere, 1. r. Sismo pozabili in nikdar ne bomo! V teh prečudnih dneh, ko krvnik! . slovenskega naroda ponovno dvigajo glave, ko iztegujejo svoje okrvavljene roke po na**i zemlji in iščejo zaslombe pri tistih, ki so jim že v času narodnoosvobodilne borbe zvesto služili v svojem izdajalskem početju, se je v tisočih in tisočih slovenskih srcih spočela ena sama misel: »Tujega nočemo — svojega ne damo!« — Zavedni slovenski človek ponovno dviga svcfjo pest in ob spominu na grozo, ki jo je po ubogih domovih slovenske zemlje vso dobo okupacije srjal tisočkrat prekleti okupator, je pripravljen ponovno zapustiti ognjišče ter braniti meje naše Rvohodnc domovine. Težko nam je. Kdo taji, da nam ni težko? A zakaj vse težavet Mar ne zato, ker nam je okupator s svojimi belimi pomagači požigal domove, ubijal otroke, žene, može in starce! Niso še zaceljene rane, ni se še posušila na črni zemlji prelita rdeča kri junakov in nedolžnih žrtev, že ponovno steguje fašizem krvave roko po naši. zemlji. In kdo se veseli tega! Tisti, ki nikdar niso ljubili svojega ljudstva čigar kruh jedo in čigar vino pijejo, ampak so se pripravljeni zvezati s hudičem ali Vatikanom, da bi ponovno obudili k življenju mrliča, ki mu je ime: Klerikalna politika! In ker hudiča ni, četudi ga vernikom slikajo v vaej grozi razbolele fanatične domišljije, se vežejo z Vatikanom. Mi pn nismo pozabili in nikdar ne bomo, kaj ste počenjali v času okupacije, oprode fašizma! Na mojo željo me je obiskala na domu nosestnica Karlina Jakofčlo s Krasinca št. 6 in mi pripovedovala, kako je v času narodnoosvobodilne borbe izgubila edinega sina Tončka. Njeno pripovedovanje je bilo združeno z jokom ob spominu na mučeniško smrt sina, ki je bil izdan in od belogardistov ubit pri Treh farah. Takole je pripovedovala: »Moj sin Tonček je odšel v partizane 16. februarja 1943. Odšel je torej prostovoljno in ni bil mobiliziran. Prijavil se je v Tomšičevo brigado, ki je imela takrat svoj položaj v Suhi krajini. Kot bo rec je sodeloval v raznih borbah. 16. marca 1943. leta je bil v Suhi krajini ranjen. In sicer ob bombardiranju. Ranjen je bil v levo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico na Rogu. Tamkaj je bil kaka dva meseca, nato pa je odšel v Belokranjski odred. Ker za borbo ni bil več sposoben, je bil v terenski službi. Kmalu ga je pričela ranjena roka ponovno boleti. Nameraval Je oditi v partizansko bolnišnico na Suhor. Dogovoril se je s tov. Lužarjem Pavlom in tov. Križanom Antonom, da se bodo vsi trije sestali ob prvem mraku določenega dne v vasi Otok od koder bi skupaj odšli na Suhor. Kakor so se bili dogovorili, je na dogovorjeni dan moj 6in odšel na Otok, kjer pa obeh tovarišev ni našel, ker sta Istega dne zgodaj zjutraj kot partizanska kurirja odšla na Hrvatsko. Moj sin jih je čakal ves dan ln že naslednji dan. Ves čas je bil na Otoku skrit pri aktivistu. Tov. Cajnar ga je skril v klet, ker so istega dne zvečer prišli v vas fašisti. Fašistična patrulja je kmalu odšla, sin Tonček pa je še naslednji dan ostal na Otoku in čakal obeh tovarišev. Drugi dan sta prišli na Otok aktivistki Slava iz Metlike in Jelenič Katica s Suborja. Iz Gradaca se jima je kmalu pridružila tov. Maiešič Mimica. Dogovorjeno Je bilo namreč, da bo drugi dan zvečer na Otoku sestanek članov OF. Ta sestanek je bil sklican pri Cajnar-jevib. Ker je bil sin Tonček že tamkaj, se je sestanka udeležil tudi om. Medtem sta se vrnila na Otok tovariša Križan in Lužar. Po končanem sestanku so bili vsi skupaj namenjeni do partizanske bolnišnice na Suhorju. Toda istega dne je bil moj sin Tonček že tudi izdan in prijavljen v Metliki, da se skriva na Otoku. Kdo ga je izdal, je še danes neznano. Ko je šla skupina omenjenih tovarišev z mojim sinom drugega dne zvečer z Otoka proti Suhorju, so v bližini Vancašove hiše na Otoku naleteli na kakih dvajset belogardistov, ki so že šli po sina. Bilo je temno. In na klic belogardistov; »Kdo je!« — so naši, mislec, da so partizani zaklicali: »Partizani!« Belogardisti so pričeli streljati. Aktivistke so zletele nazaj proti vasi, skočile v begu v Kolpo, preplavale reko ter ušle na Hrvatsko. Moj sin in Lužar Pavle pa sta se hotela umakniti v smeri vasi Zemelj. Ze v teku pa je moj sin spoznal, da teče za njim tudi Jelenič Katica. Lužar je bil urnejši in je ušel, moj sin in Katica pa sta se skrila v grmovje ob Kolpi. Ko se je zdanilo, so belogardisti našli sina in ga zvezanega ter vsega pretepenega odpeljali v Metliko. Na poti v Metliko so se ustavili v Krtievski vasi. Tamkaj so sina ponovuo pretepali in pljuvali vanj, nekateri gadje Iz gnezda bele garde v Križevski vasi pa so ga bili, da je krvavel tudi i* ust. Slava Flr je na begu preko Kolpe izgubila aktovko z revolverjem in raznimi spisi. Belogardisti, ki so aktovko našli, so obtožili sina, da je aktovka njegova last ln da so spisi in revolver njegovi. Firovi Slavi, ki jim je srečno ušla, so grozili, da jo bodo že dobili in jo na bajonetih odnesli v Metliko. V Metliki je bil sin zaprt od četrtka 12. avgusta dalje. 13. avgusta sem odšla v Metliko in mu nesla nekaj hrane in perila. Nisem ga videla niti mi niso pustili, da bi oddala zavoj, ki je bil namejen njemu. V soboto 14. avgusta zvečer so ga odpeljali na Rosalnice v cerkev, kjer je bil od belogardistov mučen in naslednjega dne mučeniško ubit. Na pol živega so zakopali na pokopališče pri Treh farah. Z njim je bil metliški kaplan Modest Golla, ki je opisal mučenje mojega sina Tončka in njegovo zadnjo pot v Koledarju Družbe sv. Mohorja, letnik 1948, Btr. 93 in 94. Tri tedne pozneje sem po kapitulaciji fašistične Italije velela prepeljati mučeniško truplo sina Tonika na domaČe pokopališke na Krasincu. OBRAČUN SLOVENSKE VASI Val ogorčenja, ki je zajel vse naše ljudi spričo poizkusa mešetarjenja z Trstom za našim hrbtom, ie najboj vzplamtel po mestih in vaseh, ki so v zadnji vojni okusila fašistični škorenj. »Mi smo žrtvovali vse za skupno zavezniško stvar, zato imamo pravico zahtevati, da se brez nas ne rešuje nobeno vprašanje, ki zadeva naše ljudi!« tako po vda rja jo te dmi po vaseh pod Gorjanci, tako odmeva po stoterih vaseh, trgih in mestih v naši ožji in Širši domovini. Da z nami ni prijetno češenj zobati, to so y zadnji vojni okusili številni nosilci »rimske kulture«, ki so pognojili maso sveto zemljo od Baske grape in Trnovskega gozda pa preko Jelenovega žleba, Doba, Suhe krajine, Zumberka, Bele krajine, Gorskega Kotara, Dalmacije in Crne gore. Pa tisti, ki smo jim poklonili življenje iin jih še spremili do meje, katerim smo pokazali našo slovansko prizane-sljivost, ker smo bili prepričani, da jih je sramotni poraz za vedno rešil imperialističnega pohlepa, ali so že pozabili, kako je bilo? Ce so onii pozabili, mi nismo in ne bomo nikolil Da, cena ki smo jo plačali za skupno stvar v borbi proti fašizmu, ni bila majhna, toda ta je tudi dokaz, da naših narodov ni mogoče zasužnjiti 1 Poglejmo, koliko je prispevala in žrtvovala v zadnji vojni samo ena vas pod Gorjanci, vas Gabrje: Do italijanske kapitulacije je stopilo v partizansko vojsko iz te vasi 138 mož in fantov, od tega jih je šlo že leta 1941 sedem. Vseh borcev je dala vas 182, od teh jih je padlo 49. 17 mož in fantov so Italijani odpeljali v internacijo, 13 se jih je vrnilo in so takoj stopili v vrste borcev, štiri pa so med povratkom domov ubili Nemci. Med trikratnim bombardiranjem vasi je bilo ubito 12 vaščanov, še več pa ranjenih. Ob vdoru so Nemci in belogardisti po-bdld v vasi 24 ljudi, od teh dva doma- Čima. Italijani iin belogardisti so dvakrat požgali vas in uničili 49 % vseh poslopij, 41 % poslopij pa je bilo poškodovanih pri bombardiranju, tako, da ni ostala nobena stavba cela. V jeseni 1942 je bilo tri četrtine družin brez stanovania in so se stiskali po zidanicah in hlevih. Kar niso fašisti in belogardisti uničili s požigom in bombardiranjem, so uničili s topovskim obstreljevanjem, saj je bila vas deležna takega blagoslova šestnajstkrat! Koliko so žrtvovali vaščani za našo vojsko ob vsaki priliki, o tem bi lahko napisali debelo knjigo. To je davek samo ene slovenske vasi in takih je na stotine. Kdor misli, da smo vse to že pozabili, se hudo moti! Se so tu sledovi divjanja f.iši stične drhali vseh barv, še so družine brez strehe, še so rane sveže, toda prav te žrtve in napori so vse jugoslovanske narode združili v enoten, nepremagljiv zid proti vsem mešetar jem in pohlepnežem po naša zemlji. Mi si nismo priborili samo svobodo in ne-sami odločamo o svoji usodi, da se samo z nami lahko razgovarja o naših ljudeh in zemlji, nikakor pa ne za odvisnost, pač pa tudi pravico, da našim hrbtom. Smo za razgovor z vsakuraor, ki se hoče z nami razgo-varjati kot z enakopravnim sosedom, hoče imeti mir na svojih mejah, brez nas pa ni mogoče razpravljati o maši pravica. Pr^v zato, ker smo plačali visoko ceno za našo svobodo, znamo to svobodo toliko bolj ceniti in Jo bomo znali tudi braniti in ubraniti pred vsakumor. Ponudili smo roko sprave, ker pa so jo zavrnili, jim danes lahko pokažemo samo še pesit, ki je prav tako ali še bolj trda, kot je bila v času NOB. Kot vsi svobodoljubna narodi na svetu nad vse cenimo mir, toda cene za mir ne bomo več plačevali mil Ko so sina gnali Iz metliških zaporov v Rosalnice, je dejal znancu, ki ga jo srečal in pozneje tudi kaplanu dr. Goliji Modestu sledeče: »Povejte moji mami in vsemu belokranjskemu ljudstvu, da so me v Metliki belogardisti obsodili na smrt« Sojen je bil na Makarjevi pristavi T Metliki. Ko so ga v klerikalnem duhu vzgojeni belogardisti tik pred smrtjo sili, naj m •pove, jim je odgovoril: »Spovedal se ne bom, kajti če se vi ne bojite boga, ki ste me po nedolžnem obsodili na smrt, se ga tudi jaz ne bojim. Z mojtmj .grehi* mi ne bo težko stopiti preden j , Ta Ze po njegovi mučeniški smrti pa me J* črnomeljski dekan Bitnar žalil: »Karlina Karlina, kakšnega sina ate vzgojila!« Odgovorila sem mu: »Ponosna sem na svojega sina! Umrl je mučeniške smrti ili dal življenje za svoj narod, čigar si« «• tudi vi! Tudi za vašo svobodo se je boril!