CENA 120 SU /. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOl,. O MARINI BREZ ZAVOR ŠAKAL NI POŽRL ROZIKE / KULTURNA PRILOGA OTOK KUPOVANJE ali ZAUPANJE (Mef) Zamisel o oblikovanju Sveta mladih oziroma mladinskega sveta, ki bi kot nekakšen združeni formalizirani spiritus predstavljal interese mladih tudi na takoimenovani oblastni ravni, je nastala v pisarni izolske županje, veliko dlje od tam pa ni prišla. Mladi, ki vodijo nekatera občinska mladinska društva in organizacije, so sicer že poslušali dolga predavanja o tem, kako bi lahko združeni v takšen mladinski svet neposredno vplivali na pripravo tistih občinskih aktov, ki so zanje kakorkoli pomembni, na posreden način pa naj bi njihovo mnenje imelo svojo težo tudi pri odločanju občinskega sveta. Sama ideja, da bi mladi morali temeljiteje poseči v aktualno izolsko javno in politično življenje je seveda hvalevredna, vprašanje pa je, če je pot po kateri naj bi se to zgodilo zares prava. Dejstvo je namreč, da »igro« tudi v tem primeru vodijo pač posvečeni oziroma tisti, ki jim predlagatelj najbolj zaupa, to pa gotovo niso mladi socialdemokrati ali krščanski demokrati, niso niti člani mladinske skupine, ki deluje v sklopu župnišča, niti tisti, ki ne gredo ne na volitva niti se ne združujejo v nobeno skupnost. Projekt imata na skrbi starejša mladinca, ki sta s tem v zvezi preko javnih del dobila pogodbeno zaposlitev na občini, kar seveda ni nič narobe, a najbolj »mladinsko« fC Banka Koper 18. november 1999 tudi ni. Dejstvo je tudi, da so v občinske akcije takoimenovanega širšega pomena vključeni le nekateri mladi, seveda tisti, ki sprejemajo takšen koncept organiziranja mladih. Zelo verjetno niti ne gre za idejno brezhibne, ampak predvsem za tiste, ki so pripravljeni za naklonjenost oblasti malo skloniti hrbet. To, ali gre v projektu mladinskega sveta za nespretno zastavljeno akcijo ali za premišljeno kupovanje bodočih volivcev bo seveda pokazal čas, najverjetneje pa že naslednje lokalne volitve. Do takrat pa je še čas, da mladi sami naredijo tisto v kar jih na nek način sili občina. Za začetek bi se morda lahko zbrali pod občinsko hišo in zahtevali odgovor na vprašanje, kam so izginili vsi tisti milijoni, ki so bili v nekaj letih zbrani za takoimenovani projekt boja proti odvisnosti. Če bodo to preko mladinskega sveta vprašali na občinskem svetu bodo dobili odgovor s katerim si bodo lahko le zamašili ušesa, glava pa bo ostala prazna in srce hladno. FAST FOOD VENI Ekspres pripravljene pečene jedi za dom: piščanci, krače, rebrca, pizze, hamburger, topil sendviči kalamari čevapčiči v lepimi, dunajski zrezki, pommes frlttes. Vsak dan od 8.30 do 22.00 ure, ob nedeljah in praznikih od 12.00 do 22.00 ure. telefon: 646 333 MARTINA PA NI BILO Letošnji Martin je bil dobrohoten kot že dolgo ne. Vinogradniki omenjajo stoletno letino, vsaj kar se kvalitete vin tiče, pivci pa radi porečemo, da je vino vedno boljše in vedno lažje, da ne bi rekli vodeno. Ampak sodobna kvalitetna vina so Dač taka in treba se je navaditi na to, da stare malvazije rujavo rumene barve ne pije nihče več. Tako kot gostincem očitno ni več do praznovanja Martina, saj je bila Izola na martinovo tako pusta, kot bi bili v vojnem stanju oziroma bi se bali bombardiranja zavezniških letal. Z izjemo Primorke in hotelskih restavracij je povsod vladalo takšno mrtvilo, da si Martin ne bi upal niti blizu. Pa za veselje ne bi bilo treba narediti prav veliko. Dovolj bi bilo, če bi vsak lastnik gostilne ali bifeja postavil na mizo dvajsetlitrski flaškon novega vina za katerega bi v Vina Koper odštel 10 tisočakov in z njim počastil vse svoje goste. Zagotovo bi se jih nabralo za šanki in veselo bi nazdravljali, še posebej zato, ker bi se potem peš odpravili domov. Tako pa so se mnogi odpravili v koprski šotor, kjer se je trlo obiskovalcev in pivcev, kot da bi grozilo, da bo vina zdaj zdaj zmanjkalo. Pa niti tako poceni ni bilo, kot se je morda komu zazdelo. Torej je Martin lahko tudi donosen praznik, le pogumneje ga je treba povabiti. 'SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ««V**« PORTOROŽ Obala 114, Portorož tel.: 066 / 770-328,770-728 fax: 066/ 770-329 ODMEV NA ZAMUJENO PRILOŽNOST Morda se sprašujete zakaj, ko burja piha na Svetilniku ni jadralcev na deski iz Izole. Ni jih zaradi napačne občinske politike do tega športa,saj smo bili kot prvi klub "izgnani" iz Izole. V času razcveta tega športa smo imeli klub v objektu ob morju med Delfinom in Stavbenikovo plažo. Klub je imel do 60 članov in tekmovalno ekipo do 15 članov, ki so se udeleževali regat po celi bivši državi. Nato seje začelo. Pohlep "zemljiških gospodov" in asistiranje občinskih struktur, nam je najprej podrl stavbo v kateri smo imeli klub, nadaljni korak je bila premestitev kontejnerja za spravilo rekvizitov 50m od obale, naslednja premestitev je bila ob rdeči hiši v Tomažičevi (naslednja bi verjetno bila premaknitev v Korte ali na Slavnik ). Tako mislijo tisti, ki so prepričani, da se jadranje na deski odvija lahko kje drugje kot na obali. Za naš klub ustreznega minimalnega prostora ni bilo ne na mestu kjer smo začeli, ne na Stavbenikovi plaži, ne na Svetilniku. Sedaj so stvari idealno urejene: kluba ni več, izolskih jadralcev na deski ni več, naš kontejner pa se nahaja na kopališču Zustema, kjer imamo spravljene še nekaj opreme. Upam, da ojasnilo zadošča. Mladen Baša V ISKREN SPOMIN NA PESNIKA Z molitvijo se bomo spomnili 8. obletnice smrti Alojza Kocjančiča, istrskega poeta in duhovnika, sina istrskega podeželana. V petek 19. novembra 1999 ob 18.00 uri se bomo pri frančiškanih v Kopru -pri sv. Ani, s sveto liturgijo spomnili obletnice smrti Alojza Kocjančiča, duhovnika iz Kubeda, pesnika iz Čubeda, ki je s svojim življenjem in pesniškim delom spodbudil kulturno pomlad med našimi ljudmi. Spomnili se ga bomo ob grobu njegovega prijatelja, patra Atanazija -svetega človeka iz Hrastovelj, in to tako, da bomo zanj molili. Saj seje tudi Lojze v vseh letih: od otroštva, ko je bil s starši izgnan iz lastnega doma in je tako tudi kot študent z velikimi usti okušal revščino siromaka pa do težkih let predvojnega in povojnega časa, ko se je z upanjem in vero obračal v dialogu k bogu in ljudem dobre volje, daje lahko reševal življenja, čast, vero in dobro ime našega malega človeka. In tem je ostal predan in zvest do smrti. Da, do smrti 19. novembra 1991. V spominu mi je zarisan njegov pogreb, ki ne bo pozabljen. Temni oblaki so divjali po nebu in zatemnili našo Istr, kot da hoče biti sodni dan. Deževalo je. Padal je mrzel nevembrski dež z vetrom. Mrtvega človeka peljejo na britof. Kubejski grad joče, ko opazuje ta žalostni sprevod. Zvonenje bobnečega grmenja je spremljalo neponovljiv dogodek - pogreb pesnika, velikega istrskega duhovnika. Lahko zapišem, daje tugovalo tudi nebo nad to realnostjo. V teh trentkih sem čutil, kot da so nas Istrane zagrnili pod plašč, v teman šotor, kjer smo lahko samo za določen čas sedeli, žalovali, se duhovno treznili ob svojem mrtvem pesniku, ob svojem dobrem pastirju, ki mu je roka zastala in beseda onemela, a delo ostalo. Dovolili so nam žalovati v naši notranjosti. Toda, ko človek notranje pretaka neizmerno bol ponižane identitete, se solze spreminjajo v duhovno deročo neustavljivo reko, ki z lahkoto melje žitno zrno v dišeči kruh in hkrati z vso silo vali togotno skalovje ki ustavlja njen tek. In zdaj hitimo mimo cerkve proti jami. Da, naše solze so močile mrzli in bledi obraz kristjana po duši, ki je bil človeško iskren, skromen in je svojo majhnost, trhlost človeškega bitja priznaval in je vsak dan skušal umeti to, kar je delal. Kocjančič, ti si velik, ti si svet! Da, gasput poet Lojze. Ostajamo ti zvesti in čas nima moči, da bi v nas Istranih izbrisal spomin nate. Ali pa nam, "ljudem s hribov" preprečil nadaljevati pot istrskega preporoda med našimi ljudmi. Luč je prižgana in sveti v temi, ki je tako mogočna, da je ne vidimo. Njegovo delo, ime in spomin je zaklad, je lastnina in dediščina najprej teh malih istrskih ljudi, njihove identitete. Je govorica, ki naj se z duhovno vsestransko obogatitvijo intelektualno dviga in ohranja pri izvoru, počelu in misli tega velikega moža. Vabljeni k sv. maši za ranciga Kocjančiča vsi, ki spoštujete in ohranjate duhovno sporočilo tega izobraženega, toda v duši preprostega duhovnika in čutečega poeta - velikega sina istrske in krščanske misli. Ob tej priložnosti bomo odkrili nov pesnikov portret. Pridite. Darij Gregorič - Istran POPRAVEK V zahvali za pokojnega Babič Lucjana smo pomotoma zapisali zahvalo sodelavcem iz poslovalnice Jestvine št. 64. Pravilno bi morali zapisati, da gre za poslovalnico 46. Za napako se opravičuj emo. IZOLSKI MODELARJI ŠE DIHAJO Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije in Gospodarsko razstavišče Ljubljana sta pretekli teden organizirala DNEVE TEHNIČNE KULTURE V SLOVENIJI '99 kot poskus širjenja množičnosti mladinske dejavnosti na področju konstrukcije modelov, maket, učnih pripomočkov, računalniškega načrtovanja, astronomije, naravovarstvenih del ipd. Prireditev je potekala v prostorih Gospodarskega razstavišča. Svoje delo so predstavili predvsem razni modelarski klubi in društva, višji razredi mnogih osnovnih šol, organizacije učiteljev tehničnega pouka, sredne tehniškne in druge šole ter podjetja ki nudijo tovrstne izdelke in storitve. Videti je bilo veliko zanimivega saj je bil nastop odprt vsem. Obiskovalci so imeli na prireditvi možnost spoznati od n.pr. vizije in ponudbe računalniškega izobraževanja za mlade programeije, ki jo je predstavil doktor znanosti; videti lepe učne pripomočke, ki so jih za pouk fizike izdelale šole oz. učenci sami; maketo čolna, ki jo je izdelal osnovnošolec; pravo športno letalo, ki si gaje izdelal star letalski navdušenec ali pa model enega prvih slovenskih jadralnih letal, ki ga je s pomočjo računalniškega projektiranja izdelal poklicni pilot Airbusa. Nekaj svojih izdelkov je predstavila tudi modelarska sekcija Letalskega društva Mistral iz Izole in sicer: - model slovenskega letala LK2, ki gaje skonstruiral ing. Kuhelj in so ga leta 1955 gradili v tovarni LETOV Ljubljana - model ruskega dvokrilca I -15 iz leta 1936 konstruktorja Polikarpova - model hidroaviona KOR - 2 konstruktorja Berijeva - model jadralnega letala za radijsko vodenje po načrtu iz revije TIM - model jadrnice za radijsko vodenje »SLOVENKA« (1 m) - model jadrnice pionirskega razreda »PIKA« (50 cm) - 2 modela jadrnice »G« razreda (75 cm) Letalsko društvo Mistral so ustanovili v začetku leta 1999 z željo, da bi razvijali tehnično kulturo med mladimi Izolani. Nosilna pa sta bila dva projekta in sicer, na eni strani razvoj in izdelava ultralahkega letala Mistral, ki je tik pred dokončanjem, vendar je za zaključna dela zanesenjakom trenutno zmanjkalo denarja, po drugi strani pa naj bi z modelarsko sekcijo privabili k sodelovanju mlade ljubitelje tehnične kulture. Kot so nam povedali se klub in sekcija srečujeta z vrsto težav, še posebej pa s pomanjkanjem klubskih prostorov, tako da je delo ostalo na starejših navdušencih, ki jih v Izoli ni malo, saj ima modelarstvo bogato tradicijo. V