0RZAVM TOŽILSTVO vLJUBLJAflj Poštnina plačantt v gotovlnU t#Iio 11, Vi/1'1932 _v UMbliatil, dne 11. avgust« 1933. Štev. 33. Posameznaitav. Din f- XV. fc A II tlpravnlitvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telafon 3122 d« 3126 Ishaja vsak ietrtek NmuMm u tittantro: htrtlctao t Mi, »llctM II Ma, mMMm m Mi; u iMt «<»«"• run lacrtkat {rtrtletao It Ma, p»ll, je povedal Btarec. «Naj se vam le smili, samo da boste molčali. !Jaz in Reza se njemu nisva smilila. Ce bo pokazal, da zna postati drug človek, bo še vse dobro. Če pa ne, ni škoda zanj. Kar vtone naj v močvirju življenja! Takih ljudi je že tako preveč na svetu.* Mnogo sta se še pomenila starec in Polde tiste dni. Po enem tednu jo je Polde neki večer mahnil po stezi za vasjo. Počasi je korakal. Komaj zaceljena rana ga je še skelela. Namenil se je nazaj v mesto. Nihče ga ni videl razen lune, ki je prijazno svetila popotniku in se mu smehljala, ko je zapuščal domačo vas. * Hrastarjevim je res trda predla Stari je lezel kar v dve gube. Ko se je sin usodni dan vrnil domov, mu je povedal oče, da je sosed prišel. Prodal mu je skoro vso zemljo, ker jo je moral, da se reši domačija. Sosed Jerin je bil bogat in tudi dober človek. Pismeno se je zavezal, da vrne Hrastarju zemljo, če jo bo mogel v petih letih spet odkupiti. Za odškodnino je zahteval le nizke obresti. Pri Hrastarjevih ni požar upepelil samo hiše, temveč uničil tudi vse upe starega gospodarja. Res si je zidal novo hišo, a ta mu je toliko požrla, da je moral prodati skoro vse zemljišče, ki ga je ljubil kakor svojega otroka. Ko je opazil, da je sin potrt, si je tolmačil to s tem, da je tak zavoljo izgubljene zemlje. Zato ga je tolažil: «Na hiši imamo pravico do gostilne. Dal jo bom v najem. Toliko bom že dobil, da bom živel. Štediti bo treba. No, saj sem vajen. Nekoč bo že spet drugače. Za zdaj ti pa svetujem, da greš s trebuhom za kruhom. Morda zagrabiš kje srečo. Če kaj prihraniš, bova spet dokupila svet in pričela znova. Le volje in moči je treba!* Boštjan je do tega dne samo popival. Hrastar se je jezil in žalostih Nič, ni pomagalo. Odkar je pa Boštjan srečal Poldeka in ga ranil, se je popolnoma izpremenli. Takaj je bil voljan iti delat. Očetu je obljubil, da bo šel za rudarja, kjer bo stalno nekaj zaslužil in hranil, kajti rad bi spet dobil domačo grudo nazaj, tudi -ne bo prej odnehal, dokler je ne dobi. Hrastar ni bil posebno vesel teh obljub, saj je poznal svojega Boštjana. Ko se je pa mladenič kmalu potem odpravil na pot, si je oče mislil, da se morda res poboljša in da postane resnejši. Dokler je bil Boštjan doma, je mnogo trpeL Vse noči je gledal pred seboj Rezo in krvavečega Poldeta. Rad bi se javil sodišču. Strah pred kaznijo ga je pa zadrževal, saj si je mislil, da bo pošteno sedel ali da ga celo obesijo. Zavoljo tega strahu se je še bolj jezil sam nad seboj. Očital si je, da nima nobenega značaja in da se boji. Zločin zna pač izvršiti, a pred kaznijo se skrije in trepeta, da bi ga ne našli. Zazdelo se mu je, da bo zanj v tujini laže, da bo morda vsaj nekoliko vse pozabil, čeprav se je dobro zavedal, da se to popolnoma ne bo mkoli zgodilo. Zagrizel se je v misel, da drugi kraji ne bodo budili spominov na njegovo dejanje in da bo zaradi tega njegova duša mnogo mirnejša. bila previsoka obrestna mera vlog, kar je povzročilo tekmo varčevanja, naval vlog in neozkosrčno dajanje posojil. Danes pa kmet zato tone v dolgovih. Kupčija z denarjem je tako resen posel, da se kar ne sme pustiti, da ga opravljajo nestrokovnjaki. Ko se tako ali tako uredijo naše denarne razmere, bo moralo pač oblastvo skrbeti, da vsekakor zmanjša število denarnih zavodov in jih vzame pod svoje neposredno nadzorstvo. Dokler se to ne zgodi, se bo še dolgo uresničeval stari rek: Kdor hlasta za visokimi obrestmi, bo izgubil kapital! Politični pregled Po daljšem odmoru se je 5. t. m. zopet sestala narodna skupščina, na kateri je med drugim finančni minister predložil več zakonskih načrtov, in sicer o zaključnih računih lanskega proračuna, o kovanju srebrnega denarja, o izpremem-bah v zakonu o davku na poslovni promet Davek na poslovni promet se po predloženem načrtu delno zviša. Prav tako se zviša trošarina na sladkor in uvede se trošarina na rabo električnega toka. Naslednjega dne pa so bila skupščini predložena zakonska pooblastila, po katerih naj bi imel finančni minister pravico, da takoj uveljavi te zakone. kar naj bi državi omogočilo, da krije lanski, v glavnem zaradi neizplačila nemških reparacij nastali proračunski primanjkljaj ter da poplača tako zvane leteče dolgove. Narodna skupščina se dobro zaveda, da je treba poiskati nove vire državnih dohodkov, da se omogoči nemoteno poslovanje celotnega državnega aparata, predvsem redno izplačevanje uradniških plač in pokojnin, izpolnjevanje vseh drugih državnih obveznosti, ki znašajo doslej samo v dravski banovini okrog 200 milijonov dinarjev. Na ta način bi se znatno oživelo tudi gospodarsko življenje. Vse to narodna skupščina upošteva in je rade volje pripravljena pomagati vladi, da si zagotovi nove vire državnih dohodkov povsod, kjer jih je dejanski mogoče najti. Nove odredbe o uvedbi trošarine na električni tok in pa o povišanju trošarine na sladkor so naletele na jako resno kritiko. Kako prijeten občutek za gospodinjo: pogrnjena miza z dehteče svežim prtom — snežno-belimi prtič! — da, to so stvari, ki napravijo življenje zdravo in ugodno — stvari, katere ima vsaka gospodinja rada. Za to je potrebno ^ predvsem dobro milo, ki je nežno in čisti | temeljito, iuP 6CH J V32 ZNAMKE JELEN Med poslanci se uveljavlja mnenje, da je povišanje trošarine na sladkor mogoče le, ako se cena tega že itak dragega živila bistveno ne poviša. Pojavila se je tudi zahteva, da je treba razbili obstoječi kartel sladkornih tovarn v Jugoslaviji in zmanjšati posredniške stroške, ki se pojavljajo za sladkor na njegovi poti iz tvornice do malega prodajalca. — Nameravana trošarina 1 Din za kilowat električnega toka za razsvetljavo se smatra kljub temu, da bi pri tem odpadla dosedanja trošarina na žarnice, mnogo previsoka, trošarina za električno pogonsko silo, ki je določena na 25 Din, pa se sploh odklanja z utemeljitvijo, da bi neizmerno zadela ne samo indu- Ko je odhajal, mu ni oče nič rekel. Bil pa je zadovoljen, ko si je sin povezal culo in se poslovil. Za ponosnega in ošabnega Boštjana so se pričeli slabi časi. Res so ga sprejeli za delavca v rudniku. Garal je od zgodnjega jutra do pozne uoči, za kar je dobival skromno plačo. In še vesel je moral biti, da so ga sploh sprejeli. Hudo delo med črnimi stenami zemlje, kjer je povsod oprezala nanj smrt, ga je pričelo oči-ščevati. Čutil je, da se v njegovi duši nekaj iz-preminja, da postaja drugačen, bolj človeški in občutljiv. Ko se je znojil v zatohlem zraku, je med delom ves čas premišljal. Pričel je