« Toda Bitnar je v svoji fanatični jezi celo prepovedal v domači fari zvonili za ubltiat sinom, češ da se ni spovedai in je umrl, braneč se obhajila. Mnogo pozneje sem obiskala metliška««, kaplana Modesta Golijo. Povedal mi je, 35 kaj takšnega še ni doživel in da toliko groze, kolikor je je prestal ob mučenju in smrti mojega sina, ne privošči nikomuv% Povedal mi je. kako me je sin Tonček pred smrtjo klical: »Mama! Moja mamal Ko bi tt videla, kaj te zveri delajo z menojl« še ti) mi je zaupal dr. Modest Golla, da se čuti tako zelo utrujenega zaradi prestane gWatO» kakor še nikoli. Rekel mi je, da je njegovo življenje prikrajšano vsaj za deset let, lW nekateri fašisti zgražali nad mučenjem Mojega sina in so rekli, da bi bilo bolje, aa, so ga takoj ubili... Nikdar ne bom poza* bila tega. nikdar!« V sojzah in joku je uboga Karlina ndušila iz obupa porojeni šepet poslednjega stavka. Nisi sama, uboga belokranjska mat« S teboj so tisoči in tisoči zavednih Slovencev, ki ti v odgovor kličejo: »Nismo pozabili In nikdar ne bomof« -o. PO PRVENSTVU SLOVENIJE V KROSU V nedeljo 20. aprila je bilo ob ruuvaoflji nosti skoraj 1000 novomeških gledalcev prvenstvo Slovenije v kroeu na Mairoiti x& travnikih proiti Trški gori pri Novem mosAu. Prireditev je bila prenesena tokrat na Do* lenjsko, da bi se tudi tu dvignila innožHSna fiakultura in poživilo zanimanje za atiletiKO, ki še zdaleč ni deležna tistega zanimanja, ki ga zasluži. Organizacija prireditve je bila »elo do. bra, za kar ima glavne zasluge profT Jože GJonar, na katerem so slonele skoraj vse priprave terena, proge itd. S pomočjo, JJ^A v Novem mestu in z dijaštvom ter htatfliini fizikultumimi delavci Novega mesta, JMkor tudi ob krepkem sodelovanju sodnikov i« Ljubljane jo kros lepo potekel. Med nastopajočimi je bdi tudi večkratni državtnil tjlrvak Jože Bručan, ki je pripeljal s soboa v*l6 tek. movaicev iz Kamnika, Zal so izostali tekači Kladivarja iz Celja in Železničarja te Maribora, ki bi lahko močno dvignili prvo vetje republiško tekmovanje v letu 1952. Vreme je bilo za kros ugodno, proga pa skoraj da težja kakor lahka. Rezultati so v spletnem zadovoljivi. Omeniti moramo, da smo pričakoval*. vtA-je udeležbo domačih tekačev, izmed katerih je dosegel Zaiga.r (Partizan!) Novo mesto) ©elo prvo mesto v teku mladincev na 1500metroiv, Posamezni rezultati: mladinci C 1500 metrov — (16 tekmovalcev!): J.. Žagar (Novo mesto) 3:03, 2. VrtačiS (Kamnik 3:04, 5. Gutman M. (Novo mesto) 3:09; mladinci D IM« metrov — (19 tekmovalcev); 1. Okršlar (Zelezn. Ljubljana) 6:08, 10. Šuštar Janez (Novo mesto1) 6:46: mladinke 8000 metrov — (8 tekmovalk)! 1. Krojs Mira (Odred, Lj.) 1:47, 4. Robar £imt (Novo mesto 2:00.0; članice 12000 metrov — (6 tekmovalk): 1 Blaž (Odred1) 2:38, 2. Jenič Anica (Novo me« sto) 2:46,0: člani 3000 metrov — (17 tekmovalcev in 8 vojakov garnizije): 1. E. Kranjc (Odred, Lj.) 6:46, 4. Lenart Franc (Novo mesto!) 7:09, 5. Pačevski Stjepan (garnizija Novo mesto) 7.10; člani 7000 metrov — (6 tekmovalcev)t 1 Petek (Odredi) 16:01. Skupno si je od 6 točk tekmovanja pri. boril Odred pet prvih mest in jo postal prvak Slovenije v krosu za leto 1952. naslednji mesti pa pripadata Železničar Hi in GrafjV carju iz LJubljane. Izmed podeželskih klu« bov je imel najboljše tekače Partizan, NovtJ mesto, za njim pa Kamnik. 1. maja vsi na Ruperč vrh Množične organizacije KLO Blr-č n a vas bodo priredile v ČETRTEK 1. MAJA na Ruperč vrhu partizanski miting. Dopoldne obisk fiartlzansklh vasi Cerovec, Lakovnlee n drugih, popoldne kulturni program z zabavo. Ugodne zveze lz Novega mesta z vlaki! Za ceneno ln dobro preskrbo je poskrbljeno! Delovni kolektivi, zadružniki, društva, sindikati, prebivalci okoliških vasi In Novomeščanl: v četrtek, na praznik dela, vsi na Ruperč vrh! Stran g DOLENJSKI LIST Stev. 17. IZ PASIH fc&AJfiV MOKRONOG Delavci Invalidskega pletarskoga podjetja Vrbopletarstvo urejujejo v teh dnevih vrbove nasade ob strugi Mirne. Pri delu jim pomagajo tudi pionirji mokronoške gimnazije. Za marljivo delo in pomoč je podjetje podarilo pionirski organizaciji 5000 dinarjev, s katerimi si bodo pionirji kupili pionirsko orodje. Podjetje pa bo tako prišlo do večjih količin vrbovoga protja. ki ga potrebuje za izdelovanje vrbnvega pohištva, stolov, košaric itd. V zadnjem času dobiva podjetje čedalje več naročil iz raznih krajev države in tudi iz tujino. Za napredek in razvoj podjetja opravijo delavci vsak dan po dve uri prostovoljnega dela, kar jim je treba šteti v čast, saj hočejo dvigniti podjetje na zavidljivo višino. Z. A. DOLENJSKE TOPLICE Lepi pomladanski dnevi so priklicali v deželo pravo pomlad. Delo na polju in v vinogradih, ki je zaostalo zaradi dolge zime, je v polnem toku. Vse hiti, da nadomesti zamujeno. Narava se odeva v cvetje in zelenje. Krasen je pogled na griče, kjer so češnje in breskve v polnem cvetju, mlado zelenje pa so vsak dan bolj razvija. Bližnji Jurij je bil tudi letos navzlic pozni pomladi res pravi zeleui Jurij. Tudi kukavica se že oglaša s svojim veselim: »Kuku-kukul« V naše kopališče prihajajo vsak dan novi gostje. Marsikdo pa je razočaran, ko «e po dolgi vožnji pripelje na zadnjo železniško postajo v Stražo in se mora boriti za sedež na vozu ki ga pripelje v zdravilišče. Žalostno je, da Toplice še dane« nimajo redne avtobusne zveze, kot jo imajo vsi važnejši kraji in tudi Toplice so jo že imele pred leti. Dolenjska je v tem oziru pač še vedno zapostavljena, kar v takem zdraviliškem* kraju, kamor prihajajo bolniki, ne bi smelo biti. Redna avtobusna zveza je za zdraviliški kraj nujno potrebna, pa tudi za domačine je zelo važna, ker za vsak opravek, ki ga imajo v Novem mestu, izgube mnogo časa. Cestni prah, ki je ob suhem vremenu in ob velikem prometu z avtomohili gostom zelo nadležen, ho verjetno še letos odstranjen, ker že pripravljajo načrte za tlakovanje ceste skozi zdravilišče in v samem zdravilišču. Pripravljajo pa se tudi na druga dela, ki bodo olepšala zdraviliški kraj. D. O. KUD IZ VAVTE VASI JE GOSTOVALO V DOL. TOPLICAH V ponedeljek 14. aprila je kulturno-umetniško društvo iz Vavte vasi gostovalo v Dol. Toplicah z ljudsko Igro »Hiša na gori«. KUD v Vavtl vasi je bilo že dalj časa brez pravega življenja, v zadnjem času pa je postalo zelo razgibano. Ne le da doma pridno delajo na prosvetnem področju, s svojimi deli obiskujejo tudi bližnjo okolico. Tako so nastopili tudi v , Dol. Toplicah. Igralska družina je pokazala, da ima do prosvetnega udejstvovanja veliko veselja. S »Hišo na gori« so se zelo potrudili in za to želi tudi vse priznanje. Priporočali pa bi jim, naj se odvadijo predomače govorice in uporabe tujk. ker to preveč kazi igranje In draži gledalce. Odrski jezik mora hiti čist, brez- tuje navlake. V nekaterih prizorih so govorili pretiho in jih nismo mogli razumeti. Prav dober in živahen je bil Janez, pa tudi mati ni dosti zaostajala. Na splošno so se vsi igralci res potrudili, kar jim moramo priznati. Topličani si takih gostovanj še želimo! D. G. »SUMLJIVA OSEBA« V SMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU Po dveletnem odmoru smo bili Smihelci prijetno presenečeni. Lični plakati so nas vabili v nedeljo v šolo gledat Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba*. Čeprav je ta komedija za preproste ljudi težje razumljiva, vendar pri gledalcih ni manjkalo sproščenega .smeha. Igralci so svoje vloge po večini prav dobro odigrali, navzlic tomu, da je bilo največ igralcev začetnikov. Z večjo disciplino in požrtvovanjem bodo naši igralci lahko dosegli še prav lepe uspehe. J. C. BRUSNICE Trije delavci iz Brusnic so 15. aprila naleteli na polju na klnpčič devetih modrasov, ki so visoko dvigali glave in sikali z jeziki. Tri modrase se jim je posrečilo ubiti, ostali pa so jim ušli v grmovje. Verjetno so imeli modrasi ženitev. V Brusnicah in okolici sploh trdijo, da je zelo veliko strupenih kač in je še čudno da ni več pikov te golazni. Včasih so lekarne odkupovale glave strupenih kač, sedaj pa ni o tem nič slišati. Starejši ljudje trdijo, da si je neki posestnik v Gabrju postavi) lep kozolec za denar, ki ga je prejel za gl^avo strupenih kač. GABRJE S kreditom, ki ga je dal na razpolago Okrajni ljudski odbor Novo mesto, preurejajo cesto med Brusnicami in Gabrjem. Presekali bodo ovinke in znižali ostre kratke vzpetine ter napravili izngihališča. Ta cesta je namreč tako O&ca, da so dva avtomobila skoraj ne moreta izogniti na njej. Sploh hi bilo potrebno, da bi jo razširili od brusni-ških in gabrskih njiv, kar bi se dalo napraviti spričo ugodnega terena, brez večjih naporov. To je tudi želja Gabrčanov, saj jim je ta cesta edina prometna zveza z drugimi kraji. TEDEN ČISTOČE V KOČEVJU Mestni ljudski odbor Kočevje je skupno z Olepševalnim društvom organiziral široko akcijo za uvajanje reda in čistoče na ulicah, dvoriščih in po stavbah. Izdani so bili posamezni ukrepi, ki bodo morali hiti v »Tednu čistoče« opravljeni v zaščito reda in higienskn-zdravstvenih predpisov. Mnogi so te ukrepe pravilno razumeli in so že vidni uspehi akcije. Odstranjena so številna smetišča in druga nesnaga po mestu. Uvedeno je redno pobiranje in izvažanje smeti iz mesta. Tudi nasade in parke so začeli urejati, tako da bo mesto kmalu imelo lepši izgled. Je pa še nekaj prebivalcev, ki se za po žive o čistoči ne zmenijo. Proti tem bo treba najstrožje nastopiti ker nekaj takih ne-marnežev — njihova imena bomo drugič objavili, če se np bodo poboljšali — lahko V Metliki bodo v četrtek odprli arheološki oddelek Belokranjskega muzeja bila že skoraj tik pred razpadom, Je bila v glavnem obnovljena 1. 