prostorih stare italijanske šole žal ni bilo prostora zanje, čeprav nedvomno sodijo prav tja. V klubu upajo, da bodo v občini le našli kakšen prostor, kjer bi se lahko srečevali, izdelovali modele in pripravljali razstave svojih izdelkov. Tudi tekmovanja različnih modelov bi bila za izolo gotovo zanimiva pa tudi sodelovanje s šolami bi bilo na ta način lažje. Dotlej pa se vse dogaja v glavnem po domovih članov kluba in drugih navdušenih modelarjev, ki jih je še iz časov zlatnega obdobja Mehanotehnike v Izoli zares veliko. Srečko Gombač fotografije: - Letalo LK2 (spredaj) ter Polikarpov (desno) in Berijev (zadaj) - Razstavljeni modeli jadrnic. Desno je izolski mentor mladih modelaijev Anton Pavlovčič v pogovoru s poklicnim pilotom Sašom Sekirnikom iz Vrhnike. - Tako pa skrbijo za tehnično kulturo mladih na eni izmed ljubljanskih šol. MARINA ZELO "LIVE" Tisti, ki so pričakovali, da bo izredna seja občinskega sveta o marini karkoli razrešila, so bili seveda zelo naivni, saj gre pri tem projektu, posebj zdaj, po spremembi lastniških deležev, za čisti posel in politika z njim nima kaj veliko opraviti Še največ so od vsega pridobili tisti Izolani, ki so lahko v živo, spremljali delo našega občinskega sveta in tisti udeleženci razprave, ki so priložnost že izkoristili za predvolilno propagando. Začelo se je z napovedjo, da seje morda sploh ne bo oziroma, da bi jo bilo dobro prestaviti, ker občinska uprava ni pismeno odgovorila na vprašanja, ki jih je na zadnji redni seji postavila svetniška skupina LDS. Toda kmalu seje pokazalo, daje zainteresiranih za prelaganje seje bolj malo in daje več tistih, ki želijo celotno problematiko čimprej spraviti pod preprogo poslovnega projekta. Tako je poizkus LDS propadel, končno pa sta se seje le udeležila dva od štirih njihovih svetnikov. V uvodu seje je županja predstavila gradivo, ki so ga pripravili v Občini Izola, nastalo pa je v pisarni odvetnika Igorja Kocjančiča, ki v pravnih zadevah pogodbeno zastopa izolsko občinsko upravo. Gradivo pravzaprav ni prineslo nič novega razen morda podrobnosti v zvezi s prenosom zemljišč v letu 1993. Takrat je občina Izola z aneksom prenesla na Marinvest skupaj 22.731 m2 zemljišča, dejansko pa 10.000 m2 več, saj so v aneksu upoštevali površino 9961 m2, pravilna površina pa je 19961 m2. Sedaj je to zemljišče v celotni površini vpisano v korist ABanke, čeprav je bilo dogovorjeno, da se lahko zastavi le del parcele na katerem stoji objekt Amfora. Zanimive so tudi tabele v katerih so vpisane naložbe občine Izola v infrastrukturo na območju marine. Skupaj je občina plačala nekaj več kot 423 milijonov tolarjev, od tega več kot polovico v letu 1995, v lanskem letu pa le še 33 milijonov. Največ denarja je šlo za zunanje ureditve: podaljšek Morove, fekalna kanalizacija za Marino, dobava cevi za globokomorski izpust, meteorna kanalizacija znotraj marine, fekalna in meteorna kanalizacija v Tomažičevi, cela Tomažičeva ulica, cesta 8, plinovod in meteorna kanalizacija na zahodnem platoju. Sledil je nastop Marlona Kovačiča, svetnika SKD, kije predstavil njihov predlog za odločanje na izredni seji občinskega sveta. Predlagali so 4. sklepe in sicer: 1. da občina Izola podeli status javnega dobra za zemljišče 10 metrov od obalne črte (pešpot itd.) ter na vsa morska zemljišča in pristaniško infrastrukturo. 1. da občina Izola vpiše v zemljiško knjigo prepoved razpolaganja in drugega prometa z zemljišči, ki se dajejo v koncesijo. 1. da občina IZola ovrednoti vse medsebojne obveznosti med njo in Marinvestom ter zahteva poplačilo vseh dolgov v obdobju, ki ne sme biti daljše od 3 let. 4. da občina prve tri sklepe izvrši pred javnim razpisom za podelitev koncesije. Podobne zahteve je podprl tudi svetnik SDS, Bojan Zadel in odločno vtrajal pri zavarovanju občinskih interesov ter ob tem tudi nekoliko izzval svetnika ZZP in bivšega direktorja Marinvesta, Branka Mahneta ter županjo Bredo Pečan, tako da je bilo v dvorani slišati kar nekaj ostrih besed. Vrsto pomislekov sta na račun pripravljenega gradiva povedala tudi svetnika SLS (Loredan Kaligarič) in SF (Marjan Pavlič), vendar je razprava vse bolj hitela v smer miroljubnega ugotavljanja dejstev, kar je, po predhodnem predlogu Tomaža Martina Jamnika (ZLSD) končno predlagal tudi Marino Domio (ZLSD) in po glasovanju je bil z veliko večino glasov sprejet sklep, da vsebina izredne seje postane točka dnevnega reda ene od naslednjih rednih sej, pri pripravi pa bodo upoštevani vsi predlogi in podani odgovori na vsa vprašanja, zastavljena na tej izredni seji. Ob koncu smo še izvedeli, da bo naslednji dan bil pripravljen predlog odloka o turistični luki, kije že eden od tistih dokumentov, ki naj postavijo nove temelje odnosa občine in marine. Neposredni prenos izredne seje občinskega sveta je omogočilo podjetje Elta, ki s kabelskim TV signalom oskrbuje stari del mesta, KS Haliaetum in del Livad. Sodelovali so snemalci Videocentra iz Kopra, za režijo pa je skrbel Miha Motoh iz Mandračeve kabelske TV. Posnetek seje bo ponovno na ogled v četrtek, 18. novembra ob 20.00 na TV Mandrač. M| if.rjA.n : iV*T ANTEPRIMA Iz predloga odloka o namenskem turističnem pristanišču Koncesionar iz 1. odstavka 30. člena tega odloka je dolžan, razen že zgrajene pristaniške infrastrukture in superstrukture (valobran 1 in 2, obalni zid, sanitarni objekt na valobranu 1 in v območju ob hotelskem kompleksu Delfin) Zgraditi še valobran 3, pomol B s pripadajočimi pomoli oziroma privezi, peš pot nad manipulativno ploščadjo in pet pomolov s privezi za potrebe občanov, recepcijo in uOpravne prostore marine ter sanitarije na gradbeni parceli št. 44. Koncesionar je dolžan poglobiti morsko dno v skladu z ZN »Marina Izola«, ob izgradnji valobrana 3 v celoti odpraviti tehnične pomanjkljivosti naprav za varnost plovbe, izvršiti popravilo in ojačitev severnega pomola s kamnometom ter ob ugotovljeni potrebi izvesti ukrepe za varstvo morja pred onesnaženjem, ki so v neposredni zvezi z razširitvijo marine. Še nezgrajeno pristaniško infrastrukturo in superstrukturo iz prvega odstavka tega člena mora koncesionar zgraditi najkasneje v roku treh let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe. Pristaniško infrastrukturo in superstrukturo v marini mora koncesionar, upoštevajoč določbe tega odloka, izročiti bremen prosto v last in posest koncedenta na način, ki bo določen s koncesijsko pogodbo.__________________ j; (QUUG) CaLJ računalniške storitve Goran FRANOVIČ sp. / Izola i tel.: 066/ 600 850 V GSM: 041/ 628 507 Od 16. novembra do 15. decembra KAJ Tl JE, DEKLICA? Od leta 1991 se v času od 25. novembra ___ do 10. decembra vsako leto v več kot 120 državah obeležujejo Mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami. Tudi v Sloveniji že več let v tem času z različnimi akcijami in dogodki opozarjamo širšo javnost o problemu nasilja. Leto 1999 je še posebej posvečeno boju proti nasilju nad ženskami, saj je obdobje od 8. marca 1999 do 8. marca 2000 Evropski parlament določil za leto evropske kampanje proti nasilju nad ženskami, v katerem naj z aktivnostmi sodelujejo vse države članice EU in države pridružene članice. Eden izmed ciljev kampanje, ki seji želimo pridružiti tudi v Sloveniji, je osveščanje javnosti o problemu nasilja nad ženskami in otroki. Ker letos mineva tudi 10 let od ustanovitve Društva SOS telefon, ki pomeni pomembno prelomnico v delu na tem področju v slovenski družbi, naj bi sedanja akcija posebej poudarila pomen sodelovanja različnih skupin, organizacij in institucij v preprečevanju nasilja nad ženskami in otroki. Osveščenost javnosti o problemu nasilja nad ženskami in otroki je v Sloveniji še vedno razmeroma nizka, zato so pripravili obsežen projekt, ki ga bodo poleg široko zasnovane plakatne akcije po Sloveniji (v njej bo sodelovala večina slovenskih občin) sestavljali tudi številni dogodki, ki jih bodo pripravile različne institucije in organizacije. S plakatno akcijo in drugimi aktivnostmi želijo organizatorji, to pa so: Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Društvo za nenasilno komunikacijo, Državni zbor Republike Slovenije, Komisija za politiko enakih možnosti, Feministično informacijsko kulturno središče in Urad za žensko politiko pri Vladi Republike Slovenije predvsem informirati široko javnost o razsežnostih in različnih pojavnih oblik nasilja nad ženskami, ter vzpodbujati razvoj in dejavnost zatočišč, individualnega in telefonskega svetovanja, skupin za samopomoč, zagovorništva in drugih oblik pomoči za ženske, ki doživljajo nasilje. Skrbeli naj bi tudi za usposabljanje in izobraževanje za delo z žrtvami nasilja, opozarjali na nujno strokovno delo z nasilneži, poudarjali inkriminacijo in sankcioniranje nasilja nad ženskami, spodbujali razvoj lokalnih nevladnih organizacij za pomoč ženskam, ki doživljajo nasilje ter zagotavljali sodelovanje državnih ustanov in nevladnih organizacij. PROJEKT V KAJ Tl JE. DEKLICAT Akcija ima torej predvsem opozorilni pomen, z njo naj bi širšo javnost opozorili na nasilje nad ženskami v naši družbi, zagotovo pa je namenjena tudi opozarjanju na razrast nasilja nasploh. Ze občasno branje kriminalij v Mandraču da vedeti, da Izolani v tem primeru nismo nobene izjeme in nasilje je v nekaterih družinah in družinskih skupnosti že skoraj način življenja. To, ali bodo jumbo plakati bistveno spremnih sedanje stanje na tem področju pa je seveda veliko vprašanje. Brez ustreznih ukrepov na vladni ravni zagotovo ne bo pravih uspehov. Prvo tipanje terena, kot se rado reče preverjanju zainteresiranosti za posamezno akcijo, je dalo več kot vzpodbudne rezultate. Za sodelovanje v akciji December v Izoli, kot smo jo poznali še iz boljših časov slovenske in izolske trgovine, je bilo presenetljivo naklonjeno ponovni izvedbi akcije. Do petka, 19. novembra bomo na uredništvu Mandrača še zbirali prijave sodelujočih trgovin, servisov, gostišč in drugih storitvenih obratov, potem pa se bo že začela velika propagandna akcija s katero naj bi v Izolo privabili tudi kupce od drugod. Tudi Občina Izola je sklenila finančno podpreti takšno akcijo, organizatorji pa se o konkretnih postopkih dogovarjamo tudi z Obrtno zbornico Izola, tako da bi decembrska prodajna akcija bila zares akcija vseh izolskih obrtnikov, še nekaj detajlov: Spet bo prva nagrada OSEBNI AVTOMOBIL, dodali bomo še nekaj manjših nagrad, pravico do sodelovanja pa bo dobil vsak kupec, ki bo decembra v Izoli opravil nakup nad 3.000 tolarjev. Žrebanje nagrad bo takoj po prehodu v leto 2.000. V teh dneh se je že začela montaža okrasnih luči po mestu, v pripravi pa so tudi programi za najmlajše, kijih ima na skrbi Center za kulturo, šport in prireditve. TRGOVCE IN DRUGE ZAINTERESIRANE, KI BI RADI SODELOVALI V AKCIJI, PA MORDA NISO DOBILI PRISTOPNE IZJAVE PROSIMO, DA POKLIČEJO NA TELEFON 600-010, NAJKASNEJE DO ČETRTKA 18. NOVEMBRA. SLOVENSKE ŽUPANJE V IZOLI Srečanje menda nima posebne zveze z akcijo, ki jo predstavljamo na sosednjem stolpcu, čeprav je res, da je tudi politika lahko nasilje. Zagotovo pa bodo slovenske županje (11 jih je), ki se bodo v petek srečale v Izoli, kakšno rekle tudi na ta račun in še