V/AND
YuSuce..*
NO. 117
Amerišk/i Domovima
Ik ▼a B~sl
AM6RICAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAGG ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R

CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 15, 1950
LETO LII — VOL. LII.
Smrdeča Amerazija zadeva razširja vedno hujši smrad, ki zastruplja ameriško ozračje
Jaffe, urednik Amerasije, v katere uradu je bilo najdenih stotine tajnih vojnih dokumentov, je bil rojen v Rusiji ter je naturaliziran državljan. — Na vsa vprašanja odgovarja z molkom, ki pomeni: “V uh’ me piš’te!”
WASHINGTON. — Glavna gi nevarnosti samodiskriminaci-priča v smrdeči Amerazija za-j je. (John Rogge je bil svoje-devi, Phillip Jaffe, je povzročil časno sam eden naj višjih urad-
PRITISK
NA SRBSKE KOMUNISTE
Ernie Račič graduiral! | Rusija se poslužuje armade in komunistične
spielkarije kot svoje gorjače napram šibkim
jezo in nevoljo senatorjev, ker se je trdovratno branil pred senatnim odborom razkriti tajnosti Amerazija slučaja od 1. 1945. Senator Green, demokrat iz R. I., je izjavil, da utegne odbor obtožiti Jaffe-a kljubovanja senatu.
Green je dejal, da ni hotel Jaffe odgovoriti na nobeno vprašanje, razen na najelemen-tarnejša vprašanja, in da je na Vsa vprašanja, če je bil sploh kdaj komunist, odgovarjal s celimi litanijami: “Na to vprašanje si pridržujem odgovor.”
Stoječ pred senatnim odborom, je imel Jaffe ob vsaki Strahi svojega odvetnika-zagovorni-ka, ki sta ga bodrila ter mu pri-šepetavala legalne trike.
Jaffe, ki je bil rojen v Rusiji in je naturaliziran ameriški državljan, je bil urednik magazina “Amerasia”, ki je bil ustavljen, ko so federalni agenti preiskali njegov urad, kjer so zaplenili stotine tajnih vladnih dokumentov, nanašajočih se na drugo svetovno vojno.
Bil je aretiran s petimi drugimi, med katerimi sta bila dva Uradnika drž. departmenta, in je plačal $2,500 globe, ko je bila originalna obtožba zarote za izvajanje špijonaže umaknjena in hadomeščena z obtožbo zarote 2a ilegalno prilastitev vladnih dokumentov. Eden njegovih soobtožencev, Emanuel S. Larsen, Uslužbenec drž. departmenta, je bil obsojen na $500 globe, obtožba napram ostalim štirim obtožencem pa je bila — umaknje-ha. . .
Senator Green je povedal čas-hikarjem, da Jaffe ni hotel odgovarjati na stavljena vpraša-hja na nasvet svojega odvetnika O. Johna Rogge-a na podla-
pikov
tu).
v državnem departmen-
Ivan Zupan umrl
Danes zjutraj je umrl na svojem domu, 493 E. 120. St., Ivan Zupan, bivši dolgoletni urednik Glasila KSKJ. Bil je star 74 let. Pogreb bo v pondeljek. Vse ostale podrobnosti bomo sporočili jutri.
bremenski
prerok
pravi:
Ueloma oblačno, toplo, soparno popoldne in zvečer.
^	i ■ ■■ m m m m w t ~r n — ———
Tri na dan
Enakopravnost jo je kar na-°hkrat pogruntala (takoj, ko so °dšli iz metropole jugoslovanski Priskledniki), da so namreč domobranci rezali ušesa ameriškim Pilotom.
* * *
Svet zdaj prvič sliši to senza-clj°- Obratno pa je svet slišal 0 Več slučajih, ko so slovenski m drugi domobranci rešili ameriškim pilotom življenje. Urad-potrdilo o tem lahko dobi Enakopravnost pri ameriških °blasteh, če to želi.
* * *
de pa nekaj drugega, česar še Eismo pozabili, namreč, kako je itovo vojaštvo že po vojni kla-|bo neoborožena ameriška letar a in pobijalo ameriške pilote. O naj bi Enakopravnost piša-
Troje izdajalcev obtoženih pred federalno poroto
Svoja sozarotnika je imenoval aretirani Harry Gold, ki je izjavil, da želi povedati vse, kar ve.
New York. — Pred federalno veliko poroto v Brooklynu, N. Y., so bili v petek obtoženi trije možje špijonaže. Vsi trije so bili v zvezah z dr. Klausom Fuchsom, v Angliji obsojenim in zaprtim atomskim znanstvenikom katerega so nedavno zaslišali v ječi ameriški FBI agenti.
Ti trije obtoženci so:	Harry-
Gold, 39 let star kemik iz Phila-delphije, ki so ga že pred tedni aretirali; John Doe, alias ‘John,’ in Richard Roe, alias “Sam.” — Kje se nahajata zadnje omenjena, ni znano.
Gold, ki je bil aretiran 23. marca v Philadelphiji, je sam izrazil željo, da bi rad govoril in povedel vse, kar ve.
Obtožnica dolži Golda in njegova dva sozarotnika, da so kovali zarote in vohunili med dec. 1943 in 30. nov. 1947. Vsi trije so oddajali dokumente, listine in beležke o atomski energiji sovjetskim agentom.
------o------
Iz raznih naselbin
DULUTH, Minn. — Pred kratkim je na Gilbertu umrla Frances Knaus, stara 65 let. Zapušča eno hčer in enega sina. — V Chisholmu je umrl Matt Pluth, star 69 let.
W. ALLIQUIPPA, Pa. — Dne 3. junija je umrl Frank Smrekar, star 80 let, doma iz Javorja pod Ljubljano, v Ameriki 48 let. Tukaj zaušča enega brata, v stari domovini pa dva brata.
MOON RUN, Pa. — Dne 30. maja je umrl Alois Baloh, star 65 let, doma iz Gornjega Tuhinja pri Kamniku, v Ameriki 44 let. Zapušča ženo, pet sinov in dve hčeri.
Srbski progresivni klub v Wilmerdingu, Pa., je prišel pod upravo sodišča, ker je označen kot gnezdo komunističnih aktivnosti.
Pittsburgh. — Okrajni sodnik Samuel Weiss je odredil sodno upravo Srbskega progresivnega kluba v Wilmerdingu, Pa., češ, da je ta klub gnezdo komunističnih aktivnosti. Hkrati je naročil Leonardu G. Stacey-u, pomožnemu distriktnemu pravni-niku, naj prevzame administracijo ali upravo kluba in naj:
1.	Izvrši pregled vseh rekordov in financ.
2.	Izključi vse člane komunistične partije, ki so zdaj člani kluba.
3.	Zopet včlani in rehabilitira vse one, ki so bili izključeni iz kluba zaradi svojih protikomunističnih nazorov, in včlani naj tudi vse one, katerim je bilo včlanjenje odklonjeno, ker so znani kot protikomunisti.
4.	Razpiše naj volitve novih uradnikov, ki se imajo vršiti v roku 90 dni.
Tajnik Acheson je izjavil, da vojna ni neizogibna, toda reševanje problemov je težavno, ker Sovjetija ne kaže ne dobre vere ne volje.
Razne drobne novice b Clevelanda in te okolice
Ernest Racic
Na univerzi Western Reserve je 14. junija graduiral Ernest Racic, sin družine Mr. in Mrs. Ivan Račič, 516 E. 109th St. Ernie je že več let urednik angleškega dela našega Glasila. V zadnji vojni je šel prostovoljno v vojake, bil dve leti v Evropi in prišel nazaj kot sergeant. Potem je prevzel za svojim očetom službo organista in pevovodje pri Sv. Štefanu v Chicagi. Ko je družina končno prišla za očetom v Cleveland, je tudi on prišel sem, da pomaga pri Glasilu, obenem pa nadaljuje svoje akademsko šolanje. Zdaj je prišel dan njegove graduacije, ven-
dar se bi rad še nadalje šolal in 5. Ko bo klub očiščen , nai j dovršil tudi postgraduacijski te-predloži svoje končno poročilo eaj. Naše iskrene čestitke in sodišču, da bo dana klubu zopet Vso srečo, Ernie, v nadaljnem
njegova avtonomija.
Poleg tega je bilo Stacey-u naročeno, naj izposluje od kluba varščino v vsoti $25,000, ki mora biti položena v roku 30 dni.
Sodnik je ob tej priliki dejal: “Če bi sodišče dovolilo poslovanje temu klubu pod komuni-
življenju.
DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
stično upravo, bi s tem izpodkopavalo in miniralo vprav one svoboščine, ki jih mora vzdržati in ohraniti!”
RAZKRINKANJE DELOVANJA SLOVENSKIH KOMUNISTOV
Ponatis iz kongresnega zapisnika o pričevanju M. Cvetica
(Nadaljevanje)
“Glas A merke” slišan v Sovjetski zvezi
Washington. — Državni department je mnenja, da sliši ameriške radio - oddaje “Glas Amerike” nad deset milijonov Rusov, kljub temu, da si sovjetski režim na vse kriplje prizadeva, da bi motil oddaje odnosno sprejeme.
411 medvedov pobitih v Pennsylvaniji
~«j	-___ir___ ( Harrisburg, Pa. — Tekom lan-
b o tem, če že piše o ameriških ske lovske sezone so v Pennsyl-ilotih. ’	[vaniji ubili 411 medvedov.
Mr. Case: Vidim, da so tukaj tudi bančne izjave (statements) in odrezki čekov.
Mr. Cvetič: Da; naročeno mi ]e bilo, naj vse to uničim.
Mr. Case: Tudi več knjig je tu, ki so najbrž zapisniki?
Mr. Cvetič: Da, zapisniki in rekordi kampanj, ki smo jih vodili.
Mr. Case: In svežnji pisem ter listin?
Mr. Cvetič:	Da; to so razne
poverilnice, manuskripti radio-oddaj itd.
Mr. Tavenner: Katerih organizacij se tičejo ti dokumenti?
Mr. Cvetič: Civil Right Con-gress-a; Amer. Slov. Kongresa za zapadno Pennsylvanijo, in, ko sem omenil spise progresivne stranke, naj še pripomnim, da so slednji delo Ameriškega Slovanskega Kongresa v progresivni stranki.
Mr. Tavenner: Kako da ste iz-
(Dalje na 5. strani)
DALLAS, Tex.—Državni tajnik Acheson je imel dne 13. junija tukaj govor, v katerem je dejal, da uporablja Sovjetska zveza svojo oboroženo silo in svoje komunistične spletke v drugih deželah kot “gorjačo, da zastraši ž njo šibke (narode)
Dejal je, da je četvero potov oziroma načinov, ki se jih morejo poslužiti Zed. države voči-gled tega pritiska — toda takot je odklonil izolacijonizem, api-zanje ter idejo “preventivne vojne” z atomskimi bombami. (Preventivna vojna je vojna, ki se začne zato, da se ž njo prehiti sovražnika, dokler ni slednji se docela pripravljen).
Zed. države bodo zasledovale realistično politiko, je rekel državni tajnik, to je politiko pogajanj in ojačen j a	svobodnega
sveta v upanju, da bo napočil dan, ko bo Rusija postala vsem dobra soseda. Ni res, da je vojna neizogibna, je dejal. “Naša dolžnost je, najti pota in sredstva za mirno rešitev vseh naših problemov brez vojne, kai* bomo tudi storili.”
“Sovjetska zveza izziva svet s svojimi militarističnimi pripravami, ki so že davno prekoračile vse meje resničnih potreb za obrambo dežele, in s svojimi internacionalnimi komunističnimi spletkami, s katerimi hočejo Sovjeti ubiti voljo narodov do odpora sovetskim ambicijam. To morda danes še ne pomeni vojne, toda ima v sebi možnost, da se Sovjeti odločijo, kadar koli se jim zazdi, da so dovolj močni, da se poslužijo svoje oborožene sile kot orodja svoje politike.
Acheson je obsojal izolacijo kot sredstvo, s katerim naj bi se reševalo ta problem.
Je pa še tretji način, ki ga nekateri priporočajo, to je tako zvana preventivna vojna, v kateri naj se poslužimo atomskih bomb proti Sovjetski zvezi. Vsi odgovorni ljudje bodo soglašali, da si take poti in smeri niti misliti ne moremo in ne smemo, ker bi bilo to proti vsem moralnim načelom našega naroda. Poleg tega taka vojna tudi ne bi rešila problemov, temveč jih le pomnožila.
“K sreči je pa še četrti način za reševanje teh problemov, —
Velik popust za ledenico—
John Sušnik, lastnik Norwood namreč mirovna pogajanja. PrijAppliance and Furniture, 6202 tem obstoja težava, ker sovjet- St. Clair Ave., naznanja, da do-ska politika temelji na domne- bite zdaj pri njem velik popust
vi, da se bo ves nesovjetski svet razsul, in na želji po ekspanziji. Iz izkušenj preteklosti vemo, da dokler bodo Sovjeti lahko zavo-javali šibke dele sveta, dotlej; ne bodo sklepali nobenih pogodb, oziroma če jih bodo, se jih ne bodo držali. Zato je potrebno, da je vojaška moč svobodnega sveta kos sovjetski vo-
za vašo staro ledenico, če ]o zamenjate za novo Frigidaire. Te ledenice so priznano najboljše na trgu. Oglejte si jih in si eno izberite pri Mr. Sušniku. Dobite jo lahko na ugodna mesečna odplačila.
V Kalifornijo—
Mrs. Agnes Zobec, hčerka Emilie in sin Alphonse odpotu-
jaški sili, da se zadrži sovjetske jejo 17. junija v Kalifornijo, da voditelje pred vsako prenaglje- bodo prisotni pri poroki sina no avanturo. Ta moč pa mora oziroma brata Edwarda na 24. biti ojačena s politično, gospo- junija. Za nevesto si je izbral
V kakšnih razmerah živi hrvatski seljak
Kakšne so razmere v Sloveni- gledali ta riž in začudeni vpra-
ji, prilično dobro vemo iz splošnih poročil, zlasti pa iz pisem svojcev, ki jih dan za dnem prejemamo, malo manj pa so nam znane razmere v Hrvatski, zato bomo navedli nekaj odlomkov iz pisma hrvatskega seljaka iz Ogulina:
Ogulin, 15. marca 1950.—Prejeli smo paket, ki si ga poslal in v katerem je bilo toliko potrebnih stvari. Kako je tukaj, Ti ne morem na široko popisati, ker ni papirja; tega ne moreš kupiti v vsem ogulinskem okraju.