spoznavati človeško bedo in trpljenje, ki ju doslej ni poznal, saj je siromake preziral in se iz njih norčeval. Oče ga je pa samo razvajal. Delal je vedno rajši. Denar je skrbno spravljal. Niti dinarja ni zapravil po nepotrebnem. Ko je ždel v črni jami, se je večkrat spominjal Poldeka. Kar zazeblo ga je okoli srca ob misli nanj. Polagoma se mu je pa pričelo dozdevati, da mu bo morda rajnik nekoč odpustil, če postane drugačen. V jami je mnogokrat zasanjal o svoji izgubljeni zemlji, ki jo je tako ljubil in ki jo je moral oče prodati. In ta misel ga je krepila, da je delal še vztrajneje. Včasih ga je vendarle nepričakovano zgrabilo. In tedaj je strašno trpel. Ponoči so ga v sanjah mučile strašne slike, ki so se vrstile pred njim. Zagledal je Poldeka, ki mu je kazal svoje krvave prsi. Ko se je prebudil, je še vedno strmel v prikazen. Kar predramiti se ni mogel. Vanj je bil obrnjen Poldekov obraz, ves bled in žalosten. Osinele ustnice so se komaj vidno premikale in ga vprašale: «Zakaj si to storil? Kaj sem zakrivil? Za svoj greh sem bil kaznovan. A ti si šel in si me umoril. Ubil si človeka. Kakšno pravico si imel do mojega življenja? Morilec! Morilec!* Boštjan je ves drhtel. Sedel je na postelji in z izbuljenimi očmi strmel v temo. Počasi je prikazen izginila. Oddahnil se je, si obrisal znoj in se le počasi nekoliko pomiril. Ko je delal že več ko leto dni v rudniku, je porabil dva prosta dneva in šel obiskat svojega očeta. Dolgo leto dni ni šel nikamor. To si je naložil za pokoro. Stari Hrastar se je sina zelo razveselil. Krčma, ki jo je dal v najem, je dokaj dobro uspevala. Oče si je prihranil skoro vso najemnino. Ko mu je tudi sin izročil nekaj prihrankov, se je kar zasmejal: «Vidiš, dve veliki njivi bova že dobila nazaj. Če bova še eno leto tako srečna, bo pa spet treba vzeti plug v roke.* «Ne še, oče! Preveč sem zagrešil! Naj mi bo to hudo delo za pokbro! Mnogo slabega sem storil!* je odvrnil sin. Oče ga je vprašaje pogledal in sklonil sivo glavo: «Da, da, Boštjan! Usoda se je znosila nad nama. Ali veš, kako ošabna sva bila! In tista moja samoglavost! Če bi bil nekoliko strpen in manj lačen zemlje, bi bil tudi s sosedi lahko shajal. Pa sem toliko zapravdal in izgubil. Zdaj, ko nisva več na trdnih nogah, ko čutiva, da se svet pod nama ziblje, zdaj sva šele začela gledati okoli sebe in spoznavati. Naj bo! Kar je storjeno, je pač storjeno. Če bova še kdaj na zeleni vejici, bova pustila tudi drugim dihati in živeti!* Preden je odšel Boštjan iz vasi, je hitel še na vaško pokopališče. Stikal je med grobovi.: Iskal je grob Poldeta in Reze. Poldetovega groba ni mogel najti. Odšel je proti cerkovnikovi hišici. Ko ga je stari Gašper zagledal, ga ni spoznal. Šele, ko je starcu povedal, da je on Boštjan, se je sivček nasmehnil: «A ti si? Glej ga no!* se je nekam preveS razveselil in mu kar stiskal roko, kakor bi ga bil že zdavnaj nestrpno pričakoval. «No, kaj boš pa novega povedal? Kje hodiš^ da te ne vidim nikoli več?* je hitel cerkovnik. «E očka, mene je usoda pošteno potipala in premikastila! Saj veste, kako je pri nas!* «Kaj bi ne vedel. Toda včasi bi menda lahko prišel še pogledat v domačo vas!* mu je ugovarjal Gašper. «Res je. Ze leto dni sem rudar, trudim se in delani. Vest me vendar še vedno peče. Trpim,, da vam ne morem povedati koliko.* .strijce, temveč še v večji meri široke sloje malih ljudi, pa tudi kmete v vseh onih krajih države, fkjer je elektrifikacija že znatneje napredovala. Na skupščinski seji v ponedeljek je bila načrtom finančnih zakonov priznana nujnost. Sledila je razprava o predlogu zakona o obmejnih četah in je bil zakon v načelu in podrobnostih sprejet ter predložen senatu. V torek je skupščina nadaljevala razpravo o gornjih zakonskih predlogih, ki jih je predložila vlada v svrho izravnave lanskega proračuna. Sprejeta sta bila zakona o kovanju srebrnega denarja in o izpremembah davka na poslovni promet. Finančni minister je utemeljil potrebo sprejetja teh zakonov, ker mora dražvno gospodarstvo za vsako ceno ostati v ravnotežju. Po zakonu o kovanju srebrnega denarja pride v promet za 550 milijonov dinarjev srebrnih novcev. Povišani davek na poslovni promet bo nekoliko povečal državne dohodke. Včeraj se je v skupščini obravnaval trošarinski zakon. Narodni poslanec g. Ivan Urek je predložil te dni narodni skupščini predlog zakona o iz-premembi čl. 8. zakona o zaščiti kmetovalcev, po katerem so bile doslej izločene iz določil tega zakona samoupravne in zadružne hranilnice in posojilnice. Načrt zakona vsebuje določbo, da naj velja zakon o zaščiti kmetovalcev tudi za samoupravne in zadružne denarne zavode. Predlog zakona je podpisalo 80 poslancev iz vseh delov države. Do tega koraka jih je, kakor izjavljajo, pripravilo dejstvo, ker so mnogi izmed teh denarnih zavodov, ki so bili izločeni iz zakona, brezobzirno in neutemeljeno preganjali svoje dolžnike in jim z odvetniki, tožbami in ekseku-cijami naprtili velikanske stroške. Tako je nastal položaj, da so bili v nekaterih delih države kmetje zaščiteni vsaj pred prisilno prodajo svojih domov, v drugih delih države, zlasti tudi v dravski banovini, pa so bili izpostavleni možnosti popolnega gospodarskega propada. V Nemčiji so nastale zaradi nestrpnosti narodnih socialistov neznosne razmere. Izgredi z revolverji in bombami so na dnevnem redu. Hitler in njegovi hočejo na vsak način dobiti državno krmilo v svoje roke. Kakor poročajo, zahteva Hitler zase mesto državnega kancelarja. »Zakaj trpiš?* je vprašal cerkovnik in pričel nemirno cincati, kakor bi bil v zadregi. »Zdi se mi, da vi dobro veste. Tedaj po onem umoru sem vas tako izpraševal, da ste morali zaslutiti, da imam Poldeta na vesti. Nikomur nisem črhnil o svoji krivdi. Tudi vi ste molčali. Toda oglasila se je vest!* »Umor hnaš na vesti? Kakšen umor vendar?> se je začudil starec. »Ali se norčujete iz mene ali ste pa pozabili! Jaz ne bom nikoli. Menda se spomnite, da ste našli lansko zimo mrtveca v snegu in ga za-grebli? Bil je ubit. Ubijalec sem bil Jaz!* »Beži! Beži!* »Res je, res! Kesam se in vest me grize. Vem, da ne bom imel prej pokoja, dokler se sam ne izročim pravici!* »I bodi no, bodi!* »Saj veste, da ste tedaj zagrebli županovega hlapca Poldeta. Jezen sem bil nanj, ker nam je zažgal. In razžaljen sem bil, ker mi je rekel nekaj takih, kakršne sem zaslužil. Jaz pa, divjak, grem in ga ubijem! Veste, prišel je na grob svoje Reze. Srečal sem ga. Lahko bi me bil zmagal, saj vem, da je bil korenjak. Ni se hotel tepsti, zato je rajši bežal. To me ni izpametovalo. Še bolj divji sem postal. Hitel sem za njim in ga zabodel.* »Daj, daj, potolaži se!