Stev. 52. V Mariboru 30. decembra 1886. Tečaj XX. List ljudstvu v poduk. Izhaja rsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld,, za pol leta 1 gld. 00 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja nprarništrn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri g. Novak-n na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi >e ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr, dvakrat 12 kr., trikrat 10 kr. Vabilo k narocbi. Z novim letom prične „Slov. Gospodari svoj XXI. tečaj; prosimo torej dosedanje p. prijatelje in naročnike „Slov. Gospodarja", nam ostanejo še za naprej zvesti ter obnov svojo naročbo o pravem času. List stane za celo leto 3 gld., za pol le 1 gld. 60 kr, za četrt leta pa 80 kr. Naroc-\ nina pošlje se najležje po poštnih nakaznicah in vzprejema jo „upravništvo Slov. Gospodarja" v tiskarni sv. Cirila koroške ulice hšt. 5. Kdor je bil že dosehmal naročnik „Slov. Gosp.u, olajša močno upravništvu delo, če prilepi staro adreso ali vsaj številko, ki stoji na desni strani njegove adrese, pripiše svojemu imenu, kedar obnavlja naročbo. Upravništvo „Slov. Gospodarja." V morje večnosti! Leto 1886 gre h koncu, le samo nekaj ur še, pa že smemo reči, da je leto 1886 bilo. Večnost je morje, veliko žrelo, ki je vedno od prto a kar enkrat požre, tega ne izpusti več nikoli. Isto velja za tekoče leto, nazaj se nam ne povrne tudi nikoli več. Človek pa se torej nehote vpraša: kaj mi je to leto bilo, kaj mi je prineslo ali morebiti tudi odneslo ? Ako naj damo odgovor za naše bralce na to vprašanje, odgovora za njih vse posebej, pač priznamo radi, da tega nismo v stanu. Ta odgovor bode skorej gotovo pri vsakem drug, pri enem bode dober, pri drugem slab, pri tretjem srednji — enak bode malokje. Skoraj vsak si je kaj s kraja tega leta obetal, marsikdo pa se je tudi česa bal, mi bi pa zato želeli, da je uni, kar si je obetal, tudi učakal, ta pa, da je srečno prestal, česar se ni ogniti mogel, saj želimo vsem le srečo. Da se je to, tako po večjem, tudi našim bralcem izgodilo, za to imamo dosta upanja. Letošnje leto se je bilo namreč že v naprej razupilo ter se je celemu svetu neko gorjč na- povedalo, ker je bila v njem nenavadno pozna velika noč in vsled nje tudi drugi prazniki. Hvala Bogu, to gorje se ni izgodilo. To leto ni bilo dobro, ali tudi hudo ni bilo. Gospodarji so s tem letom še skorej vsi kolikor toliko zadovoljni. Bogatih pridelkov sicer niso nikjer imeli, povsod se je več v spomladi kazalo, kakor se je poleti ali jeseni spravilo. Pri zrnju so brž povsodi zaostali, tako tudi pri vinu, le tu in tam so imeli dobro branje, iz večine pa je letos vina manj in tudi redko kje doseže lansko. Kjer imajo sadno drevje in kjer je bila letos vrsta za nj, tam se jim je obneslo dobro in jim je marsikak goldinar vrglo. V tem pa leži za gospodarje resni opominj, naj gledajo na to, da si oskrbi sadnega drevja, ako imajo sveta, ki je količkaj ugoden za tisto. Njim, gotovo pa bode njih otrokom kedaj to na hvalo. V sveti katoliški cerkvi je bilo tudi to leto veliko življenja. Imeli smo sveto leto in so se vsled tega po vseh škofijah obhajale posebne, izredne svečanosti. Kat. ljudstvo se je bilo, rekli bi, skoraj čez navado teh poprijelo in tako je dobil duh katoliške vere na novo in več moči. Sv. Oče so sklenili mir z Nemčijo, z železuim Bismarkom ter je sedaj