■miiuimiiiHi * ■ "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LI-BERTY AND JUSTICE FOR ALL." 8 ■ ■ ■ ■ : ■OERSIBBBaiBBIBBHBB a a I THE ONLY M B S i ■ SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK & CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SO. AMERICA. NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA .7 VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) APRIL 5. 1920 ŠT. 81 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. FRANCIJA BO ZASEDLA NEMŠKA STA NA DESNI STRANI REKE RENE. francoska vlada je pripravljena vsiliti pogoje mirovne pogodbe tudi brez sodelovanja ostalih zaveznikov. nemške vladne Čete prodirajo v okrožje ruhr, medtem pa se delavska armada pred dusseldorfem pripravlja na boj. v- PARIZ, 14. aprila. — Francoska vlada se je odločila, da pošlje svoje čete, da zasedejo nemška mesta Frankfort, Darmstadt, Hombourg in Hanau, ki se nahajajo na desnem bregu reke Rene in navaja kot vzrok za to svojo odločitev dejstvo, da so nemške čete kršile mirovno pogodbo s tem, da so začele s prodiranjem v ruhrsko dolino. Nocoj je bilo izdano poluradno naznanilo, da se okupacija lahko vsaki čas izvede. Francoski ministrski predsednik je o tej odločitvi obvestil zavezniške in njim pridružene vlade in se je o-brnil nanje, da se tudi one vdeležijo te operacije. Toda izjavlja se, da francoska vlada ne bo čakala na zavezniška razmišljenvanja in da je popolnoma pripravljena, da, ako treba, sama izvede nameravano okupacijo. Poroča se, da je maršal Foch naročil generalu De-gouette, poveljniku francoskih čet ob 'Reni, da nemudoma pripravi dve diviziji, ki bi se lahko takoj poslale preko Rene. Ne ve se, da-li je bilo okupacijsko povelje že izdano ali ne. Poročila, ki so se nocoj po Parizu že jako razširila, pravijo, da je mesto Frankofort že zasedeno od francoskih čet, toda vojni urad noče podati nikakega tozadevnega poročila. Kot izgleda, more preprečiti francosko prodiranje le takojšna akcija nemške vlade. Splošno se pričakuje, da bo nemška vlada jutri odredila, da se njene čete umaknejo iz doline Ruhr. Dosedanja poročila, ki jih je prejelo francosko vojno ministrstvo, pravijo, da nemške čete rapidno prodirajo v dolino Ruhr in da se pred Dusseldorfom zbira delavska armada, da se postavi v bran. Danes se je mudil pri ministrskem predsedniku Mil-lerandu Herr Goebert ter mu je v imenu nemške vlade izročil dve noti, eno kot predsedniku mirovne konference drugo pa kot francoskemu ministrskemu predsedniku. V teh notah je rečeno, da je nemška vlada podvzela akcijo le v interesu miru in reda in da Francozje temu pripisujejo preveliko važnost. Millerand je odgovoril, da se s tem naziranjem na strinja. Očividno je, da nemška vlada skuša uničiti delavsko vlado, še predno bi Francija izvedla svojo grožnjo, tako da bi bila v stanu reči, da je pripravljena umakniti svoje čete in bi bila tudi francoska okupacija nepotrebna. Francosko zunanje ministrstvo je danes popoldne podalo naslednje naznanilo. ''Vojaške odredbe, na katerih deluje francoska via* da, imajo za svoj namen edino to, da se prisili Nemčijo, da respektira 42. in 44. člen mirovne pogodbe, glasom katerih njene čete ne smejo zasesti ozemlja petdeset kilo-trov vzhodne od reke Rene. Nameravane odredbe so torej čisto prisilnega značaja." Teško bi bilo pretiravati resnost položaja, ki je nastal vsled nemške pošiljatve čet v dolino Ruhr. Ako bi se Millerand uklonil in to dopustil, tedaj ni dvoma, da bi kmalu moral zapustiti svoje mesto. Kar je Francijo najbolj podžgalo, je to, da je nemški poslanik von Mayer v petek zvečer povedal Millerandu, da je prodiranje nemških čet v dolino Ruhr odgovorno napačnemu tolmačenju. Francoska vlada namerava prisiliti nemške čete, da se umaknejo iz okraja Ruhr in potem ustanoviti medza-vezniško vojaško nadzorstvo, ki naj bi skrbelo, da se po mirovno dogodbi določene količine premoga izročijo Franciji. "Echo de Paris" pravi, da