* »Nikoli ne! Leto dni bom še delal, da z očesom rešiva najino zemljo, potem se Javita GOSPODARSTVO ZATIRANJE DETELJNE PREDENICE. Deteljno predenico prištevamo k zajedalkam, to je k takšnim rastlinam, ki se zajedajo s svojimi sesalnimi koreninicami ali bradavicami v druge rastline in jim izsesavajo sok. To izsesa-vanje soka pa rastline seveda oslabi in jih polagoma uniči. Zato nam takšne zajedalke lahko napravijo na polju velikansko škodo. Da je to resnica, se je že marsikateri kmet lahko sam prepričal, saj skoro ni detelišča, v katerem bi ta zajedalka kolikor toliko ne gospodarila. Pa ne le po njivah, tudi po travnikih večkrat opazujemo to silno škodljivko. Deteljno predenico zanesemo na njivo z de-teljnim semenom, ki ga pač kupimo od slabega trgovca neočiščeno. Prav tako lahko pride pre-denica na njivo tudi z gnojem, ako dajemo živini po predenici napadeno deteljo ali okuženo travniško krmo in požre živina tudi predenico in njeno seme. Tako predenično seme je, ko zapusti živalsko telo, še vedno kaljivo, zato je torej mogoče, da zanesemo predenico tudi z gnojem na polje. Tam ostane kaljivo več let, da počaka, kdaj pride spet detelja na njivo. Iz semena zrase nitasta rastlinica, ki se ovije in oklene deteljinega stebla in zasadi vanj svoje sesalne koreninice. Predenica se širi s svojimi nitastimi vejicami pri ugodnih razmerah vedno bolj in nastavlja tudi cvetje, ki rodi mnogo prav drobnega semena. Ako ne ukrenemo ničesar proti predenici, se le-ta vedno bolj razmnožuje in širi ter nam deteljni pridelek znatno zmanjša. Prvo in najbolj uspešno sredstvo proti predenici je uporaba takšnega deteljnega semena, ki je zajamčeno očiščeno predeničnega semena. Treba je, da pri kupovanju detelje od trgovca takšno jamstvo izrecno zahtevamo. Zajamčeno čisto deteljno seme dobimo vedno pri Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih zalogah. Dalje je treba paziti, da ne spravljamo z gnojem predeničnega semena na njive in travnike. Kdor opazi predenico v deteljišču ali pa tudi na travniku, naj zaznamenuje napadeno mesto. Vsako tako predenično gnezdo in tudi deteljo okrog je treba za meter preko gnezda pokositi, pokošeno zelenje skupaj zgrabiti, pomešati s slamo, namočeno v petrolej, in vse skupaj zažgati na mestu, kjer je zraslo. Pokošno in po- šču. Naj me kar zapro in obesijo, saj drugega niti ne zaslužim. Boljša smrt ko tako življenje!* «Dobro, da sva se srečala. Ti, Boštjan, včeraj je bil nekdo pri meni, prav včeraj! To ti moram povedati!* «Naj bo kdor hoče!* «Čakaj! Za tega se pa zanimaš!* «Kdo je pa potlej mogel biti?* »Nihče drugi ko Polde!* «Kateri Polde?* »Polde, bivši županov hlapec, ki si ga ti danes iskal med mrtveci na pokopališču.* «Polde? Zakaj se vendar tako grdo norčujete iz mene? Menda ste ga videli v sanjah?* »Kaj še! S kostmi in kožo je stal pred menoj kakor zdajle ti! Naročil mi je to-le: ,Gašper, ostali ste pri besedi! Boštjana sva kaznovala. Postal je poštenjak. Vem, dri se kesa. Zaradi tiste svoje poškodbe ga nisem naznanil, saj sva midva sklenila, da ga sama kaznujeva tako, kakor ga niti gosposka ne more kaznovati. In res sva ga! Leto dni ga je mučila vest. Dovolj naj mu bo! Kadar ga zdaj vidite, mu sporočite, da mu odpuščam in naj se nikar ne jezi name! Pa pozdravite ga!'* Boštjan je kar zijal. Sam ni vedel, kdaj se je sesedel na travo. Zgrabil se je za glavo in jecljal: »Ali je res? Res? Moj Bog! Torej nisem morilec! Nisem? Ali je res?*' »D&, res je! Sicer pa Polde ne prebiva daleč od tod. Spet se je priselil v naše kraje. Povedal U»i 4» i« »ekaj podedoval iu da Je sdaj kugil žgano mesto prekopljemo in zopet obsejemo s čistim deteljnim semenom. Za zatiranje predenice se priporoča tudi zelena galica (železni vitrijol). V ta namen pokosimo napadeno mesto deteljišča, kakor smo prej omenili, pokošeno deteljo s predenico vred pustimo na pokošenem prostoru, ki ga večkrat polijemo s 15 do 18odstotno zeleno galico (15 do 18 kg zelene galice se razstopi v 100 1 vode). Če pomislimo, koliko krme se potrati vsako leto baš s tem, da predenice ne zatiramo dovolj, spoznamo, kakšno korist lahko prinese našemu kmetijstvu izdatnejše zatiranje predenice. HMELJARSKO ZBOROVANJE V ŽALCU. Minulo nedeljo se je vršil v Žalcu ob prav obilni udeležbi zbor hmeljarjev. Otvoril ga je podpredsednik Hmeljarskega društva g. Alojzij Mihelčič, nato pa je društveni tajnik podal poročilo o stanju hmeljskih nasadov. Svetovni pridelek letos ne bo velik, ali žal so tudi potrebe pivovarn manjše. Na splošno se je kot začetek obiranja določil 16. avgust, vendar pa naj se vsak hmeljar ravna po stanju svojih nasadov in obira le res že dozorel hmelj. Za mezdo obiravcem se je soglasno določilo po 1-25 Din pri trikratni topli hrani in stanovanju, brez hrane pa po 1-75 Din za škaf. Zatem je društveni tajink razložil, kako je treba pravilno izpolniti legitimacije za polovično vožnjo hmeljskim obiravcem. Naposled je še posvaril hmeljarje pred nesmiselnim ponujanjem blaga kakor tudi škodljivim zavlačevanjem prodaje. Ugotovilo se je tudi, da je trenotno vsako sklepanje glede poteka letošnje kupčije zelo negotovo, vendar pa kaže, da se upi na prav visoke cene najbrže ne bodo uresničili. aejmi 16. avgusta: Sevnica, Metlika, Mozirje, Velike Lašče, Oplotnica, Cerklje, Škofja Loka, Les-kovec, Vače, Šmarje (srez Ljubljana okolica), Lož, Rakičan, Toplice na Dolenjskem, Trebnje, Vuzenica; 17. avgusta: Kapele, Šmarje pri Jelšah; 18. avgusta: Trava, Irča vas (Šmihel-Stopiče); 19. avgusta: Hodoš; 20. avgusta: Blagovica, Mokronog, Št. Vid-Stična, Nova vas (Bloke), bajto in kos zemlje. Morda ga kmalu vidiš. Le glej, da ti ne bo spet zavrela kri!* «Kaj vendar govorite? Prav sta storila. Hvaležen sem vama za kazen! Kako sem srečen, samo da nisem morilec. Ze spomin na Rezo me je pekel, potem pa še to najstrašnejše.* «Zdaj je vse dobro!* «Da, da in še kako dobro je! Toda pametno sta res ukrenila! Prepričan sem bil, da Polde počiva v grobu.* «Slaba vest te je zapeljala, kajti če bi bil nedolžen, bi se bil malo brigal za moje besede. Tako si se pa sam kaznoval.* Boštjan se je veselo vrnil v rudnik. Pridno se je lotil dela in čez dve leti je postal gospodar na Hrastarjevem. (Dalje prihodnjič.) Njegovo veselje. A: »Ves teden se že veselim tistih ur spanja v nedeljo popoldne.* B: «Za božji čas, od kdaj pa hodiš v nedeljo spat?* A: «Saj ne hodim jaz, ampak moja žena.. .S Pozna ga. Moža zopet ni bilo pri večerji. Ko pride naposled pozno ponoči domov, pravi ženi: «Ljuba moja, ali veš kje sem bil?* «Seveda,*' odvrne žena, »ampak svojo prav* liicft m M? tejau lahko E9Y£Š.> št. 33 Strac 5 Zobna sp as t a po^te ž i m • '»4 ob - j i i .> >;ili.. x?:-v- : ;..« .... ali je» to: mogoče? Ali bi kupili pasto za zobe iz odprte posode? Gotovo ne! Vi dobro veste, da je'pasta za zobe samo v tubah zavarovana protiV nečistoči: io bakterijam. Havno taka je stvar 2 milnimi luskami. Odprte luske zelo lahko škodujejo Vašemu perilu in Vaši koži. Radi tega se ne prodaja Lux nikoli odprt.