ondi novo, veselo življenje nastalo. Zatirali so bili skozi dolgih 15 let sv. kat. cerkev, toda zatrli je niso. Naj bi bili še tako radi to dognali, višja, božja moč, ki jo drži, vidi se, kakor že prej sto- in stokrat drugod, tudi v tem boju svete cerkve z Nemčijo. Boj je bil golobice z orlom. Na političnem obzorju viselo je celo leto megel in meglic, toda hvala Bogu plohe, vojske ni bilo. Se celo tačas, kc> se je pri Bolgarih prekucivalo, ni se dala stara Evropa djati iz svojega miru ter je pustila Bolgare na miru, češ; kakor so si skuha ¿juho, tako pa jo naj posrebajo. Na tej svoji juhi pa še srebajo le ti vedno in nič še ji niso do dna. Knez Baten-berški biva pač izven njih meje, toda ni še Denešnji list ima */a pole „Kazala" kot prilogo. dognano, če ga še kedaj ne prosijo, da se k njim povrne. Te prekucije in pa napete strune tam med Francozi in Nemci, tu med Angleži in Rusi — vedno je bilo strahu, da kje katera poči ter h krati zabrenči vriše vojske. Doslej še drže vse in pravi se. da stari nemški cesar, mož, ki ima že 90 let na ramenih svojih, ni brez vseh zaslug v tem oziru. O pravem času jim namreč skrbi za olje ter jih še tako vtrdi za nekaj časa. Ali pa se mu posreči to še tudi v novem letu, težko se reče in potlej mož je star, čez noč ga lehko zmanjka in čisto lehko se izgodi, da mu zapojo topovi pol evropskih držav „salve" v grob, ko ga ne bodo še prav zagrnili. Kar se tiče doma, politično naše življenje ni veliko prida. Grof Taaffe še sedi trdno na svojem stolu in desnica v drž. zboru ne pusti liberalne levice blizu njega ter se boji, da mu kje ne prevrne stola. Grof sam pa boža liberalno gospodo in ni mu žal za brco, če jo more dati kje komu na desnici. Štajarsko je še posebno tako srečno, ter se počuti liberalna nemška večina pri nas tudi v dobi grofa Taaffe izvrstno in fe huje, kakor poprej, rabi svojo moč zoper nemške konservativce in zoper slov. ljudstvo. Grofu pa je malo mar za njih in isto tako za naše upitje, češ, da bomo že tiho, kedar se bomo dovolj naupili. Prav, toda tiho pa bomo potlej tudi, kedar bode vrsta na grofu, da upije. Tu pride le na poskušnjo. Iz vsega tedaj, kar vzamemo iz leta 1886 v novo leto seboj, nam je le malo po volji, vendar pa nas tolaži lehko to, da je slovensko ljudstvo pri nas in poprek tudi v sosednjih deželah sedaj že trdno ter se ne daje lehko več tujcu za podlago. Občine, ki so še v rokah nemškutarjev, postale so že redke in še v tacih ne manjka narodnih mož, to pa nam daje upanje, da se tudi te še prej ali slej otreso tujega jarma. Njim tedaj in vsem ljubim bralcem našim „veselo novo leto!" Iz porotnega sodišča v Celju. (Dalje.) Sprti so se zazlisuli prvi štirje zat«.ženci, kateri so joden /a drugim odločno trdili, da so nedolžni, in od katerih je vsaki za se iz nova ponavljal kaj je Tomu?: Danjko koncem septembra pred njimi govoril. Vaiki je ostal pri «vojih besedah, Maršinjak, Miakar in Sprah f ■ ! sr !o zg ii-io . ho ■ štirih popoldne, potem jim je dal rajni piti \sakemu po 2 kupici vi na, h Robro branje imeli. Prodswali s< >•>«>• o-! pr< se 80— 120 gld. štrt. Jabel > :•'■•.•• 30 gld. in še više štrt. — „ I • je od 27. nov. poročilo o "i'.