V paketu je bilo par komadov mlia. Tu se mila ne dobi, ker ga ni, in siromašni narod sploh ne misli več nanj. V paketu si poslal tudi riž, ki ga nisem videl že deset let. Moji in sosedovi otroci, stari od 7 do 20 let, so
ševali, kakšno žito je to, ki ga niso še nikoli v življenju videli. Kar je najhuje, je to, če že imaš ka za skuhati, pa ni lonca, tako da morata dve družini iz-menjevaje se kuhati v enem loncu. Takšno je tukaj življenje kmeta. V paketu je bilo tudi mnogo malenkosti, ki jih je človek tako zelo potreben. Tu ni ne mila, ne igel, ne sukanca (cvirna), ne glavnikov, ničesar. Nekateri odrasli in otroci sami
rezljajo glavnike iz lesa, toda jemajo nekake bone (bonde)
ker je treba tudi od teh plačati davek, jih skrbno skrivajo.
Naše gozdove silno izsekavajo in odvažajo les, pa nihče ne ve, kam. Za par čevljev moraš delati mesec dni.
Vprašuješ, kakšno je naše zdravje. . . Bolan je ves narod in vsak toži, najbolj mladi svet,
da o starejših niti ne govorim. Če si bolan, moraš molčati. Če potožiš, te vladni komisar in njegovi tovariši nahrulijo, da si saboter! Oni s silo in nasiljem sabotirajo ves narod, pa moraš molčati, če nočeš, da te pogoltne črna noč. . .
Lepo te prosim, pošlji mi kaka očala. Očal ne dobiš v vsem Ogulinu niti ne drugod; tega pri nas nimamo.
Nato govori pismo o ogromnih dajatvah državi, za kar pre-
darsko in moralno silo — nas vseh,” je rekel Acheson.
Nadaljevanje čistk japonskih komunistov
Japonska policija je izvršila preiskavo v glavnem stanu japonske levičarske delavske unije.
Tokio. — Tukaj se nadaljuje-o pogoni na komunist, frontne organizacije. Policija je preiskala poslopje in urade glavnega stana Narodnega kongresa industrijskih unij, ki je japonska levičarska delavska organizaci-
Med drugimi listinami je policija zaplenila tudi dokumente, ki se nanašajo na incident Spominskega dne, ko so komunisti napadli skupino ameriških vojakov. Pogon je priredilo dvajset japonskih policistov.
To je zdaj že sedmi iz večjih in važnejših pogonov oziroma preiskav, ki jih je pod vzela japonska policija, odkar je general MacArthur odredil čistko glavarjev komunistične parti-je.
Medtem pa se japonska komunistična partija pripravlja, da se zarije v podzemlje, ker sluti, da bo proglašena za ilegalno.
------o------
Filmska gledališča za stari čas
Cleveland. — Lastniki filmskih gledališč v Clevelandu so izdali na volilce peticijo, da bi se prešlo zopet nazaj k staremu času, in da bi se opustilo sedanji zgodnji čas, ki je za eno uro naprej. Tudi mestni svet naj bi ne smel več na svojo roko odločati, da se gre na zgodnji čas, temveč se mora ta odlok prepustiti volilcem.
SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM
Za te bonde moreš kupiti meter ali dva platna, ako prideš z rano zoro v Ogulin in se ti posreči, da se prerineš v trgovino, kjer je vedno tako, da na sto metrov platna čaka 500 oseb. In tako gubiš dragoceni čas, nazadnje pa se moraš prazen vrniti . . . Itd., itd. . .
NAJNOVEJŠEVESTI
Pittsburgh. — Matere v Pittsburghu in okolici, ki imajo majhne otroke, zahtevajo, da razvažalci mleka in ostali uslužbenci mlekarn končajo svoj šest dni trajajoči štrajk, radi katerega otroci in dojenčki najbolj trpe.
Washington. — Senatni pododbor za zunanje zadeve je priporočil, da ameriške ambasade in konzulati v inozemstvu nadomeste svoje inozemske uradnike in uslužbence, kolikor jim imajo, z domačimi ljudmi, ameriškimi državljani. V Parizu ima n. pr. ameriška ambasada uslužbenih 50 odstotkov Francozov.
Madeline Kambič iz San Car-loš, Cal. Mladi par bo tam tudi stanoval.
Dvanajsta obletnica—
V	nedeljo ob 10 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pok. Valentina Grili v spomin 12. obletnice njegove smrti.
Seja v nedeljo—
V	nedeljo popoldne ob 1:30 bo seja podružnice št. 6 SMZ. Zdaj so seje tretjo nedeljo v mesecu namesto četrto, in sicer v šoli sv. Vida.
Seja danes zvečer—
Danes zvečer ob 7:30 bo seja društva Jutranja zvezda št. 137 ABZ.
NOVI GROBOVI
Jennie Krashoc
Po dolgi in mučni bolezni je umrla na svojem domu na 20630 Tracy Ave. dobro poznana Jennie Krashoc, poprej Bartol, rojena Skopec, stara 51 let. Tukaj zapušča soproga Josepha, doma iz Golice Zavrh, dva sina, Edwarda in Williama, 3 brate: Blaža, Antona in Johna ter več sorodnikov. Rojena je bila v Smolniku pošta Polhov-gradec, kjer zapušča tri sestre, Louise, Marijano in Frančiško ter brata Lovrenca in več sorodnikov. Tukaj je bivala 30 let. Bila je članica dr. Collin-wood Hive št. 283 T. M. in pod. št. 32 SŽZ. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. na Lake-view pokopališče.
Pogreb pok. Juretica
Pogreb pokojnega Antona Juretica bo v petek popoldne ob 1:30 iz Golubovega pogrebnega zavoda. Dodatno še poročamo, da je pokojni zapustil tudi tri sestre, in sicer Mrs. Francis Abramovič, Mrs. Catherine Sku-lich iz Steubenville, O., in Mrs. Agnes Marusich iz Ambridge, Pa.
Pogreb pok. Ružiča
Pogreb pokojnega Daniela Ružiča, ki je umrl v Madison, O., bo v petek 16. junija ob 1 popoldne. Truplo leži v Grdi-novem pogrebnem zavodu na E. 62. cesti.
Poizvedovalni količek
V taborišču Trofaiach pri Le-obnu v Avstriji se nahaja slovenski revež brez ene noge. Rad bi zvedel za naslove svojih sorodnikov v Ameriki, namreč za sinove in hčere njegovega pok. strica Lovrenca Kuharja, doma iz Gojzda pri Kamniku. Živel je nekje v Minnesoti. Prošeni so, da pišejo na naslov: Franc Kuhar, D. P. Camp B 73, Trofaiach bei Leoben, Austria, Europe.
p--!
Ameriška Domovina
SSlSJSSETgrvra »J fcli	J >f »rrT-y■ "| ..T!—-

(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; aa četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
JUNE 1950
SUN MON TVE WED THU FRJ SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 28 29 30
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
No. 117 Thurs., June 15, 1950
MATIJA ŠKERBEC:
Odgovor
NOVINE
Sobota
II.
Sovražnik zasede domovino . . . komunizem jo izda.
Nekateri beogradski srbski oficirski krogi so se preveč pečali s politiko, premalo pa so skrbeli za pravilno vojno pripravljenost in izvežbanost. Tako je prišlo do naravnost zločinskega prevrata v Beogradu marca meseca leta 1941.
Princ regent Pavel je bil morda med vsemi Karadjordijevi-či najbolj pameten mož. Hotel je državo pomiriti in polagoma popraviti napake, ki jih je zagrešila Aleksandrova diktatura. Mi moramo povedati resnico, da absolutno ni res, da bi bil on in njegova vlada na’ strani nacistov in fašistov.
Videl >e, da Jugoslavija v nobenem oziru ni pripravljena na vojno. Vojni proračun Jugoslavije je sicer zahteval vsako leto ogromne mlijone, toda armada je bila naravnost mizer-no oborožena in malo izvežbana. To se je pokazalo takoj ob pričetku vojne z Nemčijo in Italijo, ki je izbruhnila po puču. Vsak otrok je moral vedeti, da prezgodnja vojna z osrednjimi silami privede državo na rob propada ali pa do popolne katastrofe, kar se je tudi zgodilo. Zato je jugoslovanska vlada vse storila, kar je mogla, da bi čim delj odlo-žila vojno. Jugoslavija bi bila zaveznikom mnogo bolj koristila, ko bi ne bilo puča, ki je vrgel državo v strašni propad in uničil okrog 2 miljona življenj . . . Državni prevrat je bil naravnost brezvestno početje neodgovornih elementov, ki so se igrali z usodo države. . .
Prišla je mobilizacija, napad nemške in italijanske vojske, popoln polom jugoslovanske armade, okupacija in komunistično izdajstvo.
O vsem tem bom v pojasnilo navedel, kar sem večinoma sam videl.
Mobilizaciji se je slovenski narod odzval sto procent-no, do zadnjega moža se ie vse odzvalo v Sloveniji klicu domovine in je odšlo pod orožje.
Med vojaštvom, ki je bilo mobilizirano v Kranju, kjer sem župnikoval, pa so se naenkrat pojavili komunistični letaki s približno to le vsebino; “Vojaki, vržite orožje proč.
Ne borite se za angloameriški kapitalizem.” V Kranju je neki komunistični agent vtaknil na kolodvoru neki učiteljici v torbico cel šop takih letakov. Kakor smo kasneje zvedeli, so komunisti trosili po vsej državi take in podobne letake. Nekatere izvode in fotografije teh letakov je možno še danes dobiti na vpogled. Tega komunistična partija ne more tajiti!
Sicer pa je to notorično znano. Treba je namreč vedno imeti pred očmi, da je bila takrat sovjetska Rusija zaveznica nacistične Nemčije. Vsi dobro vemo, da^so veljale direktive iz Moskve za vse komuniste, tudi za slovenske.
Takrat je komunizem povsod proslavljal zvezo med Hitlerjem in Stalinom! Saj to tudi neredko poudarjajo tako ameriški kot angleški diplomati, da so si ob času najhujše borbe na zapadu, ko so Nemci stali pred Parizom, ko so zasedli vso Poljsko, so si stikali roke v zavezništvu Hitlerjev zunanji minister in Molotov in Stalin v Moskvi. Tako je čisto razumljivo, da so slovenski in vsi jugoslovanski komunisti sledili svojim voditeljem v Moskvi in da so se smatrali kot zaveznike nacistične Nemčije.
Jasno je, da ni, komunizem smatral nemškega nacizma kot svojega trajnega zaveznika. Tako neumni komunisti niso! Tudi Aleksandrova diktatura jim ni bila simpatična. pa so se kljub temu našli komunisti, ki so z njo sodelovali, nas pri njej ovajali, ker so hoteli z njeno pomočjo udariti svojega največjega načelnega nasprotnika — katoliško cerkev in katoliško dejavnost. Podobno kot je komunist nastooal po Goreniškem pod Aleksandrovo diktaturo, tako je delal tudi pod okupacijo, sodeloval z nemškim nacizmom iz tega namena, da s pomočjo nacizma uniči katoliško slovensko gibanje in da s pomočjo nacizma pripravi teren za komunistično revolucijo. Herod in Pilat sta postala prijatelja in zaveznika, da bi uničila svobodo slovenskega naroda.
Kmunisti so tako le kalkulirali:
Zdaj se bosta v medsebojni borbi nacizem in zapadno demokratični svet popolnoma izčrpala, na to pa pride naša ura . . . svetovna komunistična revolucija. Priznam, da komunisti niso bili iskreni zavezniki nacizma, da so računali, da pride do končnega obračuna med njimi in nacizmom, ko bo ugodna prilika . . . Toda vsa laž in nemoralnost komunizma se kaže v tem. da se je zvezal s svojim velikim sovražnikom. da bi uničil svobodo med narodi, da bi v sloven-jseph Sobočan. — čestitamo i
Lani smo v Novinaj skoro tijeden za tijednom opisovali kraje iSlovenske Krajine (Prekmurja) v okraji Dolnje Lendave. Z Dolnjov Lendavov smo zato začnoli, ar je največ našij Slovencev, šteri čtejo Ameriško Domovino, iz dolnjelendav-skoga okraja. Zdaj pride na red soboški okraj. Soboški okraj (madžarski smo jemi pravili jaraš) je skoro dvakrat tak velki kak lendavski. Tudi varaš Sobota se je od tistoga časa kak je Slovenska Krajina prišla pod Jugoslavijo (1919), jako povekšao. Zdaj ima Sobota okoli 4,000 prebivalcov.
Sobota leži na Ravenskem. Deleč okolik je sama ravnica, če je ne ravno jako jasno vreme, te se ti tak vidi, kak če bi bio na madžarskoj Pusti: nindri nikšega brega. Malo nad va-rašom teče Ledava, kakše 4 milje< južno pa prideš že k Muri.
Skoro vse vekše ceste v Prekmurji se stekajo v Soboto. Pred prvov bojnov je Sobota bila zvezana z železnicov z Monoštrom i od tam dele z drugimi madžarskimi železnicami. V Jugoslaviji je bila ta železnica pri Hodoši presekana, zvezali so jo pa od Sobote dele prek Rakičana, Beltinec, Dokležovja (tam most prek Mure) mimo Veržeja do Lotmerka i od tam z vsemi jugoslovanskimi železnicami.
Sobota ne zgleda kak kakši lepši varaš (mesto-.) Kratka vulica od katoliške nove cerkve do hotela Dobray je malo mestna, vse drugo je vesnicam podobno. Znamenit je najbole Szaparyjov grad s parkom. To je najbole znamenita zidina v celom Prekmurji. Zidali so ga grofje Szechyji (okoli leta 1600). Kesneje so ga kupili Szaparyji. Sobota je pa stala že v rimskom časi. Nšli so se rimski napisi (so vzidani v novo katoliško cerkev) in rimski penezi. V tistom časi je Sobota bila malo više (kre ceste v Bakovce). V turškom časi so Turki to naselbino podrli i požgali. Nekda se je Sobota zvala Olš-nica (nemški Olsnitz). Znabiti je to ime telko kak Jelšnica.
V	Soboti je bila pred tov vojskov gimnazija (High school), katoliški dom za dijake, protestanski dom za dijake, povek-šana i modernizirana bolnišnica, prekmurski muzej (v Sza- prostore paryjevem gradi). V Soboti je katoliška župnija, protestant-ska župnija (nemška protestanska cerkev) pa tudi židovska sinagoga. Protestantov (evangeličanov) je v Soboti kakšij 500 in 200 židovov. Telko židovov je bilo pred bojnov. Kelko so jih Nemci pregnali i kelko jih je prišlo nazaj, ne vemo.
Katoliška cerkev ima patrona sv. Miklavža. Zdajšnja'cerkev je bila zidana v letaj 1910-1912. Načrte za njo je naprayo soboški rojak arhitekt Takacs. čeravno se je cerkev zidala pod dekanom Slepcom, velkim Slovencom, je cerkev v jako madžarskem stili. Nšpisi so v cerkvi madžarski. Tloris cerkve je križ. Ima tri ladje. V zunanjščini je glavni povdarek na stolpi. Stolp je ešče od stare cerkve, samo povekšani.