* Hierijenični ovoj Luxa Vam j daje poroštvo: Lux jejn ostane vedno Čist se ne prodaja nikoli odprt, temvečjvedna same v* poznanem modrem ovoju za pranje volne m svile --»DOMOVINA) Tedenski trzni pregled ŽIVINA. Na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani so bile cene za kilogram žive teže: voli I. vrste 5 do 5-50 Din, II. vrste 4 do 5 Din, III. vrste 3 do 4 Din, krave debele 4 do 4-50 Din, krave klofeasarice 2 do 3 Din, teleta 4-50 do 5 Din. Prašički so se prodajali po 170 do 230 Din za rilec. SADJE, Na ljubljanskem trgu so prodajali jagode po 10 Din liter, borovnice po 1-50 do 2 Din liter, maline po 4 Din kilogram, domača zgodnja jabolka do 3-50 Din kilogram, domače hruške po 4 do 5 Din kilogram. PERUTNINA. Na ljubljanskem trgu so bili: piščanci po 26 Din par, race 28 Din ena, kokoši od 30 do 35 Din ena, jajca po 1-25 do 1-50 Din. par. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 1 dolar ja 56-94 do 57-22 Din; 1 holandski goldinar za 22-69 do 22-80 Din; 100 francoskih frankov za 222-93 do 224-05 Din; 100 češkoslovaških kron za 163-45 do 169-31 Din; 100 nemških mark za 1351-80 do 1362-60 Din; 100 italijanskih lir za 290-84 do 292-64 Din. Vojna škoda se je trgovala po 200 Din; investicijsko posojilo pa po 50 Dm. Kratke vesii = Za pomoč hmcljski trgovini. Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju je po larodnem poslancu g. Ivanu Prekoršku predložilo ministru za trgovino in industrijo g. Mohoriču kakor tudi ministru za finance in ministru za kmetijstvo obširno spomenico, kjer razlaga položaj bližajoče se hmeljske trgovine glede financiranja spričo težkoč, ki izvirajo iz deviznih predpisov v večini držav. Zaradi teh deviznih omejitev vlada med hmeljarji kakor tudi med trgovci s hmeljem vznemirljivost, ker ni upanja, da bi se do sezone položaj izboljšal. Posebno ni povoljnih nad za izvoz hmelja v Nemčijo. Uprava združenja je predlagala, naj bi Narodna banka stavila po pooblaščenih denarnih zavodih našim hmelj-skim trgovcem kratkoročni kredit na razpolago. Namen tega kredita naj bi bil, da izvozniki hme- S o t e š č a n: Skrivnost usode (Povest.) «Pa kmalu se vrnil* «Morda.* Še enkrat se je ozrl nazaj in odšel skozi vrata. «Stane, počakaj!* Albina je stopila za njim, a ga ni več dohitela. Nekaj ji je reklo, da je odšel za vedno. Zvečer se ni več povrnil. Albino so morile hude slutnje. Strah je je bilo; tesno se je oklenila otroka in jokala. Dekli.a ni umela materinih solz; igrala se je z njenimi lasmi in blebetala. Nesrečna mati ni vso noč zatisnila očesa. Nestrpno je čakala, kdaj bo čula korake in trkanje na vrata. Strašila jo je temna noč, a še bolj se je bala solnčnega dneva, ki bo prinesel usodno novico. Morda bodo že jutri poročali časopisi, kje je odjeknil smrtonosni strel, kdo se je zastrupil na kakšni klopici v mestnem gaju ali utonil v reki zunaj mesta. Čez nekaj dni so pričeli Stopnika marljivo iskati. Pomagala je tudi mastna policija. Sosedom se je smilila zapuščena mati z nepreskrbljenim otrokom. Radi so jo podpirali z milodari. Sled za pogrešanim Stopnikom je držala ven iz mesta. Nekdo ga je videl, ko je stopal z majhnim zavitkom proti reki. Menil je, da se gre kopat, zato se za njim ni oziral. Po tej poti so pri- lja nemoteno in ob pravem času lahko pokupijo potrebno količino blaga, dokler ne uveljavijo svojih terjatev v inozemstvu po obstojeah predpisih kliringa. Združenje upa, da bo narodni poslanec za celjski srez g. Prekoršek zastavil ves svoj vpliv, da pride pomoo ob pravem času. hajale in odhajale vsak dan številne množice meščanov. Iskalci so je napotili s stražnikom na obrežje reke. Tam so našli zavitek pod staro vrbo, na kateri je visela ponošena čepica — last pogrešanega trgovca. Albina je pričela milo jokati. Po mestnih ulicah se je širila novica: nesrečni Stopnik je poiskal hladila svoji bolečini v kipečih valovih reke. Zakaj, ni bilo hudo uganiti. Časniki so prinesli obširna poročila. Trupla nesrečnega očeta pa ni bilo na površje. Iskali so ga med grmovjem na obrežju in na peščenih nasipih — povsod tam, kjer so vedeli, da voda nanaša razne predmete. Iskanje pa ni imelo uspeha. Globoka kalna struga ni hotela •.ročiti svoje žrtve. Albina je prispela vsak dan na obrežje z deklico v naročju. Klicala ga je in zrla v valove, toda Stane se ni oglasil. Nekoč se je hotela utopiti, a ljudje so preprečili, da ni izvršila obupnega dejanja. Beda nesrečne matere je bila vsak dan večja. Podpora darežljivih sosedov je zadostovala komaj za pičlo prehrano.- Ko je potekel mesec, ni mogla plačati najemnine. Zaslužka ni bilo, razen ako je komu kaj malega oprala. Otroka ni smela pustiti samega, da bi se bila kam odstranila. Premišljala je dan za dnevom, kaj bi ukrenila. Ako bi bila sama, bi si poiskala kakšno službo — šla bi tudi za navadno deklo. Čutila je, da je nadležna sosedom, ki je ne bodo več dolgo podpirali. Svetovali so ji, naj odda otroka v -,--—--• Osel. > "r ! A: «Samo rogovi ti manjkajo, pa bi bil cel osel!> B: «Saj osel vendar nima rogov! A: «No, vidiš, potem ti pa sploh nič ne manj* ka do osla...» lj 'i oskrbo ter odide kam na delo. A kako naj sat loči od predragega bitja? Za to se vzlic prigovar* janju ni mogla odločiti. Tedaj se je spomnila strica, ki živi v izobilju* Poznala je njegovo dobro srce — toda varala ga je, zato ne sme v njegovo bližino. Po njeni krivdi je izgubil denar, kar ji bo prav gotovo oponeseL V svoji hipni razburjenosti bi ji morda celo po-4 kazal vrata. To bi ji zopet vsekalo novo rano. j In vendar! Sila je tiran, ki z železno roko pritiska na človeka. Kaj, ko bi se vrgla pred strica na kolena ter ga prosila s povzdignjenimi rokami? Ne storila bi tega zaradi sebe, marveS zaradi otroka. Ako je zavrgel njo zavoljo menice, tedaj naj se usmili vsaj nedolžne deklice, ki ni ničesar zagrešila. Po daljšem oklevanju se je odločila. Razprodala je vse, kar je še imela, vzela otroka in zapustila mesto. Po cesti, koder se je pred leti vozila, je stopala zdaj brez upanja v življenje. Nekdaj ji je obkrožal usnice nasmeh, danes pa poveša trudno glavo. Kaj poreče stric, ko bo zagledal svojo nečakinjo z udrtim obrazom? Ali jo! bo sprejel kot oče izgubljenega sina, ki mu je zapravil premoženje? Ako jo bo zapodil, tedaj sa bo poslovila in odšla za možem... S težkimi koraki se je bližala Leskovju —* vasici, kjer je preživela mladostna leta. Za gorami je tonilo večerno solnce. Pri vaški cerkvi je zvonilo mrliču. Kdo se je neki preselil iz doline aolz in trpljenja? Albina ga je blagrovala. DOLENJI LOGATEC. V gasilnem društvu so je vršila v nedeljo redka svečanost. Odlikovani so bili ob priliki petindvajsetletnice uspešnega delovanja v gasilnem društvu s srebrnimi kolajnami gasilci g. Anton Cempre, posestnik na Čevici, g. Franc Mihevc, tesar na Martinjhribu, in g. Martin, Slabe, hišar v Dolenjem Logatcu. Odlikovanja Je izročil z lepim nagovorom sreski načelnik g. dr. Tekavčič. Svečanosti, ki