-c-i - kuga okrajnega zastopa od 22. . u : ufjnr, omenja, da je okrajni zaste t SviČinski srenji sprejeti od ni ponujeno posojilo od 2000 gld. za zidanje šole! Kakšne šole ? zato ni treba posebej komentara. Posojilo dade „šulverein" brezobrestno in brez odpovedi (čujte!) v ta namen, da se v tretjem letu na oni šoli izključljivo nemški uči. O srečni Svičinčarje! Veselite se in veselja poskakujte, ker nobeno oko še ni videlo in nobeno srce še ni občutilo, pač pa uho že slišalo, kaj da je „šulverein" obljubil svoji verni Svi-činski srenji. „Nemški šulverein" pa ne tirja, kakor že vemo, od svojega posojila nobenih obresti, ker že sam sprevidi, da to je krivični denar, to so tisti srebrniki, katere je Judež Iškarjot od sebe vrgel, ko je svojega Gospoda nedolžno kri prodal in za te denarje prodala bode zdaj Svičinska srenja svojo nedolžno kri, svoje otročiče. Kakor sem slišal, je tudi v Št.' Ilju tamošnji nemški „kup", — pardon — „klub", ki še sedi v občinskem odboru, nami-slil osnovati neko „Ortsgruppe". Pa besede dotičnega „kluba" niso našle rodovitnih tal, da bi bila zamogla^ „šulvereinska ortsgruppe" korenine pognati. St. Iljčanji nočejo gada na svojih prsih, oni ne marajo judeževe sorodnosti. Tako je prav. Slava jim! Iz Borovelj. (Popravila.) V Resenci pri Borovljah, kjer dravsko strugo ravnajo, se nič po sreči ne godi. Zazidanih je že blizo 100 tisoč gld., videti pa še ničesar ni. Drava — sama svoja frava — ako postane večja, jim vse razdere ter poplahne, kakor je, postavim, na veliki Šmaren razdrla velik jez. Domačini vsi pravimo: Boljše bi bilo, ko bi se Drava tako pustila, kakor sama teče; stavbe proti povodnji ne bojo veliko pomagale; zidajo in kopljejo pa tako le ptuji delalci, ker je zaslužek tako slab, da zamore se le polenta sama jesti. Od sv. Janža na Drav. polju. (Napredek. — Bralno društvo.) Uže je vašim bralcem znano, kako da napredujemo v mora-ličnem oziru, to nam svedoči naša farna cerkev. Le ta se vedno krasno kinča. posebno z Lurško podobo, delom umetnega podobarja Purger-ja v ''.n Da napreduje pri nas naroden raz-vitek, ivcdAčijo naše volitve. Da tudi v patri-jotičnem oziru ne zaostanemo svedceijo slavni godovi n iše cesarske rodovine, katere z največjo svečanostjo obhajamo. Tako n. pr. je bilo letos na dan sv. Elizabete v god presvitle cesarice. Ob 8. uri bila je slovesna sv. meša, pri kateri ie šolska mladel lepo popevala. Pač milo je slišati glase nježne rcladide, kadar pope vaj o cesarsko pesem, :takW da tudi ta hoče vedno podložno ljubiti premilo Habsbvusko hišo. Zatoraj se s ^ono?om '¿vrstimo med ;:ajvest-sodržavljane. — Znano nam je, da imajo na velikih krajih bralno društvo. Tudi tukaj se je temu ravno na dan sv. Elizabete vložil temelj, in se je od čast. gosp. župnika pomno- j žila šolska knjižnica na pr. umni kmetovalec, sadjerejstvo, trgovinstvo in več dotičnih knjig. Marsikteri čitatelj teh vrstic si bode mislil, kaj pomaga samo knjiga! Ja dragi! naravnost bi ti to pritrdil, ali tukaj je diilgače. Za to skrbi naše šolsko vodstvo, ker ne izobražuje naše nježne mladine samo v narodnem raz-vitku, temveč v vseh dotičnih predmetih, posebno o kmetijstvu in o sadjereji. Iz nasledka se razvidi, da je tukajšnjemu šolskemu vodstvu veliko na tem ležeče, da se kmečki stan razvije in nikoli ne propade, kajti je poduka potreben posebno slovenski kmet. — Pred nekaterimi leti, ako si došel v prekrasno Dravsko dolino, obdano s širokim poljem, gotovo nisi nikjer zapazil sadnega drevesa. S ponosom bi Ti sedaj, dragi čitatelj! rad pokazal na