30. štev. V kranju, 23. julija 1904. V. leto. GoReicec Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. 'JTSZLIfi. za pol ieta 2 K, za ftrtrt teta 1 K. Naroča se list lahko v**»i tajniku, ki jih bode zlasti še zato, ker županuje v vasi, kjer je nastavljen kot nad-učitelj. Seveda je dobil obrekljivi «Slovenec* hudo brco za vse satanske izmišljotine. Potom ja^Be izjave je dalo ondotno podrejeno učiteljstvo svojemu voditelju za za- vratna natolcevanja sijajno zadoščenje, pa tudi občinski odbor je preskrbel svojemu županu kar najlepši izkaz njegovega ne utrudljivega dela v prid knežaške občine. Blagajniku «Zaveze» g. Fr. Luznarju pa so hoteli kot predsedniku okrajnega učiteljskega društva za kranjski okraj gospodje iz kranjskega farovža provzročiti posebne sitnosti. Brez pravih dokazov so se zaleteli kar trikrat vanj. Da so bili odbiti vsakokrat, niti omeniti ni treba, ker drugače sploh ni moglo biti. Temna stran teh ovadb je padla seveda v vseh slučajih nazaj na posvečene obrekovalce. Obžalovati je le, da sta ministrirali pri tej nečedni izvršitvi dve učiteljski nežni «moči», katerima v zahvalo je zadostovalo le nekaj ljubkih kapetanskih pogledov. Kjer pa se napada šola in učiteljstvo, tam seve ne sme manjkati kranjskih gospodov. Če ne mirujejo ljubljanski klerikalni vodje, pa naj bi miroval njih gorenjski odposlanec, recimo kak dekan Koblar. On se vtika dosledno v najneznatnejšo stvar, a kot poseben specijalist hoče veljati že nekaj mesecev sem v šolskem vprašanju. Kadar in kjerkoli se prikaže Koblar s svojo rajtguzensko zgovornostjo, vsakokrat se ve že naprej, da ne misli povedati nič kaj prida. Najgršo ulogo pa je igral gotovo tedaj, ko se je raznesla po Kranju vest, da sta prosila tukajšnji krajni šolski svet in občinski odbor za razširjenje dekliške šole v šestrazrednico. To razširjenje je hotel preprečiti na škodo mesta Kranja za vsako ceno, naj velja karkoli. Sicer je odločno zavrnil ravno ta list vsak posamezen napad, a ložjemu razumevanju stvari same je le v korist, če se pokličejo nekatere podrobnosti znova v spomin. Pri občinski seji je namreč dekan Koblar nasprotoval predlogu za to razširjenje in istotako tudi v brzojavu, ki smo ga čitali par dni pozneje v «Slo vencu*. Ko pa je deželni šolski svet radi klerikalne obstrukcije moral zavrniti prošnjo zastran razširjenja kranjske dekliške šole, dasi je bil v principu za isto, tedaj je ravno isti dekan mahoma premenil svojo pisavo v «Slovencu* ter se izkazal s tem pravega kameleona. Črez noč je postal razširjenju topel zagovornik in prepričevalno povdarjal, kako nujno želi vse mesto nameravano razširjenje. In ko sta prosila ista dva zastopa, naj bi se otvoril v prihodnjem letu-vsaj peti razred na način, da bi se združil začasno prvi dekliški in deski razred, se je za hip pretrgala kle- rikalna nit njegovih intrig, toda samo za hip: zakaj sedaj se je bilo treba polotiti najnižjega sumničenja, kar jih je bilo pri njem sploh se mogočih. V dveh noticah, ki smo jih brali v »Slovencu*, je zagnal prišpičeno poleno naravnost na učiteljstvo tukajšnje deške šulc. Namenoma smo molčali dosedaj o tem zavratnem napadu, posebno še iz tega vzroka, ker sta bili adresirani deželnemu šolskemu svetu v prevdarek in smo le čakali, kaj ukrene ta. .Sedaj je splaval Koblarju najboljši up po vodi — peti razred na tukajšnji dekliški šoli je s prihodnjim šolskim letom dovoljen. Doslovno se glasi dotični odstavek iz »Slovenca« tako-le: »Ljudje, ki so ta predlog stavili (da se namreč združi prvi deški in dekliški razred), gotovo nimajo o šoli in vzgoji otrok niti pojma, kajti drugače bi ne mogli take budalosti napraviti. Vsak, kdor ima s šolo kaj opravili, dobro ve, da v prvem razredu dobe otroci podlago in če se kaj v prvem razredu zagreši, da se še v Četrtem in petem težko popravlja. Kakšno podlago pa bodo dobili prihodnjič otroci v prvem razredu, ako jih bo notri več kol šestdeset nabasani!)». Vi napadalci, le počasi! Najprej je treba temu nasproti pribiti, da bi bilo to združenje enega samega razreda le začasno, da bi trajalo najbrže samo eno leto. Dalje se mora povdarjali, kar je pa tudi vsem tem napadalcem seveda že davno dobro znano, da je pred ločitvijo tukajšnje ljudske šole v deško in dekliško sedelo v Kranju dolgo vrsto let skupno v eneministem razredu po sto in še več otrok. Toda najlepše it pride, o čemer pa hočemo govoriti prihodnjič. Potujoče knjižnice. Slovenci še nimamo potujočih knjižnic, t. j. onih malih 50 ali 100 knjig obsegajočih, katerih princip obstoja v tem, da se knjige v določenem okrožju čez pol ~~ PODLISTEK. Škofja Loka. Po raznih virih sestavil Fr. K. Daljo. Zgodovina nam pripoveduje o hudih požarih in drugih nezgodah, katere so zadele mesto. Tako je leta 1450. bojeviti Vitovec, vodja Celjanov, napadel Loko, jo premagal, oropal ter požgal vse do tal. Ogenj je vpepelil tudi cerkve in nunski samostan. Hud potres je razrušil leta 1611. grad in več hiš; med temi sodnikovo in hišo meščana Gašperja Lamber-gerja; njegov sin pa je bil ubit. Skof Filip je na razvalinah starega gradu v letih 1511.—1527. sezidal sedanji giad, vendar se je v teku časa, kakor že omenjeno, v gradu marsikaj prezitialo in popravilo. Leta 1723. je bila blagoslovljena kapelica sv. Ane v gradu. Mnogo škode je v mestu napravil požar 1. 1GG0. na dan sv. Janeza Krstnika in pa leta 1698., ko je pogorelo nad 50 hiš. Tudi moril na kuga ni prizanesla loškemu mestu. Leta 1582. je pomorila mnogo ljudi. — V davnih časih je stal v pogorju, katero se razprostira kake pol ure od mesta, še nek grad pod imenom »Stari g-ad» ali nemški «Wildenlack>. Nad 300 let je že razvalina. Se sedaj se pozna njega stališče. Trdi se, da je v tem gradu tekla zibel slavnim in plemenitim. Loškim (von Lack), katerih imena se čitajo po raznih starih letopisih in listinah. Oglejmo si mesto! Na prostornem trgu, kjer sedaj stoji znamenje Matere'Božje, ki-je*bilo postavljeno leta ali eno leto in na določen način med seboj zamenjujejo. Na ta način je mogoče ustanavljati tudi v najmanjših krajih knjižnice; s tem se pa nudi po vasicah, kjer nimajo veliko knjig večkrat popolnoma novo in sveže berilo. Potujoče knjižnice se drugod silno širijo. Leta 1898. so jih našteli v Severni Ameriki več kot H»00, ki so vse bile ustanovljene tekom petih let. Na NemMcem so jih v prvih 13 mesecih oživotvorili .'152. Na Češkem