se je vršila v Občinskem domu, so prisostvovali ves občinski odbor z županom g. Gregorjem Tršajem. na čelu, nadalje načelnik logaške gasilske župe g. Slavko Smole z zastopnikoma gasilnega društva in še več odličnih povabljenih gostov. Kot zastopnik vojske se je udeležil svečanosti gospod kapetan Drago Slekovec. Odlikovancem čestitamo! GORENJI LOGATEC. Tukajšnja krajevna protituberkulozna liga je zopet začela redno zdravljenja svojega članstva, ki ga vrši ligin zdravnik g. dr. Stane Perpar v Dolenjem Logatcu. Na odborovi seji pred nedavnim so bili izvoljeni naslednji odseki: finančni s predsednikom tov. Rupnikom Valentinom, zdravstveni s predsednikom tov. Dolarjem Ivanom, veselični s predsednikom tov. Markičem Antonom in propagandni s predsednikom tov. Lenassijem Francem. Splošno je znano, da morilka jetika ne išče žrtev samo v revnejših slojih, temveč seže premnogokrat tudi v vrste bogatinov. Potrebno je, da pričnemo temeljito borbo proti tej bolezni. Geslo v borbi proti njej naj nam bo: «Vsak član družine naj bo član osrednje ali pa krajevne protituberkulozne lige.* Na novo pristopivše člane krajevne protituberkulozne lige v Gorefijem Logatcu sprejema dnevno njen tajnik tov. Keršnik. Članarina znaša letno 12 Din. Vsak član lige se da lahko vsako leto po liginem zdravniku g. dr. Stanetu Per-parju dvakrat brezplačno zdravniško pregledati. MALA NEDELJA. V nedeljo 21. t: m.' ob 15. bo imel v Društvenem domu poučno predavanje o sokolstvu znani sokolski delavec profesor dr. Maks Kovačič. Za čalne sokolske čete udeležba strogo obvezna. Vse ostalo občinstvo vabljeno k obilni udeležbi. Brez vstopnine. — Na angelsko nedeljo 4. septembra bodo nastopili pri Mali Nedelji naši četaši s štirimi prostimi vajami na spremljavo sokolske godbe. Po nastopu Srečevali in dohajali so jo ljudje, njeni nekdanje sosedje. Pozdravljali so jo kot tujko, niso je več poznali. Mnogim se je dozdevalo, da so jo nekje že videli, pa se niso mogli domisliti, kdaj in na katerem kraju. Kdo naj bi jo bil poznal v mraku — ubogo siroto? Tako zelo se je spremenila. . III. Oh, nikar se ne jezite, očka, mamca, odpu^ite! Vse, kar hočeta, storim, da za greh se spokorim. Lončarjev Ivan je opravil živino in pogledal okrog hleva. Tako je storil vselej po končanem delu. Nekje za podom je slišal tanke otroške glasove. Kaj neki imajo tamkij opraviti otroci v pozni večerni uri? Videlo se mu je čedalje bolj sumljivo. Za skednjem na kupu desk je sedela neznanka z majhno deklico, katero je privijala v naročje. S svojimi drobnimi zobki je glodalo dekletce skorjico kruha. «Kaj pa delate tukaj?* je fant nagovoril tujko. «Noč je, pa nimaih prenočišča*, mu je odvrnila s trpečim glasom. «Pozno je že. Zunaj ne morete ostati.* Ivan jo je povabil, naj gre z njim v hišo «Rada bi, pa ne morem.. .* je bridko zajokala. Mladeniču ni bilo všeč, ker je tujka odklonila prijazno vabilo. «Kakor hočeš*, si je mislil in odšel z rokami v žepu. bodo članice in deca vprlzorile v Društvenem domu pravljično bajko s petjem dzgubljeni raj*. — Letošnja velika tombola bo v nedeljo 18. septembra. Glavni dobitki bodo: tisočak v gotovini, vreča bele moke, obleke, čevlji in še nad 800 lepih dobitkov, ki bodo javno na ogled. Vsa bratska društva in cenjeno občinstvo od blizu in daleč se naproša, da se ozira na te prireditve ter nas v obilnem številu poseti. MESTINJE PRI JELŠAH. Dne 4. septembra priredi gasilno društvo v Mestinjah veliko tombolo (vrednost dobitkov 30.000 Din). Glavni dobitki bodo popolna spalnica iz politirane oreho-vine, moško kolo, vreča bele moke, omara in postelja iz orehovine in še nad 300 drugih krasnih dobitkov. Društvo se je šele pred kratkim ustanovilo in si je že nabavilo motorno briz-galno, ki služi štirim občinam. Začel se je tudi že graditi Gasilni dom, za katerega se priredi omenjena tombola. Tombolske karte se bodo dobile pri vseh sosednih društvih. Občinstvo prosimo, da pridno sega po njih. Tombola se začne točno ob pol 3. popoldne pri tcv. Založniku v Mestinju nasproti železniške postaje. Ako bi se pa morebiti dobil kakšen prijatelj gasilcev, ki bi proti proviziji prevzel prodajo kart, naj to proti povrnitvi stroškov sporoči društvu. Druge prijatelje pa prosimo, naj ne zamudijo prilike, ko lahko za tri dinarje dobe krasne dobitke. Po tomboli bo veselica. SEMIČ. V nedeljo 14. t. m. bo običajno romanje na eno najlepših belokrajinskih izletnih točk, na goro Smuk. Na ta dan pride na Smuk ljudstvo iz vse Bele Krajine in še z one strani Kolpe, da se priporoči priprošnjici Materi božji. Ob tej priliki bo imelo semiško gasilno društvo običajno prireditev. Poskrbljeno bo za okrepčilo. Manjkalo tudi ne bo pečenih jancev in drugih dobrot. — Ljubljanski izletniki, ki pridejo z izletniškim vlakom, bodo imeli lepo priliko, da si ogledajo biser Bele Krajine. Kdor bi želel ogledati si Semič in Ravno bukovje, naj izstopi na postaji Rožni dol, kjer bodo čakali vodniki, da jih povedejo po romantični poti na goro Smuk. Med potjo bodo lahko videli zanimive razvaline gradu kot zadnji spomin na trpljenje naših pra-dedov. SOTLSKA DOLINA. Sredi doline doživijo sicer večkrat kaj posebnega, vendar imajo lepo navado, da domačih reči ne obešajo radi na veliki zvon. Priznati jim moramo, da so delavni povsod, na gospodarskem, prosvetnem, društve- V sobi je povedal očetu: «Na deskah za podom sedi neznana ženska z majhnim otrokom. Pravi, da nima prenočišča.* cNoter naj pride*, je rekel Lončar. «Zunaj ne sme ostati z otrokom .. .* «Menda se boji. Ali pa ne more več hoditi.. .* «Kaj se bo bala!* se je starcu videlo smešno. «Ako je oslabela, ji pomagaj. Primi jo za roko.* «Rekel sem ji, naj gre z mano. Pa noče. Ne vem, kaj prav za prav namerava .. .* Tomaž je zahteval: «Pojdi in reci ji, da mora priti. Dali ji bomo prenočišče in toplo večerjo. Jed jo bo pokrepčala.* Ivan se je obrnil in opravil njegovo naročilo. Tujka se je počali vzravnala ter mu plaho sledila. Ko je stopila v hiš d, je ostala za vrati. Otrok se ji je skrival pod predpasnik. «Sedite!» ji je Lončar pokazal k peči. Imel je navado, da je vikal vsakega tujca. Tujka je sedla in posadila otroka zraven sebe. Ruto si je potegnila na oči in povesila glavo. Roko je držala na ustih, da se ni čulo pritajeno ihtenje. «Ali ste lačni?* jo je vprašala mati Lončarica. «Nisem.* Tujka je govorila komaj slišno. «Otroku bom prinesla skledico mleka.