1943 ln je do predlanskim služila za shrambo desk in sena. Zdaj pa naj bi preurejena prikazovala najstarejša zgodovinska obdobja Bele krajine. Društvo «1 je naredilo na.rt, da pa je bil ta v vseh podrobnostih izveden, je bila predvsem zasluga asistenta arheološko-pra-hlsturlčnega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani, tov. Vinka Hribarja, ki je te lansko poletje na terenu samem intenzivno proučeval arheološke probleme Bele krajine. V želji, da dobi tudi dežela med Kolpo ln Gorjanci prepričljiv ln z vsemi sodobnimi znanstvenimi Izsledki urejen arheološki oddelek, je tov šrlbar letos februarja prišel v .'Metliko, kjer je s predsednikom društva ln nekaterimi odborniki vodil tehnične priprave za dokončno ureditev tega oddelka. V ta namen so na okraju v Črnomlju društvu dodelili potrebne kredite, zelo mnogo dela pa je bilo opravljenega s prostovoljnim delom, pri katerem so se z vožnjami izkazali nekateri Metllčanl (Bračlka. Trampuž, Kre-mesee. Vranešlč, Oberman, G. Fux), predvsem pa tukajšnja Kmetijska zadruga jn Državno posestvo Vlnomer. Svojo pripravljenost pa so vedno pokazali tudi dijaki metliške gimnazije, ki so zlasti pri izkopavanju In urejanju terena okoli novega arheološkega oddelka žrtvovali na stotine ur. Marsikaj je bilo treba urediti; v stavbo samo so morali napeljati elektriko, v preddverju napraviti strop, zbetonlratl tla, vstaviti nove okenske okvirje In Izdelati okna. Napraviti je bilo treba nova hrastova In provizorna smrekova vrata narediti razstavne mize In jih zasteklltl. Stavbo so morali na novo prekriti In jo zunaj ln znotraj prepleskatl. Dosti Je bilo še drugega drobnega dela, pri urejanju okolice, zlasti zravnanje težkega kužnega znamenja, postavljanje ograje, zasipavanje terena ln saditev okrasnega drevja. K poživitvi okolice Pa ho po svoje prispeval tudi lep kos belokranjskega marmorja, ki ga je darovalo iz svojega kamnoloma pri Gradacu ljubljansko mestno podjetje »Marmor«. Kamen bo prislonjen pod breg In vanj je metliški kamnosek vklesal napis, da bodo mimoidoči videli, da hrani danes nekdanja cerkvica arheološke znamenitosti belokranjske zemlje. Z vsemi temi pripravami pa arheološkega oddelka v Bell krajini še ne hI bilo, če ne hI mlademu Belokranjskemu muzeju velikodušno ponudil svoje pomoči ljubljanski Narodni muzej. Njegov ravnatelj dr. Jože Kastelic je pokazal tu popolno razumevanje In bo Belokranjskemu musejn odstopil lepo število arheoloških predmetov, ki so najdeni oz. Izkopani na ozemlju Bele krajine. Tako smemo upati, da bomo na letošnji praznik delovnega ljudstva lahko domačinom In tujcem pokazali prerez zgodovine belo hranjske zemlje od najstarejših časov preko Keltov, Ilirov ln Rimljanov do dobe starih Slovencev, katerih grobove so odkrili lani v Črnomlju. čo bo Muzejskemu društvu vse to uspelo, potem ho Belokranjski muzej znova izpričal svojo pravico do življenja In poudaril svojo resno nalogo: vzgajati ljudi v ljubezni do vseh vrednot naše preteklosti, vzgajati jih v zavesti da na vsem pozitivnem raste tudi današnja socialistična kultura In preobrazba. Jože Dular Muzejsko društvo v Metliki, ki vsa tri leta svojega obstoja vztrajno dela. Je lani 24. februarja uredilo Ganglovo spominsko sobo, 1. maja pa je odprlo prve zbirke Belokranjskega muzeja. Etnografska In kulturnozgodovinska zbirka sta bili nameščeni v začasnih prostorih v stari prostiji, za odilelek narodne osvoboditve pa je metliški ljudski odbor dal na razpolago veliko sejno sobo v svoji hiši. Tako je lani zaživela ta važna kulttirnovzgojna ustanova v Metliki. Za letošnje leto si je Muzejsko društvo naložilo novo nalogo: v nekdanji cerkvici sv. Martina, ki so Jo že pred vojno namenili za muzej, naj bt bil za 1. maj 1952 odprt arheološki oddelek. Ta stavba, ki je 400.000 DINARJEV ŠKODE — ZAVAROVAN PA NI BIL NITI ZA DINAR Huda nesreča je zadela že v nedeljo, 16. marca ob treh zjutraj Ludvika Zupančiča v Žužemberku. Požar mu je popolnoma uničil gospodarsko poslopje, v njem pa vso živinsko krmo, slamoreznico, čistilnik za žito, konjsko opremo, popolnoma novo Šupo za nastilj in različno drobno orodje. Čeprav so domaČi gasilci prihiteli takoj na pomoč, niso mogli veliko pomagati, ker se je vžgalo že seno iin celotno leseno ogrodje. Značilno pa je, da sosed ponesrečenca ni dovolil, da bi črpali vodo iz njegovega vodnjaka, tako da so morali posredovati organi Ljudske milice. Grobo ocenjena škoda znaša blizu 400.000 dinarjev! Zupančič pa ni imel zavarovano svoje premoženje niti za beliči Vrata težkih nesreč v zadnjih mesecih ponovno opozarja naše kmetovalce, da zavarujejo svoje premoženje za take vsote, da" v primeru nesreče dobijo povrnjeno škodo od Državnega zavarovalnega zavoda. Potem ni potrebnega ja-dikovanja ln tarnanja in vseh mogočih prošenj za pomoč. Preiskava je ugotovila, da so odlagali pepel s tlečimi ogorki v lesen zaboj poleg lesene šupe. tako da je bila nevarnost za požar še toliko večja. Skoda pa hI lahko bila se veliko večja, vendar pa noč k sreči ni bila vetrovna. Kmetje, zavarujte svoje premoženje pri najbližnjem zastopniku Državnega zavarovalnega zavoda! Ustanovni občni zbor TABORNIŠKE ORGANIZACIJE V NOVEM MESTU Vse prijatelje mladine, starše, vzgojitelje in ljubitelje prirode vabimo na ustanovni občni zbor taborniške 'organizacije v Novem mestu, ki bo v nedeljo 27 aprila 1.1. ob 10. uri v risalnici novomeške gimnazije. Pripravljalni odbor Obrtno proizvajalna in predelovalna zadruga čevljarjev Dolenjske Toplice Sprejema naročila po želji Če-Hta ob 1. maju delovnemu ljudstvu Dolenjske veliko škodi svoji okolici, čoprav se ta še tako trudi za red in higieno. Olepševalno društvo je v svoji razstavni vitrini s fotografskimi posnetki posrečeno prikazalo nekaj cvetk iz mestnih kotičkov nesnage. Značilno je, da so se nekateri prizadeti razburjali, ko pa gledajo te slike v naravi, se za to ne zmenijo in trpijo nesnn-go še kar naprej! Pri nekaterih pa je »reklama« zalegla in so že očistili prostore, ki so bili naslikani. Pričakujemo, da ho imel Teden čistočo uspeh. Upamo, da bodo komisije za pregled nastopile dovolj prepričevalno, da ne bo treba podaljšati tedna! Proti tistim, ki ne bodo poslušali, pa naj Mestni ljudski odbor izrabi vsa pooblastila ter prijave ln jih strogo kaznuje. KRATKE VESTI IZ ŽUŽEMBERKA Bukova gmajna nad Oradensko goro je že ozelenela. 6. aprila pa se je pri nas oglasila kukavica z veselim kukanjem. Poljska dela so v polnem razmahu, le suša nekoliko zavira uspešno setev koruze, krompirja in drugih posevkov. Dež je bil zelo potrehen; zadnje dneve smo doživeli nekaj ploh. Dimnikarji iz Stične so zadnji čas pričeli z rednim ometanjem dimnikov. Svojega posla pa ne opravljajo tako kot bi bilo treba. Zgodil se je primer, da jo dimnikar zahteval od stranke, ki je ravno kuhala kosilo in ji dimnika ni mogel omesti, pol zneska za ometanje, čeprav nI ometal. Ker pa se je energična gospodinja postavila po robu, je bil zadovoljen tudi brez pla-čila. Potrebno je, da tudi dimnikarji pri ometanju opravijo svoje delo pošteno ne pa da ostane na pol poti. Zaračunajo naj le za temeljito opravljeno delo. Zavedati se morajo, da odgovarjajo, da so dimniki redno in dobro očiščeni, saj se tako prepreči marsikatera nesreča. Agilna lovska družina v Zagradcu je »pustila v lovišče več fazanov, ki pa so se zatekli v lovišče žužemherških lovcev. Dolžnost vseh, posebno pa lovske družine v Žužemberku je, da plemenito per.iad skrbno čuva, da se čimpreje razplodi, saj bodo fazani našim loviščem v okras in ponos. S. H. BOMBA GA JE UBILA Žalosten primer se je zgodil v nedeljo 13. aprila Telakovim na Dohlički gori štev. 4, pri Črnomlju. 12 letni sinko Ivan učenec 4. razreda osnovne šole, se je v gozdu igral z bombo, ki je eksplodirala in ga hudp ranila po nogah, obeh rokah in glavi. Se predno je prišla zdravniška pomoč, je fantek umrl. Žalujočim naše sožaljet A. K. Dve leti „Strah Gorjancev" ne bo strašil pod Gorjanci..* Pred senatom okrajnega sodišča v Novem mestu se je zagovarjal te dni Franc Jordan, kovač in posestnik iz Dobrave pri Kostanjevici, katerega je Ivo Pirkovič pred meseci v svojem članku v »Slov. poročevalcu« imenoval »strah Gorjancev«. Podjetnost Jordana je bila res vsestranska. Bil je kovač, posestnik, voznik in trgovec, kar je pač več neslo. Imel je pa tudi v okolici neverjeten »ugled«, da se mu nihče ni upal stopiti na pot. Veljalo je neko nepisano pravilo, da ne zgubi nobene tožbe, da proti njemu s silo ne dosežeš ničesar.. Pač nekakšna šiba božja, ki jo morajo potrpežljivo prenašati vsi, katere udari. Kot voznik je imel Jordan v gozdovih nad Kostanjevico leseno barako za konje in krmo. Ta- baraka je v zimi 1949—1950 neznanokam izginila. Točno po enem letu, in sicer 4. aprila 1951, pa je Jordan prijavil, da m uje baraka pogorela. Patroli Ljudske milice je res pokazal neko pogorišče v bližini, kjer je stala njegova baraka, ki pa je bilo v resnici le ognjišče. Na podlagi pokaza-nega ognjišča, ki se seveda po enem letu ni več veliko poznalo, je Jordan prejel zavarovalnino 10.000 din. Jordanje imel lepe konje in tudi hlapca. Ker je bil baje »brezposeln«, je začel prekupčevati z drvmi in je v kratkem času preprodal najmanj 230 prostorninskih metrov drv. Bil je sicer mobiliziran za vožnjo lesa, toda temu se ni odzval in je bil zaradi tega kaznovan z zaplembo konja. Vsekakor je bila kupčija z lesom bolj donosna kot vožnje lesa v državnih gozdovih, čeprav je sam trdil, da ni pri tem ničesar zaslužil. Lep gozd sta imela Fr. Cekuta iz Ostroga in Marija Luzar s Prekope. »Usodna pomota« je zanesla Jordana v ta gozd, v katerem je z naieto skupino posekal 14 bukev in napravil iz njih okrog Požar v Zalogu O požaru, ki je do tal uničil okrajno opekarno v Zalogu pri Novem mestu, smo kratko poročali v zadnji številki Dolenjskega lista. K temu poročilu dodajamo Še naslednje podrobnosti: Ogenj se je najprej pokazal na strehi poleg dimnika in se od tod naglo razširil na vsa poslopja. Na kraj požara je prihitelo več gasilskih čet iz Prečne Vavte vasi, Podturna, Novega mesta, Smihela, Mirne peči. Straže, Stopič, Dvora in Žužemberka, vendar niso mogle veliko pomagati, ker so prispele razmeroma pozno, ko je bilo že vse v plamenih. Na pomoč so prihiteli tudi vojaki. Ob tej priliki se je pokazalo, koliko so gasilske čete sposobne uspešno poseči v borbo z večjim požarom- Od šestih prispelih motork jo bila uporabna samo nova motorka iz Podturna. Ker je Krka precej oddaljena, druge vode pa ni blizu, bi si lahko pomagali s tem, da bi spojili vso razpoložljive cevi. Tega pa ni bilo mogoče storiti, ker so spojke različnih modelov. Precej