mlade sadunosnike, katerih tukaj pri nobenem kmetu ne manjka. — Hvaležni toraj hočemo ostati šolskemu vodstvu, za trud v obstanku kmečkega stanu. J. Š. Starški. S Suiolnika. (Lep spomenik.) Lepa je bila svečanost meseca novembra, ko se je tukaj obhajala 251etnica naše cerkvice. Pokojni Slomšek sam je pred 25 leti cerkvico blagoslovil, katero so postavili vrli Smolničanje. Tisti pa, ki si je pri tem največ zaslug pridobil, bil je obče spoštovani in daleč znani posestnik Hleb. Kakov katoličan je on bil, o tem pač cerkev, stoječa na njegovem posestvu, najlepše pričuje. Hleb je bil pa tudi ravno tako iskren in navdušen narodnjak, in to že o tistem času, ko so bile naše narodne razmere dosti neugodnejše, kakor so danes. Pa on se tega ni ustrašil, temveč je krepko in odločno stopil na noge, ter je neprestano budil svoje sosede in rojake iz dolgoletne zaspanosti. On je bil povsod prvi, kjer je šlo za narod, za pravice domačega jezika. Ni se bal nobenega še tako hudega nasprotnika in nobenega truda. In kaj je dosegel? Poprej mlačni, od nasprotnikov zapeljani sosedi, da celo očitni naši nasprotniki, so se tekom let spametovali ter se spomnili spet svojega rodu. Hlebov duh je bil, ki je probudil Slovence po mogočnem Pohorju, kakor ob bregovih Drave. Ravno tako vrlo so delovali v probujo ljudstva tudi drugi Smol-ničani, kakor n. pr. Grizold. Slava toraj pokoj. Hlebu in vsem drugim, ki so že v tistem težavnem času delovali za naš narod, slava pa tudi Smolniku, ki te može s ponosom med svoje prišteva. A kako je danes? Se-li veje Hlebov duh po visokem Smolniku? Gotovo! Možje, ki imajo danes prvo besedo tukaj, so skoraj vsi narodnjaki. Manjka jim le eno, namreč tistega poguma in tiste odločnosti, ki je očaka Hleba tako lepo kinčala in ga je vselej tako močno ohrabrila, kadarkoli se je bilo treba potegniti za naroda najdražje svetinje. Ko bi sedajni nja potomci ne bili malo preveč boječi in plašljivi, bili bi že davno za- vrgli staro, piravo in vso piškavo šaro občinskega uradovanja, in poprijeli bi se drage nam slovenščine, za katero veljavo se je Hleb tako junaško boril. Res človeka žalosti, da sedaj, ko imamo narodne može v obč. odboru in ko t so odpravljene vse ovire slov. uradovanja, da sedaj pravim, še vedno draga nam hčerka, domača beseda v prašnem kotu ječi. njena mačeha pa se prevzetno na obč. mizi šopiri. Pa obupamo vendar ne! Pričakujemo temveč, da se naši možje v prihodnjem letu ujunačijo, ter dajo za vselej slovo ne samo staremu letu, temveč tudi starim navadam, ter tako očitno pred vsem svetom pokažejo, da se smejo po vsej pravici imenovati vrli in zvesti sinovi svojih očetov, ki niso bili narodnjaki le v besedi ampak — in to je največ vredno — tudi v dejanju. Kadar seuto naše upanje izpolni, takrat bodemo s srčnim veseljem to novico drugim še mlačnim v posnemo razglasili. Politični ogled. Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf se je s prevzv. soprogo v ponedeljek jutru peljal v Opatijo. Z njim je tudi vojvoda Koburški, tisti, ki se imenuje semtertje za kandidata bolgarske knežje krone. — Naši Nemci so kakor negodni otroče. Kjer so v večini, tam bi radi le kar hodili po manjšini; kjer pa so v manjšini, kakor v dež. zboru v Pragi, terjajo, da se po njih ravna večina, če ne, pa hajdi v jok! Tako so tik pred božičem izstopili iz češkega dež. zbora, ker ni večina hotela spustiti se v obravno necega predloga. Enacega pa je dež. zbor bil že lani zavrgel. Kar terjajo v njem pl. Plener in tov., ne pravi se nič manj, kakor češko kraljevino razcepiti na dvoje, na nemško in češko, .to !pa tako, da vzame Nemec vse ustanove, ki že živč sedaj, za-se. Cehi naj pa si narede^novih! Se v£, da za Nemce bilo bi to že dobro. — Dež. odbor na Dunaju predlaga dež. zboru, naj privoli, da se da šulvereinu 2000 gld. podpore. Ali vam imajo le-ti denarja, da ga lehko tako izmetavajo! — Namesto dr. Rechbauerja kandiduje v Gradcu za drž. zbor dr. Ferd. Portugal, tamošnji župan. Mož se čuti Nemca, a je bolj zmerne krvi. — Staj. dež. zbor snide se dne 7. januvarja pr. 1., da izvrši svoje posle; nekaj je kočljivih, tako predlog dež. odbora glede premeščenja učiteljev in tudi Morrijev glede zavarovanja kmetovalskih de-lalcev. Oba sta za to, da ju dež. zbor — pokoplje. — Na^Koroškem so po straneh velike srenje, nemškim liberalcem so doslej bile po godu ali ker so po nekaterih ali slovensko ali konservativno volili, v hipu jim niso več prav, ter jih dele sedaj. Ali to se godi tako, da bodo slov. vesi potisnjene v nemške, kjer je to le mogoče ter pridejo tako pod nemški jarem. Taka je pravica pri liberalcih. — Jetnike so letos na Kranjskem za poskušnjo rabili pri cestah, strugah itd. Poskušnja se jim je dobro obnesla in bodo jih posehmal še pogoje za enaka dela jemali. Kakor se sliši, meni se storiti tudi v naših krajih enako. — V dež. zboru v Gorici je letos precej mirno in se vrše vse razprave v soglasju obeh narodnosti, Italijanov in Slovencev. V načrtu lovske postave so vzpre-jeli kosa in škvorca v vrsto tičev, ki se smejo streljati. — Pri okr. sodniji v Trstu je kance-list E. Radelli pojemal iz ces. kase nad 20.000 fl., potem pa jo je popihal menda v „zlato" Italijo. Vlada je prepovedala v Trstu rabiti po šolah knjige, ki se niso v Avstriji tiskale. Vendar enkrat! — Ogerska vlada razprodaja pridno (prepridno!) gozde po Slavoniji, kmalu jih ne bode več. Ogrom se pač mudi, ker čutijo, da ne bodo več dolgo na krmilu. Vnanje države. Dasi je miru vsem državam treba, vendar so sedaj skorej vse v tacih razmerah, da so si v strahu, kaj hode. Bolgar ska deputacija še je na potu. Iz Berolina šli so možje h kneza Babenberškemu, prosit menda sveta, kaj naj počno na dalje, potem pa so šli v Pariz. Po nekod jih ne vidijo radi ter jih rivajo z nekim zaničevanjem od sebe. — Vojni minister pa je z novim ukazom odpravil ruščino iz vojne ter vpeljal va njo bolgarščino. To bi ne bilo krivo drugo krat, a sedaj je znamenje, da je sedanja vlada še vedno polna mržnje do Rusov. — Rusija bojda mora v vojsko. Sedaj se govori, da pride spomladi do vojske ali z Nemčijo, ali, kar je bliže resnice, z Avstrijo ali še ob enem tudi s kom drugim. No mogoče je to že, toda ne bo še, menimo, za to prevelika sila. — Turčija se oborožava in dobiva iz Oger-skega tjeden za tjednom novih konj. To je sicer dobro, ker pride tako veliko denarja v doželo, ali kaj bode, če naši vojski treba konj? — Rumunska vlada še se vedno opreza, z našim cesarstvom skleniti novo trg. zavezo, a pravi, da stori to kmalu, ko vidi, da jo bo uspešno storiti. — Nemčija dela priprave za vojsko s Francosko republiko. Sedaj terja od bavarske vlade načrt, po katerem se v 24 urah lehko v ;' vojaki ".berrt na kakem kraju kjer se koli