* Sirota je prikimala. Lončar jo je gledal sočutno. Smilila se mu je ubožica, saj ji je bila revščina zapisana na obrazu. In ta obraz je moral biti nekdaj cvetoč kakor ličece njene hčerke, kateri je bila mati nem in političnem polju. Ta velika razgibanost pa je menda tudi vzrok večkratnim medsebojnim osebnim sporom posameznikov. Za župni-ščem se beli prikupen kmečki dom, v katerem vlada daleč naokrog znana gostoljubnost. Sedanji gospodar sledi v vsem svojemu predniku, uglednemu, sedaj že pokojnemu očetu, ki je vedno kot stara slovenska korenina rad pomagal vsakomur z nasveti in dejanji. Kot veren in pošten kristjan si je pridobil posebno mnogo zaslug za tamkajšnjo župno cerkev. Seveda sta bila oče kakor tudi sin dolga leta cerkvena ključarja. Vse bi bilo za nekatere dobro, če bi ne bil pred časom v kraju ustanovljen Sokol. Kot veren katoličan, a prav tako dober državljan ni pomišljal in je dal takoj vpisati v društvo svoje otroke, sam pa je nudil Sokolu brezplačno letno telovadišče in mu celo dovolil na svojem širnem in lepem vrtu javno prireditev. To pa ni ugajalo nekaterim, predvsem ne hudemu nasprotniku Sokola, domačemu g. župniku, ki se je začel vrlega moža izogibati in je slednjič prekinil z njim vse osebne stike. Nedavno se je vršila v prizadetem kraju birma. Po starem običaju je g. škof povabil k sebi tudi cerkvene ključarje, da se pri njih informira o domačih cerkvenih razmerah. Ne vemo pa, kdo je zakrivil, da je bil prej navedeni odlični mož kot prvi ključar pri tem povabilu prezrt, dasi se je stavil g. župniku na razpolago. Radi tega ponižanja se je mož po izvršenih obredih pri g. župniku pritožil in istočasno odložil častno mesto cerkvenega ključarja, ki ga je opravljal mnogo let. Brez nadaljnjega pojasnila! ŠT. ANDRAŽ PRI VELENJU. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo 21. t. m. ob 15. v društvinem domu velik pevski koncert. Nastopita menjaje se moški in mešani zbor. Po koncertu kratek šaljiv prizor. Ker bo ta prireditev ena največjih, vabimo domačine in sosede, da gotovo pridejo pogledat. Na svidenje! ŽIRI. Sokol priredi 14. t. m. javni nastop na letnem telovadišču tik Sokolskega doma v Stari vasi z zelo pestrim sporedom. Sokolli in sokolstvu naklonjeno občinstvo vljudno vabimo na obisk naprednih Zirovcev. Ljubljančani in drugi imajo priliko za krasen izlet. Pri nas letuje letos mnogo odličnih gostov. Za udobno stanovanje in prebrano je preskrbljeno. Ziri se počasi razvijajo v lepo letoviščarsko točko. Bli si že član Vodnikove druž&e? tako živo podobna. Kako strašno je moralo biti trpljenje, ki je ubogo ženo tako silno spremenilo. Mati je prinesla mleka in kruha. Deklica je bila lačna ter je željno iztegnila ročice. Zgrabila je skledico ter jo pritisnila na usta. Lončarico je pohvalila vest, da je storila dobro delo. , ki jo je pomagal širiti po tukajšnji okolici. Pogreb priljubljenega in spoštovanega moža se je vršil na Verdu ob veliki udeležbi občinstva. Na zadnji poti so ga spremjali tudi Sokoli s praporom. Bodi mu ohranjen časten spomin! Njegovim svojcem naše iskreno sožalje! PREKMURSKI GLASNIK NOČEN POŽAR. Pečarjevci, avgusta. Pri nas smo imeli v teku devetih mesecev štiri večje požare. Zadnji požar je bil v sredo 3. t. m., ko je ponoči okrog 22. ure začelo goreti pri posestniku Janezu Banfiju gospodarsko poslopje. Na kraj požara so takoj prihiteli domači, potem moščanski, šalamenski, dankovski in bo-donski gasilci. Gasilo je pet brizgaln. Požar je uničil vse poslopje, pkoli trideset metrskih stotov sena in toliko slame. Škoda je občutna. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Požarna nesreča pri mlačri. Nedavno je bil v Čentibi pri Dolnji Lendavi nevaren požar. Pri posestniku Martonu so mlatili z mlatilnico na motorni pogon. Baš so opravili delo in so ljudje odšli k južini, ko so na mah zajeli plameni oslico nove slame. Dasi so pričeli ljudje takoj gasiti, nesreče niso mogli več preprečiti. Izredno suho vreme je povzročilo, da se je takoj vnel vsak predmet, ki se ga je plamen dotaknil. Za slamo je pričelo goreti gospodarsko poslopje pri istem posestniku, nato pa sta se vnela še gospodarsko poslopje in ogromna oslica slame soseda Vide. Gorelo je s silnim plamenom in s tako naglico, da je v eni uri bilo uničeno vse. Uničenega je bilo tudi okrog 50 stotov zrnja pri obeh posestnikih. Gasilci so se potrudili da so oteli sosedna poslopja. K sreči je bilo mirno vreme in je tako bila obramba sosednih poslopij mogoča. Kaj je povzročilo požar, ni točno dognano, pravijo pa, da je iskati vzrok pri stroju. Velik požar zaradi iskre iz mlatilnega stroja. Te dni je nastal nevaren požar na madžarski Strani. Na kraj nesreče so odšli tudi naši gasilci iz Hodoša z dvema brizgalnama. Ko so prišli v vas Kotormany, so bila poslopja več posestnikov v plamenih. Zaradi velike suše in ker so bile stavbe delno pokrite s slamo, se je požar z veliko naglico širil in je TdTTo gašenje skoro brez pomena. Redki vaški studenci so bili kmaju izpraznjeni, tako da je bila velika nevarnost za ostala poslopja v vasi. Številna gasilna društva bo se omejila na omejevanje požara, kar se jim je slednjič posrečilo. Kakim šestim posestnikom je zgorelo vse do tal. Vzrok požara je bila velika lahkomiselnost. Pri posestniku Balogu Šandoru so mlatili' z mlatilnim strojem na parn "pogori. Lastnik mlatilaice je postavil parni stroj tik šupe, v kateri je bilo žito. Na opozorilo drugih, da je to menda nevarno, jim* je lastnik dal garancijo, da se ne bo nič zgodilo. Komaj pa so zmlatili nekaj snopov, je iskra preskočila iz stroja v slamo in jo zažgala. Ko je lastnik mlatil-nice videl, kako zajema plamen poslopje za poslopjem, je zbežal. Ko so nesrsčnika pozneje šli iskat, so ga našli doma obešenega. Pri požaru je seveda zgorel tudi mlatilni stroj in je škoda že samo pri tem prav velika. Skesan vlomilec. Siromašna vdova Ana Ho-zjanova na Srednji Bistrici je postala žrtev brezvestnega vlomilca. Pri belem dnevu ji je nekdo v njeni odsotnosti odnesel iz omare 2400 Din, katere ji je poslala iz Francije hči. To je bilo njeno edino premoženje. Kmalu se je raznesel glas o dogodku po vsej vasi. Ljudje so začeli ugibati, kdo bi bil tat. Vsi znaki so kazali na to, da je vlomilec razmere v hiši dobro poznal. Začele so se tudi preiskave, ki pa niso rodile uspeha. Medtem pa se je primerilo nekaj izrednega. Na vdovin hlev je bilo nastavljenih 1500 Din. Tat je gotovo slišal govorice, uboga vdova se mu je najbrž zasmilila in je ta denar vrnil. Ostalo je gotovo že zapravil. burghu se je udri strop. Nesreča je zahtevala več človeških žrtev, med temi tudi našega rojaka Martina Lužarja. — V Clevelandu je preminil rojak Josip Milavec v starosti 51 let, po rodu iz Dvorske vasi na Dolenjskem. Zapušča ženo Marijo, sina in dve hčeri. Gliste kot hrana za kokoši Ako hočemo pri perutninarstvu doseči večje uspehe, moramo nuditi kokošim kar najboljšo in najtečnejšo krmo. Posebno je mladim kokošim, piščancem potrebna tečna hrana. Gliste in drugI črvi (na primer črvi, ki živijo v moki) so kaj dobra piča. Zato si priredimo jame, tako imenovane pasti za gliste, in sicer na vlažnem kraju in v senci. V ta namen izkopljemo navpično jamo v zemljo, narežemo slame na 30 cm na dolgo in jo pokonču postavimo v to jamo, vmes pa natrosimo starih storžev, gnoja in slično. V enem mesecu bo v jami vse polno glist. Zdaj vzamemo vse skuhaj iz jame, slamo posušimo, gliste pa damo kokošim. V jamo pa postavimo spet slame in gnoja, kar po potrebi obnovimo, in kmalu se bodo ,spet qabrale„gliste. ... ..