posebej na račun podatkov o zastopanosti žensk v slovenski politiki, ki je manj kot simbolična. Med obiskov jim bo izolslka županja pripravila sprejem v Hotelu Riviera, potem pa si bodo v Piranu ogledale Pomorski muzej in Pečaričevo galerijo, obiskale Tonino hišo in po Pomjanu obiskale še Hrastovlje. MLADI V EVROPSKEM PARLAMENTU V soboto bo v Strasburg in kasneje v Bruselj odpotovala posebna delegacija mladih, ki so aktivni v projektu Združenih iger narodov, z nalogo, da predstavijo Listino imenovano Resulucija mladih za Evropo, ki so jo sestavili avgusta letos v Olomucu. Slovenijo bodo zastopali mladi iz Izole in sicer: Aleksej Skok, Nanika Kokolj, Gaša Egič in Lea Knez, spremljala pa jih bo županja Breda Pečan, ki je pripravila tudi nekaj srečanj s slovenskimi parlamentarci in člani delegacij, ki sodelujejo v delu Sveta Evrope. V ponedeljek, 22. novembra bodo v Strasburgu predstavili Mlade glasove ZIN, sprejel pa jih bo predstavnik generalnega sekretarja Sveta Evrope, prisotni pa bodo tudi člani Evropskega mladinskega sveta in Evropske mladinske fundacije. V četrtek pa bodo omenjeno Listino prdstavili mladinski komisiji pri Evropski uniji. Zagotovo pa se bodo srečali tudi s slovensko predstavnico v Brislju, nekdanjo mariborsko županjo in Izolanko po rodu, Magdo Tovornikovo. Akcija "Vsakemu kosu smo kos" LAŽJI ZA 1400 m3 ODPADKOV Jesenska čistilna akcija z naslovom "Vsakemu kosu smo kos" je presegla pričakovanja in rezultate pomladanske čistilne akcije. Izolski komunalci so odpeljali 279 zabojnikov starega železa in kosovnih odpadkov, odvozi starih avtomobilskih karoserij se bodo še nadaljevali. V petek, 5. novembra, se je v Izoli zaključila jesenska čistilna akcija, ki je po končnih ocenah za četrtino presegla rezultate pomladanske akcije. To je tudi prvič, da je bil jesenski "izplen" višji od pomladanskega. V času akcije, ki je stekla 4. oktobra, je bilo odpeljanih 279 zabojnikov ali 1400 m3 kosovnih odpadkov, od tega je bilo 228 zabojnikov kosovnih odpadkov ter 51 zabojnikov železa. Starih avtomobilskih karoserij, ki so jih za odvoz po simbolični ceni tisoč tolarjev prijavili občani, je bilo 88. Podatki o karoserijah, prijavljenih s strani občinske inšpekcije, bodo znani sočasno z ugotovitvami o njihovem lastništvu. V jesenski akciji je bila novost tudi mobilni zabojnik, namenjen enkratnemu odvzemu večje količine kosovnih odpadkov. Zabojnik, ki so ga občani lahko naročili na krajevni skupnosti, je bil po končnih podatkih v teku celotne akcije uporabljen dvanajstkrat. Marino Domio, direktor Komunale Izola, je uspeh in odmevnost akcije pojasnil: " Izolani so s pridom uporabili novosti, ki smo jim jih ponudili - dodatna odvzemna mesta, mobilni zabojnik, odvoz starih avtomobilskih karoserij. To kaže, da so pripravljeni sprejemati in sodelovati pri uveljavljanju še višje komunalne urejenosti občine. K uspehu akcije so prispevali tudi svež način informiranja in pa seveda občani sami. Doslej je bil pomladanski odziv vedno večji kot pri jesenskem čiščenju, zato smo z rezultatom še toliko bolj zadovoljni, saj nismo imeli osnove, da bi ga načrtovali." Občina Izola je akcijo financirala, županja Breda Pečan pa je o njej povedala:" Finančna podpora pomladanske in jesenske očiščevalne akcije je del našega načrtnega razvijanja urejenosti okolja in bivalnih pogojev. V občini Izola smo tudi zato sprejeli sodoben odlok o zunanjem videzu in urejenosti mesta in podeželja. K podobnim akcijam sodijo tudi redno čiščenje naravne obale, priznanja za najlepše okrašene in urejene balkone, vrtove in ulice ter pomladno obdarovanje občank in občanov s prek 2000 enoletnicami, ki še dodatno olepšajo mesto. Usmerjeni smo naprej, zato že sedaj v sodelovanju z Javnim podjetjem Komunala načrtujemo aktivnosti za naslednje obdobje, v katerih sta posebno poudarjena urejanje zelenic in izvajanje določil odloka o zunanjem videzu mesta." DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZOLA OBVEŠČA vse upokojence da sprejemamo prednaročila za stenske koledarje v velikosti 32X44 cm, 12 listne z predlistom in podložnim kartonom. Na fotografijah so znamenite slovenske rastline. Ogled koledarja, ceno in ostale informacije dobite oh uradnih urah ob ponedeljkih od 9 do 11 ure in sredah od 15 do 17 ure na sedežu Društva, Plenčičeva 3, tel.: 649 737 do vključno 29.11.1999 ŠAKAL NI POŽRL ROZIKE Informacija, ki smo jo zapisali pred 14. dnevi v Mandraču se je zdela na prvi pogled kar malo za lase privlečena, saj šakali niso ravno domorodci v teh krajih. Pravzaprav so nam pojasnili, da tu in tam katerega le zanese pot v te kraje, približno tako kot morske pse ali delfine, ki sledijo ladjam, le da šakali sledijo drugačni hrani. Pred dvema tednoma je takrat še neznan a žival napadla in do smrti obgrizla starejšega osla, ki so ga redili pri družini Jugovac na Baredih. Lovci so takoj posumili, da ne gre za podivjane pse, niti za volkove, saj je zver žival le pokončala in delno obgrizla. Misel, da gre morda za osamljenega šakala se je prav kmalu pokazala za resnično, saj je ista zver napadla znova, tokratna žrtev pa bi morali biti prašiči, natančneje svinja z imenom Rozi, vendar jo je šakal tokrat slabo odnesel. Vlado Tuljak z Baredov je namreč še pravočasno zgrabil za orožje in šakala, 9,3 kilograma težkega samca ustrelil. Kot smo že napisali sodi šakal v rod psov, stalno je naseljen v Dalmaciji, v delu hrvaške Istre in na nekaterih otokih, v Slovenijo pa zaide bolj poredkoma. Po postavi je med volkom in lisico, tehta tudi 15 in več kilogramov, živi v krdelih in goji trdne družinske vezi. V Sloveniji za šakala ni določen lovopust, zato ga lovci lahko lovijo celo leto, na dvorišču pa ga lahko pokonča tudi lastnik oziroma uporabnik, tudi če ni lovec. KONEC OPOZARJANJA Več kot dober mesec je že tega, kar smo v starem delu mesta zarisali takoimenovane intervencijske poti. Za vse nevedneže naj ponovimo, da gre za pot, ki jo z obeh strani označuje rumena črta, pot pa naj bi bila vseskozi prosta za primere intervencij gasilcev, reševalcev ali policistov. Občinski komunalni redarji so v tem obdobju vse tiste, ki so avtomobile parkirali na zarisanem delu cestišča le opozarjali, zdaj pa je prehodnega obdobja konec in odslej bodo kršitelje kaznovali. Kontrolo bodo opravljali tudi v večernih in nočnih urah, saj morajo biti intervencijske poti prevozne v vsakem trenutku. Enako strogo bodo ravnali tudi v primeru napačnega parkiranja na Kristanovem trgu seveda pa si bodo pomagali tudi s pajkom, posebej takrat, ko bodo vozila dejansko omejevala vožnjo po intervencijskih poteh. OBČNI ZBOR INVALIDOV Društvo invalidov občine Izola vabi člane na občni zbor in volitve izvršnega odbora predsednika in podpredsednika društva, ki bo v petek, 3. decembra 1999 ob 18. uri v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli. Prijave za udeležbo na občnem zboru in večerjo sprejemajo v pisarni društva, Kraška ulica 1, vsako sredo, od 15. do 17. ure. Predsednik Dl: Zmago Višnjevec OBČINA IZOLA Komisija za oddajo poslovnih prostorov Na podlagi določil pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave, št. 13/95), je komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem dne 10.11.1999 sprejela sklep za: JAVNI RAZPIS z zbiranjem pisnih ponudb za oddajo v najem poslovnih prostorov v Izoli: 1. Morova 4 Predmet oddaje je urejen poslovni prostor - gostilna v pritličju stavbe Morova 4, Izola, last občine Izola, v izmeri 168,46 m2. Izklicna cena mesečne najemnine za gostinski lokal je: 226.780,00 SIT. Predmet razpisa je urejeni poslovni prostor, s pogojem, da novi najemnik poravna vložena sredstva dosedanjemu najemniku Dotlič Mariji iz Izole, Morova 4 (tel. 645-192). Vložena sredstva so vrednost opreme, ki se po dogovoru z lastnico Dotlič Marijo odkupi. Poslovni prostor bo oddan tistemu ponudniku, ki bo izpolnjeval pogoj o prevzemu opreme in bo nadaljeval pogodbeno razmerje v enakem obsegu pravic in obveznosti kot dosedanji najemnik. Poslovni prostorje v fazi pridobitve uporabnega dovoljenja. RAZPISNI POGOJI - Najemnik je dolžan na lastne stroške usposobiti prostor za izvajanje dejavnosti v roku 90 dni od sklenitve najemne pogodbe. Poslovni prostor se odda v najem za nedoločen čas. - Na razpis se lahko prijavijo domače fizične in pravne osebe. Fizične osebe se morajo izkazati s potrdilom o državljanstvu, pravne osebe pa s potrdilom o registraciji. - Ponudba mora vsebovati program dejavnosti, ki bo izvajan v poslovnem prostoru in višino mesečne najemnine za poslovni prostor. Ponujena najemnina mora biti izražena v tolarjih. - Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od dneva objave. - Udeleženci, ki se bodo prijavili na javni razpis morajo v navedenem roku vplačati varščino v višini tri mesečne izklicne cene najemnine na žiro račun 51400-601-22449 STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o. Koper. - Najemna pogodba mora biti sklenjena v roku 15 dni od prejema sklepa Odbora za okolje in prostor v funkciji Komisije za oddajo poslovnih prostorov v najem, o oddaji poslovnega prostora najboljšemu ponudniku. - V primeru, da najemnik pogodbe ne sklene v določenem roku, varščina zapade v korist občine Izola. - Najemniku, ki na javni dražbi uspe, se vplačana varščina upošteva pri obračunu najemnine. - Udeležencem, ki na javnem razpisu niso uspeli se varščina vrne v roku 14 dni od dneva izvedbe javnega razpisa. - Interesenti, ki nimajo do Občine Izola iz naslova najemnin že najetih prostorov poravnanih vseh obveznosti, bodo izločeni iz postopka izbire za najem. - Pisne ponudbe pošljite v zaprti kuverti z oznako "JAVNI RAZPIS" na naslov: STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o., ul. 15. maja 16, 6000 Koper, skupaj s potrdilom o plačani varščini. Vse morebitne dodatne informacije dobijo interesenti na STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o., Cankarjev drevored 17, 6310 Izola tel. 647-646 ga. Slavica Kovačevič. Ogled poslovnega prostora je možen po dogovoru. Udeleženci bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku javnega razpisa. Predsednik komisije: Branko MAHNE r ŠIFRA Promet z nepremičninami Stanovanja - hiše - parcele - poslovni objekti HM»"»» Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 601 - 110 N v Ivan Konstantinovič s.p. NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH NOGOMET-2 NOI NESREČEN PORAZ V PTUJU DRAVA : AVTOPLUS 2:1 (1:11 Avtopliis Korte Jakomin 6, Božič 6, Simič 6, Sleme 6, Furlanič 6,5, Sotlar 6,5, Dovžak 6, Sredinšek 6,5, Šorgo 6,5, Peršič 6 (Novak - ), Luznar 6 (Baruca 5,5), Mulalič 6,5 Kortežani so odigrali v Ptuju zelo dobro tekmo, bili najmanj enakovredni, če ne celo boljši tekmec, na koncu pa zapustili Ptuj poraženi. Ob tem je treba povedati, da bi z malo več spretnosti gostje lahko iztržili bistveno več, saj so imeli precej minut tudi igralca več. Žal pa niso bili pred vrati dovolj spretni, v obrambi pa so sploh grešili, saj jim je najmanjši igralec domačinov dosegel zmagoviti zadetek celo z glavo. Za Kortežane je bil že v prvem polčasu uspešen Dovžak po strelu Peršiča, v drugem delu pa so Kortežani skušali izenačiti rezultat a jim to nikakor ni uspelo. Drugoligaško tekmovanje se bo nadaljevalo marca naslednjega tisočletja, do takrat pa bodo v Avtoplusu Korte morda lahko razrešili marsikaj. Md drugim tudi uredili domače igrišče na Maliji, saj z izolskim niso ravno imeli sreče. Breznikar je trenutno kar dobra trenerska rešitev, zelo verjetno pa se bodo morali kadrovsko še malo okrepiti, če želijo ostati v drugoligaški konkurenci. Njihov prvi nasprotnik v nadaljevanju bo moštvo Črešnovcev. 