določi. Belgijski de alci imajo eedsi v Lüttichu lastno hiio za svoje zbore. Prepustili so jim v to poprejšnjo sinagogo, delale«, ki je o tej priliki govoril tovarišem, jih je na to opomni iJ ter sefj pristavil. „Leto3 sinagoga, drugo leto mestna hiša!" Angleško ministerstvo se ruši, ministei^ÄiinapLjih zadev, lord Churchill, je odstopil in Salishnry ima svoj krt|, kt-r ne more dobiti naslednika. Niti Hartington uiti Göschen ne mara stopiti v ministerstvo. --Francija še ni za vojsko k redu. Vojni minister, besedljivj general Boulnnger, je to pri neki priložnosti kiical v svet, <češ, da ,jo «vropejskim državam treba miru. Ali je pa menda le grozdje še prekislo ? — Sv. Oče obhajajo prihodnje leto zlato sv. mešo in pripravlja se zato ves kršč. svet, da jim izkaže v tem svojo ljubezen. Gotovo tudi v našem cesarstvu v tem ne bomo zaostali. Odbor, iz mož vseh narodov, je te priprave že pričel. — Dva parobroda, auglešk in francosk, sta trčila na morju vkup ter seje francoski potopil. Ljudi se je 37 rešilo, drugi pa so utonili. Izgodilo se je to v noči od četrtka do petka. Smešnica 52. „Kondukter!" kliče gospa iz kupeja, v katerem se je kadilo, pa bi se ne bilo smelo, „g. kondukter, ali se sme v tem le kupeju kaditi?" — „Že*, odvrne kondukter, „ako nimajo gospodje notri nič zoper to." Razne stvari. (Sv. leto.) V Mariboru smo imeli o božičnih dneh svečani sklep sv. leta V ta namen so bili Njih ekscelencija, mil. knezoškof poklicali troje oo. jezuitov iz Št. Andraža. Ljudstva je bilo čedalje več pri pridigah in so se jih tudi domači, torej pravi mestjani pridno udeleževali, se ve, da je to nekaterim drugim žolč vzdigovalo. (Ces. Rud. sadjerejsko društvo.) Podpisani odbor prosi vse p. n. poverjenike, da blagovolijo doposlati vpisne pole z udi, ki so pristopili k društvu in ob enem tudi dotične račune za 1. 1886 najzadnje do 15. januvarja 1887, da mu bo mogoče skleniti društveni račun. Odbor. („Šu 1 ver e i n".) Velika nevolja biva pri šulvereinu. V nedeljo dne 2. januavarija 1887 bili bi v Gradcu radi imeli velik „ulk" — tombolo, t. j. na stroške nevednih ljudi bi bili radi za šulverein dobili denarja. Finančni minister pa jim je ni dovolil. Vsled tega se dr. Weit-lof in tov. kar peni same jeze. (Raič ali Reich.) Kar „D. W." kvasi o Raiču ali kakor hoče ona, „Reichu", to ne vemo prav, ali naj rečemo, da je neumno ali pa smešno. Tacih „klobas", ki nam jih ponuja ona iz „Kranjskega" Slovana, menimo, da jih ne marajo že več celo njeni bralci. (Iz pošte.) Na Ptuju se začne z novim letom c. kr. pošta. To je prav, toda prav se nam ne dozdeva, da je trd Nemec prišel tje z. vodjo. Kolikor vemo, ni bilo treba Nemca, je doslej že isto opravilo imel v rokah iz-v an poštar, se v£, da teče v njem le slov. kri. '=s torej pa odločilo, da ni za stalno mesto. Kje,je pravica? (Uganjka.) Iz Št. Lovrenca na Kor. ici ne sliši človek nič prida. Nek pored-im piše, da je tega kriv tamošnji župan. . tega ne verjamemo, to pa za to ne, ker je ondi župan g. St. Fasching in naš porednež menda misli, da je nemški Fasching in slov. fašenk eno in tisto. Dokazati bi mu to pa, menimo, bilo vse eno težko, čeprav si te besedi po glasu niste veliko narazen. Beseda in oseba pač nista eno in tisto. To bodi porednežu v podučenje! („Lurška Mati božja".) Popis božje poti k Lurški Materi božji dobi se v posebni knjižici. En iztis