ustanavljajo potujoče knjižnice akademiki. Islotako na Hrvaškem. Tudi slovenski akademik u videva, da leži po slovenskih hišah bodisi že po omarah ali pa v podstrešjih mnogo prebranih in neprebranih knjig, ki jih nikdo ali malokdo čila. Slovenski dijak pa tudi ve. da nujno zahtevajo izobrazbene razmere našega naroda, da se ta mrtvi kapital poživi in pridobi za širšo javnost — snovali hoče potujoče knjižnice. Pripravljalni odbor ferijalnega akademič-nega društva «Prosvete» (Rimska cesta št. m. vrata 3.) se obrača s prošnjo do našega narodnega ženstva kot nesebičnega in neumornega delavca na slovenskem narodnem polju, a nič manj ne do ostalih rodoljubov, dl darujejo in žrtvujejo «Prosveti» nekaj knjig, da jih more porazdeliti med narod. V čeških in hrvatskih listih vsak dan čitamo obilo imen onih, ki so darovali kako knjigo , za ljudske knjižnice. Tudi mi bomo z radostjo objavili I imena onih rodoljubov, ki bodo položili v knjigah mali j dar domu na altar. Vzamemo vsako knjigo in z veseljem sprejmemo tudi samo en zvezek I Knjige naj se blago-vole pošiljati na gornji naslov. Tudi odvzamemo knjige sami, ako nam izvolite sporočiti svoje ime. Pripravljalni odbor »Prosvete*. _ V Kranju, 23. julija. Zvišanje civilne liste. V ogrski zbornici se vrši proračunska razprava o zvišanju civilne liste, Vlada je j predložila zakonsko predlogo, naj se za ogrsko državno polovico zviša civilna lisla za 2 milijona Kron. na leto. Enako zakonsko predlogo predloži tudi avstrijsko ministrstvo državnemu zboru. Do leta LS72 je znašala civilna lista, t. j. troški za dan, 7,800.000 gld. Povodom razstave na Dunaju leta 1K72, kamor so bile skoro vse evropejske vladarske hiše poslale svoje zastopnike, kar 1751., seje leta 1584. videla še takozvana »črna kapela«, ki je imela svoje podložnike. Mnogo hiš v mestu je zelo starih in imajo večstoletno zgodovino za seboj. Seveda so se tekom časa morale popraviti in obnovili. Na mestu. I kjer stoji danes lepa farna cerkev sv. Jakoba, čepela je leta 1358. še mala kapela. Sedanja cerkev je bila zgra- , jena okrog leta 1532. Zidana je bila izprva v okusnem gotskem slogu. A pozneje pokvarili so to stavbo tako, da kljub mnogemu trudu ni bilo mogoče izceliti I vseh hib. V mestu je ustanovil leta 1358. kamniški župnik Otokar Blagoviški ženski samostan sv. Klare. Za prvo ; opatico je postavil svojo sestro Gizclo. Prve čase je bil samostan mogočen. Bivalo je v njeni do 250 nun. Toda zdivjani luteranski Časi in razne nesreče skrčili so število nun na štiri. Velik požar 1GG0. lela je uničil tudi klariški samostan. V štirih letih so iznova sezidali samostansko poslopje ter ga leta 1717. še nekoliko povečali. j Deveto leto po tem požaru je bila dozidana tudi krasna cerkev, ki jo danes verniki pridno obiskujejo. Ljubljanski I škof Jožef pl. Rabatta jo je dne 17. novembra ltiGH. leta blagoslovil in posvetil. Znano je, da je cesar Jožef II. za časa svojega vladanja odpravil mnogo samostanov ter jih izpremenil v vojašnice, bolnišnice ali sploh v kake druge dobrodelne zavode; odpravil je tudi loški klariški samostan in dovolil, da se v njem naselijo uršulinke. Oc7 tega časa se samostan krepko razvija, in uršulinska šola je na dobrem glasu daleč po svetu. kVnec prih. je prizadelo ogromnih troškov, se je civilna lista v obeh državnih polovicah zvišala na dva milijona goldinarjev. Vsled tega povišanja je znašala civilna lista 9,800,000 goldinarjev na leto, pri čemur je ostalo dosedaj. Političen umor. V Adšakentu v Rusiji je bil umorjen podguverner iz Jelisavetpola (Kavkaz), Andrejev, na javni ulici. Morilec ga je ustrelil šestkrat v hrbet, potem je zbežal. Morilec je menda nek Armenec. Macedonija. Po uradni turški statistiki se je od 2(5. aprila do JG. junija vrnilo iz Bolgarije v Macedonijo 10.88G begunov. — Zadnje atentate so izvršili ekstremni elementi iz macedonskega odbora na prigovarjanje iz inozemstva, češ, da se bo le z neprestanim vznemirjenjem dosegla avtonomija Macedonije. Rasne politične vesti. Na učiteljišču v Opavi se menda ustanove češke, na učiteljišču v Tešinu pa poljske vzporednice. — Avstro-ogrski poslanik v Carigradu, baron Calice, je vložil prošnjo za umirovljenje. Umrl je sloveči ruski pisatelj Anton Čehov, čegar mnogo povesti je preveden*h tudi na slovenski jezik. — Umrlega bivšega predsednika tranivalske republike Krugerja pokopljejo na njegovo željo v Transvalu. — Dne 16. julija so Ru-munci obhajali štiristoletnico smrti moldavskega kneza Štefana Velikega. Vršile so se tem povodom velike slavnosti. Dopisi. Z dežele. (Nekaterim g o s p o d o m u r a d n i k o m, «ki žro, žro in žro,» v premislek.) [Konecj Zlasti v nekem okraju na Gorenjskem so taki uradniki malodane pii vseh ondotnih uradih in klerikalci tistega okraja imajo veliko zaslombo pti njih. Njih zveza se še posebno jasno in očito kaže vselej takrat, kadar pride kak tak uradnik ven na deželo s službenim opravkom aii kakor pravijo «na komisijo«. Odkoder pride, pa zavije naravnost v farovž in če se še pred poldnem ne vrne domov, gre tudi opoldne namesto v javno gostilno zopet v farovž, da se tam zastonj naje in napije! Mislimo, da ti uradniki niso tako slabo plačani, da bi mora'i na tak poniževalen in nedostojen način hraniti se pri izvrševanju svoje službe zunaj nrs deželi! Tudi vemo, da imajo uradniki o takih prilikah posebne doklade ali dijete za tiste dni, ko so zunaj, in da so te že tako izdatne, da se z njimi lahko na pošten in primeren način prehranijo v vseh razmerah in da bi jim ne bilo treba stikati za hrano in pijačo po farovžih! Ali mi jim nismo nevošljivi tega priboljška in tudi njih ugleda in časti jim ne mislimo s tem braniti. Ako ju sanri nočejo varovati in ju brez premisleka nosijo naprodaj v slabo-glasne farovže, jim mi ne moremo pomagati. Saj vidimo, da se med takimi farovškimi prijatelji najčešće nahajajo tisti uradniki, ki imajo nad seboj važne politične in osebne grehe ter slabo vest radi njih. kar vse hočejo pokriti s plaščem klerikalnega katoličanstva, kajti na katoliški podlagi je vse dovoljeno! Mi bi pa prav nič ne imeli proti temu. ker vemo, da je vsakemu na prosto dano, kako družbo si izbere in pregovor pravi da le »gliha vkup štriha!