je mlačnost londonske, rimske in washingtonske vlade prepričala Nemce, da lah- SOCIJALISTI SO PRODRLI S SVOJIMI ZAHTEVAMI ZA NOV VOLILNI ZAKON IN POMILOŠČENJE POLITIČNIH JETNIKOV. COPENHAGEN, 4. aprila. IN FRANC RAZMERJE MED ZAVEZNIKI IN AMERIKO JE POSTALO KAJ HLADNO. PARIZ, 4. aprila. — Francozje izjavljajo, da ne morejo ra- Po seji enajstih političnih, zumeti Wilsonove zunanje poli- strank, kateri je sinoči sklical kralj (Kristjan, je bila generalna stavka, ki je bila razklicana vsled odštave Zahlejevega kabineta, preklicana. Seja je trajala od devete ure zvečer pa do pol šeste ure danes zjutraj. Sedanji ministrski prdsednik Liebe se je izjavil na priporočilo kraja, da je pripravljen resi-gnirati. Naznanilo pravi, da so se vse stranke zedinile na tem, da je potrebno, da se izvede nove volitve, kakor hitro bo sprejet nov volilni zakon. Kralj bo sedaj naročil bivšemu justičnemu tajniku Friis, da sestavi kabinet in sicer s sporazumom, da državna zbornica prične z zborovanjem čimprej mogoče in se začne z delom na novem volilnem zakonu. Predstavniki vseh strank so izjavili svojo pripravljenost sodelovati s kabinetom, ki bi bil sestavljen na tej podlagi. Resignacija Liebe-ovega kabineta po petdnevnem službovanju pomeni, da so sdcijalisti pripravljeni preklicati generalno stavko pod pogojem, da nova vo lilna predloga pride skozi vse parlamentarne postaje, predno se razpusti parlament in se vršijo nove volitve. Zadnjo soboto zvečer so se velike demonstracije na trgu pred mestno hišo zopet ponovile, razni govorniki so obdelovali obstoječo konstitucijolna krizo in zopet so se ponavljali klici: "Živela republika!" Kralj je očividno spoznal resnost položaja in je pozval na sejo voditelje vseh političnih strank, na kateri je bil nekaj časa tudi sam navzoč, v predsobi pa je 'čakal ministrski predsednik Liebe, dokler ni na kraljevo sugestijo položil svoje re-signacije. Novi sporazum določa, da se pomilosti vse politične zločince tike, kakor se je začela pojavljati zadnje čase . Opozarja se posebno na dejstvo; da je predsednik Wilson odkloni ameriško sodelovanje pri komisiji, ki odide v Rusijo, da preišče tamkajšnje razmere. Od poročila te komisije bo v največji meri odvisno stališče, ki ga bodo zavzele napram moskovski vladi zavezniške države. Nadalje se opozarja poslala v San Remo, kjer se v kratkem snide zavezniški koncil, nikakega diplome tičnega zastopnika, ki bi bil vsaj navzoč pri BIVŠI ANGLEŠKI ČASTNIK PRIPOVEDUJE, KAKO JE "SKOPNELA" KOLČAKO-VA ARMADA. New York, N. Y. — Maj. gen. Thord-Gray, ki se je nahajal z vse-rusko armado in ki se>. je pravkar vrnil iz Vladivostoka ter se sedaj nahaja v tem mestu, pripoveduje, kako je Trocki 80.000 mož močno Kolčakovo ar-i mado pripravil, da je dezertira-la k boljševilcom. Ta 'častnik pripoveduje, da je Tffocki v Omsku držal jetnikom! govor, v katerih jih je nazivljal! tovariše in je izjavil, da so do-j brodošli, ako se hočejo pridruži-1 ti rdeči armadi. Ujetim častni-! da ameriška vlada ne bo "od- kom' ki ^ hočejo vrniti v Kolča-j kovo armado, pa j e oblj ubil var- j 20C '8' vladne čete ne nameravajo prodirati proti essenu in dusseldorffu. delavci v ruhr dolini se bojijo belega terorja vladnih cet. DUINSBURG, Renska Prusi-ja, 4. apria. — Vladne 'čete so včeraj vkorakale v okrožje Duinsburg ter po precej hudih bojih premagale delavsko armado, ki se jim je postavila v bran. Po trgovskem okraju mesta se Dognano je, da se je revoluci-jonarno gibanje v okrožju Ruhr popolnoma izjalovilo in sedaj je izven vprašanja, da-;li so komunisti nameravali ustanoviti pro-letarsko vlado ali ne. Vzroki so sicer, ki kažejo, da je razvil ljut boj, tekom katere- So komunisti nameravali uprizo-ga se je streljalo iz strojnih|riti prevrat proti koncu maja pusk, topov in metalo se je tudijali začetkom junija, toda mili- no pot nazaj in pa še 2000 rub^i ljev vsakemu. Nekaj izmed uje-1 tih 'častnikov je ponudbo sprejelo