Za ceste je le osmino denarja?!
»Mislimo, da je prav, da nalijemo lju-dem čistega vina in povemo, da komunali na področju prometne infrastrukture kaže v naši občini zelo slabo v obdobju do leta 1985,« nam je povcdal inž. SREČO ZORN z viške komunalne samoupravnc intcresnc skupnosti. »Denarja enostavno ni in le majhne so možnosti, da bi ga dobili. Potrebe so vse po vrsti tako nujne, da si ne upamo izdclati prioritete, temveč prcdlagamo reševanje z letnimi plani. Vse, še takšne »čarovnije«, pa ne pomagajo nič, ker imamo le 6 odstotkov potrebnih sred-stev. Če dobimo na to še bančna posojila, krijemo komaj 12 odstotkov potreb. Rabi-li bi eno novo milijardo in dvajset milijo-nov dinarjev! V sedanjih razmerah zao-strene investicijske politike komajda lahko pričakujemo kaj posebnega, če ne bo spre-jet kateri od naših predlogov za dodatne vire.«
MOŽNOSTI SO BOLJ ILUZORNE
Komunalna skupnost Vič-Rudnik pred-laga družbenopolitični skupnosti, da poi-šče dodatna sredstva iz naslednjih možnih virov: sredstva, ki jih dobi proračun kot komunalna sredstva od taks za prodajo stavb in nepremičnin hišnih itd. Tega je 15 milijonov in pomeni torej kapljo v morje. Tehtnejša postavka je prerazporeditev bencinskega,dinarja, kjer si država v obliki davka reže ne le levji delež, temveč še več. Možnost je tudi uporaba sredstev, ki jih dobijo kot nadomestilo za uporabo stavb-nega zemljišča po skupnem programu v Ljubljani in prelivanje teh sredstev iz osta-
lih ljubljanskih občin. Inačica je še uvedba namenskega prispevka za gradnjo lokalnih cest in mestnih ulic, kar naj bi plačevalo združeno delo, vendar to pomeni dodatno obremenitev gospodarstva, kar le to ne bi zmoglo: Tu je še povečanje osnov za pla-čevanje izdosedanjih virov financiranja in samoprispevek. Vse predlagane rcšitve so bolj možnosti, saj bi bila cdina učinkovita (pa tudi upravičena) prerazporeditev ben-cinskega dinarja, vendar je iluzorno priča-kovati, da bi se država odpovedala tcmu
delu dohodkov.
Sedaj izdelani predlog gradenj in rekon-strukcij do leta 1985 bo kot vse kaže ure-sničljiv šele nekje do leta 2000, oziroma z dolgoročnim programom do tega leta, se-veda če ne bodo našli dodatnih virov fi-nanciranja.
POTREBNA JE MILIJARDA
Končni cilji izdelanega programa so: sa-nacija obstoječih lokalnih cest in mestnih ulic z objekti, sodelovanje pri republiških naložbah in pri izgradnji cest po programu 10 letnega programa gradnje cest v Ljub-Ijani, ureditev izvennivojskih križanj cest z železnico, gradnja novih cestnih povezav mcd stanovanjskimi soseskami, mestnimi predcli in mcd naselji na izvenmestnem področju, modernizacija cest po katerih potekajo avtobusne proge in urcsničeva-nje lokalnih programov krajevnih skupno-sti.
Za sanacijo asfaltiranih cest bi rabili 55 milijonov. S tcm bi uredili žc povsem uni-
čeno vozišče do Iškega Vintgarja, zelo za-krpano in slabo cesto od Brezovice do Podpeči, slabo cesto od Dobrove do Hor-jula in nekaj mestnih ulic. Za sanacijo makadanskih cest bi bilo treba skoraj 18 milijonov s čimer bi uredili vozišče od Kneja do Stop, krajevne ceste, odvodnja-vanje s hudourniškiH območij in razširitev ozkih odsekov ter odprava črnih točk. Za popravilo 21 lesenih in 12 betonskih mo-stov, 30 propustov in nadomestitev 20 do-trajanih lesenih mostov z betonskimi, bo treba 27 milijonov. Kakšne bodo ceste, če tega ne bo, ko so že sedaj skoraj neprimer-ne za vožnjo in kakšni bodo mostovi, če bodo sploh vzdržali, je vprašanje.