velja 20 kr. ter se dobi pri vlč. g. dr. J. Križaniču, stol. korarju v Mariboru ali tudi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. (Za dijaško kuhinjo) v Ptuju so darovali^ vnovič nastopni p. n. častiti gospodje: Dr. J. Šegula v Postojni 15 goldinarjev. Dar iz Rajhenburga 10 gld.; čast. gosp._R. Šuta, župnik v Zavrču 12 gld.; g. Jakob Žnidaršič, gimnaz. profesor v Sarajevu 5 gld.; č. g. Franc Rošker, kaplan pri Malinedelji 8 gld.; g. Dr. Dragotin Prus, zdravnik v Konjicah 4 gld.; č. g. Svojmir Cernenšek, kaplan v Loki 4 gld.; č. g. Janez Tikvič, duhoven v bogoslovju v Gradcu l gld. 50 kr.; trudoljubni gosp. Ivan Vrtnik v Ormožu je nabral in poslal 45 gld. 50 kr. in sicer so darovali: G. Dr. Ivan Geršak, c. kr. notar, m, podpornik za 10 dui za celo šolsko leto 15 gld.; g. Dr. Petovar, odvetnik za celo leto 12 gld.; č. g. J. Cajnkar, župnik za celo leto 10 gld.: g. Jakob Šinko, posestnik za celo leto 5 gld.; g. Dr. Anton Žižek, zdravnik, mesečno 1 gld.; g. Dr. Ivan Omulec, odvetnik, mesečno 1 gld. 50 kr.; g. Alojzij Miki, trgovec, mesečno 1 gld.; g. Jakob Kovačič, učitelj v Ljutomeru, poslal 4 gld. in sicer za g. B. Kocbek-a, c. kr. davk. kontr. za mesec januvarij 1887 1 gld.; g. Jož. Freuensfeld, učitelj daroval 1 gld ; slavni Šnip-šnap-šnorovci 2 gld.; č. g. Jakob Kolednik, župnik v Hajdinu daroval „kibljo" slanine; č. g. Jernej Ciringer, umirovl. župnik v Slivnici 1 gld.; g. J. Majer v Slivnici 2 gld.; Vsem milim dobrotnikom izrekamo najsrčnejšo zahvalo, ter jim želimo „veselo novo leto!" Nadalnje milodare sprejema č. g. Benko Hrtiš, minoritski gvardijan v Ptuji. („S lova n.") Edini ilustrovani list slovenski, „Slovan", končal je ravnokar svoje tretje leto. Razven raznovrstnih spisov prinaša „Slovan" jako krasne slike. Ker si je sedaj razširil leposlovno polje, zato bode opustil s prihodnjim letom politiko in bode priobčeval samo ** znanstvene, ukovite in zabavne spise. Celoletnim naročnikom daje „Slovan" premijo. Naročnina za celo leto iznaša 5 gld., za pol leta 2 gld. 50 kr., za četrt leta 1 gld. 25 kr. in naj se pošilja upravništvu „Slovana" v Ljubljani. (Pri klade.) Načelnik okr. zastopa na Ptuju, g. V. Pisk. nas prosi, naj še dostavimo naši zadnji opazki, čemu da potrebuje okrajni zastop priklade 22%. No če je komu s tem kaj pomagano, ustrežemo mu radi. Onih priklad je tedaj porabi 7°/0 za dež. šolski zalog in l5°/0 za okraj, to pa stori ravno 22% vkup. Manj po takem ni priklad. (S k 1 e p.) Sv. leto konča se v petek dne 31. decembra. V znamenje tega bode se isti den zvonilo po vseh župnijskih cerkvah od 5 do 6 zvečer. (Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Hrastelj Fr. 11 gl.. Kalin 2 gld., Fišer Anton 2 gld.. Godina 2 gld., Brglez 1 gld.; Planinšek 1 gld.; Urek 1 gld. Listič upravništva: G. oskrbnik v Žalcu: 3 go!d. s pošto vred. Hiša z vrtom v Slov. Bistrici pri farni cerkvi, katera bi bila posebno sposobna za vpokojenega duhovnika ali rokodelca se proda. Več pove gosp. 3-3 Peter Novak, oštir v Slov. Bistrici. to m to H H fei ÜS i(S to «i to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to e* to to to to to to to to to to IV a nanj krčmarjem, kavarjem in trgovcem. Najfinejše žganje iz žita hktl. za 18 gld. Najfinejša slivovica „ „ 26 „ „ droženka „ „ 38 „ Najfiuejši Knba-Rum „ „ 38 „ Najfinejše rozulije vseh vrst „ „ 28 „ Naslednje