V	iSoboti je največ malij obrtnikov. Industrije je jako malo (Benkova za mesne izdelke i tovarna za perilo). Zvek-šega so pa tu kmetje, posestniki polja okolik Sobote.
nim, saj niti vedeli ne boste kdo so ti naši čvrsti fantje in možje, ki bodo za to leto vozili voz našega kluba.
Predsednik — Max Želodec — kdo ga ne pozna? In on ni samo izvrsten popravlalec “bolnih” avtov, ampak prav na uho vam povem, da je on tudi izvrsten igralec na harmoniko, ki pravi, da hočeš nočeš pri klubu mora biti vse veselo.
Tajnik - blagajnik — Frank Kosec Jr. — Mlad čvrst fant in prvovrsten strelec. On je sin Frank Kosca Sr., o katerem pa lahko rečem, da je eden najboljših članov pri klubu. In če sin ne bo zmogel pri svojem delu, pa mu bo gotovo oče priskočil na pomoč. Prepričan sem, da bosta tudi če bo malo težko imenitno izpeljala vse za dobrobit kluba in razvedrilo našim gostom.
Zapisnikar je Fred Hochevar, še mlad mož pa že več let naš zapisnikar. Čast mu!
Oskrbnik pušk pa je Frank Beck, ki nam je obljubil, da bodo vse puške dobro namazane in pa očiščene, da bodo kar same šle za letečimi golobi. Vsi ti možie so obljubili, da bodo storili vse po svojih najbolših močeh za dobrobit našega kluba. Vsi drugi člani pa jim moramo pomagati in kadar bomo pa mi v uradih, nam bodo pa oni pomagali. In le tako bo klub dobro napredoval, če bomo delali roka v roki z našimi uradniki.
Za prihodnjo nedeljo nas uradniki prosijo v imenu kluba, da pridemo člani na klubove že dopoldne in vsak naj prinese kako orodje s seboj, da bomo več prostora, ki ni maj hen pokosili ter pograbili, da bo vse lepo popoldne, ko bodo prišle naše ženice za nami in pa naši številni prijatelji, ki nas vedno radi obiščejo in čim lepši bo prostor tem več in rajši bodo prihajali na naše strelišče.
Pri zadnjem streljanju so fan-
CLEVELAND Rev. Avg. Antolin, salezijanski misijonar z Japonskoga i naš prekmurski rojak, so dokončali z obiskom v Cleveland! i so se včer odpelali v Bethlehem, Pa., kda tam obiščejo naše rojake, pa idejo dele v Bridgeport. Pri odhodi iz Clevelanda Rev. Antolin se vsem najlepše zahvalijo za vso naklonjenost i pomoč i vse lepo pozdravlajo. Mi pa želemo g. misijonari srečno nadaljno pot i puno blagoslova !
CHICAGO Graduerala sta mladi John Hozian na jezuitski višji školi v Wisconsin! i njegova sestra Bette na dekliški školi Nazareth, La Grange, 111. .Oba ta nadaljevala škole na univerzi Loyola v Chicagi. Graduanto-ma i njihovim sta risom naše čestitke in najlepše želje! — Kak bolničarka je pa graduerala dneva 4. junija Miss Veronica Hren v bolnišnici St. Mary, Gary, Ind. Veronica je hčerka Mr. i Mrs. Hren, He-,bron, Ind. i sestra Rev. Hrena, O.P. Tudi njej čestitamo!
Gostuvanje je bilo, i to Velko i veselo, 3. junija v dvorani sv. Štefana. Mladoženec i sneha sta bila Frank Antolin i Anna Petek. Frank je sin naše jako znane Mrs. Veronike Antolin i pokojnega Martina Antolina. Sneha je hči Jožefa i Kate Petek. — Na lepom gostu vanji je gostom igrala valčke i polke nova banda Jo-
sle dečkeca srečnima Johni i Kristini Cerkvenik. Mati se je prfe pisala Kristina Krapec, hčerka Jožčfa Krapec, šetri je zdaj že tretjokrat dedek. Čestitamo !
Letni piknik ima društvo sv. Križa dneva 25. junija pri Anton Kegeli. Vabljfeni so vsi ci-kaški prekmurski Slovenci, ka pridejo na veseli piknik.
V zeleni log...
skem narodu uničili vse narodno in katoliško misleče kroge.,vse dobro želemo!
Rojenice
maja prine-
Cleveland, O. — Da, tja v zeleni log, ki je ves odkrit in spomladanski cvet ves razvit . . . Vse to in še več nam ponuja prosta narava na prostorih St. Clair Rifle & Hunting kluba, ki bo imel v nedeljo 18. junija zopet svojo prosto zabavo in streljanje na svoi farmi, ki vam je že znana in veste kje se nahaja. Vsi člani, priatelji in člani sosednih klubov ste prijazno vabljeni, da nas obiščete ta dan.
Podrobnosti skoraj ni treba naštevati, da vam le povemo, kdaj se to streljanje vrši, potem pa že veste, da bo tudi za vse drugo 'preskrbljeno in da bo vsak naš posetnik dobro postrežen in vesel. Ko nas boste enkrat obiskali, potem vem, da boste naš stalni gost in to nas veseli. Pa tudi mi bomo radi vračali in ob prilikah obiskali vaše prireditve.
Navadno je že povsod tako, da so uradnim tako zaposleni vsak s svojim delom, da nima noben časa pisat in prav tako je tudi z našimi novimi uradniki, pa če vam jaz tukaj ne pojas-
tj e streljali takole: F. Kramer 			24
Hoernig 			23
J. Dougan 			22
J. Urankar 			22
A. Božic 			22
F. Sietz 			22
M. Želodec 			22
F. Kosec 			23
Kosec 			18
A. Novak 			20
Kodra 			20
F. Virant 			18
Kochevar 			15
M. Telich 			15
Podboy 				14
Podboy Jr			13
J. Paule 			10
In kdo še pravi, da niso to fantje od fare, le pridite v nedeljo, pa se sami prepričajte. Poleg tega pa boste imeli tudi priliko naročiti pozdrave in “odpustke” za staro domovino, kajti naš član A. Novak se je odločil, da bo sfrčal taj čez ocean ter šel obiskat svoje že priletne starše. Vsi mu želimo srečno potovanje in veliko užitka po tolikih letih zopet na domači grudi in potem pa seveda tudi srečen povratek nazaj k svoji družini, ki ga bo težko pričakovala
Prihodnjič pa vam bom povedal pripetljaj, ki se je dogodil enemu naših lovcev, ko je šel na lov na lisice, oziroma kako je lisica jagra budila. Torej pozdravljeni in na svidenje v nedeljo 18. junija na strelišču St. Clair Rifle kluba.
Naj še povem, da se vrši naš prvi piknik 2. julija, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji. Več o tem prihodnjič.
Poročevalec.
Slovenska povojna proza
(Pismo iz domovine)
človeku se dozdeva, kakor da je hotel K. napisati filmski scenarij ali pa da se mu je strahovito mudilo, kot da bi hotel prvi napisati roman iz osvobodilne vojske in zato ni mogel počakati, da bi dobile predstave njegove pisateljske domišljije določnejše oblike in se utelesile v resničnih ljudeh in v resničnem svetu.
Toda česar Miško Kranjec ni mogel doseči s svojo umetniško silo, to hoče doseči s pridnostjo, z množino, obenem pa s servilnostjo svojih del. Če si zato ni pridobil bralcev, pa si je pridobil naklonjenost komunističnih prvakov in njihovih službenih literarnih kritikov in se tako povzpel na vrh slovenskih pisateljev v domovini, obenem pa si je zagotovil lepe. dohodke, medtem ko mnogim pisateljem leže rokopisi v miznicah, ker se še niso odločili, da bi vdinjali svojo ustvarjalno moč komunističnim delodajalcem in prodali svojo vest za lepe nagrade. Skušnjava je velika, tem večja, čim večja je tvarna stiska, v katero je pahnil Titov režim ljudstvo. Vendar ji mnogi niso podlegli, marveč so rajši prenehali s pisanjem. Miško Kranjec pa je do-
V nedeljo vsi na plan -na katoliški dan!
Cleveland, Ohio. — Približal se je 18. junij, ko naša Zveza društev Naj sv. Imena priredi' lepo zborovanje, lepo snidenje, lepo zabavo. Zato vse, kar leze ino gre, vse vse na Brae Burna Garden 25000 Euclid Ave. Kažipot je: Euclid Ave. do 250. ceste. Vsi vozniki vozite po Euclid Ave. Kdor pa nima svojega vozila, naj vzame Euclid Ave. bus št. 212 in se vozi do konca te proge, tam pa vzemite Euclid City bus, ki vas bo pripeljal prav do prostora. Vodstvo Euclid Bus Co. nam je obljubilo, da bodo busi tam vedno na razpolago.
Začetek bo takoj po 12. uri (opoldne) in prej ko boste prišli, prej se boste zabavali. Od 3 do 4 pa bo kratek program, katerega bo odprl častni predsednik Anton Grdina. Nato pa bo prevzel vodstvo programa Rev. Louis Baznik. Glavni govornik bo Prezvišeni škof dr. Gregorij Rožman, ki bo govoril v slovenščini; v angleščini pa bo govoril euclidski župan Mr. Kenneth J. Sims. Med govori pa bosta nastopila tudi dva pevska zbora.
Vsi delavci in delavke pa ste prošeni da ste od 12 do 1 ure vsi na določenem mestu, da bo vsakemu odkazano delo. Od 4 naprej pa bo ples, za katerega bodo igrali Zabukovčevi fantje, ki. so znani pod imenom “Zabak’s Orchestra.”
Tako sedaj veste vsi in vse. Vsi ste prav prijazno vabljeni, pa da ne bomo tako rekli kot smo slišali zadnjo nedeljo pri evangeliju: Povabljeni niso bili vredni ... Na veselo svidenje!
J. Resnik.
ber trgovec, ki pridno izkorišča konjunkturo in zalaga knjižni trg z novimi deli, pa tudi s ponatisi predvojnih del.
V	letu 1948 so izšli naslednji ponatisi M .Kranjčevih prevojnih del: izbor njegovih novel izpred vojske, roman “Fara svetega Ivana” in še neka povest. Pri branju njegovih predvojnih novel se človek šele zave, kako zelo se je Kranjec iz-spremenil in kako globoko je pal kot umetnik, kot slovenski pisatelj. Kje je nekdanji Miško Kranjec, ki so ga tako bolele krivice malega človeka, ki je bil tako občutljiv za vsako svetohlinstvo, laž, izkoriščanje in nasilje! Kdor bere njegova povojna dela, dobi vtis, da spadajo te stvari končno vel javno v zgodovino predaprilske Jugoslavije in da med komunisti ni niti svetohlincev in lažnikov niti izkoriščevalcev in nasilnikov ter da lahko mirne vesti poje hvalo sedanjim oblastnikom. “Fara svetega Ivana” je nekak
satirično - političen roman. Trdijo, da ga je napisal v bunkerju,
ko se je skrival. Godi se v neki fari v Slovenskih goricah, katero je prekrstil v “faro svetega Ivana.” Dejanje je dokaj revno. Kranjec riše boj med “naprednimi” elementi na vasi, ki jih zastopajo seveda komunisti, in sicer v tem slučaju preganjani učitelj, in med reakcionarnimi elementi. Samo po sebi je razumljivo, da so pri Mišku K. zadnji v prvi vrsti duhovniki. Zgodbo je postavil v čas tik pred minulo vojsko. V
tej knjigi je M. K. brez strahu pred cenzuro s samozodovolj-nim sarkazmom in po mili volji “obračunal” s svojimi nekdanjimi prekmurskimi nasprotniki in — dobrotniki. Delo mu je bilo morda v veliko notranje zadovoljstvo, ni pa povečalo njegovega pisateljskega ugleda zaradi svoje pristranosti, umetniške plitvosti in površnega časnikarskega sloga. Službena komunistična kritika pa ga je navzlic temu z zadovoljstvom sprejela in pohvalila kot realističen, umetniški prikaz razmer v slovenski vasi na Štajerskem tik pred drugo svetovno vojsko. V glavnem mu je očitala samo to, da so nosilci dejanja preveč le posamezni vaški intelektualci, ne pa ljudstvo kot tako, da mu je vaško okolje služilo vse preveč samo za zunanji okvir za dejanje, ki se godi v glavnem le med temi.
Tretja njegova knjiga je iz' šla lani in je novela, v kateri opi' suje usodo ženske, ki so jo * * * * v nemškem koncentracijskem taborišču sterilizirali in ji tako onemogočili njeno žensko P°' slanstvo, da postane mati. P°
vrnitvi v domovino izgubi zaradi tega še moža, ki je duševni slabič, končno pa le najde žN' Ijenjski smisel v aktivnem poli'
tičnem in organizacijskem dela
v službi “duhovnega ljudstva. Velik človeški problem, ki ga je pa Miško Kranjec obdelal rešil površno in shematično, “linijsko.”
Slovensko ljudsko gledališč6 je lani vprizorilo M. Kranjčevo dramo iz življenja prekmurskega ljudstva pred vojsko. V njel se prepleta erotični in socialo^ motiv. Klub skrbni režiji de^° na odru ni doseglo posebnega uspeha.
V	zadnje:?! času se je M. K-kot nekak službeni predstavni^ sodobnega slovenskega slovstva lotil tudi literarne in celo umetnostne kritike, pač kot mojste1" in učitelj “socialističnega reali zrna.”

l
Vseslovenski katoliški dan
Zadnja država, ki je bila — Pri moških kegljaških tek-sprejeta v ameriško Unijo, je mah ne smejo biti keglji lažji bila Arizona. Postala je de! kot 3 funte. Samo pri ženskih
Zed. držav 14. febr. 1912._____|tekmah smejo biti lažji.___________________________________
Vrši se pod pokroviteljstvom ZVEZE DRUŠTEV NAJSV. IMENA
Na programu: govori, godba, petje, jed, pijača, ples. ( Vsi ste vabljeni! — Za vse bo postrežba, za vse razvedrilo-
¥ nedeljo 18. junija 1950
NA ZNANIH BRAE BURN PROSTORIH
25000 EUCLID AVE.

“SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE
Številka 12
Leto 1950
GLASILO SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI
DOPISI ZA “SLOVENIJO”
NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
Prof. Vinko Lipovec 447 East 156 St. Cleveland 10, Ohio, USA.
Naši cilji in pota
“Za naš narod je povezanost in sodelovanje z jugoslovanskimi brati z gospodarskih razlogov očitno najkoristnejše.”
Odnose gospodarstva v Sloveniji do sosedov lahko delimo v tri dobe: v dobro pred prvo svetovno vojsko, med prvo in drugo svetovno vojsko in po drugi svetovni vojski.