in se vrnilo v Kolčakovo ar- razmotrivanjih. , . , ,. , . Opozarja se, dzWhonldl damado' fc S01 .po^al1' kaJ £ zavezniki zasedujejo AmerikiT"apravi1 rroickl" .'lek°m dveh povše'čno rusko politiko, in se'^110,7'~ tako pripoveduje gen. po tem vprašuje, kako more bi- Thord-Gray-je bilKolcak brez ti washingtonska vlada v sta- armade in cez neka^ mesecev ->e nu, da sodi o umestnosti zavezniških odločitev, ako se neče vdeležiti preiskave položaja v .... . , , ,.v Rusiji, dasiravno je dobila to- Je bl1 zaj!.od. boljsevikov> ročne granate. V bojih so bili ubiti tudi štirje meščani, nekaj jih je bilo pa ranjenih. Na belgijski strani reke Rene je bil ubit en otrok, en belgijski vojak pa je dobil strel v roko. Izgube vladnih in delavskih čet glasom poročil niso velike. Vladne čete so prišle v Dunis-burg v dveh oddelkih; dvainšest deseti polk je prikorakal južno od Wesela skozi Sambern, Dins- taristična revolta jih je prehitela, še predno so bili niih načrti izpopolnjeni in organizacija dovršena. Vsekakor so ruhrski delavci v preteklem tednu pokazai ,da se želijo sporazumeti z Ebertovo vlado, ako se jim da zagotovilo, da se ne bo skušalo maščevati nad njimi z belim terorjem. V ruhrskem okrožju vlada veliko pomanjkanje in glasom francoskih uradnih poročil je bilo že laken, ostale čete po povelistvom , ,, , v. , , i . . -j. .... pretek' roidelipl- "ivilska zalo- generala -x^abiack- -br?sk>-!- ., •• , VuZTZ^vJga tako majhna, da tu mogla zadostiti potrebam delavstva k bil usmrčen. Gen. Thord-Gray je šel v Si_ birijo s kanadsko ekspedicijo zadevno povabilo. Vprašuje se, kako naj zavezniki sledjo ameriškemu nazira-nju glede turškega vprašanja, ako Wilson noče poslat nikakega zastopnika na konferenco v San Remo, kjer se bo sestavljalo turško mirovno pogodbo. Nesrečni del te situacije obstoja v tem, da francosko javno mnenge to stališče ne pripisuje kaki definitivni politiki, temveč samo Wilsonovim kapricam. La Liberte piše danes, da je Wilson v zadnjem !času na tri ko so zasedli Vladiyostok, kjer se ga je pred odhodom dvakrat skušalo umoriti. On pravi, da so bile boljševiške čete moralno bolje razpoložene kot pa KoTča-kove ter da so bile tudi bolje oborožene. LAKOTA NA SLOVAŠKEM. Dunaj, 4. aprila. — Poročila iz Slovaške pravijo, da tamkaj vlada velika lakota. Poroča se, da ljudje po cestah lakote padajo in da je prišlo že do številnih izgredov. V Karschau je . ljudska množica napadla urad načine pokazal svojo zlovoljnostilc^kega živiiskega administra- proti zaveznikom in sicer prvič tQrj ga vWfla na z naznanilom, da ameriške čete ob Reni niso podrejene Focho-vim poveljehi, drugič, ko je obvestil eksekutivni koncil lige narodov, da se Amerika ne bo vde-ležila preiskave v Rusiji, in tretjič, da ameriška vlada ne bo zastopana na konferenci zavezniških ministrskih predsednikov ki se vrši tekom tega meseca v San Remo. Ta list zaključuje: "Mr. Wilson se dela užaljenega. in da se privoli v vse volilne re- _ . . . . , ,,, . .. ■, ■ "u u • •• i • On ima sicer pravico, da pdkloni torme, ki jih zahtevajo socijalni , . . , r, , j , ,. T, , , , sodelovanje pri teh zadevah, to-i demokratje. Vse stranice so ob- , ... , , .. ., da zakaj vedno tako silovito nastopi, ako se pride do kake odločitve brez njegove vednosti?" ljubile sodelovati s kabinetom v izvršitvi tega programa. NADVOJVODINJA SE ZAROČILA S PISARJEM. ulico in ga' ubila. Nato so na množico u-1 strelili vojaki in pri tem ubili dvanajst oseb. premogarjev na stavki. BUDAPEST, 4. aprila.