< : • Ako imamo več prostora, si priredimo več takih jam, tako da imamo vse leto in jeseni vedno do,volj te prekoristne mesne piče, ki nas ne stane prav nič. Kokoši nam bodo pa to poplačale z obilnimi jajci, in okusnim mesom. X Kdo daje Hitlerju denar. Berlinski pol-mesečnik «Der rote Aufbau> poroča, da znašajo stroški za vodstvo narodno-sočialistične stranke v Nemčiji. mesečno najmanj 15 milijonov mark (okoli 220 milijonov dinarjev), dočim zbere stranka sama komaj 750.000 mark mesečno. List pravi, da prispevajo ostali denar industrija in trgovina, veleposestniki, prejšnji knezi in banke. Med glavnimi podporniki so: ravnatelj Industfij-1 ske zveze Aust, dalje dr. Kuhlo, veleindustrijec I Borsig in Mutschmann. Leta 1929. je podpiral • gibanje zlasti porensko-westfalski premogovni trust, za njim pa essenska težka industrija. De« nar za to gibanje so zbirali tudi še v Italiji, Ameriki in drugod. V ta namen sta žrtvovala precejšnje zneske Deterding in Kreuger, Bivši nemški cesar Viljem je dal dva milijona mark, princ Avgust Viljem, princ Kristijan Schaum-burg-Lippe in razni vojvode in veliki vojvode so prispevali znatne zneske. Voditelj nemških narodnih socialistov pa ima poleg tega še druge Za kuhinjo Srebrno poroko sta obhajala v krogu svoje družine in prijateljev rojaka g. Alojzij Leskovar in njegova soproga Cecilija. Zvestima bralcema naše «Domovine» naj bo naklonjeno še mnogo let! Ameriške novice. Slovenski mladenič Tone Luzovič, ki je aprila letos v prepiru ustrelil svojega očeta, se je za svoj zločin nedavno moral zagovarjati pred sodiščem. Obsojen je bil na deset let ječe, ker je star šele 17 let, zakon pa ne dopušča smrtne kazni za obtožence po 18 leti. Obtoženec je pred sodiščem izjavil, da je ustrelil očeta, ker je ta pogosto pretepal mater. Tone je poljubil svojo mater, ki je prisostvovala sodni obravnavi ter se poslovil od svojih tovarišev srednješolcev, ki so mu čestitali k izidu sodne obravnave. — V Calumetu je umrl med našimi tamkajšnjimi naseljenci dobro znani rojak Jakob Stariha, star 66 let, po rodu iz Semiča v Beli Krajini. V Ameriko je prišel pred 47 leti. Delal je v rudniku. Imel je 17 otrok, od katerih je 13 še živih. — V Milwaukeeju je po dolgotrajni bolezni preminil Franc Zugelj, star 43 let, doma iz Bele Krajine, odkoder je prišel v Ameriko kot trinajstleten deček. Pokojnik zapušča ženo Marijo in tri nepreskrbljene otroke, ki bodo pravi revčki, ker se mati nahaja v umobolnici. — Istotam je umrl v visoki starosti 86 let Slovenec Janez Komar, doma iz Spodnjih Kras v Savinjski dolini. V Ameriko je prišel pred 23 leti. — Po dolgotrajni bolezni je preminila v naselbini Toolu splošno priljubljena žena Marija Sodeva v starosti 61 let. Doma je bila iz Vinice na Dolenjskem. V Ameriki je bila 42 let. Zapušča mova, dva sina in hčer. — V premogovniku v Adams- t Hrušove rezine. Umesi na deski v testo: 40 dek moke, 10 dek sirovega masla, 10 dek sladkorja, osminko litra smetane, malo soli, en pecilni prašek ter eno jajce. Umeseno testo raz-valjaj v velikosti pekače in ga položi na poma-zano pekačo, katero postavi v pečico za šest minut, da se testo bolj suši kakor pa peče. Nato vzemi pekačo iz pečice in naloži po testu na drobno narezanih in olupljenih hrušk. Potresi še z mandeljni ali orehi in s sladkorjem, potem peci dalje, a ne v prevroči pečici. Pečeno in hladno zreži na poljubne rezine. Telečja glava v omaki. Telečjo glavo raz-sekaj na majhne kose in jo kuhaj v slanem kropu, da je na pol mehka. Nato jo odcedi (juho porabi za zelenjavo), odstrani vse kosti, meso pa duši na masti s precej čebule, korenčka in peteršilja, limonove lupinice, malo popra in soli. Duši do mehkega. Posebej pa napravi omako, in sicer pretlači dve v trdo kuhani jajci skozi sito. K pre-tlačenim jajcem primešaj 5 dek žolice, dve žlici olja, štiri žlice kisa, malo soli in popra in malo Maggijeve dišave. Vse to skupaj dobro zmešaj. Dušeno telečjo glavo stresi v sredino sklede, obloži glavo s trdo kuhanimi in na polovico zrezanimi jajci, po mesu pa polij pripravljeno omako. Zraven daš še kumarove solate, lahko tudi fižolčkovo aH peso ali pa vsake nekaj. Pečena pena iz snega. Pet beljakov stolci v trd sneg, primešaj pet žlic sladkorja, dve žlici poljubne mezge, najboljša je ribezlova, ker je malo bolj kiselkasta. Model namaži s sirovim maslom ali voskom in stresi vanj pripravljeni sneg, ga razravnaj in počasi speci. Daj toplo ali hladno kot močnato jed na mizo. Praktični nasveti Koprive, ki jih po večini smatramo kot nadležen plevel, poleti in v jeseni prav težko zatremo. Drugače je spomladi. Tedaj z lahkoto z navadnimi grabljami ali motiko izpodkopljemo glavno korenino z vsemi prirastki, ker so v tem času vse koreninice še pri vrhu. Koder rastejo koprive, je to znamenje, da je zemlja rahla, hu-mozna. Ker so pa koprive tudi dobra hrana za kokoši, če jih poparimo in sesekljamo in pomešamo z otrobi, jih nam ni treba gojiti po vrtovih, ker jih lahko drugje naberemo. vire. X Na avstrijskem Koroškem plačujejo davke x drvmi. Koroška deželna vlada v Celovcu je ugo-| dila želji nekaterih posestnikov in prevzame , 580 kubičnih metrov borovih in 1280 kubičnih metrov bukovih drv na račun davčnih zaostankov ali zapadlih deželnih davkov. Sprejema pa samo prvovrstno in suho blago. Kakor pa javljajo, se ta drva jemljejo v račun le po zelo nizkih cenah. X Kolera na Kitajskem. V Mandžuriji je začela divjati kolera, ki se je zlasti razširila ob železniški progi južno od Harbina. V kitajskih vaseh umre zadnje čase vsak dan nad 1000 ljudi za to strašno boleznijo. Kolera se širi zlasti zato ' tako hitro, ker domačini obolenja prikrivajo ifl umrle sorodnike kar na tihem ponoči pokopavajo. Samo v Hankavu je umrlo v prvi polovici ' meseca julija 500 ljudi za kolere. Pa tudi v dru-< gih mestih, tako v Dajrenu in Nankingu, so vse bolnišnice prenapolnjene z bolniki, ki jih je napadla kolera. Ker vlada po vsej deželi upravičen strah, da se bo nevarna in nalezljiva bolezen razširila po vsej pokrajini, so bile izdane odredbe, ki onemogočajo promet s kraji, v katerih se je pojavila kolera. Hkratu pa so nastopile razkuže-valne stražne čete, ki izkušajo omejiti širjenje bolezni. i X Skakajoči tank. V Zedinjenih državah so pred dnevi preizkusili nov tank, ki je pokazal naravnost presenetljive lastnosti. Tank je izredno hiter in dosega na lepih cestah hitrost 150 km na uro, torej prav toliko kakoi kak dirkalni avto. Povprečna hitrost, s katero je vozil tank po cesti, pa je bila 117 km na uro. Po njivah je tank vozil s povprečno hitrostjo 100 km. Posebno novost pa je pokazal tank s svojim skakanjem. Na zadnjem delu tanka je posebna naprava z močnimi jeklenimi peresi, ki požene tank močno v zrak. Doslej je ta tank skočil dva in pol metra visoko in 9 m daleč. Na cesti je skočil, ne da bi se mu kaj zgo* dilo, kar čez tovorni avto. Torej nova pridobitev za bodočo vojno. Listnica uredništva Rajhenburški rudarji. Tožljivo! Vrhu tega brez podpisa. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Pri brivcu. A: «Moja žena si hodi k vam lase kodrat.: Koliko dolgo pa traja kodranje?* B: «Štiri do šest mesecev.* A: «To je preveč. Tako dolgo ne bom mogel tu čakati. Recite ji, prosim, da sem odšel domov. ..» Globoko je padel. «Ali stanuješ še vedno v hiši, kjer si stanoval?* «Da, samo preselil sem se v četrto nadstropje.» «Kaj, tako globoko si padel?* Vzrok bolezni. Mihec tarna, da ga boli želodec. «Boli te zato, ker je prazen*, mu pojazni mamica. «Pojej kaj, pa te bo nehal boleti.* Popoldne pride stric na obisk in tarna, da ga boli glava. cBoli te zato, ker je prazna*, mu pojasni Mihec. Malo denarja — malo godbe. «No, kako pa je z vašo zaročenko?* «Eh kaj! Bil sem v poizvedovalni pisarni, kjer Bem plačal 50 Din, a poizvedbe o nji niso vredne počene pare.* cKaj vendar pa hočete v teh hudih časih dobiti za 50 Din?* Onemogla jeza. Ona: «Tako sem pa jezna, da bi najrajši kar Škripala z zobmi!* On (sinčku): «Pojdi, Janezek, in prinesi mamici zobe z nočne omarice.* MALI OGLASI Brezobrestno posojilo dobi laliko vsakdo! Pišite na naslov: A. H. Klančnik, Mojstrana. 258 Kupi se hiša z vrtom v prometnem kraju na Štajerskem, v kateri je manjša trgovina ali ki je vsaj pripravna za trgovino brez konkurence. Naslov se zve pri upravi cDomovine*. 256 Mlatilnice, trijerje, slamoreznice, sadne mline, stiskalnice in vso drugo železnino ku- £ite najbolje pri tvrdki Fr. Stupica, železnina, jubljana, Gosposvetska cesta št. 1. 254 Zanesljivega in poštenega viničarja sprejme za vinograd v Majskem vrhu, župnija Sv. Vid pri Ptuju, Davorin Tombah v Mariboru, iZrinskega trg št. 6. 249 Prostori za trgovino z mešanim blagom s stanovanjem vred se oddado v najem v prijaznem in prometnem trgu celjskega sreza podjetnemu trgovcu. Ponudbe sprejema uprava «Do-movine* pod: cDobra bodočnost*. 247 Splošno vzajemno podporno in kreditno društvo, r. z. z o. z. v Mariboru, naznanja, da se je preselilo z Aleksandrove ulice štev. 83 n- Rotovški trg štev. 8/1. — Večje število poverjenikov za vse kraje se sprejme. 234 Pozor, obrtniki! Želite povečati Vaše podjetje? Želite napraviti velik dobiček? Mi Vam pomagamo! Zato ' vite takoj Vaš naslov upravi tega lista pod: dobiček*. lik 233 Dolarji. cVaša hči je vzela bogatega Američana, pravijo.* «Res, in žal ji je, da ni mogla vzeti kar dveh nakrat.* Še ne ve. cAli je bil tvoj stric do zadnjega trenutka pri popolni zavesti?* «Tega ne vem, ker še ni odprta njegova oporoka.* Dober svet. «Koliko sodčkov piva prodaste na mesec, gospod krčmar?* «Trideset.» cče mi daste vrček piva zastonj, vam povem, kako ga utegnete prodati vsak mesec 35 sodčkov.* «Kako pa?* «Prav lahko, samo vrčki naj bodo natočeni do vrha.* Organizem In živčni sistem krepi fiziološki ekstrakt (cKaleflukb) iz životvornih žlez zdravih in močnih živali. Podrobna literatura brezplačno. — Vpraša naj se pod naslovom: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovie. «Kalefluid» se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah. Odobreno od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, br. 5500. 245 Najnovejše dvokolo s motorčkom l1/« K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat In posamezni deli najceneje. Ceniki franko. .TRIBUNA" F. B. L, tovarna dvokoies in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. v teh hudih časih lahko vsakdo dobi s tem, da si ustanovi na domu domačo pletarno. Damo vsakomur tekoče delo s tem, da smo mu odjemalci za izgotovljene pletenine, dobavljamo mu prejo in izplačujemo mezde za pletenje, kar izpričujejo mnoge zalivalniee. Pišite še danes za gratisprospekte na tvrdko Domača pletarska industrija, oddelek 6. Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica štev. 2. ZAHVALA. Podpisana se zahvaljujeva s tem podpornemu društvu Ljudski samopomoči v Mariboru za takoj izplačano pripadajočo podporo po smrti najine matere, gospe Ane Zdolškove, in priporočava vsakomur naj pristopi takoj k temu pre-koristhemu društvu. Moste pri Ljubljani, dne 2. avgusta 1932. Davorin in Ivan Zdolšek. jr Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašeni je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino} Sestava živalskega telesa, zdravila, kladki, masiran/e, drgnjenje, o načinuj kako se žival prisilil da je mirna, o dvk ganju padlih ali bol-! nih živali, o ranah tet kaj je storiti v, raznih slučajih nagle obolestl, kol pri poškodovanjih rogov, poškodbi ko-j pita in zakovanjuj pri prišCu med; parkiji, opeklini,*; streli, zlomu kosti) zvitju, izčlenjenju Izpadu porodnici in maternice, i; padu dlanke, vneti vimena, driski, za-prt ju, koliki, nape njanju goved ii ovac, pri tu| ih predi metih v požiralniku, pretresu tnožgan, solnčarici, ne^ varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenjn, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itdj Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3 Do 10.0C0 Din na mesec lahko vsakdo zasluži! Pošljite takoj Vaš naslov listovi upravi pod: «Sigurno 25*.- 232 Pot do lastnega doma in blagostanja vsakomur odprta. Pojasnila daje Stavbna hranilnica in posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15. ' 219 Posojiia daje brezobrestno za odkup dolga in nakup nepremičnin: «Zadruga», Ljubljana, poštni predal 307. Išče pover jenike. 202 Ženitna ponudba. Amerikanec srednjih let išče pošteno kmečko dekle, staro nad 25 let, z nekaj premoženjem, zaradi ženitfe. Ponudbe sprejema uprava «Doino-vine» pod: «Amerikanec.* 255 i 257 Nc I 587/32-2. Ijna javna nepremičnin in premičnin. Po predlogu Vi j a čka Karla, posestnika v Žikarcih, zastopanega po drju. Gorišku Milanu, odvetniku pri Sv. Lenartu, se dovoljuje prostovoljna javna dražba posestva vi. št. 17 k. o. Žikarce, sestoječega iz poslopij in zemljišč. Dražba se bo vršila dne 22. avgusta 1932. ob 10. uri na licu mesta v Žikarcih na podstavi dražbenih pogojev, kateri se morejo vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi št. 3. Vsak dražitelj mora položiti pred dražbo vadij v znesku Din 10.000"— v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih. Istočasno z dražbo zemljišč se bo vršila tudi dražba priteklin in premičnin, a šele po izvršeni dražbi zemljišča, če se zemljišče ne bo moglo prodati na prostovoljni dražbi, se tudi ne bo vršila dražba priteklin in premičnin. Okrajno sodišče pri Sv. Lenarta v Slovenskih goricab, oddelek I., dne 28. julija 1932. Nsšuspeinelie sredstvo za re|o doimčih živali i@ • brezdVOmnO Lekarna Trnk6czy (zraven rotovfa) Llubijana 66