Pred prvo svetono vojsko je bilo gospodarstvo v Sloveniji vključeno v gospodarski imperij bivše avstroogrske monarhije. Slovenija je bila bolj na robu tega imperija, zato potisnjena vstran in ni bila deležna tistega napredka kot na primer Češka, Nemška Avstrija, Poljska itd. Poleg tega smo bili Slovenci še številčno zelo slabi, po vrhu pa še v večnih bojih s centralno vlado na Dunaju, ki radi tega ni kazala nikoli kakega posebnega zanimanja za gospodarski napredek v Sloveniji. Manjkalo je tudi domačega kapitala, ki se je proti koncu preteklega stoletja komaj začel razvijati, tuj kapital pa je šel tja, kamor je želela dunajska vlada. Bili smo takrat dežela malega človeka, malega kmeta, malega obrtnika, malega trgovca, le tu in tam je bila posejana kaka tovarna večjega obsega. Privlačna točka za nas je bil Trst, tja smo hodili prodajat, tja smo hodili kupovat. Ostali del našega prometa je bil pa vsmerjen na sever v Nemško Avstriio in na Češko, redki pa so bili naši trgovski stiki z jugom: Hrvaško in Bosno.
V dobi med obema svetovnima vojskama se je položaj bistveno spremenil. Takratne mirovne pogodbe so nas odrezale od naših predvojnih trgov na severu in zapadu in nas usmerile na jug. Vživeli smo se hitro v nove razmere. Gospodarski položaj Srbije in Hrvaške ni bil veliko boljši od našega. Hrvaška sploh ni bila gospodarsko bolj razvita od Slovenije, srbsko gospodarstvo pa je od vojske hudo trpelo, posebno industrija je bila močno prizadeta. Nova država Jugoslavija je imela izrazito agrarni značaj, vse njene posamezne pokrajine so bile predvsem navezane na kmetijstvo.
Moč in važnost industrije se je pokazala že tekom prve svetovne vojske. Zavladalo je splošno mnenje, da je vsaki državi industrija nujno potrebna, da brez nje ni mogoče misliti na gospodarsko samostojnost in ne na zadostno narodno obrambo. Vse države, pospbno novorojene, so se hotele kar čez noč industrializirati, tudi Jugoslavija.. Ker je pa večini držav primanjkovalo kapitala in strokovnjakov, so skušale vse to dobiti od zunaj. Tudi beograjska vlada je šla po tej poti in vabila tuje strokovnjake in tuj kapital v deželo. Ponujala jim je koncesije in carinsko zaščito, kar je bilo za tujce zelo zapeljivo, saj je Jugoslavija imela 15 milijonov konsumentov in poleg tega ni bila revna na industrijskih surovinah. Ni torej čudno, ako so se tujci začeli 'kmalu in močno interesirati za industrijske investicije v Jugoslaviji, posebno tisti tujci, ki so že od pieje poznali avstrijski in srbski trg. To so bili pred vsem tujci iz Sred-nje Evrope (Nemške Avstrije, čehoslavaške in Nemčije). Ko so si ti ogledovali razne jugoslovanske kraje, kjer naj-bi ustanavljali nove industrije, jim je najbolj padla v oči Slovenija. Poznali so jo že od preje kot del bivše Avstrije, vedeli so, da so Slovenci po svoji kulturi zapadnjaki, po svojem značaju paspret ni, pošteni in pridni ljudje. Upoštevali so pa tudi dejstvo, da leži Slovenija na najbolj zapadnem delu Jugoslavije, najbližje Centralni Evropi in da je z njo še najbolj povezana od vseh Jugoslovanskih pokrajin navzlic novim državnim mejam. Res ni ta dežela obdarjena prebogato z industrijskimi surovinami, toda carinska zaščita je bila tako velika, da transportni stroški za dovoz surovin in odvoz gotovih izdelkov na jug države niso pri kal-kuliranju cen delali posebnih težav. Vse te okolnosti so govorile v prid investiranju kapitala v Sloveniji in industrijskem razvoju te dežele. In res se je industrializacija dežele začela vršiti v velikem in hitrem obsegu. Leto za letom so se ustanavljala nova velika podjetja, posebno v Kranju, Mariboru in Celju, ostala pa povečala kot n. pr. v Ljub-liani, Jesenicah in po raznih štajerskih krajih. Kako hiter je bil ta industrijski napredek, se vidi najlepše iz razvoja Pokojninskega zavoda, kjer so bili zavarovani vsi privatni nameščenci, število njegovih zavarovancev se je v 20 letih potrojilo. Isto sliko nam nudi tudi Okrožni urad za zavarovanje delavcev, kjer so bili zavarovani vsi industrijski delavci; bil je med najmočnejšimi, akoravno je obsegal samo teritorij, ki je bil samo desetina jugoslovanske zemlje.
Bistveno važno pa je bilo pri tem razvoju, da vsa ta nova in povečana stara podjetja niso delala morda za slovenski trg, ampak za celotni jugoslovanski. Ni ga bilo podjetja, ki bi ne imelo svojih odjemalcev tudi izven meja Slovenije. Saj so bila ustanovljena in povečana ravno z namenom, da delajo z vsemi jugoslovanskimi pokrajinami. Nekatera podjetja, pa tudi kar cele industrijske panoge^ ki so imela do 90 odstotkov svojih odjemalcev zunaj meja Slovenije. To je Ihhko ugotovil vsakdo na kateremkoli področju. Statistike železniškega prometa, prometnega davka, borznega razsodišča, bančnega prometa, vse je kazalo, kako zelo gravitira naša industrijska proizvodnja na jug. Še celo obrtniki so pogosto imeli svoje odjemalce onkraj Sotle. Da je pa tudi slovenska trgovina imela zelo žive zveze z jugom, priča razvoj ljubljanske carinarice, ki ji je po malem presledku sledila tudi mariborska, in ki je bila po svojem prometu tretia v državi. Celo take stvari kot so naš krompir, naše sadje in naš les, smo pošiljali na jug države. Vse to je pripomoglo k temu, da smo z lahkoto plačali naš “primanjkljaj” v prehrani, povprečno mesečno do 200 vagonov. Da se je pri vsem tem godilo ljudem dobro,j
George F. Kennan, svetovalec State Departmenta za ruska vprašanja in ena naj večjih avto ritet na tem polju, je napisal članek, ki v njem razmotriva razloge, ki naj bi zadrževali Sovjete, da še ne bodo kmalu začeli nove svetovne vojske. Ker imajo njegove misli velik vpliv na uradno in na javno mnenje v Ameriki, ne bo škoda, ako ga poznamo in presodimo, ali je v vseh točkah pravilno, poleg tega pa dodamo še par misli, ki jih je vzbudil ta članek. G. Kennan si zastavlja vprašanje:
Ali komunisti pripravljajo vojsko? V odgovor citira predvsem znani Leninov izrek:	“Obstoj
sovjetske države ob strani kapitalističnih držav se za dolgo dobo ne da zamisliti, končno mora ena ali druga stran trium-firati. Predno pa pride do tega konca, mora neizbežno priti do cele vrste strašnih spopadov med Sovjetijo in meščanskimi državami. Ta Leninov izrek je še danes dogma za vse komuniste, tudi za Tita. Citirajo ga pa močno tudi protikomunisti, tako da svet hoče videti v njem če-sto več, kot je treba. Postaviti ga je treba zato na pravo mesto.
Borba idej! Svoboda ali suženjstvo?
Leninov izraz predvsem ni nič novega. Lenin je porabil za to izrek že stoletja staro resnico da ideje nikoli ne mirujejo, da so vedno dinamične, da so vedno v boju ena z drugo, pa naj si bodo dobre ali slabe. Kakor hitro se ideja umiri, začne umirati, če dolgo miruje, tudi umre. Tako je z idejo svobode, ki je povezana z xsem, kar je dobrega v človeku, tako je z idejo suženjstva, ki temelji na sili in na zanikanju človeške osebnosti. Ti dve ideji se bojujeta med sebo že tisočletja, sedaj zmaguje ena, potem zopet druga, vrši se pa ta boj med obema vedno v novih oblikah... F tem stoletju imata obliko svobodne in “ljudske” demokracije. Ta boj je sedaj še prav posebno oster, ker je ideja suženjstva utelešena v komunističnem sistemu, ki jo hoče uveljaviti ne samo z ognjem in mečem, ampak tudi z vporabo vseh
Sožitje med
demokracijo in komunizmom?
re biti, obe sta preveč dinamič- ženjskega dela. Drugače pa je ši suženjstva bodo seveda hoteli ni, zato ima prav Lenin, ko tr- z ljudmi: v njih se volja do žrt-] zavreti tak razvoj z novimi vadi, da se ta boj ne more končati vovanja lastnega živlenja ne da lovi preganjanja, toda vsak nov z nobenim kompromisom. Ta ne naročiti, ne plačati. Samo si- mučenik, ki ga bodo tako nare-
Leninov izrek ni torej nič dru-
la ideje jih lahko prepriča, da dili. bo nov plamen, ki bo plam-
gega kot aplikacija stare resnica žrtvujejo zanjo, ako je treba,'tel v čast svobodi in podžigal
o boju med idejami na odnose med svobodo in suženjstvom.
Lenin govori dalje v tem svojem izreku o “strašnih spopadih” med USSR in meščanskimi državami pred končnim odločilnim bojem. Ne pojasni pa, v čem bodo ti “spopadi” obstojali, prav tako ne pojasnjujeta tega oba in edina neodvisna komentatorja Leninizma: Stalin in Tito. O naravi teh spopadov nas torej dosedaj poučuje samo praksa, izražena v ciljih, sredstvih in metodah “hladne vojne.” Trenutno se namreč ti spopadi vršijo v obliki hladne vojne. Ker pa ideje mirovati ne morejo, je jasno, da hladne vojne ne bo konec, dokler se ne spremeni v pravo vojno ali pa ena od obeh idej omaga že v
tudi živlenje.
Tu vidimo danes dva zanimiva pojava: v taboru svobode je danes sicer še velika večina ljudi nasprotna misli, da je za svobodo treba žrtvovati tudi življenje, toda zmerom večje je število tistih, ki bi jim bila smrt ljubša od suženjstva, ako bi morali izbirati med njima. V taboru suženjstva pa velika večina izgublja vedno bolj čut za človeško osebnost in se potaplja v brezbrižnost do vsega, dobiva suženjsko miselnost; manjšina pa krčevito brani m varuje ostanke osebne svobode, širi duh upornosti v vseh oblikah in rešuje usihajočo vero v pravico do svobode. Vojak, ki pride iz take večine, je le še stroj, sposoben kvečjemu za “načrtno” na-
plasti. Po njegovem bi morali komunisti stremeti za tem, da izvršijo socijalno revolucijo najprej e v teh državah in tam koncentrirati vse za socijalno revolucijo potrebne priprave. Drugih držav pri tem seveda ni treba zanemarjati, vendar od revolucij onarnih gibanj v teh državah komunizem ne sme pričakovati odločilnih uspehov za svetovno socijalno revolucijo.
Uspeh socijalne revolucije v gospodarsko in kapitalistično tako zaostali državi kot je Rusija bila in je še danes, pa je to Mar-ksovo tezo postavil na glavo. — Treba je bilo na novo utemeljiti teorijo o ruski revoluciji. Storil je to Lenin s tezo, ki se glasi takole:	Kapitalistični družabni
red je postal mednaroden, čistih nacionalnih kapitalizmov ni več, vsi so povezani med seboj kot členi verige, pa četudi se včasih spopadejo med seboj. Komunizem ne more čakati tako dolgo, do bo mednarodni kapitalizem koncentriran tako ostro kot je! že v posameznih naprednih industrijskih državah; mora že
hladni vojni. Moti se torej, kdor vdušenje, nesposoben pa za last-misli, da se da hladno . vojno no inicijativo, odpove pri prvem
ljudi k upornosti.
Spoaodi med svobodo in suženjstvom bodo torej po vsej; verjetnosti vedno hujši, ideja svobode bo v njih trpela več kot ideja suženjstva, pa bo zato tudi imela več uspehov. Do sedaj so sicer pristaši suženjstva imeli dosti uspehov, toda njihove sile so se precej izčrpale. Pristaši svobode pa so komaj šele začeli s svojo taktiko infiltracije v tabor suženjstva in prenesli tako hladno vojno tudi v nasprotnikove vrste. Šele, ko bo hladna vojna divjala v obeh taborih, bo dana možnost presoje, kdaj pride do končnega spopada in kako;PreJe poiskati najšibkejše člene obliko bo imel.	jte mednarone kapitalistične ve-
Zaenkrat pa lahko naredimo r^e Pr^ poiskusiti s soci-samo dva zaključka: Motijo se,!a^no revolucijo. Rusija je bila ki mislijo, da je med obema ide- šibek člen te verige in zato
končati s kakim kompromisom, niti daljšega premirja ni mogoče doseči. Zato bo žela politika, ki stremi za kompromisi, le kratkotrajne uspehe, boj bo splamtel kmalu znova in zahteval še večjih žrtev, kot so bile one pred kompromisom. Koliko žrtev so na primer zahtevali razni kompromisi z osjo Rim-Ber-lin, pa vendar vse te žrtve niso mogle zavreti končnega spopada. Trda usoda čaka tudi vse kompromise s komunizmom. Zahtevali so že in bodo še ogromne žrtve, končnega obračuna pa zaustavili ne bodo, ako ena od obeh idej že prej ne omaga.
S tem pa še ni rečeno, da se bo moral končni boj med obema idejama vršiti ravno v obliki nove svetovne vojske. Za vojskovanje je treba pred vsem dveh stvari: orožja in ljudi, ki se hočejo vojskovati. Orožje je stvar, nemoralnih sredstev in človeka-',ki se da narediti po naročilu in vih slabosti. Premirja med te- ne zahteva človeških žrtev. Zanj ma dvema idejama ni in ne mo- je treba samo denarja ali pa su-
popuščanju discipline; vojak pa,
se je mogla tam posrečiti revolucija.
Leninova teza je postala dog-
jama mogoč mir ali vsaj premirje. Pristaši svobode bodo po razvoju in značaju dosedanjih spo-i ki pride iz take manjšine, mini-jpadov prisiljeni, da se osvobodi-jma za komuniste, za Marxovo se ra, kjer le more, suženjsko disci- jo raznih predsodkov n. pr. o,ne zmenij° več, vsaj začasno. V plino. Ker za idejo suženjstva vmešavanju v notranje zadeve1 sm^s^-u Leninove dogme išče-
tuje države in da poiščejo ter d0 P° svetu take šibke člene v organizirajo pristaše svobode —ikapitalistični verigi, kar jih pa tudi v taboru suženjstva.	!®e šibkih, jih pa skušajo ome-
Kakšen pomen in namen ima hcati- Rdeca armada naj jim pri Rdeča vojska?	:tem P°maŠa z grožnjo svoje si-
Komunisti in njihovi nasprot- ^e-niki so si edini v tem, da ima Kaj pa takrat, ko takih šib-Rdeča armada dvojen namen: ^ih členov v kapitalistični veri-da varuje SSSR in da pomaga gi ne bo več? Pristaši svobode se bodisi z aktivno udeležbo, bodi-;Pod vodstvom in ob pomoči U. si z grožnjo svoje sile, do zmage S- A. zelo trudijo, da bi kmalu komunističnim uporom v raznih prišlo ao tega. Kmalu do tega
nihče ne bi hotel trpeti, kaj šele umreti, mora ta ideja zagrabiti za druge ideje (ljubezen do domovine, socijalna pravičnost, narodna zavest itd.), da vsaj malo navduši človeka in ga sprijazni z žrtvami.. Še idejo svobode si izposodi, kot smo to videli v zadnji vojski.