« Toda ta stvar ima še neko drugo črno stran in prav zaradi nje smo vzeli pero v roko, da to pišemo. Kakor namreč znano, je naš narod po zaslugi naše nemške vlade in naših političnih duhovnikov razdvojen na dve stranki, v liberalce in klerikalce. Večkrat si stoje tuintam pristaši obeh strank v hudem boju nasproti, večkrat se razplete med njimi tudi kaka pravdna ali kaka druga sporna zadeva, pri kateri se potrebuje tudi nepristranskega in pravičnega c. kr. uradnika kot posredovalca ali pa kot razsojevalca. Kakor pa rečeno, so klerikalcem povsod na čelu duhovniki, in kako mučno in škandalozno je videti, da se tak nepristranski c. kr. uradnik poda naravnost v farovž, ko se pripelje z od države plačanim vozom ven na deželo na uradni dan ali na komisijo. V farovžu se politizira, pretresa razne uradne tajnosti i. t. d. Vse to kakor tudi zastonj-hrana in zastonj-pijača pa potem prav lahko kolikor toliko upliva na do-tičnega uradnika, da se pri reševanju tožb in drugih prepirnih reči njegova »nepristranost« preveč nagne — na, klerikalno stran! O tem imamo jasne pojme in navedli bi lahko več kričečih dokazov. Pa tudi to nam ni neznano, o čem vsem se v farovžu govori o priliki obiskov c. kr. uradnikov, kajti nekateri klepetavi župniki in kapelani komaj čakajo, da se pobahajo, kake imenitne goste so imeli, kaj vse so izvedeli in kaj vse se jim je prijazno zaupalo in naročilo! Cesar pa ne izble-bečejo duhovniki, to si lahko sami mislimo! Zdaj pa vprašamo, ali se spodobi, ali je nepristransko in pravično in za uradniški stan ugledno, da se nekateri c. kr. uradniki, katere plačujejo tudi liberalci, med katere spadajo najboljši in največji davkoplačevalci v deželi, postavljajo v klerikalno službo celo na tak očiten h; izzivajoč način?! Mi nismo proti njihovemu političnemu mišljenju, ali da bi jih plačevali zato, da bi pomagali našim malovrednim rimskim hlapcem nas preganjati, tlačiti in zatirati v korist njihovim umazanim sebičnim namenom, tega pa ne bomo več mirno prenašali! Menimo, da smo govorili dovolj jasno, prihodnjič pa izpregovorimo še jasnejše, ako bode treba! Šolska izvestja. Letno poročilo štirirazredne deške ljudske in obrtne nadaljevalne šole v Kranju. Izdalo šolsko vodstvo konec šolskega leta 1903/1904. Založil krajni šolski svet v Kranju. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. Poleg nadučitelja-voditelja gospoda Ivana Pezdiča je poučevalo na tem zavodu še troje gg. učiteljev in dva kateheta. Koucem šolskega leta je obiskovalo šolo 1GG učencev, ki so bili vsi rimsko-katoliške vere. Po narodnosti je bilo 158 Slovencev, 7 Nemcev in 1 Ceh. Za višji razjred so sposobni 103 učenci, nesposobnih pa G3 učencev. Obrtno nadaljevalno šolo je pohajalo 93 učencev. Letno poročilo štirirazredne dekliške šole v Kranju. Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega leta 1903/1904. Založil krajni šolski svet v Kranju. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. Poleg nadučiteljice-voditeljice gdč. Franje Jugović so poučevale na tem zavodu še tri učiteljice in dva kateheta. Koncem šolskega leta je obiskovalo to šolo 153 učenk, po narodnosti vse Slovenke. Za višji razred je sposobnih 122 učenk, nesposobnih 28, neuvrščene so tri učenke. S prihodnji m šolskim letom se otvori na tej šoli peti razred. Vsesokolski zlet. Slovenci pač še nismo imeli take siavnosti, kakršna je bila vsesokolska slavnost povodom štiridesetletnice obstoja ljubljanskega »Sokola*. Bila je velepomembna manifestacija slovanske vzajemnosti. Beia Ljubljana si je odela praznično lice, da sprejme na tisoče in tisoče slovanskih gostov. Zlasti so bili častno zastopani Čehi. Dva posebna vlaka sta jih pripeljala minulo soboto preko Trbiža v Ljubljano. Dasi se nista na nobeni postaji razen Jesenic ustavila vlaka, vendar je mnogobrojno občinstvo čakalo naše severne brate skoro na vseh postajah. Prvi sprejem je bil v Ratečah. Na Jesenicah je pozdravil goste župan in jurist Pretnar. Lep je bil tudi sprejem na kolodvoru v Podnartu. Da narodni Kranj ni izostal, je samoobsebi nmevno. Več »to glav narodnega občinstva je čakalo pri obeh vlakih drage goste. Meščanska godba je vsakikrat zasvirala narodno himno, polnoštevilno gasilno društvo je delalo špalir in zavedno meščanstvo je pozdravljalo mimo se vozeče Čehe z «Nazdar»- in «Živio»-klici. Pri drugem vlaku pa se je vžgal bengalični ogenj, kar je napravilo očividoo na vsakogar slikovit prizor. Nad 2000 uniformiranih Sokolov je dospelo v Ljubljano. Skoro vsak vlak je pripeljal nove goste. Bili so zbrani skoro vsi slovenski Sokoli. »Gorenjski Sokol* je postavil 41 uniformiranih članov, tržiški pa 12. Na ljubljanskem kolodvoru so se vršili običajni pozdravi. Zvečer je bil v »Narodnem domu* slavnosten koncert »Glasbene Matice«. 150 pevk in pevcev pod strokov-njaškim vodstvom koncertnega vodja g. M. Hubada je dokazalo odličnim gostom vseh slovanskih narodov, kako visoko stopinjo v Ljubljani je dosegla slovanska pesem. Po koncertu je bil vrt »Narodnega doma» natlačeno poln. Starosta ljubljanskega »Sokola* dr. Tavčar je v oduševljenih nagovorih pozdravil mile goste, ki so odgovarjali v prelepih napitnicah. V nedeljo okrog ene ure popoldne se je vršil slavnosten sprevod po najlepših mestnih ulicah predmestno hišo, kjer mestni zastop z županom na čelu sprejme sokolski pozdrav. Sprevod so otvorili Sokoli-jezdeci, 22 po številu, na čelu jim brat dr. Jož. Kušar. Za njimi so korakali češki Sokoli, za temi drugi slovanski gostje, potem slovenski in na zadnje ljubljanski Sokol. V lepem redu, ob deževanju cvetja iz nežnih rok so se postavili Sokoli pred mestno hišo. Starosta ljubljanskega Sokola, dr. Tavčar, je zahvalil mestni zastop za tako dostojen sprejem Sokolstva. Nato je govoril Ceh dr. Scheiner, župan Ivan Hribar in dr. Tavčar. Vsakemu govorniku so sledile viharne ovacije. Na koncu pa je zapelo okrog 3000 glav gologlavo: Hej Slovenci! — Lepa naša domovina — Kje dom je moj? in — Naprej, zastava Slave! V vzornem redu so potem odkorakali Sokoli po določenih ulicah zopet na telovadišče, kjer so se razšli. Slavnostnemu sprevodu je sledil banket v »Narodnem domu>. kjer je župan nagovoril goste v slovenskem, češkem, ruskem, poljskem, bolgarskem in hrvatskem jeziku. Njegov govor je bil sprejet z nepopisnim navdušenjem. Govorili so nato še: dr. Tavčar, dr. Triller, dr. Msjaron, Ceh Pragr, dr. Magdič, v imenu bolgarskih Sokolov prof, Jončev in v imenu poljskih Jekiewicz, v imenu srbskega telovadnega društva »Dušan Silni* v Belemgradu, dr. Petkovič in načelnik Murskega