gasilcev je bilo tudi »v rožicah« posledica praznovanja cerkvenega praznika, ki pa ni takim gasilcem niti malo v čast! Bolje bi bilo, da hi ostali doma Po dosedanjih ugotovitvah je povsem jasno, da je bil ogenj podtaknjen. Opekarna bi začela s produkcijo šele v nekaj dneh in peč še ni bila zakurjena. Po približni ocenitvi je škode okrog 00 milijonov dinarjev. Preiskava je še v teku. 180 prm drv. Lastnika gozda o tem nista nič vedela in sta ga dobila, ko je drva že odvažal. Na njihovo opozorilo, da naj neha z vožnjami, se je smejal, odvoz drv pa sta mu nato preprečila Cekutov sin in hlapec Luzarjeve, ki sta ga pri tem tudi pretepla. Kar je nato napravil Jordan, presega mejo vsake predrznosti: vložil je tožbo proti oškodovancema, češ da mu morata plačati za izdelavo drv okrog 24 tisoč dinarjev! Pred sodiščem v Brežicah so se nato sporazumeli (posledica^ straha pred Jordanom, da mu odstopita za plačilo 42 prm drv, on pa se je zavezal, da ne bo tožil fanta, ki sta ga pretepla. Navzlic temu ju je tožil in Cekutov sin je bil obsojen pred sodiščem v Brežicah na 21 dni zapora. Ta kazen mu je bila na okrožnem sodišču znižana na pogojno kazen 7 dni zapora. Jordan je »pomotoma« posekal tudi tri bukve, last Franca Jordana iz Gro-belj, katere je kupil od Antona Turka. Tega je pozneje nagovarjal, da naj reče, da je bil pijan, ko mu je odkazo-val drevesa in da se je zaradi tega zmotil, seveda Turk, ne Jordan. Od Antona Vide je kupil 28 prm drv, odpeljal pa jih je še 18 metrov več, katerih pa ni plačal. Prav tako je odpeljal 15 prm drv, last Janeza Turka iz Roj, čeprav jih je Turk že prodal Cvelbarju. Tudi okrog 150 mladih smrek je ob neki priliki kupil na Prekopi in jih prodal v Zagrebu. Se veliko drugih dejanj je zagrešil Jordan, toda žal si nekateri ljudje ne upajo govoriti. Se tiste priče, ki so na razpravi pričale proti njemu, so se mu v nekem »strahu božjem« opravičevale, češ tako je bilo in ne smeš zameriti. Seveda ni manjkalo tudi prič, ki so pričale v njegovo korist, toda tudi te niso mogle zanikati vseh njegovih nezakonitih početij. Zanimivo je, da se vse ugotovljene nepravilnosti lepo med seboj za hrbtom oblasti krivci poravnali. Le posek bukev v gozdu Cekute in Luzarjeve je prišel, toda po njegovi pobudi, pred sodišče. Tu je res spet zmagal, saj je po sporazumu z oškodovancem dobil za nagrado 42 prm drv, ker je sekal les brez njihove vednosti in oblastnega dovoljenja! Koliko drv pa je odpeljal, preden sta ga zasačila, pa tako ni bilo ugotovljeno. Na razpravi je Jordan trdil, da se ne čuti krivega. Delal je pač »v prepričanju, da dela pošteno in pravično«. (Za sebe prav gotovo!) Les je sekal po pomoti ,drva je preprodajal Iz same dobrote, če je več odpeljal kot je kupil, se je pač zmotil (pa ne v svojo škodo), za barako je prepričan, da je zgorela ... Tega njegovega prepričanja je bil na razpravi, kot je sam trdil, tudi njegov zagovornik dr. Zdolšek iz Brežic. Ta je trdil, da je obtožnica samo posledica mnrno napihnjenega članka Ivota Pir-kovlča v »Slovenskem poro? valcu-r, ki da nima skoraj nobene podlage. Po zatrjevanju dr. Zdolška je obtožnica Javnega tožilstva torej sestavljena na podlagi nekih namigavanj v časopisju in ne na podlagi zakonitih ugotovitev preiskovalnih organov!! Ljudsko sodišče seveda ne more biti takega mišljenja, saj je okrog 30 zaslišanih prič na dveh glavnih razpravah v celoti potrdilo vse navedbe v obtožnici. Jordan je bil obsojen na dve leti zapora, na povrnitev zneska 12.585 din Državnemu zavarovalnemu zavodu, plačilo stroškov postopka ter na 3000 din povprečnine. Gibanic prebivalstva OKRAJ NOVO MESTO V mesecu marcu je bilo rojenih 113 otrok (65 dečkov in 48 deklici. Umrlo je 47 oseb, od teh 24 moških in 23 žensk. Porok je bilo 9. Poročili so se: Oficir JLA Merlelj Miha. iz Ljubljane in tkalka Hm vat Marija i* Straže. Oficir JLA Bizjak Julijan in na-meščenka Zugelj Ana, <>ba iz Novega mesta. Oficir JLA Petrič Rafael in med. sestra Spilar Frančiška, oba iz Novega mesta. Krojaški pomočnik Penca Jože in delavka Kirar Frančiška, oba iz Novoga mesta. Sin kmeta Pirnar Stanislav iz Zbur in hči upokojenca Pureber Ana iz Birčne vasi. Pismonoša Udovč Martin in šivilja Barborič Kristina, oba iz Stopič. Miličnik Bohič Ludvik iz Moravč in delavka Žagar Marija iz Kočevske reke. Brivec Novak .lože in servirka Čin-kole Marija, oba iz Novega mesta. Mehanik Erlač Ivan iz Ptuja in hči kmeta Krese Leopoldina iz Uršnih sel. — čestitamo! Umrli so: Delaveo Luzar Franc, star 67 let, iz Brusnic. Kmet Skrbeč Mihael iz Brusnic, star 88 let. Gospodinja Retelj Alojzija iz Vel. Bučne vasi, stara 67 let. Hči uslužbenca Ivanež Elizabeta iz Novega mesta, stara 10 dni. Kozoglav Marija iz Novega mesta, stara 84 let. Miličnik Janežič Frano iz Mokronoga, star 27 let. Hči uslužbenca Blažič Erna iz Novega mesta, stara 3 mesece. Trg. pomočnica Novak Cecilija iz Polja pri Ljubljani, stara 60 let. Upokojenka Rappl Jožefa iz Sv. Križa pri Litiji, stara 64 let. Žagar Novak Frane it Male Bučno vasi, star 74 let. Upokojenka Pakar Uršula iz Novega mesta, stara 81 let. Snažilka Perhne Frančiška iz Št. Jerneja, stara 58 let. Sin kmeta Slobodnlk iz Novega mesta, star 1 dan. čevljar Andoljšek Andrej iz Kočevja, star 51 let. Sin oficirja Djako-vič iz Novega mesta, star 1 dan. Kmet Mencin Anton iz Skocjana, star 44 let. 2ena upokojenca Kaplan Terezija iz Gradišča, stara 68 let. Sodnik v pokoju Le-vičnik Valentin iz Smolcnje vasi, star 78 let. Kmetica Stangelj Cecilija iz Smolenje vasi, stara 81 let. Kmet Ravbar Jože iz Straže, star 58 let. Gospodinja Šušteršič Neža iz Šmihela pri N. m., stara 82 let. Sin kmeta Senica Jože iz Podturna, star 31 let. Užitkarica Kump Terezija i* Uršnih sel, stara 84 let. Sin oficirja Oognjaveo Ivan iz Mirne peči, star 5 mesecev. Kmetica Novak Ivana iz Katja, stara 59 let. Užitkarica Legan Neža iz Žužemberka, stara 79 let. Kmet Selkn Anton iz Št. Petra, star 79 let. Kmet Mlakar Frano iz Št. Petra, star 70 let. Kmet Ver-tačič Janez iz Toplic pri Smarjeti, star 72 let. Kmet Barbo Jože iz Toplic pri Smarjeti, star 36 let. Užitkarica Miklavčič Jožefa Iz Gradišča, stara 78 let. Gospodinja Johano Frančiška iz Orehovice, stara 72 let. Užitkarica Pelko Terezija iz Orehovice, stara 76 let. Užitkarica Jercle Marija iz Prekope, stara 57 let. Kmetica Lenčič Ana iz Št. Jerneja, stara 87 let. Užitkarica Martinčič Marija iz Šmarja, stara 79 let. Kmet Cekuta Franc iz Šmarja, star 77 let. Kmet Bratkovič Nikolaj iz Šmarja, star 82 let. Sin kmeta Pire Franc | iz Dobrava, star 33 let. Kmečka delavka • Kralj Marija iz Skocjana, stara 73 let. Užitkarica Rahzelj Terezija iz Skocjana, stara 78 let. Hči kmeta Hrastar Anica iz Skocjana, stara 1 teden. Sin kmeta Pucelj Franc iz Skocjana, star 8 let. Sin kmeta Marinčič Anton iz Skocjana, star 45 let. Sin kmeta Glodani Alojz iz Zagrada, star 5 mesecev. Kmet Markelc Frano iz Zagrada, star 57 let. Tesač Pajk Frano iz Zbur, star 51 let. OKRAJ TREBNJR V mesecu marcu se je rodilo v trebanjskem okraju 47 otrok, od tega 22 moških in 25 deklic. Umrlo je* 27 oseb, poroke so hile štiri. Poročili so se: Poljski delavec Ržen Ciril iz Tržišča in poljska delavka Ržen Antonija iz Telč. Oficir JLA BrJan Alojz iz Beograda in nameščenka Briujevec Olga iz Trebnjega. Državni uslužbenec Lukan Janez iz Ljubljane in trg. pomočnica Bizjak Vida iz Ljubljane. Mehanik Fabjančič Jože iz Ljubljane in poljska delavka Zaman Ivana iz St. Ruperta. Umrli so: Lavš Anton, otrok, 4 leta iz Sela Sumberka, Gorišek Ana, novorojenček, (l uro) iz št. Lovrenca, Čebul ar Marija, užitkarica, 76 Jet iz Vel. Gabra, Rome Ivana, kmečka gospodinja, 42 let iz Mirne. Golob Jože, kovač. 69 let iz Mirne, Senica Jože, kmet, 70' let iz Dobrniča, Perpar Jakob, užitkar, 80 let iz Dobrniča, Koporc Cecilija, gospodinja 91 let, iz Dobrniča, Rugel Marija, užitkarica, 90 let lz St. Ruperta, Simončič Matija, kmet, 58 let iz Cirnika, (rričar Ana, novorojenček, 1 dan, iz Mokronoga, Jurglič Jožefa, kmečka gospodinja. 54 let, iz Bistrice, Tratar Ivan novorojenček, 2 dni in Tratar Marijan, novorojenček. 2 dni (dvojčka) iz Bistrice, Gričar Anton, užitkar 83 let, iz Mirne vasi Zupančič fr. kmet. 71 let iz Dol Nemške vasi, Kužnik Vida dojenček, 6 mesecev iz Dol. Nemške vasi, Gabrijel Ana, kmečka gospodinja 49 let, iz Dol. Nemške vasi. Starič Terezija, užitkarica, 84 iet iz Dol. Nemške vasi, Brulc Majda, dojenček; 7 mesecev, iz Trebnjega. Šuštar Anton, užitkar, 68 let iz Trebnjega, Kušelj Franc, invalid, 58 let iz Sv. Križa Prelo-gar Franc, užitkar, 83 let iz St. Janža Gorane Peter, otrok. 1 leto iz Št. Janža. Jereb Janez, kmet, 69 let iz Tržišča, Zupančič Kazimir, novorojenček, 1 dan iz Irtihča. Bregant Ivan kmečki sin, 19 let iz Telč (samomor — obešen). OKRAJ KOČEVJE V mesecu marcu 1952 se je rodilo v kočevskem okraju 46 otrok, od teh 26 dečkov in 20 deklic. Umrlo je 19 oseb, od teh 12 moških in 7 žensk. Porok je bilo osem. Poročili so se: Poljedelec Marinč Vinko iz Dolnie Brige in poljedelka Setina Slavka iz Dolnje Brige. Šofer Markovič Slavko iz Starega loga in poljedelka Sbrbiš M. iz Nemške vasi. Delavec Panker Evgen iz Kočevja in nameščenka Pavlovič Marija iz Kočevja. Delavec Schaffer Aleksander iz Kočevja in Iskra Agata delavka iz Kočevja. Nameščenec Korelc Franci iz Kočevja in nameščenka Bartol Frančiška lz Kočevja. Podoficir JLA Kaleh Ante iz Ribnice in dijakinja Mate Kristina iz Ljubljane. Oficir JLA Mitrovič Peter iz Ribnice in gospodinja Matek Marija iz Gorice vasi. Nameščenec Maležič Anton iz Gorenje vasi in trgovska pomočnica Bukovac Darinka lz Potoka. Umrli so: Kmetovalec Delač Matija iz iz Novih sel, star 68 let. Kmetovalec Gor še Janez iz Blat, star 80 let. Mauko Marjeta iz Kočevja, 1 mesec. Delavec Alojzij Klohučar iz Kočevja, star 56 let. Gospodinja Kovač mj. Malčič Ivana iz Prežulja, stara 67 let. Gospodinja Seško roj. Hrastnik Matilda, stara 86 let, iz Kočevja. Gospodinja Bradač roj. Cvar Frančiška iz Kočevja, stara 56 let. Preužitkar Bartol Franc iz Travnika star 80 let. Kmetovalec Malnar Rudolf iz Trave, star 48 let. Otrok Kovač Jože iz Starega Kota, star 1 mesec. Kolar Virant Janez iz Gorenje vasi, star 82 let Kolar Jvančič Janez iz Otavic, star 76 let. Invalid Andoljšek Andrej iz Gorice vasi, star 64 let. Preužitkar Vesel Ivan iz Petrincev, star 94 let. Upokojenec rabjan Jernej iz Kobler-iev, star 79 let. Otrok Debeljak Jože iz Žlehiča. star 6 mesecev. Kmetovalec Kajfež Matija lz Fare. star 81 let. Otrok Mavrovi* Marija iz Slavskega laza, stara 9 mesecev Poljedelka Jakšič roj. Ložar Uršula iz Pir«, stara 83 let. KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 25. do 28. aprila: ameriški barvni film »Llssle se vrača«. Od 29. aprila do 1. maja: ameriški film »Njen otrok«. 