Pristaši ideje svobodo do sedaj še niso mnogo storili — če izvzamemo radio oddaje —, da bi dobili čim tesnejšo direktno zvezo bodisi z večino bodisi z manjšino v taboru suženjstva, Opažamo pa vedno več smisla po potrebi za takim stikom. Iščejo in odkrivajo se vedno nove poti in novi načini, kako vzbuditi v brezbrižni večini vero v svobodo in upanje v njeno zmago, v manjšini pa utrditi upornost duha in dvigniti smelost pri razširjanju ideje svobode. Prista-
državah. Ali bo vedno tako? ne bo prišlo, ker je svobodni, Odgovor na to vprašanje da raz-;sve^ P° svojem bistvu počasen v voj komunistične misli o social-lsvolem deIu in svojih odločilni revoluciji.	jvah, prišlo pa bo, ker spoznanje,
Marx je učil: Za socijalno re-!da Je to neobhodno potrebno za volucijo bodo dozorele najprej zmagc svobode, prodira vedno hi-one države, ki so gospodarsko, treJe v svetovno javno mnenje, posebno pa industrijsko, najna-:Rab;ra^ b°do morali komunisti prednejše. V teh državah bo izmisliti novo teorijo o širjenju
prišlo najpreje do popolne koncentracije kapitala in do popolnega obubožanja širokih ludskih
priča zopet Okrožni urad, ki je imel zavarovane tudi vse služkinje in teh je bilo zavarovanih v Sloveniji več kot v vsej ostali državi. Pripomniti moramo, da nočemo navajati služkinjskega števila kot neko merilo za narodno blagostanje, saj položaj služkinj na splošno ni bil zadovoluv, čeprav se je njihova povprečna mesečna plača tekom zadnjih desetih let dvignila za 50 odstotkov, ostale njihove važne bilo gospodarsko povezanost Slovenije z jugom države. —
komunizma in seveda tudi o vlogi, ki naj jo pri tem igra Rdeča armada. Ali pa se bodo morali vrniti na sedaj opuščeni Mark-
drugi svetovni vojski je pa merodajna Titova petletka. Ker f°V.nauk,' Če bl ,se to z§odll°' mora ta petletka po zamisli njenih očetov služiti tudi pro-* . ° z^a™enle’ Qa se °muni-pagandi, je mora,a predvidet, tudi za Sloven,jo velike ,n-
vesticije, ki naj ne bi krile samo potreb slovenskega pod- . .____ o.n -
rocja, ampak cele države. Petletka sicer ne bo nikoli izvršena v celotnem obsegu, a, kar jo bo, bo samo še bolj poglo-
stanovske zahteve pa so stale tik pred uzakonitvijo, ko je izbruhnila zadnja svetovna vojska.
Naša povezanost z jugom pa se ni kazala samo v prometu blaga in kapitala, bila je enako močna tudi v takozva-nem notranjem preseljevanju. Po prvi svetovni vojski so se zaprla vrata za naše izseljevanje preko morja in po av-stroogrskih pokrajinah. Izseljevanje se je florej moralo usmeriti na jug, kamor je bila odprta pot. Naši ljudje so začeli odhajati na Hrvaško in v Srbijo, kjer so dobili primeroma lahko takojšnjo zaposlitev. Razkropili so se pa prav po vseh krajih nove države, kamorkoli si prišel, povsod si dobil kakega Slovenca, v vseh večjih mestih in krajih pa so si ustanovili svoja društva. Ljudje so jih imeli radi, na splošno so se hitro udomačili. Gospodarsko so hitro napredovali, posebno oni, ki so začeli z obrtjo ali pa bili zaposleni po tovarnah ali javnih podjetjih. Koliko se je že v teh dvajsetih letih med obema svetovnima vojskama nabralo teh notranjih preseljencev, je težko reči, gotovo pa e šlo njihovo število na desettisoče.
Druga svetovna vojska je vse te gospodarske odnose z jugom Jugoslavije na mah uničila. Hitler je na pritisk Mussolinija razkosal državo, akoravno so mu to njegovi gospodarski svetovalci zelo odsvetovali. Nemški gospodarski Gauleiter za Balkan Neuhausen je med vojsko v Beogradu pripovedoval, kako žal je bilo kmalu Goeringu, da je pristal na tako razkosanje Jugoslavije in da ni poslušal Neuhausenovih nasvetov.
Za gospodarske odnose Slovenije do ostale države pol mur je mar usoda naše domovine.
Tudi sedaj menda nameravana decentralizacija industrije ne bo na tem ničesar spremenila, kajti v produkciji ni važna forma uprave, ampak zmogljivost posameznih podjetij, ta pa je pri vsaki formi uprave preračunana tako, da krije potrebe cele države. Vrši se dalje ponovno notranje preseljevanje, toda ne v prostovoljni obliki, kot je bilo to pred vojsko, ampak nasilnim potem.- na jug pošiljajo “prostovoljne delavce” na javna dela, delavce v tovarne, uradnike v ;‘avne uprave. Nekaj jih gre pa tudi prostovoljno, da se na ta način umaknejo preganjanju od strani lokalnih političnih oblasti. Vsa ta “emigracija” seveda ne misli ostati stalno tam, kamor jo je nasilno poslal sedanji režim. Ko pade ta režim, bo skušala v veliki večini priti zopet domov.
Ali bo po zlomu diktature ta povezanost Slovenije z jugom države še ostala? V celoti ne, pač pa v zelo velikem obsegu. Naši liudje so se že privadili, da iščejo kruha na Hrvaškem in v Srbiji; tradicija igra pri izseljevanju veliko vlogo. Od industrije bo seveda ostalo bore malo, kajti primanjkovalo bo podjetjem prav vsega: kapitala, strokovnega delavstva, sposobnega vodstva, surovin in obratnega materiala. Ostali pa bodo neizpremenjeni osnovni proizvajalni načrti: kadarkoli bo šlo kako podjetje v obrat, bo njegova proizvodnja tako velika, da bo daleč presegala potrebe Slovenije in bo prisiljena, da išče trga zunaj Slovenije. Usoda podjetja in s tem tudi zaslužka njegovih delavcev bo odvisna od prodaje izven Slovenije. To je zelo realno dejstvo, ki je nanj navezana eksistenca velikega števila slovenskih delavcev. Ne sme ga prezreti nihče, ko-
ta nobenih znakov, da bi se komunizem v tej točki vračal nazaj k Marxu. Zdi se, da SSSR trenutno ne misli na ta odločilni boj. Uspehi v Aziji jim verjetno dajejo upanje, da bodo z Leninovo dogmo lahko še dolgo shajali. V to verjame nemara tudi Stalin, ki je ustanovil Kominterno ravno v ta namen, da v praksi oživotvarja to Leninovo dogmo. — A. J.
Švicarska vlada je naročila svojim državljanom naj se preskrbijo z živežem in ostalimi potrebščinami. Zadnjo tako odredbo je švicarska vlada izdala
v avgustu 1939.
* * *
Zahodni opazovalci sklepajo na osnovi zmanjšanja nemških reparacij Sovjetiji in odpusta nemških vojnih ujetnikov, da nameravajo Sovjeti skleniti z vzhodno nemško vlado separaten mir. Vzhodno nemški ko-munstični voditelji naj bi dobili zadnji mesec iz Kremlja zagotovilo, da bo Moskva rešila nemško vprašanje v toku enega leta.
K MEDNARODNEMU POLOŽAJU
ir
I,
D. Acheson je dejal pred senatom, ko je poročal o london ski konferenci: “Pred vsem hočem povdariti, da nobeden izmed dvanajstih ministrov na konferenci .ni sodil, da bi karkoli predstavljalo neposredno nevarnost za vojno. Trenutno je najvažnejša naloga demokracij z ozirmo na znane namere Kremlja,” je nadaljeval, “zatreti nevarnost, ki bo nastopila, če se ne bomo pripravili na obrambo pred napadom. Vsi razgovori so jasno pokazali, da naši načrti za skupno obrambo streme le k enemu cilju, ohraniti miru. Toda dokler gradi in vzdržuje diktatura mogočne oborožene sile, morajo demokracije, če hočejo rešiti mir, skrbeti za svojo varnost in vzdrževati enako močne oborožene sile, v enaki pripravljenosti.”
“Izgledi za svetovni mir so boljši, kot so bili kdajkoli preje,” izjavlja H. Truman. Ameriško javno mnenje, se pa zdi, ni povsem istega mnenja. Po Gallupu je 57% Amerikancev prepričanih, da bo najkasneje v petih letih do vojne s Sovjeti prav gotovo prišlo.
Optimisti se sklicujejo posebno na miren potek berlinskih manifestacij in celo sodijo, da je Berlin izven vsake nevarnosti. Njih veselje pa bo verjetno bolj kratkokrajno.
Trygve Lie, glavni tajnik Združenih narodov se trudi, da bi hladno vojno končal ali pa vsaj ublažil. Napravil je dolgo pot v Moskvo-, kjer je govoril z Molotovim in s Stalinom, se posvetoval v Parizu, Londonu in seveda v Washing-tonu. Uspeh njegovih naporov bo menda v tem, da bodo namesto Čankajškovih zastopnikov sedeli v raznih odborih
in svetih ZN Mao-jevi. Priprave za selitev so že v teku. Washingtonu bi bila taka rešitev nemara kar povšeči, saj izjavljajo njegovi predstavniki že zdaj, da “veta” ne bodo uporabili, če se večina Varnostnega sveta odloči za tako lešitev. Tudi francoska vlada razmišlja o tem, kako bi se prilagodila novim razmeram. Pa trdijo nekateri, da Vel. Britanija ni več vodilna. Kako ne, Ona je prva priznala kitajsko komunistično vlado, vsi ostali z USA vred pa lepo počasi capljajo za njo. To pokopavanje čankajška nas spominja na pokop abesinskega cesarja Haile Selasija. Ko so Mussolinijeve vojske zasedle Abesiriijo, so demokracije nekaj časa razmišljale, nato pa priznale izvršeno dejstvo, pravica je bila pozabljena, Haile Selasije prodan. Podobno, le še veliko slabše se je godilo nekaj let kasneje Čehom; te so pokopali že l&r žive. Gentlemanski pakt, ki so ga napravili Angleži z Mussolinijem, ni Londonu prinesel nobenih koristi, tudi Muenchen ni rešil miru! Vstop kitajskih komunistov v ZN bo povzročil zahodnjakom nove težave, če bo pa koristen za dosego svetovnega miru, je pa še veliko vprašanje.
Pomankljivost in nedoslednost demokracij že kaže posledice. Tibet, ki je še pred nekaj meseci iskal na zapadu pomoči, da bi se lažje otepal kitajskih komunistov, ki so se tedaj pojavili na njegovih mejah, se danes z njimi pregovarja. Kaj mu je pa tudi drugega preostalo? Sovjeti so ali bodo skoro na severni meji Indije. In pot iz gora v dolino je lahka!	V. L.
hudi bolezni, ki ga je za več po današnji politični termino-dni privezala na posteljo, pri j Jogiji pripada, istoveti sloven' maršalu Aleksandru, tedanjem ski narod s slovensko državo poveljniku Sredozemlja, po- in s tem dejstvom že postavlja
KDO JE KRIV
Odgovor na članek “Velika prišla od kod rešitev. S tem so žrtev” v “Klicu Triglava” od | omogočili neštetim zavednim 15. maja 1950.	!Slovencem, da so se rešili pred
“Usoda slovenskih do-|rdečimi nasilniki, mobrancev se ni odločala Vetrinjska predaja je v na-šele v majskih dneh na sprotju z določbami mednarod-
Koroškem; mnogi merodajni slovenski voditelji vedo, da se je o tem razpravljalo že mesece preje.”
*
V omenjenem časopisu poskuša nepodpisan člankar vreči odgovornost za vetrinjsko izdajo na slovenski Narodni odbor ter na slovenske politike v zamejstvu.
članek je za neobvešče-nega bralca precej nejasen, to dokazuje že navedeni odlomek. Pod razpravljanjem o usodi domobrancev že mesece prej misli pisec verjetno konferenco poveljnikov raznih jugoslovanskih protikomunističnih oddelkov pod predsedstvom generala Damjanoviča februarja 1945. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se vsi ti oddelki podrede generalu Damjanoviču ter se zbero na Krasu in ob Soči.
nega prava; nihče je ni mogel predvideti. Preveč smo verjeli angleškim obljubam, to je bil naš greh. Greh nas vseh.
Sicer pa člankar sam vse to dobro ve, o tem sem 'prepričan, kakor ve tudi o 4 brzojavkah NO od 3. maja. Toda ni mu do resnice, kar je dokazal že v drugih člankih objavljenih v “Slovenski Pravdi.” Poznamo ga po vsebini in slogu njegovih člankov, ki so si na las podobni, pa naj že piše o čemer koli.
Franc Pirnat.
V Vel. Britaniji, krajem maja 1950.
*
Navedeni dopis objavljamo na željo pisca, ki nam ga je poslal. Ob tej priliki pa želimo ugotoviti o tem vprašanju tudi od svoje strani nekatera dejstva.
1.) Angleži so po vsej verjetnosti vrnili domobrance
Slovenski domobranci tega smislu med zavezniki sklenje-
novno interveniral v korist domobrancev in naših civilnih beguncev. Uspeh teh intervencij, se zdi, je bila Aleksandrova pot na Koroško Žal je bil Aleksandrov prihod za rešitev domobrancev prepozen. Dejstvo pa je, da je dr. M. Krek storil vse, kar je bilo v njegovi moči.
3.	) Angleška osma armada je bila precej titofilska, saj je za časa borb v Italiji s titovci ves čas sodelovala.
4.	) Sodeč po poznejšh dej-stvh, Angleži niso pričakovali, da so jugoslovanski komunisti tako krvoločni, zato kasneje, ko so to spoznali, beguncev s silo niso več vračali.