pijače razpošiljajo se v hrastovih sodih z železnim obročem blizo 4 litre s poštnim povzetjem franko na vse poštne postaje v Avstriji, ne da bi prejemnik še kaj stroškov imel. S Najfinejši čajski Rum iz Jnmaike 4 gld. 80 kr. S „ Knba-Rum 2 „ 90 „ „ prava SirmijskaSlivovica 3 „ 60 „ „ Štajerska višnjevka 3 „ 80 „ „ brilijevka 2 „ 90 „ „ kimeljnovec 2 „ 60 „ Najfinejše kloštersko, Ben»rtik- tiuar 3 „ Esenca za želodec iz gorski! lišč, izvrstna zdravilna in okn.sna pijača proti bolezni v želodcu 1 a-taru in krču v želodcu. 1 steklenica s poročilom, kako .-¡t >: Vse razpošilja v obležanej knk i grajščinska žg tj r i ;c ... . l^onetlil »• to 1-10 v Konjicah na S fc«IlZVX¥IZIfi®«**IXXfXI to 1 to «s to Rezalnice za krmo, najboljši pridelek za dobro delo. Marka UKS, širokost stočja ali žrela 21 cm. ali 8 palcev, reže v trojni dolgosti, namreč 1/i, 1/2 in 3/4 palca blizu za 10 glav živine in velja 40 gld. Marka UMS, širokost ^______________ Istočja 25 cm. ali 9y2 palcev reže v čveterni dolgosti J/4, 3/8, J/2 in 1 palec, zadostuje za 15 glav živine in velja 45 gld. Marka UGS, širokost 32 cm. ali 12 palcev reže tudi v čveterni dolgosti 1/4, 3/8, 1/2 in 1 palec in je za 25 glav živine, velja pa 50 gld. Rezalnice s stopalom, tako namreč da človek, ki vloži, ob enem tudi reže, veljajo za 3 gld. več. jgg* Razpošiljamo te rezalnice fp(lQl?CO na vsako železniško postajo na Stajarskem, Koroškem, Kranjskem in Hrvaškem proti povzetju ali pošiljatvi zneska. 2—10 Wog*g> & iiadakovits prodajalnica železnega blaga v Celju. Za božična in novoletna darila priporočam svojo bogato, izbrano zalogo m, H dragega kamenja, blaga iz zlata, sre-w bra in kitajskega srebra po na j- %f nižjih cenah. ^ Poprave in vsa v^mojo stroko ?pa-dajoča dela se izvršijo naglo in po coni. «H S spoštovanjem s* ! - 5i IS. SchÖl!li«OV ilcdiČ M Vincenc Seiler m m j ua elir, zla.i V gOpspOSl: v Mm # > sirebvrr ^ '¿tv. t m Slovenski koledar za steno 2 se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena £5 kr., po pošti Jj kr. več. Suha "bukova drva se po nizki ceni oddajo. Kje? To pove uprav-ništvo „Slov. Gospodarja-1. 3-3 « Lep dotiro uozlačeiia, na Dunaju izdelana monštranca X iz kitajskega srebra v bizantinskem slogu, 55 cm. visoka, s A kristalnim steklom na škatulici, prav pripravna za kako manjšo župnijsko ali pa podružniško cerkev, se po ceni (70 fl.) M proda. Na ogled je v žagredu kn. šk. duh. semenišča. Vse drugo povč č. g. Jurij i) Šelih, bogoslovec leta. S Prave voščene sveče * priporočam vlč. duhovščini; . pripošljem jej jih do vsake poštne postaje poštnine proste in po nizki ceni. France Gert, 2 4 svečar v Mariboru. III. knjiga: „Životopisi« str. 397, iztis po 70 kr. IV. knjiga: „Različno blago«« str. 428, iztis po 1 gld. dobivate se pri izdajatelju č. g. M i h. Lendovšek-u v Makolah (Maxau bei Pöltschah.) 6 10 Prva in druga knjiga ste pošli! Važno za gospodinjstva! Usojam si, p. n. občinstvu naznaniti, da smo, naj se razmnoži trgo- _ vina z našim Trlioveljsk i m premogom, sklenili mu CCHO za veliko Klližali "I^HC ter ob enem skrbeti za priročni vzprejem našega premoga na dveh tržiščih, enem v naši prodajalnici v hiši gospoda Frohllia, na Melilljski cesti list. 3, na svojo roko pod vodstvom našega uradnika gospoda \ilj. HJeilia, drugem pa pri gospodu S. Kužička, veliki trg" lliš.-štv. v Mariboru. -.a o >nj premog* o