'd do 5- maja: jugoslovanski film »Major Bauk« ZAMENJAM enosobno stanovanje v Ljubljani za enako v Novem mestu. Naslov v xt KLIC^JEM sindikalno izkaznico na ime Novak Anton, Muhaber 17, kot neveljavno. KUPIMO knjižno omaro s sprednjo stekleno steno. Kupimo posamezne izvode in kompletne letnike starih dolenjskih lokalnih časopisov (Dolenjske Novice itd.) Uredništvo Dolenjskega lista. 1000 DIN NAGRADE dobi, kdor nam posreduje nakup večjega števila kompletnih letnikov starih dolenjskih lokalnih časo- ?isov. — Uredništvo Dolenjskega lista. IZBO DOBI nabiralec novih naročnikov za Dolenjski list na območju okrajev Novo mesto, Kočevje Črnomelj in Trebnje. Ugodni pogoji! Osebno se predstaviti v Upravi Dolenjskega Jist« v Novem mestu. KOŠNJO TRAVE — prvo in drugo - prodam v neposredni bližini Šmarjete. Naslov in podatki v upravi lista. Hreja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Ljubljanska ceeta 25. telefon štev 127 - Poštni predal 33 - Tekoči račun pri Kom u na1 nI banki v Novem mostu štev. «16 1 90322-1 - Četrtletna naročnina 100 din. polletna 200 din celoletna 400 din — Naročnina se plačuje vnaprej - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani DOLENJSKI LIST Stran 7 Nagradna križanka »27. april « 8fe Si ■Vodoravno: 1. Sadež, S. kadar, 5. kratica la glasilo planincev, 7. glasbilo. 10- kratica za lastnoročno, 11. karirast, 13- kratica za srednji 14. borbe, 15. grški bog ljubezni, 16. osebni zaimek, 18. naslov Jurčičeve drame. 20. kratica za prejme naj, 21. žensko ime, 23. trenuten, momentalan, 24. geometrski pojem, 25. negovanje, 26. šivalna potrebščina. 27. oblika pomožnega glagola, 28. vrsta perutnine, 31. vrsta apnenca; piskajoče dihanje, 32. povest, v kajfn nastopajo živali, 34. nočna ptica 36. znani češki reformator, 30. dežela ob Rdečem morju. 41. tečaj, 42. del obraza, 44. evropska država. 46. časovno obdobje, 47. preplah, klic k orožju. 50. mesto ob Soči, 52. drevo in plod, 53. glavni števnik, 55. ploskovna mera (množina), 56. znoj, 58. kratica za dinar, 60. žensko ime, 61. kazalni zaimek 62. domača žival, 64. del obleke; preliv, 66. dvojica, 68. ploskovna mera, 69. fizkulturni tednik. 71. maža za vozove. 73. učenec, 75. vinska posoda, 76. glavni števnik, 77. alkoholna pijača. 78. iglasto drevo, 80. ne lačen. 81 bližnji sorodnik. 82. mlečni izdelek. 84. kratica za kulturno-umetniško društvo. 85. špranja razpoka. 86. mesec v letu, 88. suha zemlja obdana z Nagradni kupon vodo, 89. ne star, 91. teža v srbohrvaščini, 92. sorodnik (hčerin mož), 83. ovčje krzno, 94. redek, na vodi kuhan močnik, 95. carinski uradnik, 96. klatim, kradem sadje, 97. predlog. Navpično: 1. Naša ožja domovina, 2. ploskovna mera, 3. partizanski pesnik 4. izvirnik, 5. prebrisan, 6. siguren, 8. del kolesa, 9. najvišji vrh v Kamniških alpah, 11. kakor, 12. neumen. 17. podtalno delovanje; nezakonitost, 19. opisovanje, 20. sličen, 22. turški gospodar, 24. ptica, 28. slikarjevo -orodje, 29. borišče prizorišče v cirkusu. 30. se rabi v zdravilstvu, 31. oblika pomožnega glagola, 82. oblika pomožnega glagola. 33. kratica za narodno osvohodilno borbo, 35. znak za aluminij. 36. oblika glagola hirati, 87. roparska ptica, 38. puščava v Afriki, 40. oblika pomožnega glagola, 41. predlog, 43. vinska posoda, 45. kratica za Glavni odbor, 48. delno plačilo vnaprej, 49. ujeda, 51. otok v Jadranu 54. začimba, 56. polovica, 57. kratica naše tovarne avtomobilov, 59. klica, 62. vojaška formacija, 63. nezorana zemlja, 64. goreče prositi, 65. denarna vrednost, veljava, tečaj, 66. laično sodišče, 67. otok v Jadranu, 69. tekoča voda. 70. visok moški glas, 71. keaanje, 72. stena, 73. šepetanje 74. prebivalec evropske države, 75. mreža za sejanje 79 poškodba na telesu 80. mednarodni klic na pomoč. 83. pregovor, 84. kajti, 87. razkužilo, 90 osebni zaimek, 92. kratica za zavezniško upravo. NAGRADNI RAZPIS Za pravilno rešitev gornje križanke razpisujemo 19 knjižnih nagrad iz zbirk Slovenskega knjižnega zavoda in založ- Mike is Belokraine pripoveda .. • Konci je vreme, ka vam pripovedam, kak sam prošel f sejmi u našoj belokranjsko.) purgi f Cernomlji. Znate neki naši ludi vavek se jadijo, kak so jim v prošlom rati partizani sve krave i voleke požderall. Znate, svi ludi f Belokrajnl bogme, niso ova-kovi kak tista prga. koja je nekšemu dopisniki dolenskoga lista pisala ovakovo pisa-je. Bogme ima kod nas i dobrih ludi. Kak je tisto pisaje lazovo, sam se uveril sam: znate samo smo se jagmili po novi stozini f Cernomlji kak za sprevodom, a krave i vo-leki bataki so se hlemali z bogatih kmetih t sejem. Neki prevzetnjak is Semiča (da-kaj, htel je pokazivati ludim, da je i on s purge dumal) je se zjadil zbog jagme 1 mesto voleka svoga čobana tak vujdril po vuhih, da sam ja od grozote zafučkal. Anti ja, taj zalupanec se je videl na vuzemske svetke, kak je za domačih popih nosil ne-koinjo prnjo za procesijo i popeval alelujo. Bogme, prodivanil bi se ja s njim, zakaj se verski raskazivlje. a 6voga čobana bije kak vrag. Pole sam se setil, kak sve popovske i batinaške stvari k nam so is Rima došle. Bogme dobro pamtim ja batine svih sino-vaca rimske volčiče, koji u prošlom so rati batinali nas u ime pape, Isusa 1 rimskoga | krolja. F sejmi sem dokaj konci i seznal. zakaj so mi vuha na glavi. Nekošni sebenc s Otoka je f krčmi popeval: »Kume moj dragi, zda se napij, dugo nas ne bo, zda se ga vžij!« Zakaj ne bi popevall Ali dosta se je bogme naleval sez vinom. »Piruj ali miruj!« sem se mu okasil. Ha, inorti bi iše bijencija nastala, ali smo se na voljo ostalih ludi žmirili, ali je le-oni otroški kumek. koji s» je naleval s delancem. iše drapnil: s A hoj ali smo ga postavili kriš nasred našeg selat Janez Popotni v dolenskom je A hoj, ali smo ga navlašč postavili, kriš, za radost našeg popa 1 vat tanskog papa.« znate, koga sam listi pisal, da is toga ne bo niš ""i po"' j, tik a Aj, da samo nafučkall »Henjaj halavaniti, kavran črni!« sam se našpotal is njega. »Za tisti kriš vas bo seljane s Otoka iše žal! Bogme, tisti kriš, fala bogu, kajgod če doči, anti boste iše klečeč-ki se hlemali ispod njega i kelilj se is tistih fašističkih Taljonov koji su u prošlim rati svoje smrdljive gače prali f Kupi, zda pa se vi po njih fttozinah spelavljete. Vi se motite | s tistim krizom papi I Vatikani ali ne daj bože iše jenpot Taljone u vaše selo, zakaj kriš vam zda stoji u selu kak gavge i vse vas bodo na nj vesili fašisti, koji se morti želite. aT< Ha. tak sara mu jih napopeval v uha. da je samo gledll i niš več ni htel popevat l sam je moral pojt duma. Morti je pole iše sam u selo Otok hodečki popeval: »Dugo nas ne bo . . .« tistome križi f počast. A ja mislim, da s tim krizom otoakl seljani našoj vlasti nečejo niš nastorit, nek su sebi 4pot u nadra nasuli, zakaj fsa se jim Belokrajna smeji, kak su hrzo odzabili, koga fsega su fašisti Otoki i drugim selima f Belokrajni naškodili. Ak so si zda s krizom Baml spleli oglavnik kak konji, sami so se smetnoli v ugovor, Iše to. bi vam zaufal, ksk su neki dečaki in dekličke f Semiči, Gradaci Podzemlji, Vi-nici. Starom trgi, koji su se vre našpotal) se* mladinskom organizacijom, iz jada otišli za vuzemsko procesijo. Iše popevali su neki ispred popih! »Eh, eh, ja mislim, da nikome neče biti žal za vami, koji ste zda pokazivali svoju pravu natoru. Bogme. vaveV ste bili pišivi mladinci, a znajte .da se na takav pocedek. kak ste vi. i svaki pop popisa . . . Vaša pre-birka vam bogme, neče hiti za volju! Grdo ste se osovili! Bogme, bost« a neki dan iše pashali za pomrkinu vaše pameti. Aj, morti mislite, da se trdni, dobri i zavedni fantički i dekličke ne kelijo za vami! Iše kako se smejidol A znajte, vi prge, da kadi je senca, ovuda je i dosta sunca. To si pamtite i pišite za vuha!« Tako .-.mi se is njih našpotal. Zda bi vam iše pripovedal, kak su neki seljani posetili pred vuzem pope i nosili jim šenice. Bogme, sestal sam jih i f Cernomlji, takove, koji vavek do hripote kričido, kak so siromašni, a nosili so onome koji deset puta više ima nek sami i vavek se masnu bradu pere sez vinom. Bogme. 1 to so neki pamet-njaki. anti ja! A znate, kak i* 1 Metliki drapljejof Otkad so neki školniki seznali, da s jednom riti ne da se sedati na dva stoleka, jedan se ot njih zasuzil: »Zda nečo pojt k svetoj meši, jer ot tvoga neke ludi glava boli. ali si bom dsima patnošter izmolil!« Hehe. taj ipak zna, kak se treba potajiti. A znate, da f Belokrajni ima i jedan vučitelj za fiskloturu, koji višeput zaboravi pojt f školuT Ja bi se htel prodivanit s njim zeki ne zaboravi platu primiti. Zda pa se dobro imejte! Drugoč vam čo Iše zaurati, koga sam seznal ot firme i ku-mekof. koji bi se htela f nadra tuči, kak so dobri socialisti, a hteli bi pojt sez pilju-nih i škofa vuka militi. Iše vam bon pripovedal, kak se u Starom trgi na voljo popi f cerkvi zvoni i£e kaj. Pozdraf iz srcal Mlke ls Belokrajne SEKTORSKA KONFERENCA PROSVETNIH DELAVCEV NOVEGA MESTA Na nedavni sektorski konferenci vseb prosvetnih delavcev novomeškega okoliša so učitelji, profesorji In vzgojitelji razpravljali o svojem delu. Sprejeli so več važnih sklepov; med ostalim so se odločili, da bodo bolj In uspešneje sodelovali pri kulturno vzgojnem delu v samem mestu, kjer Je žal doslej prispevek prosvetnih delavcev le dokaj malenkosten. Pomagali bodo pri ustanovitvi pevskega zbora v okviru SKUI) »Dušan Jereb«, v delovnih kolektivih bodo predavali In pomagali v kulturno-prosvet-nem delu, v seminarjih Itd. Z nasveti bodo pomagali pri Izbiri del za podeželske odre, posebna komisija pa bo razdelila delo na razna delovna področja. Pozdraviti Je treba sklep prosv. delavcev, da se v Novem mestu čimprej ustanovi Klub prosvetnih delavcev, ki bo iarlšče našega dela In zbirališče vseh prosvetnih delavcev v I zven šolskem času. —ar ZADEL JE »Ali ste vi gospodar te hiše?