3 NUL-PORAZ Z VODILNIM MNK IZOLA: GALEB 0:1 (0:0) MNK Izola Sirotič 6, Zaič 6, Gavrič 6, Škropeta 6,5, Jankovič 6,5, Cavar 6, Maletič 6 (Babič 5,5), Kremenovič 6, Cerič 5,5, Božičič 6,5 (Jurman 6), Hasič 5,5 Domači igralci so končali prvi del prvenstva z domačim porazom proti vodilnemu moštvu ankaranskega Galeba, ki je srečanje odigralo rutinirano in skoraj drugoligaško. Domači so sicer skušali z visokimi žogami v nasprotnikov šestnajsterec doseči zadetek, vendar prave priložnosti skoraj niso imeli. Tam je namreč kraljeval Mofardin, ki je ob prvem odhodu v napad dosegel še zadetek in ankarančani so prvi del končali z dvema točkama prednosrti pred Renčami. Izolani so seveda na zadnjem mestu, vendar seje pokazalo, da niso kaj posebej slabša ekipa od nekaterih tretjeligašev, tako da lahko optimistično čakajo na nadaljevanje prvenstva. Seveda pa bo treba paziti, da kontinuirano igranje nekaterih mladih igralcev na članski in mladinski tekmi ne bo pustilo posledic na njihovi moči, tako da bodo slabo odigrali v obeh srečanjih. KAPUČINO V prvi tekmi drugega dela prvenstva, ki se bo začelo marca 2000 bodo Izolani najprej igrali doma proti dokaj skromni Idriji. Z zmago bi morda ulovili moštva, ki so zdaj na lestvici še pred njimi. IMalonogometnaliga Beton OivertFamllv shop 6:5 (2:31 Strelci za Family shop: Bešič 1, Šarkanj 1, Božič 1, Steffe 1, Kravanja 1 AVTOMOBILIZEM JEREB IZVRSTEN NA M0T0RSH0WU V nedeljo je bil na dvorišču Mebla v Novi Gorici tradicionalni 4. Motorshovv na katerem so nastopili vsi najboljši slovenski vozniki, s to prireditvijo pa so tudi spustili zastor nad letošnjo avtomobilistično sezono pri nas. V srednjem, dvolitrskem razredu je zmagal Izolan Andrej Jereb s Seat Ibizo kit-car, ki je v finalu premagal Slavka Komela. Ta pa je v polfinalu premagal drugega Izolana, letos izvrstnega Toma Nemarnika, ki je kot debitant zmagal na državnem prvenstvu v svojem razredu. ROKOMET-Člani RK Termo Škofja Loka : MRK Izola Hoteli Morie Portorož 32:29 (12:12) MRK Izola Hoteli Morie Portorož Klobas, Lončar, Vidic 4, Šmigič 8, Sovdat 3(2), Muha 3, Cetin, Vukovič 3(2), Matjaševič 5, Cah, učinič, Popovič 1, Čebular 1, Ropotar 7-m: Termo 3(3), Izola 6(4) 2-min: Termo 12 min, Izola 8 min Diskv.: Jakac 37' (3x2 min) Članska ekipa Izole je po dolgem času odigrala dobro tekmo tudi na gostovanju.Z nekoliko bolj zbrano igro bi lahko tudi na Gorenjskem presenetila. Pokopale pa so jih predvsem lastne napake. POPOVIČ je svoje strelske vaje zaključil z nezadostno oceno. Razpoložen je bil nekoliko bolje ŠHligiČ, še vedno pa od domačih igralcev izstopa kapetan lOlfi Matjaševič ki kljub svojim letom dokazuje svoje kvalitete. Če bi se preostali zgledovali po njemu se v Izoli ne bi sedaj bali za obstanek v ligi. Na sobotni tekmi pa je bil vsekakor odločilen zaključek prvega polčasa. V zadnji minuti, ki sta jo ekipi začeli z izenačenim izidom, sta razpoložena moža v 'črnem' iz Krškega(Tomo in Gregor Pajič), ki sta pravico Izolanom delila že v Radečah, uspela izključiti tri izolske igralce in piskati sedemmetrovko v zadnji sekundi. Domači so povedli, v nadaljevanju pa si v minutah številčne premoči na igrišču priigrali še dodatne tri zadetke prednosti. Dokler so se Izolani zbrali pa je bilo že sedem zadetkovb prednosti za Gorenjce. Varovanci trenerja RSZSOfjS so se na koncu le zbrali in omilili poraz, ostal pa je grenak priokus, da bi lahko bilo drugače. Po desetih dnevih naša 'škvadra' počasi dobiva svojo novo filozofijo in novi trener je prinesel motivacijo igralcem, ki jim je primanjkovala v zadnjih tekmah. Seveda so šele na začetku poti, vendar si zaslužijo več podpore. Vsekakor v klubu še niso vrgli puške v koruzo in bodo do konca letošnje dolge sezone poskušali vse, da bi obstanek v ligi le dosegli. Sami so skupaj z novim trenerjem prepričani v to, potrebovali pa bi še pomoč s tribun. Mladinci MRK Izola : Nova Gorica 29:26(14:8) MRK Izola: Gregorič, Cetin 10, Bubnič, Božič 5, Pucer,, Vukovič 8, Vončina, Hodžič D. 2, Šukljan 1, Kleva 2, Butinar 1, Hodžič S. Lepa zmaga izolskih mladincev proti močni ekipi iz Severne Primorske. Predsem sta odlično opravila svoje delo Jan Cetin in Jakod Vukovič r 4 ■X -, y \ POGLED S STRANI N. ¥ < x piše: ŽARE za Kapučino Sport 5S»— Premika se na boljše. Izolani so v Škofji Loki pokazali napredek. Kot vedno, pa se vse le ni pokrilo, nekaj je manjkalo, po besedah očividcev, sta tokrat odpovedala gospoda v črnem. Kot rečeno se premika, predvsem po zaslugi izdatnejših treningov. Čudežev ni, čez noč pa se tudi ne da nadoknaditi toliko izgubljenega. Zadnje mesto na lestvici je tema pogovora. Tudi med sodniki in težko jih bo "prepričati", daje to le trenutna slabost. O taktu j n diplomaciji, tudi ta je zaželjena, predvsem pa moraš znati biti tudi "majhen" ko to zahtevajo "drugi". Do višjih položajev bo "trnova" pot, tudi še kaj neprijetnega je za pričakovati. Pri moških gre prvi del prvenstva proti koncu, včeraj so gostovali v Dobovi, naslednjo soboto pa Slobenj Gradec. Lepo bi se izšlo ob 4 točkah. Ob vseh peripetijah vsaj na pol poti kanček veselja. Pri dekletih vse malo mirnejše, prvenstvo bo kmalu zopet pričelo. Treningi in nabiranje novih moči. Cuka čaka veliko prvenstvenih tekem (v vseh kategorijah). Skoraj ne bo prostega dne in težave bodo z koordinacijo in prostimi termini. Poolletna prvenstvena inventura pri "Daevvooju" potrjuje, daje le lasten kader garancija za "lepše" rokometne dneve. Večina ženskih ligašev, seveda so izjeme, dela na tem. Olimpija je odpustila vse tujke, domači kader bo postal čedalje bolj iskana "roba". Izolski bazen je bogat in lahko pričakujemo krivolov bogatejših, laskavo toda nevarno. Brez ženskega rokometa pa konec tedna ne bomo, v soboto in nedeljo se bo naša reprezentanca pomerila z Italijankami. Brez naših ne bo šlo, Cuk in Katja bosta prisotna od blizu. POD BELVEDEWEM november 1999 SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola številka 5 POSVEČENO ČLOVEKU Bil je lep sončen dan. Rekli smo mu sobota. In bil je večer poln pričakovanj. V želji po doživetjih so eni sedli pred televizijske sprejemnike, drugi pa so se odpravili Kulturni dom Izola. Pred množico ljudi seje igral nogomet in zgodila seje premiera Plesnega studia Lai Izole. Zmagali so nogometaši in navdušili plesalci. Zavesa je padla, izvajalci so opravili poslanstvo in zmagoslavno zapustili prizorišče. Gledalci so zadovoljni zakorakali v noč. Doživeli so večer posvečen človeku, ki sta ga pripravili Slovenija in Izola. >.n Zametki Plesnega studia Lai segajo v leto 1983, ko je Liljana Šantič Ujčič prevzela vodenje plesne delavnice, ki je delovala v okviru KUD Svoboda pri takratni Zvezi kulturnih organizacij v Izoli. ( Pred njo je delavnico vodila Majda Božeglav Japelj ). Leta 1984je ustanovila plesno skupino Lai in s tem začrtala smer lastnega plesnega izraza. Številnim kratkim plesnim etudam, s katerimi se je skupina predstavljala na priložnostnih prireditvah, je sledila prva samostojna celovečerna plesna predstava »TO, ONO IN ŠE KAJ«. V istem letu, 1985, je skupina Lai sodelovala v predstavi skupine STEPS, »TUDI PSI LAHKO LAJAJO«. Leto 1986 je zaznamovala zanimiva plesna predstava z naslovom »ALBUM«. Liljana Šantič Ujčič je v istem letu nastopila v gledališki predstavi skupine STEPS »PAJACEK IN PUNČKA« v vlogi koreografinje in plesalke. Njen ustvarjalni naboj je pokazala tudi s koreografijo v predstavi » TRENUTKI«, ki so jo plesalci premierno predstavili leta 1987. Izkušnje, ki si jih je nabirala skozi leta, in nenehna skrb za izobraževanje so močno vplivali na kvaliteto plesne predstave »AMERIKA -TIN PAN ALLEY«, ki smo jo lahko videli leta 1988. V predstavi »8 1/2«, ki je zaznamovala leto 1989, je bilo vidno njeno iskanje novih kompozicij, ki jih je znala povezati s svojevrstno poetičnostjo in igrivostjo. Od leta 1990 se je Plesni studio Ali predstavil še z naslednjimi celovečernimi predstavami: »TRIPTIH; MOVERE; POSVEČENO in TRIMENZIJA«. Plesne delavnice Ali pa so predstavile pridobljeno plesno znanje v sedmih otroških produkcijah: »MAMA, PLESAT ME PELJI; IGRAJMO SE PLES; PLES V BARVAH; KOT V PRAVLJICI; 1, 2, 3; PLESKARIJA in ALBUM 99«. Plesni studio LAI Izola se od tega tisočletja poslavlja s premiero »DREVO NAD. ..«.Predstava, ki se je zgodila v soboto, 13. novembra v Kulturnem domu Izola, pa hkrati pomeni začetek novega plesnega obdobja skupine Lai. Plesna predstava DREVO NAD se je ljudi dotaknila z izvrstno glasbo, zanimivo koreografijo in vrhunsko plesno interpretacijo. CURRICULUM LILJANE ŠANTIČ UJČIČ Rodila se je 30. 06.1961 v Kopru. S plesom se prvič sreča leta 1966 v Baletni šoli v Kopru, ki sta jo vodila Stanislav Hiti in Vuka Kumar Hiti. Plesno izobraževanje nadaljuje v baletni skupini Lidije Pogačar, za tem v skupini BO-BO, ki jo je vodil Boris Horjak. Med študijem romanistike in pedagogike v Ljubljani, se vključi v Studio za svobodni ples. Leta 1983 je v okviru KUD Svoboda pri Zvezi kulturnih organizacij Izola prevzela vodenje plesne skupine. Leta 1984 ustanovi plesno skupino in jo poimenuje Plesni studio Lai. V letu 1990 pridobi status samostojnega kulturnega delavca. Sodelovala je na številnih plesnih izobraževalnih oblikah, doma in v tujini. Bila je članica izvršnega odbora Združenja plesnih skupin Slovenije, organizatorka poletnih seminarjev »Izola pleše« 1989 in 1990. Leta 1997 aktivno sodeluje pri pripravi in izvedbi jubilejne dvajsete slovenske Poletne Plesne Šole (ob tej priložnosti izjemoma prenesene v Koper). Leta 1986 -1989 je aktivno sodelovala pri razvijanju sodobnega plesa pri slovenski skupnosti v Italiji, ter Skupnosti Italijanov v Kopru. V letih 1990 in 1991 je bila republiški selektor za plesno dejavnost pri ZKOS-U. Priložnostno sodeluje in koreografira za gledališke predstave in multimedialne projekte: 1985 TUDI PSI LAHKO LAJAJO..., PAJACEK IN PUNČKA v izvedbi gledališča STEPS iz Izole. V multimedialni predstavi VSE SE TAKO SAMO ZDI, uspešno sodeluje s koreografijo, gibom in režijo, v letu 1998. V istem letu prispeva koreografiranje, režijo in scenografijo k realizaciji projekta BESEDA svoje delo je prejela številna republiška priznanja, za sodelovanje na republiških srečanjih Pomladni ples, Dnevi plesa v Cankarjevem domu v Ljubljani (1986,1987). Prejela je tudi posebno nagrado »Abraševič« na festivalu v Valjevu, pa občinsko nagrado 11.julij... klepet z Lilijano Šantič Ujčič Odkar hodim v Kulturni dom Izola na igralske vaje skupine STEPS, srečujem njo in njene učence na hodniku. Pozdravljam jo ne da bi pravzaprav vedela kdo je. Zmeraj mi odzdravi s tihim, mirnim glasom in brez nasmeha. Pred kratkim sem slišala, da pripravlja s starejšo skupino plesalcev, plesno predstavo Drevo nad... Odločila sem se, da spoznam to našo tiho »sosedo«. KAKŠNA JE LILI -V TREH BESEDAH ? Rdeča, predana, plesna. KAKO PREŽIVLJAŠ PROSTI ČAS ? Ples je hkrati moje delo in moj hobi. Drugače nimam nobenih konkretnih hobijev. Rada pa smučam, rada imam naravo, poslušam glasbo... KATERO GLASBO IMAŠ NAJRAJE ? Rada imam vse glasbene zvrsti. Ker je glasba tudi del mojega dela, naj izpostavim etno glasbo, glasbo raznih kultur in okolij ter klasično glasbo. To so tudi zvrsti na katere ustvarjam. Komercialno glasbo pa poslušam v avtu. Na potovanjih si večkrat kupim glasbo značilno za področje kamor odhajam. IMAŠ MNOGO OBVEZNOSTI ; PLEŠEŠ, KOREOGRAFIRAŠ, VODIŠ PLESNE DELAVNICE V IZOLI IN KOPRU. KAKO USKLAJUJEŠ VSE TE OBVEZNOSTI Z DRUŽINO ? Imam dve pridni babici, pa tudi ostala člana družine, hči Lia in mož, sta se prilagodila. Nekako smo se vsi skupaj odločili za tak način življenja. Pomaga tudi to, da sem zelo delaven človek in tudi če mora katera od stvari doma počakati, se pač kasneje uredi. Sl ŽELI HČI PO ISTIH STOPINJAH ? Lia pravi, da bo začela plesati, ko bo stara pet let. KOLIKO JE PA SEDAJ STARA? Manjka ji še nekaj mesecev do petega leta. (smeh) VELJA, DA JE OD UMETNOSTI TEŽKO ŽIVETI. VELJA TO TUDI ZATE? Zagotovo. Če ne bi imela v družini moralne in finančne podpore, ne bi preživela. Ukvarjam se s sodobnim plesom, ki ni komercialen, ...»Koreografska govorica Liljane Šantič Ujčič je razpoznavna in vendar vedno znova zanimiva in nenavadna. Simbolni pomen svojega plesnega sporočila zna avtorica s pomočjo gibanja, pri katerem ni zanemarjena vizualno pripovedna raven scenskega, neposredno in učinkovito prenesti na gledalca.