Za sodelovanje pri republiških naložbah in izvcdbi 10 letnega Ijubljanskega progra-ma je treba 142 milijonov. Ta denar je potreben za Tržaško cesto, podaljšek Tito-ve, podaljšek ceste v Mestni log in odsek od Tbilisijske do južne obvoznice, ptnlvoz na Žirovnikovi in prestavitev ceste v zvezi s prcčkanjem južne obvoznice na Rudni-ku. Ta dcla so nujna, ker siccr ne bo mogoče izvesti republiških naložb in na-ložb Ijubljanskega desctletnega programa. Tudi, čc bi dali vcs denar lc za ta namen, bi ga bilo premalo.
NAJVEČ ZA MODERNIZACIJO
Za ureditcv izvcnnivojskih križanj z žc-leznico, kar bi skrajšalo dolge vrstc prcd zapornicami, torej promctnc težave in nc-potrebno kurjenje bencina, bi bilo potreb-no 68 milijonov. S tem bi uredili podvoz pri Gregorinovi, zgradili cesto od Notra-njih do Vnanjih goric in urcdili ponekod avtomatske zapornice. Za gradnjo novih cestnih povezav med posameznimi predeli bi rabili 237 milijonov dinarjev. S tem denarjem bi uredili povezave: industrijsko cesto: od Viča do Brda, cesto od Večne poti do Koperske, od Vipavske doTbilisij-ske, od Riharjeve doOpekarske, Jurčkovo pot, cesto od Iga do Kureščka na odseku Ig, od Lavrice prcko Se! do Podmolnika (kar je povezava za Moste), od Podsmreke preko Dobrove do Podutika (kar je pove-zava s Šiško), od Brda do Večne poti (kar je tudi povezava s Šiško) in Viško cesto.
Največ denarja, kar ^3 milijonov, bi rabili za modernizacijo ce t po katerih vozi avtobus. Avtobusna podjetja se več-krat kar protivijo voziti po določenih odse-kih, ker pravijo, da so prenevarni, ali pa cesta preslaba in se jim zdi škoda vozil. Modernizirali naj bi ceste: od Iga preko Kureščka na Rob, od Iga preko Matene in Tomišlja do Strahomera, od Rašice do Ro-ba na odseku Knej, od Kneja do Karlovi-ce, od Velikih Lašč do Karlovice, od karlo-vice do Lužarjev, od Pijave gorice do Želi-melj, od Polhovega gradca do Črnega vrha, od Vrzdenca do Šentjošta, od Ka-mnika do Rakitne in uredili postajališča. Za uresničevanje lokalnih programov KS bi bilo treba še 20 milijonov.
LAHKO SOLIDARNOST REŠI?
Potrebe so ocenjene na milijardo in dvajset milijonov, denarja je le 60 milijo-nov, s posojili vred pa 120 milijonov. Ure-sničiti je mogoče torej le 12 odstotkov teh del, ki so skorajda vsa nujna.
Izvršni odbor komunalne skupnosti predlaga predvsem prelivanje sredstev iz drugih Ijubljanskih občin in predlaga naj družbenopolitična skupnost naredi priori-teto del in nalog. Izvršni svet občine Vi-č-Rudnik predlaga izdelavo treh predlo-gov programa za zbiranje sredstev za ure-sničitev maksimalnega programa, za ure-sničitev programa glede na znana sredstva in program prioritetnih nalog posamezne-ga področja. Po teh predlogih izvršnega sveta je sprejel izvršni odbor komunalne skupnosti sklep, naj se vse rešuje, z letnimi plani. Obenem pa upajo na prelivanje de-narja v Ljubljani s čimer bi bil zagotovljen malce bolj izenačen standard cestnega go-spodarstva. V vsakem primeru pa bo treba precej »krajšati« program.
MILOVAN DIMITRIČ