« »Da, včeraj žena ...« je odpotovala moja POPOLDNE PRI KAVI »Kako vam ugaja soseda Mikčeva?« »Všeč mi je, prijetna ženska!« »Pa njena snaha?« »Tudi!« »Kaj pa podnajemnica?« »Kar v redu, nič se ne morem pritoževati čez njo ... « »Z vami se pa res ni mogoče pogovarjati.« be Kmečke knjige. Rešitve križanke je treba poslati najkasneje do petka, 2. maja, na naslov: »Uredništvo Dolenjskega lista, Novo mesto, p. predal 33«. Prosimo vse reševalce, da brezpogojno priložijo rešitvi »Nagradni kupon«, ki ga najdete v prvem stolpcu besedila križanke. Brez tega kupona rešitev ne bomo upoštevali. Izid nagradnega žrebanja in pravilno rešitev križanke bomo objavili v 19. številki Dolenjskega lista v petek 9. maja. Uredništvo Dolenjskega lista Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo nižji članek Sindikalnega gledališča iz Kočevja šele zdaj. čeprav smo ga dobili že v marou. Resnici na ljubo želimo člani Sindikalnega gledališča v Kočevju še z druge strani osvetliti vprašanje kulturnega poslanstva SG v kočevski kotlini in sploh vsega, česar se je pisec članka »Nekaj pripomb« h kulturnemu delu v Kočevju« dotaknil v deseti številki »Dolenjskega lista«. Ni nam žal, da se načenja vprašanje, ki zadeva vso kulturno javnost Kočevja in kočevskega okraja sploh, ni nam žal tudi ostrih besed, naslovljenih na gledališki kolektiv. Zal pa nam je, da je ost namenjena prav tistemu najobčutljivejšemu mestu našega delovanja, o katerem mora vsa kratka zgodovina povojnih let delovanja SG govoriti in izpričati prav nasprotno. Vsa gostovanja po delovnih brigadah, na progi Samac—Sarajevo, gledališka predavanja na tečajih, ki jih je SG namenilo prav tistemu delu ama-terjev-igralcev, za katere se pisec članka tako neupravičeno in vneto zavzema, ki pa jih navzlic gledališki javni reklami in neznanih vzrokov ni bilo na tečaj, za vse to se pisec ne zanima. Piscu ni mar tudi materialna, sicer neznatna pomoč KUD Videniča v Salki vasi, čeprav je znano, da ima le-ta krepko finančno hrbtenico v rudniškem sindikatu, pač pa smatra, vsaj tako razumemo članek, naše delovanje za »frakarsko«. Cilj Sindikalnega gledališča v Kočevju je bil in bo nedvomno ostal: ustvariti močno amatersko osrednje sindikalno gledališče, ki bi moglo in je tudi dolžno, posredovati svoje znanje vsem amaterskim gledališkim družinam v zaledju. Pisec trdi, da v Kočevju ni pogojev za gledališki profesionalizem in v tem pogledu se z njim strinjamo Tudi ni res, da vodstvo gledališča posveča premalo pozornosti priključitvi novih igralcev-amaterjev iz vrst delavcev in mladine. Res pa je, da je vprašanje rešeno že s tem, da v okviru gledališča prav uspešno deluje lutkovni oder. Tu se pod strokovnim vodstvom uveljavlja izključno mladina. Tudi v samem gledališču mladinci in mladinke čestokrat interpretirajo prav važne vloge. Iz članka razberemo tudi, da bi moralna pomoč, ki naj bi prihajala iz vrst članov SG Kočevje, ozdravela vseh bolezni SUD Videnič v Salki vasi in bi moglo le-to po le neznatnih posegih SG zaživite novo, lepše življenje. Vendar v to trditev pisca ne dvomi samo članstvo SG Kočevje, ki si dovoli o specifičnosti gledališko-amaterskega dela vedeti vsaj toliko kot pisec V to dvomi četo del članstva KUD Videnič v Salki vasi, saj je izrazil toplo željo po resnem in aktivnem sodelovanju v vrstah SG Kočevje, zaradi čudnih razmer v KUD Videnič (žal nam je!). A to postavlja na laž piščevo trditev, da snubimo za izključno sodelovanje v mestu najboljše »Videnčeve« igralce. Prepričani smo, da je mogoče najti pot iskrenega zbližanja med obemi društvi. To pot bosta obe društvi tudi iskali, s čemer se bo dvigal tako umetniški nivo obeh društev kakor tudi socialistična zavest nastopajočih in ljudstva. To je nujno, kar potrebujemo nikjer bolj kot v Kočevju, dobrih in vzgojnih kulturnih posredovalcev. Za Sindikalno gledališče v Kočevju: Janez Zupan ZA REDNO VZDRŽEVANJE ŠOL BO LETOS PRECEJ VEČ DENARJA Preveliko varčevanje denarja za redno vzdrževanje in najnujnejša popravila šol v prejšnjih letih je bilo vzrok, da marsikatero nujno delo pri šolskem poslopju ni bilo napravljeno. Letos po je proračun za vzdrževanje šol odraz resnične skrbi ljudske oblasti za prosvetne ustanove. Za osnovno šolo in gimnazije v novomeškem okraju in delu trebanjskega, ki bo priključen novomeškemu, je odobren kredit v znesku 47 milijonov dinarjev. Vseh osnovnih šol na tem pod-, ročju je 65 z 9588 učenci in 12 gimnazij z 1783 dijaki. Poleg kredita za redno vzdrže vanje in nujna popravila šolskih poslopij je odobren še znaten kredit za druge prosvetne ustanove. Ljndski odbori se bodo seveda morali pobrigati, da bodo krediti pravilno izkoriščeni ftola jo last nas vseh in vsi moramo pomagati, da bo res lahko služila svojemu namenu. Letos bodo prvič po vojni razpisana službena mesta za učitelje. V novomeškem okraju bo predvidoma razpisanih 36 mest. Interesenti lahko takoj vlagajo prošnje za nastavitev pri Svetu za presveto in kul-turo. Med počitnicami bodo tečaji za petje, filzkulturn in ženska ročna dela za učitelj-stvo. Izkušnje so pokazale, da mora učitelj ali učiteljica poleg rednega strokovnega znanja obvladati vsaj še eden ali dva, po možnosti pa vse tri navedene predmete: »Več zna, več velja' pravi ljudski pregovor. Prav posebej drži to za naš učno vzgojni kader, če hoče uspešno izpolnjevati svojo nalogo. Mitrej nad Rožancem pri Črnomlju Ni skoraj belokranjske vasi, v kateri ne bi našli vaščana, ki nam zna pripovedovati o tem, kako so njegovi predniki ali pa tudi on sam iBkah v bližnji okolici zakopane »zaklade«, »zlato trugo« in podobno. Se danes so na raznih krajih pod Gorjanci v dolini Lahinje, Dobličice in ob Kolpi vidni sledovi kopanja teh nočnih iskalcev zakladov. Skoraj nihče še ni seveda nič našel, razen onega vaščana iz Jugorjev, ki je slučajno našel lončeno posodo drobnih srebrnih novcev. Danes ljudje ne verujejo več v pravljice o zakladih, ki pa v sebi le vsebujejo neko zgodovinsko jedro. Na Ozemlju Bele krajine so bile namreč v davni preteklosti močne naselbin*-II i rov in Keltov in vojaške postojanke Rimljanov. Zemlja v svojih prsih še čuva ostanke njihovih naselbin in pričevanja njihove materialne kulture. Grobišča hranijo v sebi poleg pepela in kosti tudi njihove izdelke iz brona in železa, orožje in orodje in nakit. To so oni zakladi, ki jih zemlja čuva v sebi, ki pa so važni ln dragoceni za spoznanje Življenja v preteklih časih le takrat, 6» jih izkoplje izvežhani in znanstveno usposobljeni raziskovalec, medtem ko jih nevešča, za cekini stikajoča roka le uniči in s tem povzroča znanstvenemu raziskovanju in proučevanju ogromno škodo. Da s tem škodi tudi ugledu naše domovine v znanstvenem svetu, je več kot jasno. Eden takih zakladov v Beli krajini je Mitrej nad Rožancem in o njem vam danes želim govoriti. Blizu pod ružne cerkvice sv. Jurija nad Rožancem leži mala skalnata soteska, kakih 40 m dolga, 10 do 15 m široka in 2 do 4 m globoka. Vhod v njo je tako ozek, da ne moreta dva človeka obenem v njo. Gorenja stena soteske je do 5 m visoka enotna apnenčeva skala, dolenjo steno pa sestavlja več samostojnih do 2 m visokih blokov. Ves prostor je z grmičevjem in drevjem gosto zaraščen. Tam kjer je stena najvišja, Je v njo izklesana reliefna podoba z napisom. Relief, ki so ga stoletne vremenske neprilike, pa tudi zlohne roke že precej poškodovale, nam predstavlja podobo mladeniča v kratki obleki in vihrajočem plašču, ki z levo nogo kleči na desnem boku bika, z desno roko pa mu je v vrat zasadil bodalo- Z levico ga drži za gobec, iz katerega moli jezik. Že prvi pogled nam napravlja vtis. kot bi gledal zadnji prizor boja med človekom in podivjanim bikom. Človek se je v silnem zaletu vrgel na divjajočo žival in jo podrl na prednje noge. Od prednje strani se ji je v vrat zagrizel pes, proti krvaveči rani se plazi kača, v spolovila padlega bika pa se je zagrizel škorpijon. Z leve in desne strani te osrednjo podobe sta vklesana starejša človeka, enako oblečena kot bojujoči se mladenič. Oba možaka sta v primeri z njim majhna in slabotna. Nad obema je izklesana po ena podoba mlajšega moškega. Opisani del reliefa Je visok 1,65m ln širok 1.40m. Nad reliefno izklesanim obokom, ki zaključuje omenjeno podobo, Je v štirih vrstah uklesan latinski napis: DIM PPF AELII NEPOS ET PROCULUS ET FIRMINUS PRO SALUTE SUA STJORUMOUE Ploskev z napisom je visoka 40 cm ln široka lil cm. V prevodu nam napis pove da so Publius, Proculus in Firminus za zdravje svoje in svojih postavili nepremagljivemu bogu Mitri to svetišče. Imenovani trije so bili skoraj gotovo rimski vojaki, člani rimske vojaške posadke, ki je Imela svoje taborišče nekje ob rimski cesti pri Rožancu. Tam se je rimska pot, ki je mimo današnjega Črnomlja in Rezanca preko Vi-njega vrha in Strekljevca vodila na Gorjance, cepila od one, ki je od Rožanca preko Rožnega dola vodila v dolino Krke. To Mitrovo svetišče je bilo postavljena v času, ko so nad tu stanujočimi Iliri In Kelti Že gospodovali Rimljani ln takrat, ko se je verstvo perzijskega sončnega boga Mitre močno razširilo po vsem nekdanjem rimskem imperiju. Bilo je to za cesarja Hadrijana ali malo kasneje, to se pravi v drugi polovici drugega stoletja naše ere, to je pred nekako 1700 leti. Zaradi boljšega razumevanja poglejmo, kaj pravi LEGENDA O MIRTI Po starem perzijskem verovanju je bi! Mitra bog svetlobe, ki se je rodil iz skalne stene, kakor se je po njihovem verovanju sonce vsak dan rodilo iz kamenitega nebeškega svoda. Že pri rojstvu je imel na glavi frigijsko čepico, v roki Pa lok ln bodalo. Kot sin najvišjega perzijskega božanstva je bil poslan na zemljo da ubile bika. edino takrat živo stvar na svetu, ki preprečuje, da