«... (MAJDA BOŽEGLAV JAPELJ, jtepp. Posvečeno z nostalgijo, Primorske mmrL novice, 1995) »Gre za zanimivo ustvarjalko, zavzeto pedagoginjo in organizatorko, ki je že doslej prispevala pomemben delež k razvoju sodobnega plesa na Obali.« .»Strogo kompozicijo in gibno invencijo zna svojevrstno preplesti s čustvenostjo, humorjem in poetičnostjo ter vse to vtkati v scensko in kostumsko domišljeno i podobo.« |\ ( NEJA KOS, Samostojna strokovna svetovalka za plesno dejavnost pri SLKD) Jg ^ zato se je s to zvrstjo težko preživljati. Narediti predstavo z majhnimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, pa še težje. Vodenje otroških plesnih delavnic mi daje del vsakdanjega kruha, delo s starejšo skupino pa mi pomeni duhovno hrano. KOLIKOKRAT Sl MORALA SPREMENITI KONCEPT PREDSTAVE ZARADI OMEJENIH SREDSTEV ? Vedno! Tudi v primeru predstave »Drevo nad...«, je bil koncept čisto drug. S sredstvi, ki jih imam na razpolago, pokrijem stroške tiskanja plakatov in gledaliških listov ter kostumov. Največkrat ne zadostuje za več kot dva kostuma na plesalca, pa čeprav bi včasih vsak plesalec potreboval pet kostumov na predstavo . Vse je zreducirano na minimum. Da ne omenjam kakšnih posebnih efektov v scenografiji... IMAŠ VZORNIKA ? Nimam konkretnega vzornika. Občudujem koreografe kot sta na primer Mats Ek, ki je zelo inventiven in zna klasiko posodobiti na zanimiv način, ali pa J. Kilian, ki je prav tako odličen. ALI OBSTAJA PREDSTAVA, ZA KATERO BI REKLA, DA JE DOVRŠENA ? Videla sem že veliko dobrih predstav. Drugače pa je zame idealna predstava tista, ki v gledalcu vzbudi čustvo in ga napelje k razmišljanju. Obstaja v smislu, da te pusti zadovoljnega. MED LJUDMI, KI JIH OBČUDUJEŠ, STA GOTOVO TUDI ZAKONCA HITI, KATERIMA POSVEČAŠ PREDSTAVO »DREVO NAD... ». NJUNA PREDSTAVA NI BILA DOKONČANA. JE TVOJA PREDSTAVA NADALJEVANJE NJUNE ? Sprva sem tudi sama mislila, da je bila njuna predstava nastavljena samo v konceptu, vendar je bila dokončana in izvedena v Ljubljani. V njej je plesal tudi g. Hiti. Žal pa je bila predstava slabo obiskana. Izhajala sem iz predstave »Drevo nad prepadom«, vendar se moja predstava močno razlikuje od njune. Predstava »Drevo nad...« je posvečena Vuki Kumar Hiti, katere predanost umetnosti zelo občudujem. Ko mi je hudo, se spomnim na njuno delo, ki sta ga počela z veliko ljubezni in volje. Projekt je torej plesni poklon velikima umetnikoma skozi lastno gibalno iskanje in doživljanje. V KOLIKŠNI MERI SO PLESALCI, S SVOJIMI IDEJAMI IN PREDLOGI, PRISPEVALI K PREOBLIKOVANJU PREDSTAVE? Predstavo sem razdelila na dva dela, ki se razlikujeta po kvaliteti giba. V prvem delu so imeli plesalci »material«, ki so ga skozi svoje doživljanje izražali v gib. Bili so soustvarjalci, tako da je okvir njihovo delo. V drugem delu pa so zastavljeni elementi, ki morajo biti izvedeni točno po moji koreografiji. NAČRTI IN ŽELJE ZA LETO 2000 Junija 2000 načrtujem predstavitev vseh plesnih skupin, ki jih vodim. Prireditev je že tradicionalni in nosi naslov PLESNI KRISTALI. Rada bi se udeležila kakšnega plesnega seminarja v tujini, predvsem pa si želim, da bi se naša predstava DREVO NAD... izvajala še mnogokrat in povsod. Sicer pa, preden končam eno predstavo, imam v mislih že drugo... Ksenija Jambrošič IVAN STOJAN RUTAR V TOREK, 23. NOVEMBRA BO OB 18. URI, V GALERIJI DRUŠTVA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV (ROŽNA ULICA 27) V LJUBLJANI, OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVA IVANA STOJANA RUTARJA IVAN STOJAN RUTAR rojen 4. maja 1944 v Gorici (Italija), živi v Kopru, do leta 1966 pa je prebival v Tolminu. Nagnjenje do slikarstva je imel že od mladih let dalje, toda intenzivno se mu je pričel posvečati šele po upokojitvi. Od 1994 pomeni I. S. Rutarju slikarstvo »bistvo življenja«. Vključen je v likovno skupino LIK iz Izole, ki jo je vodil akad. kipar Anton Flego, kasneje pa je vodenje prevzel Teo Tavželj. Od leta 1996 je tudi član likovnega kluba SOLINAR, ki deluje pod okriljem KUD Karol Pahor iz Pirana. FebruarjA 1998 postane član Društva likovnih samorastnikov Ljubljana in likovne skupine Kud Tine Rožanc iz Ljubljane. Od 1995 je imel že vrsto samostojnih razstav, prav tako je sodeloval na številnih, nekaterih tudi žiriranih skupinskih razstavah in prejel za svoje slikarstvo že tudi vrsto priznanj in nagrad. Pred kratkim je prejel tudi Certifikat Zveze likovnih društev Slovenije. Slikarski svet I. S. Rutarja zaobjema splošno priljubljene motive, ki omogočajo barvno sprostitev - tihožitja, največ s cvetjem, privlači pa ga tudi krajinarstvo. Glede na slikarjevo ambicioznost ter sposobnost discipliranja pri vsakokratnem zasledovanju določenega slikarskega cilja očitno z lahkoto osvaja vse možne informacije, sugestije ter mentorska navodila. Trenutno je slikar na stopnji, ko mu ni problem v okvirih dimenzij realnega, prostorsko jasno in vse bolj tudi razpoloženjsko predstaviti tihožitje iz odbranih predmetov ali pričarati barvno opojnost pisanih cvetličnih šopkov. Upajmo, da se glede na tako obetavne začetke slikarju Ivanu Stojanu Rutarju ne bo potrebno odreči doslej izrazito raziskovalno, se pravi ustvarjalno začrtane, kot rečeno za vse razveseljive slikarske poti.( Prof. dr. Mirko Juteršek, umetnostni zgodovinar ) KAJ, KJE, KDAJ SEMINAR FILMSKE IN VIDEO MONTAŽE Ljubljana, od 26. novembra do 23. decembra 1999 PRIPRAVA FOLKLORNE SKUPINE NA NASTOP ____ Ljubljana, 11. decembra 1999, od 10.-15. ure Prijave pošljite na naslov: SLKD , Ljubljana, m Štefanova 5. Prijavnice dobite na sedežu Ol SLKD Izola. GLEDALIŠKI SEMINAR ZA MENTORJE Koper, 7. december 1999 Prijave pošljite na naslov Ol SLKD Koper, Verdijeva 3, Koper- do 29. novembra. IZOLSKI USTVARJALCI V GOSTEH: Člani društva LIK razstavljajo novembra/decembra 99 : -Pizzerija Palma Izola - GORAN VUKŠIČ -Bar Neptun - RUDA Izola - IVAN STOJAN RUTAR -Pizzerija Porto Apollo - MIRA PUHAR -Mandrač Koper - DRAGANA ČURIN -Pergola Portorož DRAGANA ČURIN (november) in MAJA KASEM (december) -Hotel Marina Izola - ZORKO DEŽJOT -Bar Vogalček Koper - Dr. VIDA ARHAR -Menjalnica Žnidars Izola - DRAGANA ČURIN -Ošterija RUDA Izola - ZORKO DEŽJOT-stalna razstava -Gostišče Krt Belveder - IVAN STOJAN RUTAR-stalna razstava -Kmetija Medljan Šared - ZORKO DEŽJOT-stalna razstava Gledališče STEPS bo v soboto, 20.11. nastopilo v MAK BARU Luciji. Izolska plesalka INGRID RADMAN bo v četrtek, 18. novembra ob 19.30 nastopila v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, kjer se bo zgodila premiera plesne predstave Siniše Bukinca RAZODETJE Na 21. republiško srečanje literatov drugih narodov in narodnosti seje uvrstil ITALO DELLORE. Njegova zgodba bo objavljena v reviji Paralele. Čestitamo. sedež Območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je v Drevoredu 1. maja št 9, telefon 600 - 830 Številko pripravili Zvonka Radojevič, Ksenija Jambroiič in Davorin Marc pa tudi ostali so prispevali svoj delež k zmagi. Izolani so imeli ves čas pobudo na svoji strani in ob polčasu tudi sedem zadetkov prednosti, drugem delu so to prednost uspeli obraniti kljub poskusom gostov, da bi spreobrnili rezultat. Kadeti MRK Izola: RK Jadran 29:7 116:3) MRK Izola: Vončina, Cetin 2, Božič 7, Vukovič 6, Bubnič 1, Kleva 3, Gomezelj, Stepančič 1, Šukljan 2, Pucer, Zrinski 2, Vajukič 2, Hodžič 3, Puhar, Šampfer Gladka zmaga izolskih kadetov proti Hrpeljcem. Jakob Vukovič In Peter ROŽIČ pa sta bila izredno strelsko razpoložena. Svoje pa so seveda prispevali tudi preostali igralci. Z zmago v zaostali tekmi pa bodo Izolani še vedno v igri za napredovanje. Mlajši dečki A MRK Izola :ŠŠD Hrpelje 11:9 (5:5) MRK Izola: Radojkovič, Kleva, Srabotič 5, Jurman, Kaligarič, Dedič, Gomezelj 3, Redžič 3 Tesna vendar zaslužena zmaga domačih igralcev, ki so bili v vodstvu v uvodnih minutah. V nadaljevanju tekme pa so bili do 6:6 v rahli prednosti večinoma Hrpeljci. Sledile so minute Izolanov, ki so si priigrali dva gola prednosti, kar gostom ni nikoli uspelo in na koncu o tudi zasluženo zmagali. ROKOMET-ŽENSKE Članice so tokrat počivale zaradi obveznosti reprezentance, zato pa so imele veliko dela v mlajših kategorijah, kjer pa so bile že tradicionalno uspešne. Mlajše deklice B Gramiz Kočevje : ŽRK Raje Daewoo Izola 3:11 (2:3) Bajc Daewoo Izola: Viskovič, Hanc, Poropat, Frank 1, Barič 1, Karajkovič, Kaltak 9, Antonič RK Piran : ŽRK Bajc Daewoo Izola 0:10 Mlajše deklice Izole so v Ribnici vknjižile 4 nove točke. V tekmi z domačinkami, ekipo Kočevja, so predvsem v drugem delu pokazale premoč, medtem ko je bilo v prvem delu precej izenačeno. Igralk iz Pirana pa v Ribnico ni bilo, tako da bo tekma registrirana z izidom 10:0 za naša dekleta. Omeniti pa velja seveda Kaltakovo z devetimi zadetki. Mlajše deklice A RK Piran : ŽRK Raje Daewoo Izola 5:23 (2:14) ŽRK Bajc Daewoo Izola: Viškovič, Rota 1, Poljšak 13, Hanc, Poropat, Mihalič 2, Frank, Barič, Karajkovič 2, Hadžič, Antonič, Kaltak 5 Prepričljiva zmaga izolank v lucijski športni dvorani. Poljšakova z 13 zadetki pa je bila absulutni vladar na igrišču. Pet zadetkov Kaltakove ob petih zadetih vseh Pirančank pa izgleda drobiž. ROKOMET-Starejše deklice RK Piran : ŽRK Daje Daewoo Izola 9:39 (6:18) ŽRK Bajc Daewoo Izola: Dujc, Sušelj 1, Adamič 12, Petrinja 4, Čič 3, Čubrilo 1, Skrlič, Mitruševska 4, Hrnjič 6, Šviligoj, Posavac Se ena prepričljiva zmaga Izolank v merjenju moči s sosedami iz Pirana in to na gostovanju. Rezultat pove vse. Le v začetnih minutah je bila igra enakopravna, po izidu 2:2 pa je sledil monolog izolskih igralk. namizni tenis SNTL-članice članice so igrale v soboto zadnji krog. Igralke Arrigonija so igrale v gosteh na Iliriji v Ljubljani. Tudi tokrat so Izolanke nastopile brez Rahotinove, državne prvakinje pa brez okrepitve Belorusinje Logatckaje. Končni rezultat dvoboja je bil 6:2 za ekipo Ilirije. Po eno zmago sta ekipi prispevali Erika Jauševac in Jana Ludvik.V ekipi je nastopila še Tina Nemarnik. Ob koncu jesenskega dela so tako Izolanke na 7. mestu od 8 ekip. Uvrstitev je glede na sestavo drugih ekip in na razmere v NTS Arrigoni, dobra. Vsekakor pa čaka Izolanke v drugem delu zelo hud boj za obstanek. Veliko je odvisno od tega, kaj bo prinesel prestopni rok drugim ekipam. KEGLJANJE TRIGLAV : MEHflNO Izola 7:115388:5024J Izolanke so doživele nekaj porazov po vrsti in s tretjega mesta zdrsnile na predzadnje mesto s katerega se bodo lahko pomaknile le v primeru, da bodo v naslednjem kolu (27. 