— Najmlajša hči nadvojvode Friderika, nadvojvodinja Marija Alice, se je zaročila z baronom Fride-J tejšii 'človek avstrijske monar-rik Haldbotom iz neke starejhije. pruske družine, ki pa je sedaj zaposljen v negi banki v tem mestu. On ima 5000 kron letne plače, kar je približno $20. Oče zaročenke je bil nekdaj najboga- ho nastopijo proti Franciji, ter pravi nato: kaj ur bo naša okupacijska zona raztegnjena. SO NEZADOVOLJNI Z 27 ODSTOTNIM ZVIŠANJEM. SALEM, 2. aprila. — Več kot 400 premogarjev v tukajšnjih premogorovih, ki so nezadovoljni s sklenjeno mezdno pogodbo za 27 odstotno zvišanje, je danes prenehalo z delom. Premogarji so mnenja, da zvišanje ni dovoljno in da morajo dobiti višje plače. Ignorirali so brzojavno obvestilo iz glavnega stana premogarske organizacije, v katerem se je obveščalo premogarje, da ostanejo tudi po 1. aprilu na delu. Od stavke prizadeti premogo-"V teku ne-i rovi so: Kirk Dunn, West od vzhodne strani. Oba oddelka sta prišla v mesto ob 3. uri popoldne. Oddelek policije je pričel preiskovati stanovanja, med tem pa se je vladna artilerija postavila na severno stran mesta, odkoder je streljala na zbirališča delavskih čet. Prvi streli med četami generala Kabisch in delavsko armado so bili izmenjani na vzhodnem koncu mesta, nakar se je boj razvil tudi po notranjih ulicah. Vladne čete so napredovale počasi in gnale pred seboj oborožene delavce. Delavci so se bojevali v majhnih skupinah; včasih se je videlo le po tri ali štiri skupaj s strojno puško. Najhujši boji so se vršili v Sonnewal ulici, kjer so streli iz pušk razbili vse okna. Ostanki delavskih čet, ki so se zbrali okrog Bismarckovega spomenika, so zbežali, ko so vladne čete priredile nanje napad. V nedeljo je bilo v Duinsbur-gu popolnoma mirno. Vladne čete sedaj stikajo za ostanki delavskih čet po industrijalnih o-od Wanheima in krajih južno po gozdovih. Vladne čete ne nameravajo prodirati se proti Essenu in Dusseldorfu, ako tamkaj ne pride do nepričakovanih dogodkov. Tukaj se bo vzdrževalo vojaško kontrolo le toliko časa, da se o-blasti prepričajo o stabilnosti civilne administracije. Zatrjuje se, da je med oboroženimi delavci, ki so so bojevali v Duins- burgu proti vladnim četam, ve- pod nobenim pogojem liko tujcev. Eden izmed francoskih ve'cjem pet dni. V preteklem tednu so prišli delavci trikrat do sporazuma s civilnimi zastopniki berlinske vlade, toda vselej so voditelji vladnih čet, general von Watter in militaristični element v Berlinu, ki tvorijo najmočnejšo o-poro Ebetove vlade, preprečili izveditev sporazuma. Von Watter in njegovi prijatelji sedaj na vso moč delujejo za okupacijo ruhrske doline, najsibode že iz maščevanja ali pa samo vsled tega, da pridobijo militaristični kliki, ki je bila precej hudo zadeta vsled Kap-pove revolte, svojo prejšnjo veljavo. Militaristi tulijo na ves glas, da je komunistična nevarnost velika in da se jo mora za-treti za vsako ceno. Zelo možno je, da v Nemčiji obstoja komunistična nevarnost, toda gotovo je, da je sedaj nikakor ni v okrožju Ruhr. ; Toda delavski voditelji razumejo, da je njih moč, da uničijo premogorove, njih glavna karta, na katero lahko igrajo proti militaristom. Ako vladne čete začno z prodiranjem, tedaj bodo delavci uničili premogorove. Kaj pa bo potem? Odgovor na to prihaja iz fran cozkih vladnih virov in se glasi: Francija bi bila privolila v o-kupacijo, ako bi se ji bilo dovolilo, da zasede Frankfort. Sedaj pa noče privoliti v okupacijo problema rešilo v celoti, toda naj velja, kar hočfe, vendar mimoramo prisiliti nemško armado, da se umakne iz o-krožja Ruhr, potem pa bomo mi tamkaj sami vzdržavali red." To ne bo!Point; Big Vein Coal Co-' Sali" neville; Cherry Valley, Wash-ingtonville; Salem Moines Co., Salem. Med operatorji in premogarji so se že' pričela pogajanja. PARIZ, 4. aprila.—Ako nemške vladne čete začno prodirati v dolino Ruhr, tedaj bodo delavci uničili premogorove. Delavci so pripravljeni in pri volji sporazumeti se z Ebertovo vlado, toda ne zaupajo njenim četam, in bojijo se, da bodo pričele z belim terorjem. To je nakratko označen položaj v dolini Ruhr, kakor se poroča iz zanesljivih virov, in kar potrjujejo tudi francoska uradna poro'cila. visokih vladnih uradnikov se je skoraj s solzami v očeh izjavil napram časnikarskim poročevalcem : "Mi nočemo delati na svojo roko. Mi nismo militaristični, toda mi moramo zasigu-rati našo dobavo premoga. "Poglejte na naše današnje borzne cene. Mi moramo dobiti nam obljubljeni nemški premog, kajti to je življenskega pomena za Francijo. Mi ne moremo mirno gledati, da se oni premogorovi uničijo." STRAN 2. 