5.	) V koliko je bilo poveljstvo SD krivo, če moremo tu o krivdi sploh govoriti, je težko soditi. Zdi se pa nam, da vsaj o subjektivni krivdi ne moremo govoriti. Zaupanje odgovornih mož v angleške obljube je bilo vsekakor le malo preveliko. Število žrtev bi bilo verjetno precej manjše, če
s bi bilo to zaupanje tako slepo.	Uredništvo.
sklepa nišo izvedli; ne ker ga ne bi marali, ampak ker ga niso mogli. Srbski oddelki so se pod partizanskim pritiskom prezgodaj umaknili na Sočo, tako se je partizanom posrečilo preprečiti domobrancem umik na zahod. Odprta je ostala samo še pot na sever. Morda pa misli člankar, da bi se morali domobranci umakniti že preje, v marcu ali začetkom aprila? V tem slučaju kaže pomanjkljive sposobnosti za presojo psihološkega stanja, ki bi nastalo v deželi in med j ponovno obširno informiral in samimi domobranci.	l razložil pomen in smisel do-
Slovenski protikomunistični mebranstva, prav tako tudi an-borci so vztrajali do zadnjega gleško vlado. Ko je zvedel za trenutka upajoč, da bo le še razmere na Koroškem je kljub
nega dogovora, ki je določal, da naj se po vojni vrnejo vsi nasprotniki domačih režimov domov. Ti naj potem preiščejo in presodijo njihov postopek ter ugotove eventuelno krivdo v smislu demokratičnih načel. Kaj je tak sklep pomenil za izročene, smo mi kot dobri poznavalci komunizma vedeli, ne pa zapadnjaki ali pa morda tudi niso morali vedeti.
2.) Dr. M. Krek je zavezniško poveljstvo za Sredozemlje o razmerah v naši domovini
Dopis iz Rima
Nekaj misli o terminologiji in načinih našega razpravljanja o slovenskih političnih problemih
Spoštovani gospod urednik!
Pismo “izobraženca iz Belgije”, ki ga je objavila 10. št. “Slovenije” (18 maj, 1950), načenja celo vrsto problemov; da se tega zaveda uredništvo samo, je dokazalo s tem, da je pismu dodalo svoje “kratko pojasnilo”. Naj bo zato dovoljeno tudi drugim dodati k pismu in problemom, ki jih pismo načenja, svoje pripombe. Posebno k prvi in tretji točki.
Ad 1) Izobraženec iz Belgije omenja, da rabi pisec članka “Naši cilji in pota” (“Slovenija”, št. 2, 19 januar 1950), pojem “suverenost”, ki se danes precej pogosto sliši v raznih razpravljanjih o slovenskih političnih problemih, precej nejasno. Izrz suverenost — tako se dozdeva človeku — nikdar ne krije pojma, ki ga za “suverenost” uporablja teorija o državi. — V svojem pojasnilu k tej točki, uredništvo ne načenja prav za prav problema, ki ga je J. A. postavil, marveč le pojasnjuje v kakšni zvezi je pisec članka “Naši cilji in pota” rabil izraz “suvereno odloča”. Na ta način seveda bistvo vprašanja ni rešeno. Ustavimo se raje zato pri bistvu vprašanja, kaj se prav za prav pod izrazom “suverenost” skriva.
Izraz “suverenost” stvarno pojmujemo kot atribut, ki pripada državi, ne 'pa narodu, kot etični skupini. Država je namreč politično organizirna družba. Pojm države vsebuje tri sebi lastne in bistvene elemente: narodno oz. bolje rečeno državno ozemlje, ljudstvo in oblast, ki ustvarja zakone in urejuje razmerje med posameznimi državljani. Izvrševanju takšne oblasti, ki udejstvuje juridično organizacijo družbe, pravimo “suverenost Tak pojm ima “suverenost” v “državni teoriji” in takšno vsebino bo izrazu suverenost dala tudi n. pr. vsaka enciklopedija. — če zato kdo izraz “suverenost”, ko razpravlja o slovenskih političnih ciljih, rabi v drugačnem pomenu, je njegova dolžnost, da to vsakič sproti pove. Vprašanje pa je, ali je umestno pojm “suverenosti” rabiti v pomenih, ki se ne ujemajo z vsebino, katero je izrazu “suverenost” dala današnja politična terminologija. Če torej pisec “Naših ciljev in potov” pojmuje “suverenost” v vsebini, kakršna mu
temelje našemu političnemu programu oz. našim političnim ciljem.
Ad 3) J. A. ima za nujno, da bi avtor članka “Naši cilji in pota” dokazal z zgodovinskimi dejstvi in statistikami, “da je za naš narod povezanost in sodelovanje z južnoslovanskimi brati z gospodarskih in narodno političnih razlogov očitno najkoristnejše”—. Z drugim delom odgovora uredništva, kjer le-to pripominja, da je glede gospodarskih razlogov “imela naša industrija svoj najboljši in glavni trg na jugu. Na sever in zahod, razen lesa, skoro nismo imeli kaj prodati”, J. A. in zelo verjetno še marsikateri .drugi ne bo popolnoma zadovoljen, če hočemo namreč z gospodarskimi razlogi statistično dokazati najboljšo državnopravno rešitev slovenskega vprašanja — kar je v tujini resda marsikdaj precej težko —■ moramo razne gospodarske statistike iz različnih dob naše zgodovine med seboj primerjati. Zdi se mi pa, da obe preje omenjeni trditvi (“Naši cilji in pota” ter uredništvo), tega dejstva nista upoštevali.
Menim, da so takšnele misli prevevale “belgijskega izobraženca”, ko je pisal svoje pismo.
roma.
Domovina v titovskem časopisju
Meštroviceva razstava
Prejšni teden je bila odprta v kapeli univerze v Syracusi, N. Y. razstava kiparskih del naj-večjega živečega jugoslovanskega umetnika, Hrvata Ivana Me-štroviča. Med tem ko hoče brezbožni komunizem izbrisati na jugoslovanskih tleh vse, kar spominja na vero in versko prepričanje, kaže Meštrovič v 25 lesorezih Kristusovo življenje od Oznanjenja do Vnebohoda in s tem svoo in svojega naroda ljubezen do Boga, človeštva in bratstva med narodi. Otvoritvi je prisostvovale nad 3000 ljudi.
V uvodnih besedah kataloga čitamo sledeče globoke misli: “Kiparstvo Ivana Meštrovi-ča je izraz globoke vere. Ta vera je prežeta prepričanjem v človeško dostojanstvo in njegovo rešitev v veri. Meštrovič sovraži vojno in vsa zla, ki jo spremljajo,_ kakor intolerant-nost, moralno propalost in du-novno zmedo. Njegova umetnost zavrača materializem in vidi cilj človeškega življenja v posvetitvi za cilje krščanstva.” Meštrovič pa je rekel o sebi: “V moji domovini vlada režim, ki vidi v veri prazne predsodke. Tam ni mesta za mojo umetnost. Kamorkoli bodo moja dela že šla, bodo nosila s seboj moj cilj: govoriti ljudem, ki mislijo.”
Ameriški časopisi hvalijo razstavo kot manifestacijo aktivnosti jugoslovanskih političnih beguncev v Ameriki.
Po zadnjih poročilih izgleda, da so se odnošaji med Avstrijo in Jugoslavijo izboljšali. Vedno več ljudi prihaja iz Jugoslavije na obisk v Avstrijo in tudi Avstrijci dobe sedaj lažje dovoljenje za potovanje v Jugoslavio. Tudi športniki so navezali prve stike. V Zagrebu je bila tekma med avstrijskimi in jugoslovanskimi teniškimi mojstri. Zmagala je Jugoslavija. Jugoslavijo sta predstavljala Palada in Branovič. Kakor je znano, je Punčec na gostovanju v Egiptu “izbral svobodo” in prosil za azil. — V smučarskem dvoboju med Celovcem in Tržičem je zmagal Celovec. Tekme so bile na Zelenici.
Megalomanija. “Slovenski Poročevalec” z dne 6. maja poroča, da so jugoslovanski oblastniki prekrstili luko Ploče ob izlivu reke Neretve v “Kardeli-jevo.” Zdaj imamo v Jugoslaviji že polno prekrščenih mestnih imen, katerim so dali imena po komunističnih veljakih. Zdaj imamo tam že Titov grad, Ran-kovičevo, Kardelijevo itd. Ka-k r nekdaj razni monarho-dik-tetorji, tako delajo sedaj komu-n Učni veljaki, da bi na ta način ovekovečili svoje osebice. Smo radovedni, koliko časa bodo ostala ta imena —
Zelo važna zadeva je v Tito-vini osebna izkaznica. Brez te je človek v komunistični državi kakor pes brez znamke: če dobi konjač psa brez pasje znamke, ga takoj vjame v svojo zanjko in ga prekuha v žajfo. Za to moremo razumeti, da se v “Slovenskem Poročevalcu” nekdo zahvaljuje z dolgo zahvalo najditelju, ki je našel njegovo izgubljeno osebno izkaznico in mu jo je vrnil . . .
Mesto rib—korenje. Isti ‘“Poročevalec” piše o ljubljanskih delikatesnih trgovinah, da prodajajo pol kilogramske kozarce, na katerih je napisano, da so notri izbrane ribe. Ko pa odpreš kozarec, da bi se oslastil z izbornimi ribami, pa najdeš v kozarcu mesto rib — kuhano korenje.
Izsekavanje gozdov se je letošnjo pomlad pričelo s pomnoženo naglico.
Titovo slovensko časopisje poroča iz vseh raznih krajev Slovenije, koliko delavnih brigad je že na delu v gozdovih, da bodo izvršile plan gozdne sečnje. 16. maja je bilo v gozdovih že 5313 ljudi na prisilnem delu v gozdovih.
Železniški most čez Dravo v Mariboru, ki je bil porušen med vojno, so šele sedaj po petih letih obnovili, istotako tudi železniški most pri Otočah. S tem delom se zelo bahajo ... V Avstriji so železniške mostove, ki so bili med vojno porušeni, že davno popravili . . .
Vas Dražgoše se polagoma dviga iz razvalin. Kakor je znano, so se tam pred dobrimi osmimi leti naselili nekateri komunistični partizanski oddelki in od tam vršili vojaško popolnoma brezpomembne akcije, da so dražili Nemce. Vaščani so bili po veliki večini protikomunistično usmerjeni in so prosili komuniste, naj se umaknejo iz vasi, da je ne bodo Nemci uničili. Komunisti so se pa široko-ustili: “Naj le Nemci pridejo, jim bomo že pokazali. Ni se treba nič bati, mi bomo Nemce napodili.” Ko pa so se na to približali nemški orožniki in vojaki, so pa junaški komunisti pokazali pete in pustili nesrečno vas usodi. Nemška soldateska se je sedaj maščevala nad nesrečnim civilnim prebivalstvom, postrelili so 46 vaščanov v starosti od 13. do 80. leta, požgali 82 stanovanjskih hiš z vsemi gospodarskimi poslopji, porušili so celo župno cerkev in vas popolnoma izravnali, da se ni poznalo, kje je prej stalo kako poslopje. Ostale prebivalce — žene in otroke pa so odvedli v koncentracijska taborišča. To je bil sad komunističnega “junaštva” . . .
Gospodarstvo na državnih ekonomijah je pogosto najslabše. Tako poroča “Ljudska Pravica” z dne 16. maja, da državna ekonomija v bližini Slov. Konjic tako vodi svoje gospodarstvo, da se že na prvi pogled ločijo njeni vinogradi od privatnih, ker so vsi zanemarjeni in poraščeni s travo.
Ko so se zanimali, kje bi bili vzroki tega slabega gospodarstva, so “odkrili,” da ta ekonomija še nima “dinamičnega plana delavne sile” za vse leto, am-
na
pak dobi tak plan sproti za vsak mesec posebe. Kljub večkratnim predlogom, ki jih je dala uprava ekonomije na razna uradna mesta, še danes ne vedo, koliko ljudi bodo lahko zaposlili v posameznih mesecih . . . Plan za april so sicer prejeli, bil je še dosti točen, toda — aprilsko vreme se ni hotelo ravnati po — planu. Deževno vreme je povzročilo, da plana niso mogli izvršiti. Vsa zaostala dela bi bilo treba nadomestiti v maju. Toda planska komisija se je držala “plana” ter je znižala za maj število delavcev za 11 ljudi, tako ni bilo mogoče nadomestiti del, ki so ostala neizvr-šena iz aprila, ker dobi ekonomija toliko živilskih nakaznic, kolikor oseb se določi v “planu.”
. . . Tako ekonomija ni mogla okopati vinograda . . . Ekonomija Loče pa je dobila “plan,” ki določa za njo največ delavne sile za mesec november, ko je že vse delo izvršeno . . .
V murskosoboškem okraju je n. pr. zadružna ekonomija v Ropoči. Pri pregledu njenega zemljišča je ugotovila okrajna kontrolna komisija, da je 7 ha zadružnega zemljišča, ki ni bilo že nekaj let nič obdelano. “Brigadir,” ki bi moral voditi dela pri tej zadružni ekonomiji, je bil vsak dan pijan od vina, ki ga je pridelala zadruga. O delu in pridelkih ni nihče vodil kake kontrole. V skladiščih je našla komisija polno pokvarjenega žita in krompirja, ki bi ga bili morali posejati oziroma vsaditi, 36 vreč umetnega gnoja, ki ga niso porabili, 40 voz hlevskega gnoja, ki ga niso navozili na njive, dveh vožnjih konj ne uporabljajo, ker ni — vprege. L. 1948 je prejela ekonomija 8 glav goveje živine, ki pa je vsled mraza in neprimerne krmitve postala vsa bolna, da so jo morali letos marca vso poklati. . . . To je slika komunističnega gospodarstva na kmetijah, potem ni čudno, če ni živil v Jugoslaviji in potem država ropa svobodnim kmetom zadnja zrna žita in krompirja, da more za silo preživljati mestno prebivalstvo.
Ubogi kmet! “Slovenski Poročevalec,” priobčuje 16. maja sledečo značilno notico: Od Pon-cija do Pilata! Posestnik Cene iz Motnika je prinesel v Kamnik, to je 25 km daleč, 14 kg masti kot obvezno oddajo namesto prašiča. Najprlej \se je obrnil na okrajni magacin, da bi tam prevzeli maščobo. Toda od tu so ga poslali na odkupno podjetje “Živino — odkup.” Tudi tukaj niso vedeli, da je njihova naloga odkupovati maščobo, ter so ga poslali v klavnico. Tudi tj’a je bila pot zaman. Poslali so ga odtam na odkupno podjetje “Mleko.” To pa tudi ne odkupuje maščob in so ga poslali na kmetijsko zadrugo. Tu ista pesem! Kmeta so odslovili. Ta sedaj ni vedel, kam naj nese mast, ki jo je nosil seboj od 8. do 4. ure sem in tja. Zdaj je pa odšel kmet na poverjeništvo za državne nabave, tu se je ,za ubogega kmeta zavzel sam poverjenik, šel z njim v kmetijsko zadrugo, ki je končno vsled te intervencije prevzela mast.