Sokola, dr. Cloupek. Med banketom je svirala društvena godba. Okrog šeste ure se je pričela telovadba. Najzanimivejša točka so bile proste vaje, katere je izvajalo 782 Sokolov. Kakor nekako »belo morje* si videl dolge vrste belih razprostrtih rok. Občudovanja vredne so bile tudi vaje sokolskega naraščaja in vaje slovenskih Sokolić. Po končanih prostih vajah so po krasnih in navdušenih nagovorih dr. Sobotka iz Prage. Hanuš iz Zagreba in Sakser iz Novega Jorka izročili ljubljanskemu Sokolu dragocene darove, za katere se je zahvalil dr. Tavčar. Javna telovadba se je končala okrog 8. ure zvečer. Potem pa je neštevilna, na tisoče in tisoče glav broječa množica drvila k ljudski veselici. Na prostranem prostoru, kjer se je vršila ljudska veselica, je bilo postavljenih 19 paviljonov, v katerih je bilo za občinstvo vsestranski poskrbljeno z najraznovrst-nejšimi pijačami, jedili, smodkami, razglednicami, sladšči-cami i. t. d. Točilo se je raznovrstno pivo in vino, da, še celo šampanjec. Tudi za petje, godbo in ples je bilo prav dobro poskrbljeno. Celo krasnega umetalnega ognja ni manjkalo. Občinstvu, katerega se je nabralo okrog 20.000, se je nudilo toliko raznovrstnosti, da nisi mogel kaj več pričakovali; zato pa je bilo še pri belem dnevu vse črno ljudi na tej res ljudski veselici. V ponedeljek so Cehi poleteli na Bled in v Postojino. Loške novice. — Škofjeloško vodovodno društvo je imelo v soboto 10. t. m. ob 8. uri zvečer svoj občni zbor na »Štemarjih*. Predsednik g. Mali omeni, da se je občni zbor iz raznih okoliščin zakasnel, kajti vršiti bi se imel koncem marca. Na to preide na dnevni red ter imenuje overovateljem zapisnika gg. Debeljaka in Kašmana, zapisnikarjem pa uradnika okrajne hranilnice g. Nadila. I. Odobrenje računskega zaključka za leto 1903 in za prvo polovico leta 1904. Pregledovalci so našli račune v popolnem redu, na kar so se isti takoj odobrili. II. Volitev novega načelstva in nadzorništva. Voli se 7 odbornikov in 3 v nadzorništvo. Skrutinatorjem imenuje predsednik zopet gg. Debeljaka in Kašmana. Skrutinij je pokazal, da so izvoljeni v načelništvo gospodje: Lovro Sušnik, Gašper Maher, Ivan Demšar, Frančišek Ziherl. Konrad Peher. Anton lloman in Andrej Jamnik, v nadzorništvo pa Iv. Nep. Koceli, Leo Lavrič in Josip Guzelj. Predsednik povpraša g. Sušnika, jeli sprejme izvolitev, nakar slednji odgovori, da — ne. Temu zgledu so sledili vsi drugi izvoljenci. Gospod predsednik Mali bi sedaj prav lahko proglasil stari odbor še za to polletno funkcijo, vendar je po daljšem prigovarjanju, iz katerega je vel tupatam oster sarkazem, dosegel, da je sprejel izvolitev gospod Sušnik in za njim vsi drugi. S tem je bila volitev pri kraju. III. Raznoterosti. Predsednik pripomni, da se po pravilih predlogi danes lahko stavijo in se vzamejo na zapisnik, a sklepati o njih more šele prihodnji občni zbor. Gospod Ziherl predlaga, naj bi se dovolila prvemu predsedniku g. Maliju prosta voda v njegovi hiši vslod rjegovega velikega truda in požrtvovalnosti ob ustanovitvi vodovoda. Predsednik Mali za svojo osebo odklanja ta predlog. Gospod Hafner se izreče, naj se vplačevanje primerno razdeli, na kar pripomni predsednik, da se vplačevanje vrši na podlagi § 10. po uporabi vode. (Prebivalci, obrt, živina i. t. d.) G. Ziherl predlaga, naj se vstopnina v društvo vsem članom enako odmeri. Predlog pride na razgovor pri prihodnjem občnem zboru. G. predsednik zaključi na to zborovanje ter želi prihodnjemu načelništvu mnogo uspehov. — Predsednikom vodovodnega društvav Škofji Loki je bil izvoljen v torek zvečer gospod i Lovro Sušnik, pek in posestnik. — Otvoritev dveh novih poti. Kakor smo že omenili, je škofjeloško olepševalno društvo otvorilo v nedeljo 10. t. m. poti k »žegnanemu* in »novemu* stu- | dencu. Ako zavijemo pri cesar Franc Jožefovem mostu v Vincarje, pridemo do takozvanih »Starih toplic*, kjer krenemo, kakor nam kaže rdeča markacija olepševalnega društva, proti levi po lahnem klancu mimo Bergnianove hiše. Markacija olepševalnega društva se razločuje od one »Slov. plan. društva* v tem, da ima prva rdečo sulico s črkama O. D. Oziraje se na to markacijo pridemo do razpotja. (Tukaj bodi omenjeno, da je enako markirana tudi pot, ki vodi do studenca mimo nunskega gradu.) Ena pot, in sicer na levo vodi skozi »Malo grapo* do žegnanega studenca. Zasluga O. D. je, da se je ta sicer že prej obstoječa steza izpremenila v naravnost divno izprehodno pot. Tajinstvena tihota vlada okrog tebe, ko stopaš po lepi senčnati poti, na kateri je postavilo O. D. več pripravnih klopij. Ločani, ne tarnajte, da nimate lepih senčnatih izprehodov. Druga pot, in sicer od omenjenega razpotja na desno, vodi do nbvega studenca skozi takozvano »Veliko grapo*. Da se je otvoril ta novi studenec, iz katerega teče kristalno čista, izborna pitna voda, je zasluga predsednika O. D., gosp. S. Flisa. Tudi pot, vodeča do tega studenca je zares divna. Visoko gori nad sabo zapaziš razvaline »Starega gradu*, (\Vildenlack), katerega omenja še Valvasor in do katerega je O. D. tudi markiralo pot z rdečo barvo. Ko dospemo do studenca, odpočiješ se pri mizi, katero je tudi postavilo O. D., ter se pokrepčaš s kozarcem izborne studenčnice. In v bližini tega studenca, na Tajnetovetn travniku, vršila se je ob priliki otvoritve prava ijudska veselica. Na stotine občinstva se je zbralo na določenem piostoru. Pogrešal nisi ničesar: pri tej mizi razpečavale so dame okusna jedila, tam zopet različno pecivo, točilo se je izvrstno pivo in vino. Da pa je bila zabava popolna, tudi godbe ni manjkalo. Mnogo smeha je tudi vzbudil inscenirani cirkus »Relaht*. Vse priznanje im-presariju »Relahtu* (gospod Thaler). Petje in godba sta i se menjavala do poznega večera. Ob deseti uri vrnilo se je mnogoštevilno občinstvo ob svitu bakelj in lampi-jonov prav zidane volje in splošno zadovoljno v mesto. Našemu O. D. je samo čestitati na vrlo uspeli prireditvi. Da je bil uspeh zares izvrsten, naj povedo številke: kosmatega dobička 730*57 K, čistega pa 32tf#t>8 K, za naše razmere torej velika svota. Kako pa je ustreglo O. D. našemu meščanstvu, s popravo teh potov, priča dejstvo, da roma sleherni dan mnogo občinstva po teh prijaznih izprehodih. Pri tej priliki opozarjamo tudi cenjene g. tuje goste, ki se mude tukaj, naj ne zamude posetiti teh lepih krajev. — Zahvala. Olepševalno društvo