'enakopravnost" APRIL 5th, 1920. ; t [P^ WEODVai'.rjJ.^gyjjix jj'.gitl'.AJC* INTKaŠK SUVFCKEOA DELAVSTVA IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by THE "EQUALITY" PRINTING AND PUBLISHING COMPANY, JNC. Busdints Place of the Corporation: 6418 ST. CLAIR AVE. 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION KATES: By carrier............ ... > 1 year $4.50, 6 mo. $2.25, t mo. $1.25 Cleveland, Coilinwood, Newburgh, by mail 1. y. $5.00, 6 m. $2.50, 3 m. $1.25 United State« ........................ $4.00 per year 6 moatha $2.5» Foreign Countries ............ ,1JL....... $7.50 per year, 6 months $4.00 ADVERTISING RATES UPON APPLICATION Lustuje in izdaja ga KORPORACUA TISKOVNE DRUŽBE "ENAKOPRAVNOST" 6418 ST. CLAIR AVE. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551 CENE LISTU: Po raznašalca ............. »aleto 54.50, pol leU $2.25, četrt. $1.25 Cleveland, Colliwood, Newburg, po pošti -. L $5.00, 6 m. $2.50, 3 m. $1.25 £a Združene države ...........'............. na leto $4.00 pol leta $2.50 Za inozemstvo ............................ na leto $7.50, pol leeta $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY Sc OGLASI PO DOGOVORU Za vsebino oglasov ai odgovorno ae uredaiitvo, a« npravaištvo. CLEVELAND, O., PONDELJE K, (MONDAY) APRIL 5. 1920 magale k nadaljnim vladnim posojilom in tako je šlo naprej in naprej. Toda kako naj se cene zopet znižajo? Vlada se je dosedaj izkazala nezmožnim. Vlada je poglavitni grešnik in njena dolžnost je, da nekaj ukrene v tem pogledu. Vlada naj zniža vojni dolg potom posebnega davka na vojne profite ali s splošnim obdavčenjem kapitala. Prva pot bi bila na vsak način uspešnejša in tudi pravičnejša. Preišče naj se profite, napravljene pred vojno, tekom vojne in po vojni in vzame naj se 75 procentov čistih vojnih profitov. Tako obdavčenje bi izbrisalo vojni dolg tekom desetih let in prva dedukcija bi avtomatično znižala cene v sorazmerno še večji meri. Toda, ali bo vlada podvzela tako korake? Bilo bi preveč, ako bi pričakovali kaj sličnega. Edino Wilson ima dovolj moči in inicijative, da povzeme to delo, toda on ne razume ali pa neče razumeti položaja. Povedal je Palmer ju, da naj pokonča profitarstvo, ta pa od časa do časa poda v javnost kako izjavo, češ, da je justični department na delu, toda, da je navzlic temu skorajšnje znižanje cen nemogoče. Vprašanje dolga bo ostalo v rešitev prihodnji administraciji, katera ga bo pa najbrže reševala na isti način kot Wilsonova. $1.25, toda v slučaju, da se njih'Vsak je tudi individualno svo-zahteve ne uveljavi koncem te-jboden! ga tedna, bodo zvišali isto za 25; Tudi neslovanstvo se očita ru-centov. Dosedaj so dobivali J skim boljševikom. Klevetniki barvarji po 60 centov od ure. jRusije obrekujejo boljševike Otvoritev kampanje za želez- J vseVprek, da so Nemci, židje in niški predor. — Z vsakim dnem barbari. Ti ljudje še vedno u-smo bližje volitvam 27. aprila.! pajo na 'poslanstvo Slovanstva' Številne bodo zadeve, o katerih, katerim naj bi Rusi prerodili se bomo morali odločiti in enajves svet s SV0j0 vseobjemajočo najvažnejših bo vprašanje ali ljubeznijo in mirnim prenaša-naj dovolimo $15.000.000 za gra njem trpljenja. Tako si tol-denje novega podzemeljskega mačy0 kapitalistični trabanti predora za poulične kare na Pu-! dušo ruskega človeka tudi iz blic Square. V ta namen se bo j knjig ruskih pisateljev in pes-danes organizirala kampanja, j njk0v. pri kateri bodo sodelovale vse za interesirane stranke in bodo skušale prepričati volilce, da je zgradba tega predora potrebna radi prevelikega prometa v sredini mesta. Petru Velikem ni pretakala niti kapljica ruske krvi!) Ali je potem, kaj čudnega