hi vzklilo knkršno koli življenje na svetu. Mitra bika ujame, ga odpelje v duplino, iz katere ni izhoda. Ko mu ta kljub temu uide, ga ponovno ujame in ubije. In takrat se zgodi čudo. Iz bikove krvi poienn vinogradi, iz njegovih malih možgan žita in iz semena živalstvo. Božanstvo teme hoče preprečiti nastanek življenja na zemlji in pošlje zato sebi podložna kačo in škorpijona, da bi takoj na početku zastrupila in uničila na novo porajajoče se življenje. Strahotna suia hoče uničiti novo ustvarjeno življenje. tudi zadnja kapljica vode zemlje. Tu zopet pomaga je že izginila z Mitra: s palico priti denčnica in svet je rešen. Mitrova naloga na zemlji jo dokončana in v sončnem vozu se odpelje v nebo in se uvrsti med bogove. Početki tega verovanja segajo v stani Babilonijo, od tam se je širila po mali Aziji Mitrej nad Rožancem in prišla v dotiko % grškim ln rimskim svetom. Tam je Mitra zavzel mesto poteg najvišjih takratnih božanstev in postal predvsem Izrazito vera vojakov. Ti bo jo tudi raznesli do najbolj oddaljenih meja rimskega cesarstva. Kot vse vere, ki so prihajale iz Vzln>da, Je tudi Mitrovo verovanje imelo svoje posebne obrede. Ze pri sprejemu v versko združbo je bila izvršena svečana ceremonija, podobna krščanskemu krstu. Med verniki nI bilo nobene stanovske razlike, suženj in gospodar sta si bila ravnopravna. Vsi so dobili posebno posvečenje in so se med seboj imenovali bratje. Vernik, ki se je posebno odlikoval je lahko tudi napredoval in so imeli zato predvidenih sedem častnih stopenj. Za vsako stopnjo je bila značilna posebna noša, prehod iz ene v drugo pa je bil zopet povezan s posebnimi ceremonijami. Vsaka Mitrova verska občina je imela svojega matičarja, ki je vodil seznam vernikov. Za svetišča so vedno izbrali kakšno duplino, če pa je v bližini ni bilo tedaj so Izhrali prostor, ki je bil vsaj delno v zemlji. Pri zidanih svetiščih Je imel prostor navadno pravokotno obliko z dvema strunskima ladjama in preddvor. V srednji ladji so stali verniki višjih stopenj z »očetom« na čelu, ostali pa so bili v preddvoru, odkoder so sledili obredu pr^d oltarjem. Obred je bil navadno enkrat mesečno. Njegov glavni namen je bil slaviti Mitrovo zmago nad bikom. Iz katerega 6e je porodilo novo živ ljenje. Kot zaključek so verniki »prejemali vino in kruh, kot spomin na spravno pojedino med Mitrom in bogom Soncem. Vsaka Mitrova verska občina je imela največ do 100 vernikov in temu številu po velikosti ustrezajoči hram. 2ena ni imela dostopa v hram Mitre, zato pa so jim običajno v bližini zgradili svetišče, posvečeno Veliki Materi. ......... Svoj vzpon doživijn mitraizem v 3. stoletju, ko ves rim*>ki imperij z vsemi pokrajinami ln glavnim mestom vred veruje v perzijskega boga luči. Po gnilobi zaudarja-joči Rim je mislil najti svoj mir in rešitev v junaškem in čistem mladeniču Mitri. Njegov največji sovražnik je bilo krščanstvo, ki je dejansko zajelo svojo obredno mistiko in mitraizem. Komaj je krščanstvo pod Konstantinom Velikim dobilo cesarsko zaščito, se je takoj z vso silo zagnalo proti Mitro-vemu in temu podobnim bbogočastjem. Vsa svetišča so bila uničena verniki pa neusmiljeno preganjani. Posledica te neenake borb« je bila, da v sredini 4. stoletja že na vsem zahodu Evrope ne najdemo več Mitrovega vernika. To vse nam pomaga tudi h končnim zaključkom o našem belokrajskem Mitreju: po vsej verjetnosti je ohranjeni oltar samo sestavni del Mitrovega hrama in to verjetno najstarejši v vsej Sloveniji. Na to bi kazalo dejstvo, da ima to naše svetišče edino prastaro formo svetišča v zemlji. DANAŠNJE STANJE SPOMENIKA Razumljivo, da je zob časa tudi na tem spomeniku pust il sledove razdejanja. Kar pa ni uničilo vreme, so storili ljudje, ki so mislili, da bodo pod razbitim spomenikom našli kdo ve kaj. Skala je pod obokom počena in sega razpoklina do same Mitrove glave. Nekdanja vrhnja plast stene je Z reliefnih podob popolnoma odpadla, tako da je škorpijona že težko videti. Vsa podoba napravlja vtis zabrisano slike. Mitrovo frigijsko čepico in glavo je pa za vedno uničfila človeška roka, kakor tudi gornji del desne roke. Pomembnost belokranjskega Mitreja je ▼ svetu dosti znana, saj je bilo o njem že od sredine, preteklega stoletja napisanih mnogo člankov in znanstvenih razprav pri nas v Sloveniji kakor tudi v ostali Evropi- Dolžnost Belokranjskega muzeja je, da stori vse, da nam ta znameniti spomenik davnih časov ostane kar najbolje ohranjen. Vinko Sribar DEKLETA IN URE Mlada dekleta so podobna starim uram; te gredo zmirom naprej. — Gizdava dekleta so podobna žepnim uram; te je lahko naviti. — Pametna dekleta so podobna bijočim uram; te bijejo, če jih navijejo. — Prevzetna dekleta so podobna turnskim uram; na nje se sicer ozirajo ljudje, a nihče jih ne mara v hišo. — Klepetava dekleta so podobna uram budilkam; ljudje jih poslušajo, a ne radi. — Domišljava dekleta so podobna igralnim uram; teh se vsakdo hitro naveliča. — Razvajena dekleta so podobna sončnim uram, ki pod lastno streho niso nič prida. — Ponižna,dekleta so podobna uram repetirkam; te se oglase, kadar jih pozoveš. — Izbirčna dekleta so podobna zastavljenim uram; treba jih je odkupiti. — Bogata dekleta so podobna zlatim uram; cenijo jih po zlatu. — Pridna dekleta so podobna uram z nihalom; te gredo najzaneslji-veje. — Učena dekleta so podobna stenskim uram, ki jih je težko prenašati. (Iz »Dolenjskih Novic«, št. 13 — letnik 1902) 2LAHTA — RAZTRGANA PLAHTA »Stric, ali mi lahko posodiš 100 dinarjev?« »Zelo žal mi je, nimam niti prebite pare pri sebi...« »Pa doma?« »Hvala, vsi zdravil« ČESTITAMO K 27. APRILU IN 1. MAJU Kmetijska zadruga St. Jernej s svojimi odseki: TRGOVINA IN ODKUPI STROJNI ODSEK ŽIVINOREJSKI ODSEK ŠIVILJSKI ODSEK EKONOMIJA PEKARIJA SADJARSKI ODSEK OPEKARNA želi vsem svojim članom zadružnikom in delovnim kolektivom Dolenjske mnogo novih uspehov ob 1. maju — prazniku delovnih ljudi/. Čestitamo graditeljem socializma k L maju! j KERAMIKA tovarna samotnih peči \ NOVO MESTO OB 1. MAJU POZDRAVLJAMO ZADRU2NIKE NOVOMEŠKEGA OKRAJA IN JIM 2ELIMO NOVIH USPEHOVI Kmetijska zadruga Šmihel pri Novem mestu Kmečka delovna zadruga Ob 1. maju želi MATIJA GUBEC" v Velikem Gabru svojim članom in vsem kmečkim delovnim 2adruaam na Dolenjskem veliko novih delovnih uspehov/ ČESTITAMO K 1. MAJU NAŠIM ODJEMALCEM OKRAINO PODJETJE KREMENICA KRMELJ Nudimo vam kremenčev pesek različnih vrst in kvalitet. Zahtevajte podrobne ponudbe z vzorci in cenami Krajevni ljudski odbor Smarjeta okraj Novo mesto Krajevni ljudski odbor Dvor pri Žužemberku Krajevna podjetja Dolenjske toplice mesarija, pekarija in gostilna pozdravljajo ob 1. maju delovne kolektive Dolenjske! Krajevni ljudski odbor Št. Peter pri Novem mestu Ob 27. aprilu in 1. maju pozdravljamo vse graditelje socializma Kmetijska zadruga St. Peter pri Novem mestu Krajevni ljudski odbor ŠT. JERNEJ Pozdravljamo vse delovne kolektive i in jim želimo novih uspehov Krajevni ljudski odbor ŠMIHEL pri Novem mestu Prebivalstvu področja Dolenjskih Toplic iskreno čestitamo ob prazniku delovnih ljudi! Krajevni ljudski odbor DOLENJSKE TOPLICE PREBIVALSTVU PODROČJA KLO STRAŽA ČESTITAMO K 1. MAJU KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR Straža Pozdravljamo praznik delovnih ljudi in želimo zadružnikom Dolenjske še večjih uspehov KMETnsKA rYV7f^p ZADKUGA l^VUlV PRI ŽUŽEMBERKU TRGOVINA — LESNI ODSEK — STROJNI ODSEK — K0-VACNICA - KREDITNI ODSEK Stalna zaloga vsakovrstnih kovaških izdelkov — Priporočamo se za naročila — Zahtevajte ponudba! Praznik delovnih ljudi vsega sveta pozdravlja delovni kolektiv Invalidskega podjetja VRBOPLETARSTVO Mokronog OKRAINA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG NOVO MESTO Dvigmtmo našo zadružno zavest in borbenost, da bomo iz že trdno postavljenih temeljev ob napredni miselnosti in z vztrajnim prizadevanjem izbojevali lepše življenje v gospodarskem in kulturnem napredku socialistične preobrazbe naše vasi/ 5? MIRNA na Dolenjskem INDUSTRIJSKI MAGAZIN Šcntjanškega rudnika KRMELJ NA DOLLNJSKEM pozdravlja ob 1. maju vse svoje odjemalce Pozdravljamo 27. april in 1. maj - naša velika praznika ■ KMETIJSKA ZADRUGA STRAŽA s svojimi odseki: TRGOVINA KREDITNI ODSEK LESNI ODSEK EKONOMIJA GOSTILNA PEKARIJA MESARIJA želi mnogo uspehov v izgradnji socializma i r OB NAŠIH VELIKIH SOCIALISTIČNIH PRAZNIKIH PONOVNO OBLJUBLJAMO: CIM VEC PREMOGA ZA NAŠO INDUSTRIJO! ĆIM VEČJO STORILNOST PRI DELU IN NAJVIŠJO RENTABILNOST V PODJETJIH ZA SPLOŠNO KORIST SOCIAL. SKUPNOSTI! RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ŠT. JANŽ KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOCJAN s svojimi odseki: ZADRUŽNA PRODAJALNA GOSTILNA KROJAŠKA DELAVNICA EKONOMIJA MESARIJA HRANILNICA ZADRUŽNA PEKARIJA pozdravlja z vsemi svojimi člani praznik naše socialistične domovine POZDRAVLJAMO 1. MAJ Gozdno gospodarstvo Novo mesto z gozdnimi upravami: Poljane, Straža, ČrmoŠnjice, Črnomelj, Novo mesto, Mokrice, Kostanjevica, Pišece, Sevnica in Mokronog in s tovarno eteričnih olj - Obrh Ob 1. maju - PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI VSEGA SVETA, ČESTITAMO PREBIVALCEM NOVOMEŠKEGA OKRA J Al OKRAJNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE NOVO MESTO Ob 1. maju ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČRNOMLJA MESTNI LJUDSKI ODBOR Črnomelj POZDRAVLJAMO 1. MAJ PRAZNIK DELOVNIH LJUDI VSEGA SVETA Okrajni ljudski odbor M ovo mesto ČESTITAMO K VSEM DELOVNIM ur PRAZNIKU 1. MAJA KOLEKTIVOM DOLENJSKE LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO O ( o ZDRAVILISKO-GOSTINSKO POD JE T JE DOLENJSKE TOPLICE MIHMIII >J»JJUMJM»MMAMMMM' Nudimo vam iz naših stalnih zalog: B e l s a d TOVARNA SADNIH SOKOV marmelado, sadne sirupe, malinovec in sadno žganje vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah! ČRNOMELJ Boreč se za mir, se borimo za zavarovanje in utrditev neodvisnosti naše domovine! Belekcnniska žeiezDlivarna imcmm ******************** »t******************************************************************************* Obsojamo kampanjo Informbiroja kot nemiroljubno in napadalno