11.) v gosteh premagale kegljačice Adrie iz Ankarana. ODBOJKA 3 DOL-moški Hoteli S. zaliv. Logatec 3:1 (17, -20,18,201 Izolani so imeli z ekipo Logatca več težav kot so pričakovali, vendar to zgolj zato, ker so goste iz Logatca nekoliko podcenjevali. Po zanesljivi zmagi v prvem nizu so bili namreč prepričani, da bodo z gosti zlahka opravili, vendar se jim je ta samozavest maščevala in drugi niz so dobili gostje. Potem so se Izolani le zanesljivo ostali v lestvice, vodilnim, moštvom 3 DOL-ženske Dotiini : Vimpro Izola 2:3 (15, -15,25, -19, -4) Mlade Izolanke so dosegle pomembno zmago v gosteh proti moštvu, ki nedvomno kotira višje od izolskega moštva. Domače so začele samozavestno, hitro dobile prvi niz, nato pa izgubile drugega, komaj komaj dobile tretjega, po porazu v četrtem pa so povsem popustile in Izolanke so peti niz dobile kar na Stirici. Za zrelo in odločno igro je treba pohvaliti vse izolske igralke, ki bodo v soboto igrale doma z zadnjeuvrščeno ekipo Magro iz Grosupljega. Zmaga bi jih popeljala v vrh, poraz pa bi bil dokaz, da še niso dovolj zrele za takšen rang tekmovanja. DEJAN OJURANOVIČ V VRTCU Ob mesecu športa in rekreacije smo v vrtcu Mavrica Izola izvedli vrsto pestrih športnih aktivnosti. Na pobudo mladih šolarjev iz enote Livade so v skupino povabili nikinega očka, uspešnega nogometaša NK Maribor, Dejana Djuranoviča. Dejan se je našemu povabilu z veseljem odzval. Otroci so ga z navdušenjem sprejeli in spletli z njim prijeten pogovor. Ni manjkalo vprašanj o treningih, tekmah, opremi nogometašev pa seveda o rumenih in rdečih kartonih. Dejan je na vsa vprašanja z veseljem odgovarjal, otrokom je prikazal nogomet ne le kot zabavno brcanje žoge temveč kot poklic, ki zahteva tudi veliko naporov in osebnega odrekanja. Povabil jih je, da so skupaj odigrali kratko nogometno tekmo, seveda po predhodnem ogrevanju, ki ga je vodil sam. Čeprav je bil rezultat tekme dečki : deklice 1:0 je bilo navdušenje in veselje vseh otrok nepopisno. Otroci so se od Dejana poslovili z željo naj doseže čimveč golov. V zahvalo za prijetno preživeto dopoldne pa so izdelali tudi album z risbami na temo »nogometna tekma«. Jasna Pohlen in ter vrhu zbrali zmagali samem točko drugim Salonita. V naslednjem krogu (20.11.) bodo Izolani igrali v gosteh pri solidnem moštvu Mokronoga. - p m ira! mm ■M iM*l « ? IZOLA IA A fitnessstudio 'ska 51 / tej. 648-042 t\—^ NOVO- r skupinski družinski popusti priprava na smučanje • izr|edno ugodne karte za mlade - brez letne vpisnine Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli nad športno dvorano v Kraški ulici POSEBNA PONUDBA obutev za ROKOMET, NOGOMET, ODBOJKO in MALI NOGOMET člani športnih društev imajo 10% popust ! 3 SAMO ZA ŽENSKE Tudi to jesen ste vsak ČETRTEK Ob 20.00 uri vabljene na URICO RAZGIDALNE TELOVADBE OB GLASBI v plesno dvorano Kulturnega doma H Izoli Pridite in se razgibajte v prijetni družbi. Začelo selo7.oktobra I IZOLSKA FILMSKA SUŠA Koni Steinbacher je razmišljal o lastnem organiziranju filmskih predstav. Zdaj bosta kmalu minila dva meseca odkar Izolane z oglasnih tabel kinopodjetja pozdravlja obvestilo, da kinopredstav do nadaljnega ne bo. Glede na slabo obiskanost kinopredstav v preteklosti bi lahko rekli, da se zaradi tega nihče ne sekira preveč, zato pa so toliko bolj nezadovoljni tisti, ki jim film pomeni več kot dremanje pred televizorjem. Znano je, da je podjetje Globus film v stečaju, kinodvorana je občinska last, lokal pred dvorano pa je najel dosedanji najemnik. Iz vrst izolskih filmskih delavcev je bilo slišati, da bi bili pripravljeni sodelovati pri pripravi projekta konopredstav v Izoli, vendar se zdi, da bodo ideje ustvarjalcev in ljubiteljev filma kmalu ostale "na suhem". Center za kulturo, šport in prireditve, ki je prevzel skrb za izolsko kinodvorano je preveril nekatere možnosti za ohranjanje predstav, končno pa so pristali pri istem distributerju iz metropole, ki skrbi tudi za kinopredstave v Kopru, vendar končnega dogovora (vsaj do torka) še niso dosegli. Problem je namreč v tem, da filske predstave v našem mestu niso ravno donosen posel, zato bi morala občina to dejavnost subvencionirati. Kljub vsemu pa v Centru pravijo, da bomo, če bo sporazum z distributerjem le sklenjen, že konec tega tedna spet lahko obiskali kinopredstave v domači kinodvorani. Ob tem velja omeniti pobudo, da bi izolsko kinodvorano, kije majhna in skrajno neprimerna za kinopredstave, spremenili v nekakšno kongresno dvoranico, kinopredstave pa preselili v kulturni dom. Seveda pa takšen projekt preselitve ni ravno poceni, zato ne gre prehitevati dogodkov. O razpletu bomo seveda še poročali. Vojko Vojvoda, direktor Centra, distributerjem iz Ljubljane. se dogovarja z OS Livade DAN ZA KNJIGO V soboto, 23 oktobra 1999, smo izvedli kulturni dan, ki je bil v celoti posvečen knjigi, osvetljeni iz različnih zornih kotov, glede na sporočilnost, uporabnost in vrednoto v današnjem času Bili smo ustvarjalci, poustvarjalci, informatorji in sogovorniki višjemu knjižničarju iz Brežic, g. Pirmanu, ki nam je pripeljal na ogled preko 200 knjig v tridesetih jezikih sveta, v različnih vrstah pisav. Predstavljene knjige so del ponudbe mednarodne razstave knjig za mladino, ki se vsako leto odvija v Bologni. Imeli smo možnost pridobiti si vtis velikega barvnega mozaika mednarodne kulture književnosti za mladino in skušali poiskati mesto slovenski mladinski književnostu v tej paleti. Za prijazno gostoljubje na ta dan se zahvaljujemo tudi Nives in Maji iz Matične knjižnice. Knjigo face I GALERIJA INSULA Razstava akvarelov slikarja Radka Oketiča Center za kulturo, šport in prireditve Izola Kulturni center Izola Bazoviška 4, tel.: 645 571 KULTURNI DOM IZOLA galerija ALGA razstava slik akademske slikarke Fulvle Grbac. Petek, 19.11. Ob 20.00 Dušan Kovačevič: BALKANSKI ŠPIJON Režija: Branko Djurič-Djuro Glasba : Roberto Magnifico Igrajo : Boris Cavazza, Janez Hočevar -Rifle, Mustafa Nadarevič, Marjana Brecelj, Nina Ivanič Balkanski špijon je znana filmska uspešnica, Dušan Kovačevič pa je predvsem znan po kultnih filmih Maratonci tečejo častni krog in Ko to tamo pjeva. Ilija nenadoma posumi, da je njegov podnajemnik špijon. Ker organi državne varnosti ničesar ne ukrenejo, se odloči, da bo vzel stvari v svoje roke in ga sam razkrinkal. Začne ga zasledovati, opazovati, fotografirati ...Ko ugotovi, da vrhunski zaroti sam ne bo kos, pokliče na pomoč še svojega brata... Vstopnina : 1.800 SIT predprodaja, 2.000 SIT na dan predstave, dijaki, študentje, upokojenci imajo popust ! Prosimo, da ne zamujate predstav ! Rezervacije vstopnic : 648 439 med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00 Sobota, 20.11. ob 17.00 W. Grimm: RDEČA KAPICA Lutkovno gledališče Kranj- marionetne lutke Boštjan Sever Kdo ne pozna ene najbolj znanih pravljic bratov Grimm, v kateri vas lutke popeljejo v čarobni svet žive igre in glasbeVstopnina : 400 SIT Petek, 26.11. ob 20.00 Gledališče STEPS pripravlja Večer Improvizacij Vstopnina : 500 SIT Vabimo k vpisu v tečaj za MANEKENKE IN MANEKENE -1. skupina do 14 leta starosti ( enomesečni tečaj ) - 2. skupina od 14 leta dalje ( dvomesečni tečaj ) Po opravljenem tečaju sledi modna revija za vse udeležence. Tečaj bo potekal ob sobotah v Kulturnem domu, vodila ga bo Barbara Misson. IEKLETA in FANTJE LETNIK 50 začnimo se pripravljati na novo tisočletje in na novega pol stoletja. _____ideje zbira Žare v ŠPORTNI DVORANI_ Knjižničarke Matične knjižnice Izola sporočajo, da so ure pravljic vsak torek, ob 17. uri, v Drevoredu 1. maja št. 9 (stari italijanski vrtec v Izoli )______ Bilinguismo storpiato E da tempo che si parla (forse si sente anche la necessità) di avere nel nostro territorio mistilingue delle riunioni congiunte delle commissioni per le questioni della nazionalità italiana dei consigli comunali. A dir il vero una c’è stata. Tanto tempo fa. E proprio in quella si è sottolineato il valore di detti incontri per la soluzione a livello intercomunale dei problemi che per il mancato rispetto delle leggi e dei decreti vigenti continuano a rendere difficile la vita agli appartenenti alla nazionalità italiana di questo territorio. Sono problemi legati soprattutto alla mancata realizzazione del bilinguismo, nonostante le chiare norme che impongono la sua realizzazione nei comuni nazionalmente misti della Slovenia. Poi, accanto alla scarsa applicazione di dette norme, nei tre comuni mistilingui dell’Istria slovena è sempre più frequente un bilinguismo storpiato, un bilinguismo che mette nel ridicolo la presenza dell’elemento italiano in questa regione. Nel desiderio di migliorare questa situazione, ultimamente c’è stata una proposta avanzata dalla Commissione per le questioni della nazionalità italiana del Consiglio del Comune città di Capodistria di riunire le consorelle di Isola e Pirano, ma, probabilmente causa l’indizione delle elezioni amministrative in quel comune, non andrà in porto. Gianfranco Siljan Bando di concorso Bando di Concorso del Ministero per i Rapporti economici e lo Sviluppo sulla ripartizione dei mezzi destinati alla creazione della base economica delle comunità nazionali autoctone. Futuro senza vita? Per le voci che riguardano i gruppi nazionali minoritari il preventivo di bilancio della Slovenia per il 2000 è il peggiore degli ultimi anni L'ha constatato la Commissione per le nazionalità italiana e ungherese della Camera di Stato e-ed è tutto dire - questa è anche la valutazione del responsabile dell’Ufficio governativo per le nazionalità. Non è una novità, tanto che abbiamo avuto modo di constatarlo già al momento in cui la proposta della Legge Finanziaria è stata pubblicata. L’indice di aumento rispetto al 1999 va dal 101 al 105 per cento, un tasso quindi notevolmente inferiore a quello previsto per l’inflazione e, soprattutto, notevolmente inferiore all’indice di aumento generale previsto per tutto il bilancio del prossimo anno che sembra ammontare al 109,4 per cento. Senza tener conto degli obblighi che non sono stati onorati già quest’anno nei confronti dei Comuni nazionalmente misti e che prevedono una refusione dei bilanci comunali per le voci riguardanti la presenza delle comunità nazionali