na tem, da je gnjev, ki se je nagomilil v srcu ruskega človeka, vzplamenel v ognju strašne revolucije in maščevanja? Alzacijo-Loreno se obožuje, ali naj se ruski narod preklinja?! Obrekovalci Rusije se kaj radi sklicujejo tudi na izjave pru-gkih generalov o boljševikih. Prosto jim! Omenim pa, da se je tudi tisti nemški profesor temeljito zmotil, ki je leta 1917 zapisal te-le besede: "Kar ni ,, -vir. • -u «tit i i zmoglo nemško orožje, to je na-V svojih dveh spisih Malo-i V1 , "Povodom do 'prav" nemski duh . Pri tem je ^mislil na Karla Marksa, ker je bil Nemec po rojstvu. Jaz pa meščanstvo" in godkov", ki sta izšla pod naslovom "Rusija, Politična opazova-, . XT. . . , , • » -tnnc t u - m i • pravim: Ni zmagal nemški duh, nja" 1906, L., pobija Maksim *____x _ . 1 . . . _ ' Ako hočemo doseči znižanje življenskih cen, tedaj moramo v prvi vrsti znati za njih glavne vzroke. Draginja vlada po vsem svetu. Poglejmo to bolezen v njeni najhujši obliki. Nek tujec, ki se je pred nedavnim mudil v Petrogra-du, piše, kako ga je prestrašil nek izvošček, ki je zahteval 150 rubljev ali $75 za vožnjo na železniško postajo, ki je znašala manj kot eno miljo. Po precej razburljivem prepiranju je izvošček sprejel kompromisno ponudbo v podobi — zavojčka cigaret. Visoke cene v Rusiji so povzročene vsled velikih količin ničvrednega papirnatega denarja. Nekaj sličnega opazimo tudi v Jugoslaviji. V skoro'vsaki deželi je prišlo no podobnega položaja. Angeškf funt je padel za eno tretjino. Francoz mora dati petnajst frankov za dolar mesto petih in nemška marka je padla sk&ro ravnd tako nizko kot rftski rubelj. Celo dolar je padel za 50 odstotkov v svoji kupilni vrednosti. Padanje denarnih vrednosti je z matematično natančnostjo reaktiralo na cene in tukaj v Ameriki, kjer ni ] nikakega pomanjkanja potrebščin, kjer se je produkcija; tekom vojne aktualno povišala in kjer je blagostanje stalno naraščalo na račun drugih vojujočih se narodov, fo cene napredovale skoro z isto hitrostjo kot v Angliji. V Zedinjenih državah je vzrok visokih cen ravno isti koti v Evropi. Denarna cirkulacija leta 1913. je znašala tri j in en^ tretjino bilijona, leta 1918. pa pet bilijonov in pol, j bančne vloge pa so narastle od trinajstih na petindvajset! bilijonov, medtem ko so cehe poskočile sorazmerno s te-j mi številami. Glavni vzrok znižanja denarnih cen je ravno tako jasen kot dejstvo samo. Vlada je razpisala velika posojila in je potem, brezobzirno trošila z denarjem. Vlada je plačevala velikanske cene za vojne potrebščine, vsled česar so se bančne vloge zvišale in te vloge so po- Pomanjkanje stanovanj povzroča mnogo bolezni. — Goto-: vo je, da je eden največjih vzro-, kov neštevilnih slučajev bolezni, j veliko pomanjkanje stanovanj.1 Ljudje bivajo v zakotnih, majh-nh stanovanjih, kamor mnogokrat niti solnce nima dohoda. Z j popolno lahkoto sprevidimo, daj pomanjkanje stanovanj ne po-J meni samo trajne neprilike za delavstvo temve'č, da tiči za tem važnim vprašanjem tudi še ne-J kaj, namreč, da povzroča pomanjkanje stanovanj mnogo hi-, ranja in bolezni med delavnim1 ljudstvom. Zato je tem bolj važ-, no, da s£' kakor hitro mogoče preskrbi dovolj stanovanj, da se( prepreči nepotrebno trpljenje. In ustanovitev mestnega odbo-! ra za preskrbo stanovanj ki bo deloval skupno z zdravstvenim, oddelkom bo najbrže prvi korak j proti rešitvi tega perečega pro-; blema od strani mestnih oblasti. ^ V temu odboru bode zadostno | število. strežnic okrajnih zdravnikov in drugih uradnikov. Dr. Rockwood pravi, da bi bili stro-j ški tega odbora, za prvo leto poslovanja $25.000. Zdravniki in strežnice vedno naznanjajo, da so prenapolnjena stanovanja naj ve'cji vzrok ogromnim žrtvam) influence, pljučnice in jetike.Ker' je od stanovanja odvisno človeško zdravje, je potrebno, da se ustanovi predlagani odbor, ki naj deluje skupno z zdravstvenim uradom. Sneg, mraz in led. — Štirinajst dni smo imeli gorka