v Škofji Loki izraža najsrčnejšo zahvalo čestitim škofjeloškim damam, ki so priredile ljudsko veselico dne 10. julija t. 1. povodom otvoritve poti k studencema pod Starim gradom, neu- momo delujočim gospodom slav. cirkusa, zelo požrtvovalnim gospem in gospicam, kakor tudi sodelujočim godbenikom, pevcem in pevkam in sploh vsem udeležencem od blizu in daleč, ki so na katerikoli način pripomogli k tako izvrstno vspeli narodni veselici in nepričakovanemu vspehu, ki nam je donesel 326 K 68 vin. čistega dohodka. Slavko Flis. predsednik. — Koncert priredi škofjeloška domača godba na lok s sodelovanjem g. opernega igralca Bianchija iz Trsta jutri v nedeljo dne 24. julija t. I. pri gospej Apoloniji Deisingerjevi. Spored je raznovrsten in zanimiv. Vstopnina za osebo 40 vin. Začetek ob 7. uri zvečer. Ker je čisti dohodek namenjen v podporo domače godbe, vabi taista na mnogobrojni obisk. DomaČa godba na lok. — V L i p n i c i pri Škofji Loki je padel raz svisl Anton Svoljšak, podomače Bitenčev, in si pri padcu zlomil nogo. Odpeljali so ga v deželno bolnišnico. — Na Dolenji Dobravi je v sredo 20. t. m. vozil steljo 58 letni posestnik Janez Bohinec. Ko so mu prinesli kosilo, so ga na solncu ležečega našli mrtvega. Mož se je vlegel v senco in zaspal. Ker je pa slednjič solnce prisijalo nanj, se nesrečnik ni več zbudil ter ga je bržčas vsled prevelike vročine zadela kap. Ranjki je bil oženjen in ostavlja ženo z osmimi otroci. Novlćar. Nrt »iorenjskem Vabilo na naročbo. Danes smo ustavili list vsem onim. ki doslej niso plačali naročnine. Osebne vesti. Nadučiteljem za Naklo je imenovan g. Franc Petrič v Strugah. — Prestavljena v Naklo je gdč. Eleonora Deu. učiteljica v Trebnjem. — Vpokojena sta nadučitelja gg.: Ivan Okorn v Kamniku in Fr. Pfeifer v Domžalah. f Karel Pire. Truplo pokojnega ravnatelja idrijske realke, g. Karla Pirca, so minulo soboto prepeljali iz Idrije preko poljanske doline in Škofje Loke v Kranj, kjer se je iz domače hiše pod mestom vršil pogreb ob mnogobrojni udeUžbi. Videli smo kot zastopnika idrijske občine ondotnega župana g. Jos. Šepetavca in podžupana g. Drag. Lapajneta, kot zastopnika deželnega šolskega svela ravnatelja g. Fr. Levca, kot zastopnika ljublj. realke prof. g. Al. Tavčarja, dalje ves učiteljski zbor idrijske realke z nenalerimi dijaki in ogromno število tukajšnjega najod-Jičnejšega meščanstva in uradništva. Gitalniški pevski zbor tukajšnje čitalnice je zapel pred hišo in ob grobu par ginljivib žalostink. Okrajna učiteljska konferencija za kranjski šolski okraj se je vršila letos dne 7. julija v prostorih deške ptirazrednice v Škotji Loki. Novoimenovani okrajni šolski nadzornik g. Ferdinand Kalinger otvori ob polu 10. uri dopoludue konferencijo z običajnim pozdravom. Posebno povdarja, naj se obrača učiU'ijstvo do njega v vseh slučajih z odkritim srcem, potoži naj mu morebitne svoje težnje tako kakor stori to prijatelj prijatelju. Za dobrobit učiteljstva se bo potegoval povsod in vedno. Tem ljubeznivim besedam je glasno pritrjevalo vse zbrano uči-teljblvo. Nadalje zatrjuje, da je le na ta način zasiguran uspeh ljudskega šolstva, saj mu je znano do dobra učiteljevo delo, ker deluje na tem polju že nad četrt stoletja. Svojim namestnikom imenuje nadučitelja g. I. Pez-cftča. Zapisnikarjem sta bila voljena učiteljica gdč. M. Simončič in nadučitelj g. A. Sonc, oba iz Železnikov. Zadnje imenovanemu se je zdelo celo umestno, da se zahvali konferenciji za podeljeno mu čast. Nadzornikovo poročilo o inspekciji je bilo bogato in vestno sestavljeno. Najprej omeni izpremembe v nadzorovanju. Prejšnji c. kr. deželni šolski nadzornik za ljudske šole g. Frančišek Hubad je prevzel nadzorovanje srednjih šol, na njegovo mesto pa je bil imenovan z Najvišjim odlokom ravnatelj «. kr. učiteljišč v Ljubljani g. Frančišek Leveč. Nadalje se spominja umrlega učitelja velesovškega g. J. Petkovška. V znak sožalja se vzdignejo prisotni raz sedeže. Podrobno se dotakne, vsakega učnega predmeta posebej, da primerna navodila in opozarja navzočne na razne najnovejše melodične knjige, ki naj jim služijo v prospev in 5pev2d»§© učnih uspehov. Konečno radostno omeni, da je napravilo nadzorovanje nanj najboljši utis, da se je popolnoma prepičal, da deluje učiteljstvo v vsem okraju prav uspešno. Podrobni učni načrt za ponavljanje šole je izzval živahno debato. Poročevalcem za enorazrednice je bil pozvan g. V. Krek iz Trboj. Ker pa je bil sprejet predlog nadučitelja g. Fr. Luznarja, da naj voli konferencija za vsako kategorijo šol poseben odsek, ki naj se bavi v prihodnjem šolskem letu s tem učnim načrtom seveda sporazumno z vsem tangiranim učiteljstvom tega okraja, so tako odpadli poročevalci večrazrednic. Učne knjige za prihodnje šolsko leto ostanejo iste kot doslej. Nadučitelj g. J. Kragl iz Tržiča je čital skrbno sestavljeno poročilo, kako naj se ravaa s šolskimi zamudami. Vsi tozadevni predlogi so bili sprejeti soglasno. Načelnik okrajne učiteljske knjižnice g. I. Pezdič poroča za minulo leto o stanju iste. Za stalni odbor je potrdila konferencija vse dosedanje odbornike, pa tudi v knjižničnem odboru so ostali vsi prejšnji, izvzemši le male izpremene. S trikratnim «slava »-klicem na cesarja in z odpeto cesarsko himno je zaključil predsednik zborovanje. Njegov namestnik se mu je zahvalil v imenu vseh za nepristranske vodstvo konferencije in za dobrohotne in uvaževanja vredne nasvete. Pri obedu, ki se je vršil v gostilni g. Apol. Deisingerja, je napil nadučitelj g. J. Kragl g. nadzorniku kot veščemu šolniku, ta pa navzočnemu uči-teljstvu. Pročitali sta se še dve brzojavki, ki sta jih poslala na zborovanje c. kr. okrajni glavar g. Alfonz Pire ter deželni poslanec in član okrajnega šolskega sveta g. Ciril Pire, v katerih opravičujeta svojo odsotnost, želeč konferenciji kar največ uspeha. Laskavima pozdravoma sta sledila zahvalna brzojavna odgovora. Med petjem lepih moških /borov je prišla ura ločitve le prehitro. Gimnaaija v Kranju je končala minuli petek letošnje šolsko leto. Goepod ravnatelj Hubad je bil tudi to leto tako trdovraten, da nam ni blagovolil vposlati iz-vestja, katero je poslal vsem drugim listom. Izvestje tukajšnje gimnazije je naš preblagorodni gospod ravnatelj dal zopet tiskati v Ljubljani v nemški tiskarni. Naša tiskarna je letos tiskala izvestje mestne realke v Idriji, ki obsega 102 strani, v treh tednih, dočim je moral naš ravnatelj nositi rokopis v Ljubljano če ne več, pa vsaj šest tednov prej, da so mogli o pravem času izvršiti delo. Torej sama nagajivost! Ali mar ne, g. Hubad! Pa pregovor pravi, da čez sedem let vse prav pride. Vrtna veselica m vrši v nedeljo dne 31. julija v gostilniških prostorih g. U. Potočnika na Bistrici pri Podbrezjah. Spored: 1.) Sprejem »Gorenjskega* in »Tr-žiškega Sokola*; 2.) Koračnica, svira radovljiška godba; 3.) Mešan zbor; 4.) Citraši; 5.) Telovadba; C.) Komičen prizor; 7.) Mešan zbor; 8.) Godba prosta zabava in ples. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstop prost. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v notranjih prostorih. Z Bleda. Tu se delajo priprave za ustanovitev blejskega »Sokola*. — Do 16. julija je došlo na Bled 654 strank z 1152 osebami. Razstava ročnih del v prostorih tukajšnje dekliške šole v korist družbe sv. Cirila in Metoda je bila v četrtek 21. t. m. zaključena. Narodno občinstvo jo je z velikim zanimanjem obiskavalo, vendar je bilo pričakovati mno-gobrojnejšega obiska. Razstavljenih je bilo nad 1.300 komadov. Čistega dobička je K 235*—. Odbornicam čestitamo na tako imenitni prireditvi. Poročil se je dne 20. t. m. g. Srečko Viaclovsky, orožniški postajevodja v Tržiču, z gospodično Liziko Leber iz Št. Pavla pri Preboldu. Treščilo je dne 18. julija v hlev posestnice Ještin, vas Studenčice pri Sori. Zgorelo je vse seno, 6 lepih živinčet, potem še trije drugi hlevi, 4 hiše, 2 poda, 4 svinjaki s 6 prešiči, koštruni in še mnogo drugega gospodarskega orodja. Škoda se. ceni na 30.000 kron. V radovljiški okolici je v četrtek popoldne nastal pred dežjem močan piš ali vihar in v več krajih napravil škodo. Polomil je mnogo drevja, v Lescah na kolodvoru je raztrgal streho skladiščnega poslopja, in v Radovljici je razrušil novozidani hlev stavbenika Hroneka ter mu s tem provzročil škode za okoli 1400 kron. Umetno Teženje. Po kratkem premoru je začela svctovnoznana tvrdka Singer in dr., delniška družba za šivalne stroje, zopet prirejati po Gorenjskem brezplačne tečaje za vezenje. Med tem ča«om je imela take po Dolenjskem in v Ljubljani. Naše čitatelje opozarjamo na priljubljenost takih tečajev in na veliko zanimanje za te brezplačne tečaje, ki so se vršiii preteklo leto v Škofji Loki, Kranju, Tržiču in v Radovljici. Pri tej priliki pa hočemo našim čitateljem le površno omeniti o velikosti tvrdke Singer in dr., delniške družbe, da obenem dokažemo, da ta tvrdka ni samo ena največjih na svetu in da ne proizvaja najboljših šivalnih strojev, temveč da tudi pospešuje občekorislne namene industrije in da pride kot prva pri povzdigi ženske obrti v poštev. Tvrdka Singer in dr. ima 3000 filijalk po vsem svetu; vsaka filijalka priredi na leto najmanj deset brezplačnih tečajev v vezenju. Vsak tečaj obiskuje najmanj 20 učenk, tako ta tvrdka na leto okrog 600.000 gospej in gospo-dičin brezplačno nauči, kako se veže. Prihodnji tečaj te tvrdke se vrši na Jesenicah od 25. julija do 6. avgusta 1.1. Oglasila k temu tečaju se sprejemajo v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 4. Vsak kupec naj pazi na ime: Original Singer-šivalni stroj. XIX. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se vrši v Žalcu pri Celju v čelrtek, dne 4. avgusta 1904. Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva «Merkur*. Išče se: Pomočnik manufakturijske stroke za Kranj, pomočnik železninske stroke za Ljubljano, pomočnik špecerijske in železninske stroke za Kranj, potnik manufakturijske stroke za Dunaj, 2 prodajalki za deželo in vajenec za drželo. — Službe išče: 4 pomočniki manufakturijske, 2 pomočnika špecerijske, 4 pomočniki špecerijske, 14 pomočnikov mešane stroke, potnik, kontorist. kontoristinja in vajenec. Kava in zdravje. Dokaj preporno vprašanje, ali je kavina pijača res nezdrava, so večinoma družine že razrešile tako, da zrnato kavo, dražečo živce, pijo samo s primesjo Kathreinerjeve Kneippove sladne kave. S svojim okusom zrnate kave napravlja Kathreinerjeva Kneippova sladna kava kavino pijačo milo in ljubko; poleg tega je zaradi znanih sladovih dobrodejnih lastnosti koristna zdravju. Zato se izkazuje povsod, kjer je zdravnik docela prepovedal zrnato kavo, za edini primerni nadomestek; saj je okusna, lahko prebavna, redilna in krvotvorna. Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo je priporočati prav posebno otrokom, bolnikom in slabotnim osebam; pijo pa naj jo Čisto. Listnica uredništva. Fata m organa! Pnhodnjić. Dopis iz Selc: Vsled pomanjkanja pro tora izostalo za to pot. Rusko-japonska vojna. Japonska armada se sedaj nahaja v težavnem položaju. Bolezen in glad sta se vselila v japonske vrste. Cimdalj bo japonska armada zasledovala rusko, tem težavneje bo za Japonce se preskrbeti z živili. Rusi stoje sedaj, kakor poroča nek dopisnik, na pragu zmage, o kateri so trdno prepričani vsi, ki so imeli priliko, opazovati vse dogodke v bližini. Rusko brzojavno agenstvo poroča iz Hajčenga, da je general Miščenko na jugu pri Crnih gorah izvojeval sijajno zmago. Japonci se utrjujejo osem vrst od Dači-čava. Vročina je sedaj dosegla 66 stopinj Celzija. Pogum armade je zrasel, ko se je zvedelo o strahovitem japonskem porazu pred Port Arturjem. V japonskem glavnem mestu Tokio so nastali veliki nemiri. Prebivalstvo je nevoljno, da Port Artur še vedno ni zavzet. Tudi v drugih krajih so bili že nemiri, v Kobe pa je bil izgnan francoski konzulat. Za gospode 1 meblirana soba v prvem nadstropju in 1 meblirana soba 1 kabinetom v pritličju na glavnem trgu se takoj odda. 12«—1 Vet- se izve pri upravnistvu «(i«renjea». Vydrove žitne kave POSKUSITE! M« V20r*k dntovoi«>. Poimt 6 k* potiljka 4 K SO h Iranca, .DOMACI PRIJATELJ" »••m odi.m»ic.m UMonj potilfM m««6n*. VgirtCa hhrM jitnt itUt 9rtf9VI!I. za pekovski obrt sprejme tako] Jtatoit 3(ummer v pranju. Istotam se kupi do 10 sežnjev trdih in 20 do 25 sežnjev borovih drv. 129-1 Dobri železolivci (gisarji) in že-lezostrugarji (drejarji) dobijo trajno službo v tovarni za stroje G.Tbnnics VEjobljanL Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvver-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. MTohlgemuth 65—13 v Kranju, glavni trg št. 118. Zahvala. Za mnogoštevilne izraze sočutja za časa bolezni in ob smrti nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda Karla Pirca ss 