Zagrebški živilski trg — slika razmer. “Slovenski Poročevalec” z dne 18. maja priobčuje zanimivo poročilo iz zagrebškega živilskega trga. Kakor je znano, sta v Jugoslaviji “dva trga,” to je vezana državna trgovina, kjer se kupuje na živilske izkaznice in pa takozvani svobodni trg, kjer morejo kmetje svobodno prodajati živila. Ta svobodni trg je nekako resnic-' na slika vrednosti dinarja in pa življenjskih razmer v državi. Kar dobe ljudje na živilske izkaznice, je daleč premalo za zasilno preživljanje, mnogi pa sploh teh izkaznic na dobivajo, tako je velik del prebivalstva
navezan na svobodni trg, “črno borzo,” ki je nekako uzakonjena.
Slov. Poročevalec piše: “Kljub visokim cenam so zagrebške gospodinje pridno segale po živilih in jih odnašale domov. Kupovali so pa tudi kmetje . . . Cene posameznim živilom pa so bile naslednje: Svinjska mast 500 dinarjev kilogram, ocvirki 350 din kg, surovo maslo od 500 do 600 din za kilogram, liter mleka 40 din, eno jajce 12 din, bela moka 190 din kg, krompir 30 dinarjev kilogram, kokoš ali raca 500 do 550 din komad, zelenjava od 25 do 40 din kg, sladka paprika 700 do 800 din kg, kos mila 100 din.”
Iz tega poročila se jasno vidi, da so celo kmetje primorani kupovati živila na tem trgu za drag denar, ko jim je režim pobral po nizkih cenah njih pridelke.
Če primerjamo cene tem živilom z onimi v U. S., vidimo, da dobiš tu za 45 centov toliko masti, kolikor jo moreš kupiti v Jugoslaviji za 500 dinarjev. Za en dolar dobiš v Ameriki približno 4 kg najboljše bele moke, v Jugoslaviji stane ista količina okrog 760 dinarjev. Surovo maslo je v U. S. približno 75c za funt, v Jugoslaviji stane ista količina okrog 300 dinarjev. . . .
Iz tega vidimo, da dobiš v Jugoslaviji na prostem trgu za priblinžo 700 do 900 dinarjev toliko živil, kolikor jih dobiš v Ameriki za en dolar. To je torej nekako notranja in kupna vrednost jugoslovanskega dinarja, en dolar za 700 do 900 dinarjev. ... Če pa kdo pošlje v domovino dolarje, kar hi vsakemu odsvetovali, pa dobe doma komaj 50 dinarjev za en dolar. . . . Tako država osmuka tudi tu. nesrečno prebivalstvo . . . --------------o------
Kominform povečuje živčno vojsko proti Jugoslaviji
Poročila iz Madžarske potrjujejo, da je Kominform v zadnjem času povečal silo ‘“živčne vojne” proti Jugoslaviji. Madžarski vojaški in policijski ukrepi na meji imajo cilj oplašiti Jugoslovane. Madžarska tajna policija je v gotovih krajih proglasila obsedno stanje.
V Pečuhu je bil hotel Pannonia preurejen za potrebe policije. Ruski strokovnjaki, ki so že v Szegedu preuredili hotel Tisza, so sedaj na delu, da preuredijo tudi ta hotel. Glavno pažnjo po-logajo na zapore in “celice za priznanje” (včasih smo rekli zasliševanje). V Pečuhu je dobila tajna madžarska policija AVH nove oddelke, tako zvano “drugo fronto.” Ta policija ima pod seboj vse one vojaške oddelke, ki so na jugoslovanski meji. Obenem nadzira ves promet z Jugoslavijo in one ljudi, ki imajo tam svoje sorodnike. Straže na jugoslovanski meji so bile v marcu znatno povečane, zlasti z oddelki, ki so jih potegnili iz severa in vzhoda ter celo avstrijske meje. Tudi Sovjeti so potegnili svoje trupe v bližino jugoslovanskih meja. V aprilu je bila cela sovjetska oklepna divizija iz Gyorszabadhe-gy premaknjena na jug. S seboj je odpeljala celo pohištvo, vrata in okenske okvirje.
-------o-------
Ameriški radiološki strokovnjaki si trenutno belijo glavo o uporabi tako imenovanih smrtnih žarkov. Ti nevidni elektro-magnetični žarki, slični rentge-novim varkorn, naj bi v nekaj dneh uničili vsako življenje na prostoru, ki bi ga obsijali.
... Norveška ruši vleiko podmor-niško oporišče pri Bergenu, ki so ga zgradili Nemci v zadnji vojni. Vrok? Združene države in Britanija tega oporišča ne bi mogli izkoriščati, pač bi bilo jako prikladno sovjetski podmornicam.
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMHjY SOCIETY)
Cslanovljena 29. novembra 1914,
v Zedinjenih Državah Severne Amerike
Sedež: Joliet, 111.
Inkom, v dri. Illinois 14. mala 1915
Naše geslo: ‘‘Vse za vero. dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: PRANK TUSHEK, 716 Raub St.. Joliet. Illinois
1	podpredsednik: STEVE J. KOSAR, 2222 No. Major Ave., Chicago 39, Ih.
2	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik- FRANK J. WEDIC, 301 Birne St., Joliet, 111.
Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St.. Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, 1012 Vine St., Joliet, 111
Duh vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O., 1U. Vrh zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. Joliet. HI.
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 1748 W. 21st St.. Chicago. Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd„ Chicago 23, lil. JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet. Illinois
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH. 39 Winchell St., Sharpsburg. Pa. MARY KOVAIČ. 2456 So. Avers Ave., Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER.
No. Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio
Do 1. jan. 1950 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih poaiprtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav z ne mani kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od, rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
viša.
Poleg smrtnine izp’ačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine.
Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience
tabeli.
DSD je 119.93% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries).
Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
gretJ0 J
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK. J. WED1C. 301 Lime. St.. Joliet, HI.
.KARL MAUSER:
-r ! 'V:	ROMAN
Kako je vendar človek šibak!
Po koloniji je slišati hripavo petje in zateglo kričanje.
“Na spodnjem koncu so,” prisluškuje Klemen.
Nekaj ljudi gre proti mestu. Klemen ugane po korakih, ki se oddaljujejo.
Malo pred polnočjo je hrup na koncu kolonije narastek Klemen je priprl oči. Hrup se je bližal.
Klemen je vstal in stopil k oknu.
Pijana družba je prišla do kapele. Klemen razloči posamezne vzklike.
“Zgine naj! Ob naši beračiji bi rad užival! Še kozarec žganja nam zavida.”
V prvem hipu spreleti Klemena misel, da bi ugasnil luč in se potuhnil. Toda koj se premisli.
Ne, pačakati jih hoče! Naj se nocojšnjo noč zlomi prvi val. Potlej bo nemara boljše.
Klemen čuti, da se je množica premaknila. Vse v njem se je napelo.
Tedaj se je razdivjal vihar. Vzdignilo se je vpitje.
“Ven naj pride, če si upa! Tako je! Ven naj pride!”
Klemen s stisnjenimi pestmi strmi skoz okno. Nato vrže glavo kvišku in vzravnan \stopi pred vrata.
Nemir se je za hip polegel.
Z bežnim pogledom ošine Klemen vso množico. Spredaj je Resnik. Pijan, da se komaj lovi, Koj za njim stojita Križnar in Koritnik.
Tudi Mohor je zraven, nekaj mladih, celo nekaj žensk. Prav zadaj stoji Piaznikova.
Klemenove oči se zavrtajo v
množico.
Nihče ne ve nič reči. Vsi čakajo, da bo nekdo zavpil in da kodo kriknili za njim.
Resnik je motoglavo omahnil
haprej.
“Potice nam dajte!”
“Tako je!” kriči pijano Mohor. “Naši otroci še črnega kruha nimajo.”
“Zato, ker očetje pijejo žganje,” useka Klemen. Ni se mogel zdražti, ko je zapazil pijanega Mohorja.
“Ste ga slišali?” krikne Resnik. “Še drobtinice nam ne privošči. Sam je sit, seveda.”
Mladi so kriknili za Resnikom in pričeli rniti proti Klemenu.
Ni se premaknil. Stal je kakor vkopan in mirno zrl v gnečo.
Nekaj starejših se je umaknilo nazaj.
“Udari ga,” krikne Križnar in se pijan nagne proti Koritniku, Id je stal naj bližje.
Koritnik pijano bulji v Klemena.
“Udari,” kriči Križnar.
Mladi vpijejo za njim.
Klemen se rahlo skloni naprej, kakor da hoče z golimi rokami poriniti množico nazaj.
“Kdor misli udariti, naj udari,” reče glasno. Njegova široka ramena so kakor plot pred ljudstvom.
V gneči je zmeda. Klemen razločno vidi, da se Mohor umika. Tudi ženske rinejo iz ospredja nazaj.
“Kdor misli udariti, naj udari,” ponovi Klemen.
Resnik pijano gleda po ljudeh. Nihče se ne zgane.
Klemen se vzravna.
“Komur sem storil krivico, naj se oglasi.”
Tišina.
Tedaj se Resnik skloni k tlom.
Klemen nagonsko čuti, da se mora nekaj zgoditi. Premakne se za korak, toda v istem hipu zamahne Resnik z roko.
Klemen dvigne desnico, kamen oplazi rokav talarja in zadene kost pod očesom. Kri se mu pocedi čez lice.
Issued Evwf Thursday; far the Jugoslavs in Wisconsia •
Tedenska priloga za Slovence ▼ Wisconsinu
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications to
OBZOR PUBLISHING COMPANY
830 So. 5th St Milwaukee 4, Wls. Tel. Mitchell 5-4373
I
LOKALNE VESI!
Ena tretjina prebivalcev v državi Wisconsin je rimo-katoliške veroizpovedi
Pravkar izdana statistika prebivalstva države Wisconsin za leto 1949 izkazuje, da je v državi 934,048 rimo-katoličanov, kar predstavlja eno . tretjino vsega prebivalstva. V tej številki je vključen narastek 18,571 tekom leta 1949. Med temi 18,571 je 4,740 spreobrnjencev (converts),
Milwaukee, 378 v Green Bay škofiji, 290 v La Crosse, 118 v Superior in 160 v Madison škofiji. Katoliških župnij je v Wisconsinu 791, od teh 260 v mil-wauski,nadškofiji, 174 v Green Bay škofiji, 151 v La Crosse, 77 v Superior in 129 v Madison škofiji.
Kaj je razlika med novimi ledenicami na trgu?
zacijah — da izrabi te organiza-kjer vam dajo največ za vašo ije kot SVQje orodje za STR.
staro ledenico, ako jo zamenja-iMUGLAVLjENJE AMERIŠKE te za novo Frigidaire, ker dobi- yj^ADE
te do $100 za vašo staro ledeni-! ^ da je povprečen Ameri. co. Northeast ima v zalogi vseh fcanec kakor povprečen človek
vist Fiigidaiie od $189.95 na- pQ vsem svefu Spl0]i zainteresi-Prej, in sicer 3 vrst, štirih serij ran za ^ kakor. smQ za mir in deset velikosti. Ako bi radi zainteresirani vsi skupaj, Toda vedeli, koliko vam bodo dali pri NAVIDEZNE mirovne kampa-zamenjavi za vašo staro ledeni-	orgamzirane po komUnis-
co, pokličite Northeast takoj in	partiji ^ Zed drzavah, so
sicer je njih telefonska številka: REdwood 1-2303.
Razkrinkanje delovanja slovenskega komunizma
(Nadaljevanje s 1. štreni.)
Ali ste že kdaj premišljali, t’ j takih ki so prestopili v ka-i^a^šna je razlika med novimi brali te dokumente za odstrani-toliško Cerkev iz drugih veroiz-ledenicami na trgu, ki so izdel- tev?
povedi. Razdeljeno po škofijah ka 1950? Tukaj je vse razleže-; Mr. Cvetič: Bilo je tako: —
je v milwauski nadškofiji 421,
no.
Ako primerjate ta ali oni Urad Amer. Sl. Kongresa smo
organizirane za en sam smoter in cilj — za razorožitev večine ameriškega ljudstva, da bo komunistom laglje ZAVLADATI NAD AMERIKO!
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNEGA NAGROBNIH SPOMENIKOV
308 katolikov, v Green Bay ško-;m°del z Frigidaire, jih primer- zaprli in vsi rekordi so bili tam. fiji 213,953, v La Crosse 142,-j3ate ledenico, ki je že To je na 943 Liberty Ave. Na 609, v škofiji Superior 67,552 inWolgo v Madison škofiji 88,626. Vseh rimo-katoliških duhovnov je v
liko, izdelka 1950, za katero je da smo imeli seje komunistične napravil obris eden najslavnej- partije in učne tečaje, ših inženirjev v industriji, Ray- Mr. Tavenner: Mr. Cvetič, ali
priznana kot vodi-. 943 Liberty Ave., pa je tudi pot-j teljica med vsemi ledenicami, niška pisarna, ki jo vodi Milo! Kar poglejte njeno zunanjo ob- Mamula; v zadnji seji tega ura-j
Wisconsinu 1,849, od teh 903 v
Tune in .. . tke
AMERICAN-
JUGOSLAV
(SLOVENIAN)
OF MILWAUKEE
A Program of Classical and
Folk Music of Slovenia
Every Sunday Morning
I 1:00 to WEYT 12:00
c. s. t.	VI JLi A i noon
1430 Kilocycle*
e
English and Slovene
Announcements I
IMENIK
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE
RIPPLE’S SHOE STORE. 629 West National Ave.—Tel.: OR 2-9783.
DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave,—Tel. OR 2-1370.
PERKO GARAGE & SERVICE STATION, 426 S.. 6 St., tel.: BR 2-3660 and BR 2-0119.—Sinclair Gasoline and Oils.
FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156.
mond Loewy. Potem poglejte v njeno notranjost, za katero so napravili načrt najboljši inženirji pri General Motors, da so dali Frigidaire lastnost, ki jo napravlja najbolj trajno, najbolj vestno ledenico na trgu. Zato ni čudno, če druge ledenice ne morejo niti sveče držati Frigidaire.
Pomnite, kadar kupujete ledenico, je najboljša, ki jo more vaš denar kupiti, Frigidaire. In najboljše kupite v Northeast,
bi radi še kaj povedali ali dodali k izpovedim, ki ste jih tukaj navedli?
Mr. Cvetič: — Da. Po sedmihj letih včlanjenja v komunistični: partiji, po obiskovanju njenih| razredov in partijsidh sej, mislim, da morem z dobro avtoriteto reči, da je edini., interes., in smoter komunistične partije v vseh njenih pokretih:	v stro-
kovnih unijah, v masovnih organizacijah, v cerkvenih organizacijah, v veteranskih organi-
DO YOU GET ENOUGH
VITAMINS?
You can't feel and look your best unless you do. If you are in doubt, we invite you to make the following test at our risk.
Get a package of sixty, One-A* Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule every day for sixty days. If you are not satisfied your druggist will refund your money. Be sure to get One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules, the kind that has this trademark
ONE>1 DAY
miiPLE VITAMIN capsules
MILES LABORATORIES, INC , Elkhart, Indiana —-

.OJEK F. A., Attorney, 6227 West Greenfield Ave., del SPring 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728.