autoctone e l’attuazione delle norme sul bilinguismo. E senza tener conto delle nuove necessità che si stanno presentando: vedi Casa Manzioli. Per non bloccare la procedura parlamentare, la Commissione ha provveduto comunque a deliberare che la proposta di bilancio 2000 rappresenta ima valida base di dibattito, invitando il governo a rivedere le singole voci di spesa e incaricando la presidenza della Commissione a preparare una serie di emendamenti con i quali cercar di risolvere la situazione. Dobbiamo dire sinceramente, che ad un possibile miglioramento dei capitoli minoritari in fase di approvazione della Finanziaria ci crediamo poco. Anche perché le stesse conclusioni sono state approvate - più o meno - da tutti gli altri organi della Camera di Stato, per cui alla fine si finirà con il concludere che la pentola è quella che è, che gli ingredienti disponibili ormai sono definiti, con un’unica possibilità di scelta: o si mangia la minestra o si rimane senza pranzo e senza cena. Anche il richiamo all’Europa ha provocato reazioni poco stimolanti da parte di qualche deputato della coalizione di governo. Pare, che nei suoi numerosi viaggi nei diversi Paesi europei sia giunto alla conclusione che nessuno discuta volentieri delle proprie minoranze, forse perché si rendono conto di avere qualche scheletro nascosto negli armadi. Che sia questo il destino che qualche forza politica intenda riservarci per il futuro? Quella di scheletro da venir rinchiuso in un armadio che, come cimelio storico sarebbe certamente ben tutelato e ancora meglio conservato, ma inesorabilmente senza vita? Silvano Sau 1. Sono oggetto di questo concorso i mutui per gli investimenti nello sviluppo delie aziende agricole, delle attività agricole complementari, delle cooperative, delle piccole imprese, nonché per gli investimenti in altri impiantì produttivi e di servizi e nelle attrezzature in campo economico. 2. Hanno diritto a concorrere le persone fisiche appartenenti alla comunità nazionale autoctona, le persone giuridiche nelle quali gli appartenenti alla comunità nazionale autoctona sono soci di maggioranza o la maggioranza degli impiegati sono appartenenti alla comunità nazionale autoctona, ovvero fondate dalla stessa comunità nazionale, per investimenti nelle aree dove vivono gli appartenenti alle comunità nazionali autoctone. 3. I mezzi finanziari finalizzati alla creazione di una base economica per le comunità nazionali autoctone vengono assegnati al singolo progetto una sola «atta, tonne ss il progetto viene realizzato per fasi. 4. Il progetto presentato dal candidato per l’assegnazione di mezzi in base al presente bando di concorso deve ottemperare ai criteri di cui aH’art.10 della Legge sull’uso dei mezzi ottenuti a tìtolo di corrispettivo in base alla Legge sulla ristrutturazione dell’assetto proprietario delle aziende (Gazzetta ufficiale RS nr.45/95). 5. I mezzi vengono assegnati in forma di mutuo al concorrente che tra le fonti di investimento presenti almeno il 15% di mezzi propri. I mutui per i singoli tipi di investimenti vengono assegnati fino ad un massimo del 60% del valore preventivato deH’investimento, al tasso TOM (tasso base) + 1% con un periodo di restituzione di 7 anni ed una moratoria da 6 mesi a 2 anni. Il mutuatario può rinunciare alla moratoria. 6. Per l'acquisizione del mutuo alle condizioni di cui al punto 5, il concorrente è tenuto a presentare la seguente documentazione: - la domanda di partecipazione, - il modulo A, debitamente compilato, per i progetti inerenti lo sviluppo delle aziende agricole e delle attività complementari, ovvero il modulo B per i progetti nel campo della piccola impresa e per le altre attività produttive e di servizi, nonché per impiantì ed attrezzature in ambito economico, moduli definiti dal Decreto di definizione del modulo A e del modulo B (Domanda di assegnazione dei mezzi finanziari finalizzati alla creazione della base economica delle comunità nazionali autoctone per l’anno 1999; Gazzetta ufficiale RS nr.90/99), compresi gli allegati definiti daH’art.10 del Decreto sulle modalità, condizioni e procedimento per l’assegnazione dei mezzi finanziari finalizzati alla creazione di una base economica per le comunità nazionali autoctone (Gazzetta ufficiale RS nr.33/97) - un attestato che indichi che non vi sono pendenze fiscali 0 di tipo contributivo. Per l’acquisizione del mutuo del valore fino a 2 milioni di talleri, il concorrente è tenuto a presentare solamente il relativo modulo, debitamente compilato, e un attestato che indichi che non vi sono pendenze fiscali o di tipo contributivo. 1, Ne"’35segnazione dei mezzi viene data priorità ,al richiedente che disponga del parere favorevole del competente locale Ufficio per la promozione agricola, ovvero del parere favorevole del locale centro di promozione per lo sviluppo della piccola impresa 0 del consulente della rete per la promozione della piccola impresa soggetta a licenza da parte del Ministero per le attività economiche, riguardante la congruità economica deH’investìmento nel campo della piccola impresa, nonché di un contratto stipulato con una banca d’affari per il credito concesso. 2. Il termine per la presentazione delle domande è il 13 Dicembre 1999. Le domande, indirizzate al Ministero per 1 rapporti economici e lo sviluppo, vanno inoltrate presso le unità amministrative di Murska Sobota, Lendava, Capodistria, Isola e Pirano. 3.1 richiedenti, ai quali il Ministero per i rapporti economici e lo sviluppo assegnerà i mezzi con apposita Delibera, stipuleranno con una banca autorizzata un contratto di mutuo per una linea di credito. Prima della stipula di tale contratto, il fruitore del credito è tenuto a presentare un attestato di assicurazione adeguata del credito concesso. Il Ministero per i rapporti economici e lo sviluppo Che sia la palla del famoso “Canon de fighera” isolano? La palla di pietra scoplita a mano è venuta alla luce a circa due metri di profondità durante gli scavi in Piazza Manzioli... Foto: C. Chicco Calcetto: riconquistato il titolo La squadra di calcetto ha riconquistato il titolo nel tradizionale torneo organizzato dalla nostra comunità, riappropriandosi della coppa transitoria che l’anno scorso era finita nelle mani dei ragazzi di Buie. La settima edizione è filata via liscia come sempre con un’organizzazione impeccabile, a parte l’inconveniente dell’arbitro. Venuto a mancare quello ufficiale, nel ruolo di “giacchetta nera” si è immerso con grande dedizione il nostro Danilo Božič che, se non altro, si è meritato il premio per il coraggio dimostrato nell’arbitrare tutte e 10 le partite. Per la prima volta in competizione c’erano 5 squadre. Accanto alla squadra della Guardia di Finanza di Trieste, che come sempre ha contribuito in maniera sensibile alla riuscita della manifestazione, e le ormai abituali adesioni delle squadre delle Comunità degli italiani di Buie e Castelvenere, il torneo ha visto l’assoluta novità della presenza della squadra della Comunità degli italiani di Capodistria. Esordio amaro per i capodistriani che sono finiti tristemente ultimi a quota zero. VII Torneo di calcetto Foto: C. Chicco I risultati: C. I. Capodistria - C. I. Isola 0 - 1, G. d. F. Trieste - C. I. Buie 2-6, C. I. Castelvenere - C. I. Capodistria 4 - 3, C. I. Isola - C. I. Buie 3-1, C. I. Castelvenere - G. d. F. Trieste 4 - 1, C. I. Buie - C. I. Capodistria 5 - 3, G. d. F Trieste - C. I. Isola 0 - 0, C. I. Buie - Castelvenere 2 - 0, C. I. Capodistria - G. d. F. Trieste 2 - 3, e C. I. Isola - C. I. Castelvenere 4 - 1, vittoria questa che è risultata decisiva per il successo finale degli isolani. Classifica: C. I. Isola 10 punti, C. I. Buie 9, C. I. Castelvenere 6, G. d. F Trieste 4 e C. I. Capodistria 0. Roberto Siijan Il prosciutto ai nostri Vanno subito rimarcate due cose: la massiccia partecipazione ed il grande equilibrio riscontrato tra le coppie in gara. Come terzo non vanno trascurati i vincitori che poi non sono nuovi a simili imprese. L'ormai affiatata coppia composta da Gianfranco Siljan e Riccardo Umer si è imposta nella 12 esima edizione del torneo di briscola allestito dalla nostra comunità. I maligni potrebbero commentare questo successo dicendo che sui tavoli di casa diventa più facile avere ragione degli avversari che altrove. Ai veri giocatori di carte però pensiamo sia inutile sottolineare il fatto che il fattore campo in questi casi incide in maniera pressoché insignificante sull'esito delle partite. Solitamente la coppia vincente quella sera è protetta da una straordinaria composizione astrale ed aiutata dalla proverbiale parte del corpo la dove non batte mai il sole. Beh, un po' di sapienza possiamo pure concedergliela. Così in un torneo che ha visto ai nastri di partenza ben 14 coppie, suddivise in due gironi da sette che promuovevano alle semifinali le prime due classificate al termine del girone all'italiana, la premiata ditta Siljan - Umer ha battuto in finale, con in palio il prosciutto, i capodistriani Armando Rasman e Ottavio Ciccovin ai quali è andato il formaggio. La finale si è risolta alla bella come alla terza partita è andata anche la finalina per il terzo posto vinta da Robert Radolovič e Emilio Bevitori che si sono guadagnati la cassa di vino contro Bruno Carpenetti e Izidor Betelič. R.S. XII torneo di Briscola: i vincitori G. Siljan e R. Umer Foto. C. Chicco Non c’è più religione Le grandi rivoluzioni, sinceramente, non ci hanno mai entusiasmato. Confessiamo che della Rivoluzione d’ottobre abbiamo capito poco o niente, almeno fino a questi giorni quando siamo costretti a percorrere la via di Isola che porta il suo nome più di qualche volta al giorno. In questa abbiamo conosciuto la “rivoluzione" dell’asfalto. Canali, denti profondi che costringono gli automobilisti a vere prove di slalom, e questo nella cosiddetta via delle scuole e degli asili, frequentatissima dagli isolani delle più giovani generazioni. Visto che non c'è sentore di un suo rifacimento, abbiamo iniziato a credere che Isola, nelle sue sempre “splendide” iniziative turistiche, desideri diventare pure un centro sciistico. Gianfranco Siljan ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA Orario d’apertura della biblioteca della Comunità di Palazzo Besenghi (pianoterra): il lunedì, il mercoledì e il giovedì dalle 17 alle 20. La biblioteca è aperta a tutta la cittadinanza. NUOVI ARRIVI!!! SALA DI LETTURA E BAR SOCIALE Apertura da lunedì a venerdì dalle ore 16.30 alle 20.00 (Palazzo Besenghi). Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L’Espresso, Visto, Grazia, Quattroruote, Yacht Capital, Storia illustrata, Primorske novice, Mladina, Mandrač e il Mandracchio nonché i quotidiani La Repubblica, La Gazzetta dello sport, Il piccolo, La voce del popolo e Deio. MANIFESTAZIONI Sabato 20 novembre, ore 20.30. Chiesa di San Mauro “XII INCONTRO INTERNAZIONALE DI CORI” Rassegna di canto corale con la partecipazione della Corale “Città di Sassoferrato” di Sassoferrato (Ancona - Italia) diretta da Marco Agostinelli, del Coro “Schola Cantorum” di S. Giustina (Belluno - Italia) diretto da Alberto Da Ros, del Coro “Heimatklang” di Bach (Lavamund - Austria) diretto da Siegi Hoffmann e del Coro “Haliaetum” - CI “P. Besenghi degli Ughi” di Isola diretto, per l’occasione, da Eleonora Matijašič. Presenta: Lorena Jakopič. Organizzazione: CI “Pasquale Besenghi degli Ughi”. Ingresso libero. Martedì 30 novembre, ore 18.00. Palazzo Besenghi “ALIMENTAZIONE E TUMORI” Conferenza della professoressa Silvia Milani. Organizzazione: Comunità’ degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” in collaborazione con l’Unione Italiana e l'Università’ Popolare di Trieste. Ingresso libero. Giovedì 2 dicembre, ore 18.00. sede della CI “Dante Alighieri” “C’E VITA NELLO SPAZIO?” Conferenza del dottor Mauro Messerotti. Organizzazione: Comunità’ degli Italiani “Dante Alighieri” in collaborazione con l’Unione Italiana e l’Università’ Popolare di Trieste. Ingresso libero. Sabato 4 dicembre, ore 20.00, Casa di Cultura “I PETTEGOLEZZI DELLE DONNE” di Carlo Goldoni Rappresentazione teatrale della Compagnia LA GOLDONIANA di San Stino di Livenza. Regia di Gianni Visentin. Dopo tre anni di “giro” in tutto il Triveneto, LA GOLDONIANA, compagnia con trent’anni di esperienza, approda a Isola con uno dei classici goldoniani. AVVISI ISCRIZIONI AL CORO “HALIAETUM” Il Coro misto “Haliaetum” della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola, diretto dal Maestro Claudio Strudthoff invita alle audizioni per nuovi coristi che avranno luogo ogni lunedì alle ore 19.00 nella sede della Comunità. Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore, responsabile: Andrea Šumcnjcik Redazione: C. Chicco, M. Maurel, B. Pcvcc, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, A. Šumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tei..fax: (+386 66) 645031, 645853 KRIMINALIJE PODMAZANO BOLJ KOT OBIČAJNO Na policijsko postajo je prišel občan iz Tržaške ulice in prijavil, da mu je neznanec premazal avtomobil s strojno mastjo. Dečki so se prepričali, daje bil izvajalec zelo nestrokoven, saj je podmazal karoserijo namesto podvozja, ker pa večja materialna škoda le ni nastala so zadevo zabeležili v vednost, če bi se podobne »nestrokovnosti« nadaljevale. VEČNAMENSKA CEV V Skladiščni ulici sta se sprla občana, ki nikakor ne moreta rešiti medsebojnih soglasij. Spor se je sprevrgel v pretep, eden od udeležencev pa je ob tej priložnosti uporabil železno cev in z njo udaril drugega udeleženca. Za prvega so dečki napisali kazensko ovadbo. STARA IGLA Iz SGTŠ so dečki dobili obvestilo, da so v omari enega od učencev našli že uporabljeno iglo, kije verjetno služila v nezdravstvene namene. Po pogovoru z drugimi bližnjimi so policisti ugotovili, da je bila siringa last oziroma v uporabi učenca, kije že opustil šolanje na SGTŠ. JE DELAL TEHNIČNI? Iz nazotjeve so poklicali na policijsko postajo in povedali, daje nekdo vlomil v tam parkiran avtomobil. Policisti so ugotovili, da je nekdo razbil zadnje steklo in iz vozila ukradel varnostni trikotnik in prvo pomoč. Materialna škoda, ki je ob tem nastala je bistveno višja od tiste, kije nastala s samo krajo. Ampak, sila je pač sila. NI BIL ŠAKAL Občan je sporočil, da so v Baredih vlomili v vikend hišo in sicer tako, da so vlomili dvojna vhodna vrata, vse pregledali in razmetali, vstopili v kletne prostore in od tam odnesli vino, žgane pijače, več posod, sodček za vino in celo agregat. Hkrati je po prostoru nekdo razbijal s kladivom in povzročil zelo veliko gmotno škodo. Prav kmalu so dečki prišli na sled mladeničema iz Kopra pri katerih so tudi našli in zasegli večino ukradenih predmetov. Hkrati pa so tudi ugotovili, da sta bila fanta zelo pri volji za takšne »podvige« saj sta vlomila kar v tri vikende na tem območju. V vseh primerih sta kradla pijačo in nekaj tehnike, k sreči pa so policisti večino stvari lahko vrnili lastnikom. Mladeniča seveda čaka kazenska ovadba in obravnava na sodišču. BUNDA JE, BUNDE NI Učenec osnovne šole Vojke Šmuc je poklical na policijsko postajo, da mu je zmanjkal denar iz bunde, ki jo je imel v garderobi. Po hitri akciji so dečki našli nopva lastnika in denar ter bundo vrnili pravemu lastniku. PEŠEC POVOZIL AVTO V drevoredu 1. maja je pešec izven prehoda za pešce prečkal cesto in presekal pot vozniku petke. Ob trčenju je pešca vrglo na tla in je dobil poškodbe po obrazu. Kljub temu seje na hitro pobral in skušal zapustiti kraj nesreče a so ga zaradi poškodb zadržali in potem odpeljali v izolsko bolnišnico. Pa tudi tam ni dolgo vzdržal in je že isti večer, kljub zlomljenemu nosu, samovoljno zapustil bolnišnico in odšel domov. Dečki bodo zanj napisali prijavo sodniku za prekrške. TURISTI Z ZAMUDO Občan je sporočil, da pri Rudi v smeri proti Kopru pešačijo tri sumljive osebe. Patrulja jih je izsledila v Žustemi in ugotovila, da gre za dva Romuna in enega Bolgara, vsi trije pa so ilegalno prišli v Slovenijo. Izolani so jih predali koprskim policistom. YUCO NI ZA DUCO S petrolovih črpalk so prejšnji teden dvakrat dobili sporočilo o kraji bencina. Storilec je v obeh primerih s polnim rezervoarjem bencina oddrvel s črpalke. Policisti so ugotovili, da je to počel mladenič iz Kopra z rdečim Yugom, ki se bo za to početje seveda zagovaijal na sodišču. NOV BERLINSKI ZID? Prejšnji teden smo zapisali o dogajanju pred nedokončanim poslopjem ob cesti za Belvedere. Takrat so policisti in varnostniki poskrbeli, da ni prišlo do hujšega spora zaradi napovedane priključitve vodovoda na tisti del omenjenega objekta, ki je v lasti slovenskih partneijev. Potem pa je na občinskem zemljišču pred stavbo zrasel visok zid, katerega funkcija je dokaj nedorečena, predvsem pa zid nima potrebnih soglasij. Na občini o tej gradnji niso obveščeni, zato bodo zahtevali odstranitev, vse to pa seveda pomeni zavlačevanje pri reševanju zapletov in objekt bo še naprej kazil Izolo, njej in naši zakonodaji v posmeh. MEDITERAN 2000 ŽE NASTAJA Potem ko so organizatiji Mediteran festivala na svetovnem sejmu World music v Berlinu (WOMEX) spoznali ponudbo skupin za sezono 2000 je že začel nastajati osnutek programa, ki za naslednje leto obeta nekaj izvrstnih nastopov na tem poletnem izolskem festivalu. Trenutno so v pripravi pogodbe z naslednjimi skupinami: PILI PILI & zbor iz Južne Afrike, INNA ZHELNAYA in FARLANDERS iz Rusije, maroški pevec in kitarist EL HOUSSAINE KILI, vrhunska švedska skupina GARMARNA, brazilsko odkritje LENINE, TRIBAL DRIFT iz Avstralije, INDACO in NARCOLEXIA iz Italije, CALEXICO iz Združenih držav Amerike in DHARMA iz Španije. Vsega skupaj bo na programu 18 koncertov, najveijetneje že na obnovljenem Manziolijevem trgu. Sicer pa si vsako soboto ob 20.30 na programu koprske TV lahko ogledate posnetke z lanskoletnega Mediteran festivala. ŠE POMNITE ? Zagotovo mnogi še pomnite nastope mladega dekletca, kije ob spremljavi Roberta Vatovca zabavalo turiste na terasi restavracije na svetilniku. Če natančneje pogledate boste spoznali Tinkaro Kovač, novo zvezdo slovenske pop glasbe, ki je začela tako-le pri 14-tih, danes pa ji do takšnih nastopov gotovo ni več. AMBASADA GAVIOLI - MONTH OF THE RISING SUN Kyodoshakai Co-Fusion dejansko pomeni 'Community Fusion', s čimer pa poimenujeva najino glasbeno zgodbo prepletanja različnih elementov ter glasbenih stilov v izdanih ploščah, se za svojo glasbeno filozofijo opredelita Shuji Wada in Heigo Tam, svetovni javnosti bolje poznana kot eden izmed trenutno najbolj aktualnih japonskih live act performeijev Co-Fusion. Co-Fusion nastopata v tretjem tednu predstavitvenih polj japonske elektronske kulture v Ambasadi Gavioli. Večer Kyodoshakai zaznamuje skupnost osrednjih japonskih umetnikov, katerima se bo v večeru poleg stalnih glasbenih sodelavcev in gostov AG pridružil še Toby Izui. Umetniki sodobne elektronske glasbe, ki japonsko elektronsko kulturo v AG prinašajo v novembru, sodijo večinoma med same kreatorje japonske klubske scene. V večeru Kyodoshakai pa se bo v AG prvič, kot debitantka, predstavila tudi DJ Tammy, mlajša predstavnica tršega zvoka v Sloveniji, ki bo s svojim feminilnim dotikom v prihodnje zagotovo soustvarjala bodočnost slovenske elektronske glasbe. MALI OGLASI - PRODAM JUGO 45, letnik 89, registriran do 19.7.2000. Cena po dogovoru. Tel.: dopoldan 041 - 897 567,ali 79 044 popoldan ali zvečer. - UGODNO PRODAM KVALITETNO VOLNO ( različnih barv) za ročno pletenje, tel.: 274 131. - JUGO 45 Z OBNOVLJENIM MOTORJEM ( 1000 km po generalni) ugodno prodam, tel.: 041/ 613 299 ali 646 212. - IMENIK - VODNIK NEVLADNIH ORGANIZACIJ, terenska prodaja vodnika znanim naslovom. 061/ 444 403,13 776 41 - MOBY DICK kava bar IŠČE DEKLE ali FANTA za delo v strežbi, tel.: 647 306 - RABLJENE RAČUNALNIKE z GARANCIJO, brezplačno dostavo, montažo, inštrukcije, programi, igre- možna menjava, tel.: 645 818 - TISKALNIK EPSON LQ - 1070, malo rabljen z garancijo, tel.: 645 818 - ČE SI OSAMLJENA stara okrog 55 - 60 let se javi upokojencu, 65 let iz okolice PIVKE, ki išče sorodno dušo s katero bi si krajšala lepa jesenska leta. tel.: 067/ 55 687. Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka. - PRODAM telefon MOBIREGLJO star 4 mesece za 17.000 SL tel.: 648 774 popoldan BOLNICA NI BREZ DELA MOTOHOV KOT SBI, kot se po novem pravi bolnišnici na hribu, je zadnje čase predmet obdelave vseh mogočih strokovnjakov, bistvo vsega dogajanja pa lahko skrčimo v preprosto ugotovitev, da zdravstva, kot smo ga sanjali in skoraj imeli v nekem prejšnjem življenju, enostavno ni več. Revizorji, ministrstvo, zavarovalnice in drugi odrešitelji so jasno povedali, da bo treba računovodstvo in kuhinjo oddati v koncesijo, odpustiti polovico administrativnega osebja, skrčiti število oddelkov in ukiniti prav toliko vodij, oddati laboratorij in nedokončane prostore, preseliti v Izolo del sežanske pulmologije in ločiti poslovodnega in strokovnega direktorja. Posebej pa bo treba ponuditi nadstandard za tiste paciente, ki si to lahko privoščijo, (več na 4. strani) KADROVANJE V TURIZMU Lani smo dobili novega direktorja GIZ za turizem (Alojz Pečan) dobili smo Lokalno turistično organizacijo in začasnega direktorja (Jožeta Černeliča), dobili smo TIC (turistično informacijsko pisarno), dobili smo dodaten denar za promocijo Izole, migati je začelo celo turistično društvo. Rezultati turistične sezone so dobri, ocena dela tistih, ki so k temu morda prispevali največ pa očitno ne. Slišati je namreč, da se nekateri člani GIZ-a za turizem zavzemajo za deprofesionalizacijo direktorske funkcije, pa tudi v zvezi z direktorstvom LTO-ja je slišati, da so strankarski apetiti in kupčkanje močnejši od strokovnih kriterijev, ki naj bi veljali za takšna delovna mesta. gumbov na obali! ® #© Vedno na razpolago preko 1000 modelov,! •bordure, čipke, ekološko krzno, I •zadrge, elastike, sukanec,! j škarje, igle, krtače, I modni dodatki, nogavice,...! ^©1© ! Lepi gumbi, Lepa obleka ŠTC Lucija, Llminjanska 78 Tel ./fax: 066 770-970 podarimo nogavice Levante CKUKTCIttaA fakultet* za PODVODNI MENACjEMENJ fakulteta *a MALOOBMEJNO PIZIKO ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 10.00 do 90.00 ob ponedeljkih zaprto | j | brezplačno telefonsko številko t»k«M>nl