1-4 ravnatelja mestne realke v Idriji izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa si štejemo v dolžnost, izreči prav toplo zahvalo blagorodnemu gospodu Josipu Šepeta ven, županu id ijskeiitu. za ves trud ob priliki prepeljave pokojnikovega trupla v Kranj, nadalje darovalcem mnogih prekrasnih vencev, gg. rit.ilnišk.1111 pevcem za ginljivi žalostinki, za častno spremstvo pri pogrebu gg. zastopnikom idrijskega mestnega zastopa, c. kr. deželnega šolskega sveta, učiteljskega zbora ljubljanske realk«, osobito polnoštevilno navzočemu učiteljskemu zboru idrijske realke in z istim došlira dijakom, meščanstvu in uradništvu v Kranju in sploh vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu od blizu in daleč prišli spremit dragega pokojnika k večnemu počitku ni kranjsko pokopališče. Ljubljana-Kranj-Bled, dne 18. julija 11)04. Žalujoči ostali. ^435 Zahtevajte .Gorenjca' v gostilnah in kavarnah! Zaloga „Belske kisle vode" Vellaeher Saucrhrunnen 4—15 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Doktor pl. Trnk6ozy-jev Kranjski redil«! pra$eK za prašič« Londrnska medajla je dobil v Londonu, Parizu in Rimu 1903 najvišje odlikovanje Grand Prix! Dalje na tisoče zahvalnih pisem, tudi uradno potrjenih Ta re.iilna moka se meša med krmo že pujskom Prašiči dosežejo največjo težo. 1 zavojček po 50 vin. se dobiva pri trgovcih, po pošti 5 zavojčkov v glavni zalogi Lekarna Trnk6czy,LjublJana. Uradno poverilo. Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 filerje in 2 vinarja. Ljubljana, tretjega oktobra edentisofdevetitoena. »Notarski pecat.) Ivan lrMAntean, c. kr. notar. Spoštovani gospod! Mojilprašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskušnjo en zavojček redilm-ga praška za prašiče. Ćlovek se n ora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izreddi, hvala temu izbmnemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in pn bodem tudi priporočal. Prosim t obratno pošto pet zivojev redilnega praška za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoštovanjem Josip Engliooh železniški nadziratelj. v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentncga davka 9—lfi katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 3.342.925 87. Stanje hipotečnih posojil K 1,964.153-76. Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. M.ll/d Pariz 1900 Grand Priz" Najvišje odlikovanje. Singerjevi šivalni stroji. Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih. Original Singer šivalni stroji so neprekosljivi glede trpežnosti in zmožnosti. Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za. posamezne stroje za domačo porabo. Singer Co. šivalni stroji, deln. dražba Ljubljana, sv. Petra oeita it. 6. 98—4 sledi f 11 i f? c, Ga nje »a &opcti, &a Aoi fudi Aipc, vat>e i« ?tu^c »j. finale i&dctfie v i?>cfi (\\ttfafi, ftp^fcnc in cev** peci j ttt C) ftita:Mfi iz3citiov 93-9 Vsi kmetovalci Tedenski sejem v Kranju dne i h t. m. Prignalo se je 1.-57 glav goveje živine, 11 telet, 1.08 prašičev, 1)4 koštrunov, — koza, 14 huš. — 50 kj,»: pšenici K U—, prosa K fl'60, K 8*—, ječmena K (5:—, ov«?a K 7*—, rži K 7'60, ajde se lakko pre-in ičajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, praiiče, ovce i. t. d. obdržali zdrave,mo<'ne, je«će in debele <'e se jim i ri-medije h krmi &fe živinski prašek a& iz lekarn« Plccoll ,pri Angelju', Ljubljana Dunajska cesta. En zavej V« kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. - - Zunanja naror'la po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej iivini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel bBin do prepri.'-atija, da je vaš živinski prah if borim zdravite, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati. Z odličnim spoštovanjem And. Ko e j a n ♦* I I, Podgora pri Gotici. 13./VI. 1902. I. 199-4» Že veliko let dobro znani stroji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orodju, s-tskalnice za hkus trrjerji, <":i-tilmee tu ž. to, mlatilo^, vitli, 1 učilnice za koruzo, mlini za satbe, iiiliui za grozdje, K'.i«kalnice ta snuje, stiikaln oe za grozdj-, mlini zi goianje, sttvji za rezanj - repe, slamortzn ce, kol i za kuha oje klfcje, •enalke za vino, pipe, resalke za vodnjake, sesa'ke za gnoji o škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, *vin«"ene cevi, gumijeve cevi, konopneoe cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladol d, oiuhte za led mlini za kavo m diš.ivor h troj i zii delanje ktootS, šivalni sin »i, priprave za petrolej, železne blagajne, ielezno pohištvo, namizn* tehtnic«-, steherske tehtnice, decimalne tehtmee, tehtnica za živino, tehtau« na drog i. t. d. po zopet izdatno znižanih centi), vse ped dolgoletnim jamstvom, po t m j ugodnejših plačilnih povojih tudi na obroke. Oniki z već kot 400 ilikumi biezplačno in banko! Dopisi je s* v slovanskem jeziku. Prekop'i in agenti za-željeni! Pifce naj »e naravnost: 116—5 Ivan Schindler, Dunaj, III., ErdbergttratM 12. poslano. V nekaterih domačih listih so izšli pod naslovom „Tržno poročilo" že večkrat članki, ki so bili na skrit način naperjeni proti mojej tvrdki, oziroma so spodkopavali veljavo od mene pod znamko „jelen" izdelovenaga mila. Zajedno se priporoča kot „domač" izdelek namesto mojega jelenovega mila neko drngo stisnjeno in po dveh svetnikih imenovano milo. Izrekati kake dvome o vrednosti mojega jelenovega mila se doslej pač še ni poskušalo; a ker se proti istemn kot „ptnjemu milu" agituje, moram svoje cenjene odjemalce opozoriti na to, da v dotičnih tržnih poročilih kot domače priporočano milo ni nikak domač kranjski izdelek, temveč da je kakor tudi moje jelenovo milo tja poslano. Iz narodno-gospodarskih ozirov naj bi se izdelovalo vsako blago, kjer se da najceneje izdelovati in vsled tega tudi prepuščati občinstvu pod najugodnejšimi pogoji. Vsega ni mogoče izdelovati v lastnej deželi. Da pa se od zunaj uvažano blago predstavlja kot domače, istemu ponuja izzivajoč njegovo rodoljubje L t. d. in drugo kot dobro priznano blago, na* pada kot ptuje — je to pač postopanje, katero bode občinstvo, spoznavši ta dejstva, sigurno prav presojalo in vso hvalo po vrednosti ocenilo. ' 1*4-3 JURIJ SCBZCHT, Ustje ob Labi tovaru za milo, sveče in dišave. Največja tovarna te vrste na evropski cettaL IjBliljaaa (Kolizej) na Marije Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta : Gostilniški stoli. 