PHONE: Mitchell 5-4379
H. C. FISCHER & SONS Wholesale & Retail Dealers in FRESH AND SMOKED FISH 1426-1430 So. Second Street Milwaukee_____________________
SANITARY SODA WATER CO. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620.
SPUR Bottling Co., (Soda and Spring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152.
KOCH RUDOLPH R., Jeweler, 1116 W. National Ave., tel.: MI 5-6653.
CITY LIQUOR DISTR., (Frank Ko-she. Prop.). 1229 So. 51st St. — Tel.; MI 5-2660. (Fine Villa Wines.)
S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis.
Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite;
Mitchell 5-8478
Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča
WATER, WATER, EVERYWHERE -
and best of all, IT’S	course it's electric.se
to Convenience, Cleanliness, Comfort, Economy, Safety
An electric water heater of a size to fit your needs keeps a plentiful supply of hot water at every tap — for every use day and night. That’s why more than 25,000 of our customers heat water the modern way—the electric way.
2,000 more customers chose electric water heating in the first four months of 1950.
WHP-4-50
itisip

COMPANY
ALL-ELECTRIC
l.f (OMVINIIWCC . CllAMUHISS COIMO«! . ICOHOOr AMO t>HTT
DELO DOBIJO
ženska dobi delo
Sprejme se srednje staro samsko žensko ali vdovo za hišno dblo k vdovcu, poznejša ženitev ni izključena. Stanovanje obstoji iz treh sob. Vprašajte na 1938 E. 81. St. ali pokličite CE 1-0235.	(118)
Delo na farmi
Delavec, ki se razume na delo na farmi, dobi takoj dobro delo, dober dom in dobro plačo na Drenikovi pristavi v Wickliffe, Ohio. Kogar zanima naj pokliče in pridemo ponj: John Drenik, Wickliffe 3-0886, ali pa RF 1-3300.	(x)
MALI OGLASI
Hiša za 2 družini
Naprodaj je hiša za 2 družini, 10 sob in kopalinice, nahaja se na 1586 E. 26. St. Cena je $7,500 m vključuje tudi pohištvo. Vprašajte istotam za podrobnosti.	— (117)
Opremljena soba
V najem se odda lepa opremljena soba kaki slovenski ženski srednjih let, ki dela. Pokličite UL 1-4563.	(117)
Hiše naprodaj
Na E. 95 St. severno od St. Clair Ave. sta naprodaj dve hiši, vsaka za eno družino, 6 sob vsaka; plinska gorkota, nova barva.
Krasna hiša za 2 družini, 6 m 6 sob, vse v prvovrstnem stanju. Za podrobnosti se obrnite do
Danielson Realty Co.
1429 Hayden Ave.
GL 1-4043 ali GL 1-5460 ________________________018)
2 farmi naprodaj
Blizu Painesville sta naprodaj 2 farmi. Ena je 50 akrov, za 3 družine, traktor in orodje ter oprema; blizu jezera. Cena je $13,900.
Druga meri 50 akrov in sicer 10 akrov gozda, 10 akrov grozdja; cottage in hlev, garaža, voda teče čez farmo, kokošnjak, les in orodje vredno $2500. Vse se proda za $6500. L,asctnik prevzame vknjižbo. Za podrobnosti pokličite S. Lucio, lastnik, GL 1-4226.	(118)

For your VACATION Welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers, Central dining room, with American Slovenian cooking, All sports, private beach, boating and fishing, Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE Dominik Krašovec, Prop. P.O. Edwardsburg, Mich.
Phone 9126 F5
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST.
TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila tn barvanje vašega avtomobil*. Delo točno in dobro.

i
Prevarani detektiv
(ROMAN)
Vernier je le želel, da bi nedobrodošli obiskovalec čimprej odšel. Mogoče je bil celo prepričan, da skuša Gevrol opozo-zoriti jetnika na njegove nenavadne priprave.
Kakor hitro je Gevrol odšel Vernier v naglici razgrne odejo in se stegne po njej tako, da je lahko se približal odprtini z očesom ali z ušesom.
V tem položaju je lahko natančno videl, kaj se godi v celici spodaj. Videl je lahko vrata, postelj, mizo, stol; le mali prostor blizu okna in okno samo mu je oviralo pogled.
Komaj je vse dobro pregledal okoli sebe, ko je začul rožljati zapahe; jetnik se je vračal od svojega jutranjega sprehoda.
Morilec je moral biti pri najboljši volji in je pravkar konča-val neko zanimivo zgodbo, kajti paznik se je ustavil pri vratih, da posluša. Vernier je enako dobro lahko slišal kot je videl. Mladi detektiv je bil silno vesel radi uspeha svojega naj novejšega eksperimenta. Sleherni glas je prihajal razločno do njega; niti ene same besede ni zgrešil.
Zdajci se paznik odstrani. May koraka okoli svoje celice, dvakrat, trikrat, potem pa seže po svoji knjigi. Eno uro ali
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
Ralph Trsinar
ki je v Bogu zaspal večno spanje 15. junija 1944
Vse prekmalu v cvetu življenja preljubljeni odšel si Ti od nas, poteklo je že šest let, kar Tvoja pot se je končala, in pri Bogu večno srečo vživaš.
Žalujoči ostali:
JOHN in JENNIE TRSINAR, starši, BRATJE in SESTRE Cleveland, O., 15. junija 1950
dalj je bil popolnoma zaverjen v čitanje. Končno se pa vrže ha posteljo.
Tako je ostal, dokler ni prišla ura, ko je bila predložena večerja. Jedel je z največjim apetitom. Po večerji se je pa zopet zaveroval v knigo, od katere ni odnehal, dokler niso ugasnili luči.
Vernier je znal, da mu tekom noči oči ne bodo pomagale, toda pričakoval je, da jetniku uide kaka beseda, s katero se bo izdal.
Toda tudi v tem je bil popolnoma razočaran. May se je nemirno prekladal po ležišču; zdihoval je in človek bi mislil, da joka, toda niti ena beseda ni prišla iz njegovih ust.
V posteli je ostal do poznega jutra; toda ko je zaslišal zvonec, ki naznanja uro za zajtrk, je bil z enim skokom iz postelje, in ko se v celici nekaj trenutkov obotavlja, začne s čvrstim in veselim glasom prepevati znano jetniško pesem:
Diogene, Sous tou manteau, libre et content, je ris, je bois, sans gene —
In s to pesmijo ni prenehal, dokler ni prišel paznik, ki mu je prinesel zajtrk.
Ta dan je bil popolnoma podoben prvemu in enako tudi noč. Isto se je lahko reklo tudi o prihodnjem dnevu in še nasled-jem dnevu.
Glumač je pel, jedel, spal, skrbel za nego svojih rok in nohtov — to je bilo jetnikovo življenje. Njegovo obnašanje se ni prav nič spremenilo.
Na ta način je minulo šest dni in noči, ne da bi Vernier odkril kaj odločilnega, kaj posebnega.
Toda obupal ni. Opazil je, da vsako jutro, ko so bili uslužbenci zaporov zaposleni z delitvijo živeža jetnikom, je ta jetnik ponavljal isto pesem o Diogenu.
“Na vsak način je ta pesem kak signal,” govori Vernier sam s seboj. “Kaj se godi tam pri oknu, katerega jaz ne morem videti. Jutri doženem to.”
Za drugo jutro je Vernier odredil, da peljejo jetnika na sprehod ob polenajstih, nakar je zahteval, da ga ravnatelj spremlja v jetnikovo celico.
Ravnatelj m bil nič kaj zadovoljen s to spremembo.
“Kaj bi mi radi pokazali?” vpraša. “Kaj more biti v tej celici kaj izrednega in nenava-
“mogoče pa kaj zelo važnega.” >
Ko je prišla enajsta ura je začel Vernier peti pesem jetnikov:
“Diogene,
Sous ton manteau —
Koma je Vernier skončal drugo vrsto, ko pade pred njegove noge kos kruna, ki ni bil večji kot revolverska krogla. Kruh je priletel skozi okno.
Če bi udarila strela v jetnikovo celico se ravnatelj ne bi mogel tako prestrašiti kot se je pretrašil radi padca tega nepomembnega koščka kruha.
Tu stoji, poln groze, s široko odprtimi ustmi, oči so mu buli-le iz jamic, kot bi sploh ne verjel, da se je kaj zgodilo.
Kakšna sramota! Še trenutek prej bi zastavil svoje življenje, da nihče in nič ne more v to samotno celico. Ravnatelj je čutil, da so postali njegovi zapori osramočeni — jetniki so se jim režali.
“Pisanje! Pisanje!” ponavlja zaporedoma s prestrašenim glasom.
Hitro kot blisk pobere Vernier predmet in ga zmagoslavno drži navzgor.
“Saj sem rekel, da je bil ta jetnik z zvezi z drugimi jetniki,” mrmra detektiv.
Veselje Vernierja je pa spremenilo otopelost ravnatelja v razkačenost.
“Ah, moji jetniki si dopisujejo!” vzklikne poln strasti. “Moji stražniki so njih pismonoše! Pri moji veri, nekdo bo trpel posledice!”
Ravnatelj hiti proti vratom, toda Vernier ga ustavi.
“Kaj nameravate?” ga vpraša.
“Sklicati hočem vse uslužbence zaporov. Povedal jim bom, da se nahaja med njimi izdajalec, da moram vedeti kdo je, kajti kaznovan bo eksemplarično In če v štiri-in-dvaj setih urah ne dobimo lopova, tedaj bodo vsi uslužbenci nemudoma odpuščeni.”
In zopet stopi proti vratom in Vernier ga je moral sedaj s silo zadržati.
“Pomirite se, gospod, ostanite mirni,’’ prosi detektiv.
“Kaznovati hočem—”
“Da, da, že razumem, toda počakajte, dokler se pomirite. Prav mogoče je, da je kriv neki jetnik, ki pomaga pri razdelitvi živeža vsako jutro.”
“Kakšna razlika naj bi bila v tem9”
“Oprostite! Ogromna razlika! Ako boste raznesli ta dogodek po ječi, tedaj nam zločinec nikdar ne pride v roke. Izdajalec prav gotovo ne bo tako neumen, da bi priznal svojo krivdo. Molčati moramo in čakati. Pazili bomo in prijeti lopova v trenutku, ko nas ne bo pričakoval.”
Ta nasvet je bil tako pameten, da mu je ravnatelj moral slediti.
“Tako naj bo!” vzdihuje. “Potrpežljiv hočem biti. Toda poglejmo, kaj se nahaja tej poslanici, ki se skriva v kosu kruha.”
Vernier ni hotel ustreči tej
/5
Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi
Vi
dnega?”
“Najbrž nič” odvrne Vernier,

'■'Jr

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
HM*
zahtevi.
“Posvaril sem gospoda Seg-muellerja, da dobimo danes zjutraj dobre novice, torej me bo čakal v svojem uradu. Sodnik bo torej prvi, ki bo dognal, kaj se skriva v tej poslanici.”
Ravnateljev obraz se zmrači. Rad bi plačal veliko svoto denarja, če bi ostala stvar tajna, toda to je bilo sedaj nemogoče.
“Pojdiva in poiščiva sodnika,” reče končno udan v svojo usodo.
Ko sta dospela v sodnikov
urad sta oba, Segmueller in njegov pisar planila s svojih se-dežev: Sodnik je slutil, da prihaja detektiv z važnimi novicami.
“Kaj je?” vpraša sodnik ves napet.
V odgovor položi Vernier dragoceno skorjico kruha na sodnikovo mizo. Sodnik jo odpre. V njej je bil jako tenak kos papirja.
Segmueller ga razgane in vzravna s prsti. Kakor hitro pogleda na pisavo, se mu pomračijo oči.
“Ah, ta pisava je šifirana!” vzklikne sodnik in udari s stisnjeno desnico po mizi.
“Le ne izgubimo potrpljenja,” reče hladnokrvno.
Mladi detektiv vzame listek in glasno čita številke napisane na njem. Številke so bile sledeče: 235, 15, 3, 8, 25, 2, 16, 208, 5, 360, 4, 36, 19, 7, 14, 118, 84, 23, 9, 40, 11, 99.
To pisemce je torej za nas
brez koristi,” mrmra ravnateljj zaporov.
“Zakaj neki?” vprašuje smehljajoči se pisar. “Ni takega tajnega sistema pisave, da bi se ga ne razvozljalo,' če uporabimo nekoliko spretnosti in potrpežljivosti. Mnogi ljudje so si izbrali to delo za svoj poklic.” “Prav imate,” reče Vernier.
(Dalje prihodnjič.)

V boju proti komunizmu. — Slika nam predstavlja Miss Alexandra Tolstoy, stara 65 let, ki je hči pokojnega ruskega pisatelja Leo Tolstoya, stoječo pred svojo “Reed Farm” v Valley Cottage, N. Y., kjer nudi pomoč Rusom v tej deželi. Miss Tolstoy je pobegnila iz Rusije leta 1929 pod smrtno obsodbo in sedaj upravlja to farmo. Ona pravi, da je mnogo Rusov protikomunistov, ki raje pobegnejo iz domovine, kot da bi tam živeli v večnem strahu.
oewxe fO* J9SO
•	Full-Width Freezer Chest
•	New Ice-Blue interior trim
•	New full-length door
•	New Super-Storage design
•	New all-porcelain, twin, stack-up Hydrators
•	New Chill Drawer
•	Sliding Basket-Drawer for eggs, small items
•	All-aluminum shelves
•	New split shelf
« Adjustable sliding shelf
•	All-porcelain Multi-Purpose Tray
•	Exclusive Quickube Trays
•	Famous Meter-Miser mechanism
Wherever you live—whatever the size of your family, kitchen or budget—be sure to see the new Frigidaire Refrigerators for 1950. See the complete line of sizes from 4 to 17 cu. ft.—see all the reasons why your No. 1 choice is America’s No. 1 Refrigerator, FRIGIDAIRE!

Come in! Get the facts about ali
the new Frigidaire models for 1950!
Sedaj dobite veliko popusta za vašo staro ledenico pri nakupu nove
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
NORWOOD
Appliance and Furniture
6202 ST. CLAIR AVENUE
JOHN SUSNIK
-AM) THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
BIG AND LITTLE BOBS—Now that football star Bob Wilkinson (right) has joined the UCLA track team, he has a diminutive running mate in flve-foot-flve Bob Watanabe. Wilkinson, who was an outstanding end on the gridiron, stands 6 feet 3 inches and weighs 215 pounds.
Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo
“Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire.
“Roman sem že dvakrat prebral,” navdušeno zagotavlja neki clevelandski rojak, “pa ga še ne mislim dati iz rok. Zdaj ga berem tretjič, tako me privlači!”
Taki in slični komplimenti prihajajo od vseh strani.
PRIMERNO ČTIVO ZA POČITNICE.
Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko.
Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.