v odnosu do naše države, kot kampanjo, ki ima za smoter oviranje socialistične graditve v Jugoslaviji, s čimer škoduje tudi silam socializma v celoti, kot kampanjo, ki škoduje krepitvi miru na vsem svetu! kolektiv Okrajnega podietla gradbenega Črnomelj Živela herojska Komunistična partija Jugoslavije, borec za svobodo naše pravične stvari v mednarodnem delavskem gibanju! SKLAD ZA ZADRUŽNO MEHANIZACIJO IN INVEST. IZGRADNJO - ČRNOMELJ čestitamo ob 1. maju vsem prebivalcem KLO Bele cerkve in vsem delovnim ljudem naše domovine! Krajevni ljudski odbor BELA CERKEV POZDRAVLJAMO PRAZNIK DELOVNIH LJUDI — 1. MAJ h KRAJEVNI £ LJUDSKI ODBOR ^Atje KRAJEVNO ČEVLJARSKO IN KROJAŠKO PODJETJE Ljudstvo, ki se je vse predalo ustvarjalnemu delu, ne pozna zaprek, ki bi jih ne bilo mogoče premagati! KMETIJSKA IIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ZADRUGA. UIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllll ŽIVEL 1. MAJ! MOKRONOG Vsem odjemalcem in Članom iskreno čestitamo ob 1. maju z željo, da bi z združenimi močmi še nadalje vlagali vse sile za dvig zadruge in izgradnjo socializma na vasi! KMCTIJSKA ZAPRUGA SELA-ŽUMBERK Naj živi naša herojska Ljudska armada, buden čuvar ustvarjalnega dela jugoslovanskih narodov! GOSPODARSKA PODJETJA SPLOŠNO MIZARSTVO KOČEVJE ŽIVELA HEROJSKA KOMUNISTIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE! borec za svobodo naše pravične stvari v mednarodnem delavskem gibanju, voditelj naših delovnih ljudi v socialistični graditvi naše države! OKRAJNI MrjC KOMITE Ur J ČRNOMELJ Štiri leta vztrajne borbe proti politiki, ki nosi firmo »Informbiro«, so pokazala, da je ljudstvo, ki je vzelo v revolucionarni borbi oblast v svoje roke In ki se bori za pravično stvar, nepremagljivo! Živel 1. maj — praznik naše domovine! MLO METLIKA •«*♦»♦♦♦♦«*♦♦»♦»♦•««♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦«•♦«♦*«*«♦»»««•♦♦♦«< ZADRUŽNIKI kmeAkih delovnih zadrug! Na vas gledajo samostojna kmot.je, ki «« pripravljajo za vat op v obdelovani« zadrugo! Cim bolje boste delali, tom prej s« borlo tudi oni odločili sa vstop v 6edanje In za ustanovitev novih delovnih zadrug! Oh 1 maju čestitamo vseem naftim Manom in odjemalcem ter vnem zadružnikom Bole krajino! Kmetiiska zaituioa Metlika ♦IIMMIMIHItMM.....MI>hm»IMMIMIMIM»«< K OKRAJNA ZVEZA NETIJSKIH ZADRUG TRGOVSKO PODJETJE ČRNOMELJ ..«.«♦♦♦♦♦♦♦♦•»♦•♦««♦♦♦«♦«♦♦»♦♦♦*♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦», Naj živi praznik Osvobodilne fronte 27. APRIL in praznik dela ti MAJ! SPLOŠNO TRGOVSKO POPJ€TJ€ ČRNO/v\€LJ Vsem članom in odjemalcem čestitamo ob prazniku dela! KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ Krepimo delavske svete, borimo se za večjo storilnost in boljšo kakovost naših izdelkov! Pozdravimo 1. maj z novimi delovnimi uspehi! LESNA INDUSTRIJA ZORA ČRNOMELJ TRGOVSKO PODJETJE ROG NOVO MESTO na veliko — na malo 9 ZELI VSEM KMETIJSKIM ZADRUGAM, DRŽAVNI TRGOVSKI MREŽI IN VSEM OSTALIM ODJEMALCEM VELIKO USPEHOV OB DELAVSKEM PRAZNIKU 1. MAJA! UPRAVA DRŽAVNIH POSESTEV IN PITALIŠČ NOVO MESTO , * posestvi: Dob in Lanšprež Klevevž in Vrh Mala Loka Zalog in Poganci iskreno čestita delavskim kolektivom vseh naših odjemalcev .in dobaviteljev k prazniku dela 1. maju! Vsak čas nudimo plemenske svinje plemenite, oplemenjene in dolenjske pasme po zmernih cenah Na propagandno vojno laži in klevet, ki jo vodi proti našim narodom velikanski aparat informbirojevskih držav, odgovarja naša Partija z dejstvi, katerih sila je tako močna, da stopajo naša dejanja pred ves svet v vsej svoji veličini, v veličini socialistične stvarnosti in požrtvovalnega dela narodov naše države! NAJ ŽIVI 1. MAJ — PRAZNIK NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE! Okrajni ljudski odbor C R ON E l J POZDRAVLJAMO l.MAJ PRAZNIK DELOVNIH LJUDI VSEGA SVETA! Zdtuženie anspodarsklh nedietii v Metliki Čevljarstvo — mesarija — gostišče in kopališče — vodovod — pekarija in slaščičarna — šiviljstvo — kroja-gtvo — kovaštvo — foto — kino podjetje MLO INVALIDSKO PODJETJE STROJNO PLETILJSTVO ČRNOMELJ pozdravlja vse delovne kolektive ob 1. maju s sklepom in delovno obvezo: VSE ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI NASlH IZDELKOV! »♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ Od lanskega 1. maja do letošnjega je zopet narasla gospodarska sila naše države, še bolj je narasla ustvarjalna sila delovnih ljudi! Naj živi enotnost in borbenost članov OF Slovenije in Ljudske fronte Jugoslavije! Okrajni odbor OF ČRNOMELJ TEa©WSE© F@]rjJETj; želi vsem svojim odjemalcem mnogo uspehov ter se priporoča! MJIMM......IMMI iffitvravvffffi Uvel prvi maj, praznik nase socialistične domovine, dan borbenega pregleda sil miru, napredka in socializma na svetu! Rudnik rjavega premoga Kočevje ************ *************** ********************************************* »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦•♦**♦**»♦****♦♦.♦♦" ************************ UPRAVNI ODBOR, DELAVSKI SVET IN CELOTNI DELOVNI KOLEKTIV Gozdnega gospodarstva Novo mesto pozdravljajo 1, MAJ — praznik delovnih ljutli vsega sveta! GOZDNE UPRAVE Poljane, Straža, Črmošnjice, Novo mesto, Mokrice, Kostanjevica Pišece, Sevnica, Mokronog DESTILACIJA ETERIČNIH OLJ Obrh, Podturen Živela herojska Komunistična partija Jugoslavije, borec za svobodo naše pravične stvari v mednarodnem delavskem gibanju! ŽIVEjL 1. MAJ! Kolektiv rudarjev v rudniku rjavega premoga K ANI2 ARICA Vsi dosedanji ukrepi naše ljudske oblasti omogočajo zadružništvu nov polet in mu dajejo pogoje za hitrejšo socialistično preiobazbo vasi. Dvigajmo zadružno zavest in borbenost, da bomo iz že trdno postavljenih temeljev ob napredni miselnosti in z vztrajnim prizadevanjem izbojevali lepše življenje z bogatim gospodarskim in kulturnim napredkom ! Okrajna zveza kmetijskih zadrug - Kočevje *********************************************** *********** * ******* »♦♦♦♦♦^»♦»»♦♦^♦»♦♦^»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦»♦^♦♦»♦»♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦t Kttmuni s svojimi podjetji: cdbct Žužemberk Krajevna trgovina, pekarifa, mesarija, čevljarslov „Krupon", mizarstvo „Lipa", galanterijsko podjetje „Jelka", kino, krožna žaga, zidarsko podjetje „Zidar" — čestita vsem odjemalcem in delovnim kolektivom ob prazniku delovnega ljudstva! Utrjujemo bratstvo in enotnost naših narodov, ki je bilo s težko muko priborjeno in skovanoI V njem imamo poroštvo za svobodo in neodvisnost naše države 1f Zastavimo vse sile v socialistični graditvi naše države I Okrajni ljudski eribet Kočevje Pozdravljamo l.MAJ z obljubo.' Vse za večjo storilnost dela, za krepitev delovne discipline, za znižanje stroškov proizvodnje in za boljšo kakovost izdelkov l LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE Kočevje *********************************************** Ob delavskem prazniku 1- maja Čestitamo vsem delovnim kolektivom in cenjenim odjemalcem! MESTNO TRGOVSKO PODJETJE TRGOPROMET KOČEVJE Nudimo vam v naših prodajalnah vse vrste blaga po dnevnih cenah! Hitra in kulturna postrežba! ,tt******************************************************************************************************. Pozdravljamo 1. MAJ -praznik delovnih ljudi! Mestna kavarna Kočevje it********* *************************************************************************************** *********^*********,^^^t OKRAJNO MIRNA na Dolenjskem se priporoča cenjenim strankam za naročila! ******************* t***************************4 i KRAJEVNA PODJETJA K L 0 ŠMIHEL pri Novem mestu MLIN — MESARIJA ČEVLJARSTVO — KOVAČIJA ŠIVILJSTVO — GOSTILNA se priporočajo za obisk in naročila! Živela naša domovina Federativna ljudska republika Jugoslavija! Kmetijska zadruga VELIKI GABER K Ob 1. maju pozdravlja RAJEVNI LJUDSKI ODBOR Tržišče organizacije OF in se jim zahvaljuje za pomoč in sodelovanje Utrjujmo in širimo zadružno misel, od našega dela je odvisna nadaljnja'rast socialističnega zadružništva! Okrajna zveza kmetifskih zadrug lesni odsek Kočevje Xastavimo vse sile za socialistično graditev naše domovine! fTktaiito gtas§beiw pcsEfetlg *************** *************************************************************************** * ,t4.tttt**********************t********************************************t******** **********************. Prepričajte se o bogati izbiri in dobri postrežbi v VEUTRGOVIIVI TREBNJE Naj živi Osvobodilna fronta in enotnost njenih vrst! Živel prvi maj — praznik socialistične domovine! Na svetlih tradicijah naše narodnoosvobodilne borbe se vzgajamo v spoštovanju do drugih narodov — hkrati pa smo neusmiljeni do tistih, ki bi nas skušali ovirati v našem mirnem delu in ki nam hočejo kršiti svobodo in neodvisnost! JT* i Kmečka delovna zadruga KOČEVJE PARTIZAN Metlika Živel praznik naše socialistične domovine — 1. MAJ! Krajevni ljudski odbor t VEL t Ki G B£R •■HIMMI Mesni ljudski odbor Novo mesto in mestni delovni kolektivi industrija komunala obrt trgovina gostinstvo čestitajo ob prazniku dela vsem delovnim ljudem Novega mesta Zaradi požrtvovalna s a dela naših delavcev in delavk se uspešno izpolnjujejo naloge iz petletnega plana; uspešno poteka socialistična graditev naše države, raste in se krepi naša industrija, narašča energetska baza, vstajajo nove tovarne in podjetja, večajo in širijo se stare tovarne, množe se bogastva naše države, al« velja ob 1. maju naš iskren, topel pozdrav predvsem vsem delavcem in delavkam naše socialistične domovine! Naj živi in se razcvita naša domovina, Federativna ljudska republika Jugoslavija! DELOVNI KOLEKTIV TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO želi vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom cenjenih poslovnih zvez uspešno in zmagovito pot v plemeniti borbi za izgradnjo socializma. TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESIO SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR z gradbišči NOVO MESTO BREŽICE KRŠKO KOČEVJE pozdravlja mednarodni praznik dela in čestita ob 1. maju vsem de?o»itim kolektivom v republiki! t—* »t B t J f i? 11111 »t 9Ot0MMO*t