97-8 Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld. Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. 86—11 ■ „ Moravija * -šivalni stroji so najboljši, na j pripravne]ši ter najtrpežnejši. „ Moravija* -šivalni stroji so jako pripravni za umetno vezenje. ■ & »Moravija "-šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke. Pouk za umetno vezenje na , Moravija u-šivalnih strojih vsaki dan in sicer brezplačno. Cenike pošiljam zastonj. Zaloga in pouk pri tvrdki LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189. Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko). 356 Foto-emayl y barvah Bro5ke> priveske, gumbe ja zapestnice, igle ja kravate i. t. d. Ja/^o lepa in primerna darila. Jzdeluje pz vsaki fotografiji Jv. Jagodic----- 49-17 jciograj v Xrcnju I Velik požar | se zamore lahko in naglo pogasiti samo s 13 27 SnefrloVini brizMluicami t nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bi1 a je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. pošastno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnic ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave. R. A. SMEKAL Zagreb <|{ skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk * in gospodarskih strojev. t it it Čvrstega hlapca sprejmem tako]. Iv. Pr. Lampret, tiskarnar v Kranju. Naročajte si prezanimivo knjigo i; Bahovi huzarjt in Iliri. Starina ulov*nekih pisateljev, J. Trdin; nam popisuje v tej knjitri oselie in dogjdke na Hrvaškem, v oni za hrvaški mroi žalostni dobi za zloglasm-gi Kanovega absolutizma, ko so tudi nekuteri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej častne uloge. Trdina j« znan izboren stilist, način njegovega pripovecov-nja je za-nimimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in izbrojen. Kdor si hoče razširiti svoje /nanje iz polpreteklosti hrvaškega in deloma tuji našega naroda ter se ol>-entiii piijetno zabavati, naj si naioći to knjigo p: i založniku 10 — 38 L. Schwentnerju v Izubijani. Cena brx>8. 3 K, po po^ti 3 K 'A) h. i? Mikelnasta anker-remont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpežnejsa in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 8'76, najfinejša znamka, gld. 6-60. 114-4 , IPIP w Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celovca. Kupuje in prodaja ?»e vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese iidaja k vsakemu žrebanju. Polnovplačani akcijski tj. kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetn. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. „ Za kaj so Vaši zob|e tako beli?* »Vsak dan rabim 0. Seydlovo higijenično kozmetično ustno V0d0f ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju. 8«- «o Sedaj samo CfO gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko, Preje 105 gld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 63—16 Sistem laike % podKrajfcK irizer za dame in goapode Ljubljana, sv. Petra c. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj z travniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame s šepetat-uiin vhodom. Iz Ljubljane v Novi York samo 60 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg-Amerika Linie. Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov: FR. SEUNIG, Ljubljana Dunajska eesta 31. ■ ■ 71-15 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „iK£RW peter JViajdič v pranju. Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-h<>iiitej. trsje za obijanje Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOZOVe, železnih peči, Roman-inportlanil-cenent, traVerze, stare, U\m\i\t šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalkO za vodnjake, cevi in vsako-za Živino — pod imenom vrstno špecerijsko blago. „Sanori". Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. G rt s bo O 75 N Zaloga najboljšega sredstva proti muham dr or cToi oi oi o: oi o Slav. Šolskim vodstvom se uriano priporočam za cenj. natočila šolskih tiBkovin. Z odličnim tpoMovanjetn Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. 64--18 Išče se pod jako ugodnimi pogoji vešč in po-poln oma zanesljiv kolporter •MtMBREOtOUHV mORJ CONCOUR&' Z0b0- tehnUnl atdj$ Oton 5cydl pri g% dr. E.Olobočniku v Biranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi alata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v alatu, porcelanu, amalgamu in eemeutu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvršuje tu Specijalist. Odprto vsako nedeljo in ponedeljek od 8. do 6. nre. ki bi po slovenskih krajih raspeća val brošure,, časopise i. t. d. Pojasnilu ilaje iipnivnišlvo »Jorenj'-n««. • lOfl—6 J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Sisvbcoo- umetno in konstrukcijo ključavničarstvo. 2 čno omrežje na etroj, obhsjilne miza, oyraie na mirodvor u. obmejno omrežje, vezne vrata, balkoni, verande, etblp'* križe, štedilnike I t d 103 u Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). G. Tonnies 1048 tovarna za ?froje. železo in kovino-1 i varna v Izubijani priporoča kot posebnost žage in vse •troje za obdelovanje U\sa. F r a n c i s - t u r b i n e osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Seealno-generator e ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". Varstvena znamka. Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119—4 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen". Dobiva se povsod! m JURIJ SCHICHT ustje (teto) največja toVarna rtoje Vrste na evropska kontinenta, (teto) uhaja vaako soboto zvečer, ft jf U dan praznik, pa dao poprej. — Vetja po p o* t i prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leto 1 I. Za druge države stane K 560. Za Kranj brez pošiljanja na dot« stane za «elo leto 3 K, za pol leta K 1 • 50. Dostavljanje na dom stene za celo leto 60 vinarjev ve*. PoMunezne ttevilke stanejo 8 vinarjev. — Na naroehe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, će se tiska enkrat, 8 vinarjev, će se tiska dvakrat, ce se tiska večkrat, pa po dogovoru. Utedniitve in upravniitvo se nahaja v hifti itev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravnifttvu naj se blagovolijo ponujati ■nroanms reklamacije, osnanUa, sploh vse upravne zadeve, uredni«vu pa dopisi in novice, p Dopisi naj ae izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vtikajo. Udaju m zalaga konnorcij »Gorenjce*. (•rifrovnrni urednik Matija Cej. Tiska Iv. Pr. Umpret v Kranju.