po- ! Gorki na prav temeljit način Udeležba pri včerajšnji prire-] obrazovanje ruskega ičoveka po ditvi dram. dr. "Ivan Cankar" j ru8kih pisatejih, odnosno napa-— Navzlic deževnemu in hladne- j čn0 umeVanje ruskih . pisatelj-mu vremenu je bila udeležba; skih umotvorov. Sinteza Gor- pri sinočni predstavi "Ivan Cankar" zelo povoljna. kega "Opazovanj" pa je ta, da so ruski pisatelji in njih inter- Koncert soc. Pevskega Zbora preti — tujci videli v nemoči mladanske vetrove, danes se je zopet povrnil sneg, mraz in led. Snežni vihar je le neznatno zadel Cleveland, ali nekatere druge države so bile hujše prizadete. Kaj je bil namen napadalcev? —r Policija nima nikakega pojma, kaj naj bi bil vzrok napadu, ki je bil storjen na dva mladeniča na E. 65. St. in Erie železniški progi. Trije moški, o-boroženi z nožmi so iz skrivališča naskočili Russel Jacksona, 19 let starega mladeniča, stanu-jočega na 2686 W. 65. St. in Fred Mandota, in ju nevarno o-klali. Oba sta bila prepeljana v St. Alexis bolnišnico, kjer se nahajata v zeli resnem položaju. Napadalci niso naredili nobenega poiskusa oropati mladeniča njih denarja. Smrtna kazen za morilca Nikolaja Osrajdiča. — Pomožni o-krajni prosekutor Rothkopf je imel zahtevati danes smrtno obsodbo za Vida Ozaniča, ki je pri znal umor Nikolaja Osrajdiča. Takoj po storjenem umoru, ki je bil izvršen zadnji Božič v West Park, O. je Ozanič izpovedal, da je izvršil umor v silobra-nu. Stališče barvarjev nespremenjeno. — Zahteve kakh 2100 stavkujočih barvarjev so postale čim ostrejše, odkar se jih je hotelo prisiliti sprejeti plačo določeno od pogajevalnega odbora. Delavci niso zadovoljni s ponujano plačo $1.12 in pol centa na uro in odločno zahtevajo "Zarja".— V nedeljo se nam bo nudila prilika posetiti letni koncert soc. Pevskega Zbora "Zarja". Koncert se bo Vršil v Jos. ruskega mužika "lepo" lastnost in jo oboževali!] V negativu so videli pozitiv. In res! Dogod- temveč zmagal je pristni ruski duh, zmagali so tipični Slovani: Bakunin, Agarjev, Nečajev; — zmagal je hladni Sibirjanec Lenin, zmagal je Troeky. Nikdar (Dalje VA 4. strani.) GROZIJO TURČIJI Z VOJNO. Carigrad, 4. aprila. — Poročila pravijo, da je kabinet Sali Paše,ki je položil svojo resigna- ki zadnjih let so dokazali, da; cijo 26. marca, odstopil radi ve-Birkovi dvorani. Ker je pro-j je imel Gorki prav in nobedeni likega pritiska na vlado, da iz- gram izvanredno bogat, je pri-'drugi. Duša ruskega mužika ni čakovati ogromne udeležbe. — Vstopnice se prodajajo v našem uradništvu. OBREKOVALCEM RUSIJE. Ako sedaj boljševiki na podlagi novega družabnega reda streme za tem, da ustvarijo novo kulturo, ki jo imenujejo pro-letarsko, je to popolnoma pravilno ; saj vendar tvori večino vsakega naroda • delavno ljudstvo! — Intelektualci vidijo v komunističnem družabnem redu nekako nivelizacijo, ki se izraža predvsem v kulturnem življenju. Intelektualni individualist, truja ki nastopa uprav zagrizeno proti komunističnemu družab. redu, pa še danes ni pre pričana o tem, da je vsaka kultura bistveno odvisna od vrste in načina ekonomskega razvoja in v drugi vrsti od materij elne situiranosti posameznika. Zakaj se ne bi smeli proletar-ci kulturno udejstvovati in uživati plodov civilizacije? Prepri-tčan sem, da je med proletarci več izrazitih individualitet, kakor pa med buržoazijo, ki je ven 'dar že vse povedala, kar je mo-!gla in znala. Intelektualni podjetnosti in razmahu individua 'pa niso v komunistični družbi ! postavljene prav nobene meje. hotela trpljenja in pregajanja. Rus je trpel, ker je bil preganjan! — Tisočletja je ruski narod klonil hrbet pred nagajko carjevih činovnikov. (Rodovin-ska raziskavanja so dokazala, roči angleškega poveljnika v Amasiji, stotnika Forbes-a in poveljnika v Erzerumu, polkovnika Raylingtona. Oba častnika sta bila prijeta od nacionalistov in govori se, da so Angleži zagrozili z vojno, ako se ju ne da se v žilah ruskih carjev po (izpusti. jajB a R B ■ I U M iSS I if m. M i Bp* PRO S N.J A. CENJENI ROJAKI! Solze me oblivajo in žalost mi polni srce, ko me že tako dolgo muči mučna bolezen, sušica. Umreti ne morem, živim teško in sem v resnici zelo slab. Gotovo ste že čuli o moji dolgi bolezni, kako dolgo se siromak že mučim in v kako revnem stanu se nahajam. Štiri leta že nisem mogel prijeti za nobeno delo. Lahko ste že večkrat čitali moje nesrečne prošnj-e v enem ali drugem listu. Sedaj mi je zelo hudo pri srcu, ko vas moram zopet nadlegovati. Prosim vas, da mi oprostite, kajti ni dovolj, da sem jaz sam bolan temveč mi hira tudi žena. Umrla sta mi dva otroka in eden štiri leta star, trpi revščino poleg naju. Poglejte torej, rojaki, kako v žalostnem stanju se nahajamo siromaki. Mraz je tukaj, zebe nas po dnevi in ponoči. V hiši ni niti kepice premoga. Drago je vse tako, da si siromaki ne moremo ničesar kupiti. Kam se naj sedaj obrnemo ako se nas ne usmilite vi. Zadnjikrat vas prav lepo prosim, priskočite mi na pomoč. Imejte u-smiljenje do mene nesrečnega siromaka in do mojega štiriletnega otročiča, ki vedno steguje roki in prosi za kruha. Prosim usmiljenja in se vam že naprej prav iskreno zahvaljujem za vsak najmanjši dar. Nesrečni siromk JOSEPH MEIILE, 1017 E. 61st St. (Prosim, da izročite vse darove v uredništvu tega list.) sjl Sla .L" ■K Ep i «fi9BSBBBBEEi3BBBB9 TELEGRAM Član naše tvrdke Gosp. LEO. STRUKEL nam ie sporočil po- ta S tom kabelcrama, DA JE PREJEL IN RAZSPOSLAL IZ LJUBLJA- 8 NE VSE ZABOJE (BAKSE). ki so nam bile izročene do 17. janu- g 5 arja 1920 in so bile odposlane v Jugoslavijo na parniku "Argentina". H Druga pošiljatev odhaja 30. Marca 1920. Na roki imamo veliko S ■ število zabojev 7.a Jugoslavijo in kdor od rojakov nam pošlje svojo 6 bakso do 20. APRILA 1920, bo odšlo vse z tretjo pošiljatvijo. Gosp. B Leo Strukel bo počakal tako dolgo v Jugoslaviji, da bo preskrbel I točno razdelitev od nas poslanega blaga. Vsak rojak naj torej hiti, da čimpreje pomaga svojim dragim v Starem kraju. Teža (bakse) zaboja od 10 do 1000 funtov, cena za voznino 14c na funt. Pozdrav! STRUKEL & HORAK EROPEAN TRADING & EXPORT COMPANY. 88 Ninth Ave. Cor. 16th St. New York. N. Y. Tel. Chelsea 3966 ISBBBBEBflBBBBBBBBBHBflBftBBHBBflSH!SSSBf37;3SBBaBBnBBB9!3B SLOVANSKA DELAVSKA WW ■ ZVEZA Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION / SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919. Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. krat predstavljali igro "Geno-vefa". Druga vas, ki je bila ve-likomanjša od naše, je imela pevsko društvo ter so pevci že jako dobro peli "Hej Slovani" in "Od Urala". Samo naša vas, ki je bila ob jednem tudi sedež župnije, je spala spanje pravičnega. Ustanovili bi bili radi nekaj a skoro nismo vedeli kaj in tudi pravega človeka je nam man-njkalo. Ako bi kaj začeli bi moralo biti nekaj novega, kar še druge vasi niso imele. Konsuma j tedaj v našej vasi nismo imeli [ali pokopali smo že dva pred le- Iti in marsikateri kmet še .danes i preklinja njegov spomin. ."Tudi pri nas bi se lahko kaj ustanovilo",' so govorili fantje na vasi. "Naša vas je najzadnja," govorila so kakor v potrdilo ob žetvi. Vsega tega tpa je nas na-mah rešil Jerajev Franc sin precej bogatega kmeta. Prišel je bil iz šole, ne dunajske ampak. kmetijske. "Ako imajo že drugot pevska in dramatična društva ustanovi |mo mi knjižnico z tamburaškim klubom. Branje je pot do izobrazbe", govoril je fantom in možem v gostilni. Navdušenje je zavladalo veli I ko, posebno še, ker so gospod !kaplan tudi obljubili svojo pomoč. S kaplanom je Franc zlo-jžil pravila in oblasti so jih potr-Idile. Kdor je hotel biti častni j član je moral plačati dvajset (kron, drugi ipo jedno krono vsakih šest mesecev. Za častne člane so se prvi vpisali: župnik, kaplan in Franc. Prvi je daro-| val v knjižnico nekaj molitve-nikov drugi nekaj knjig. Franc i je pisal vsem svojim sošolcem \ in knjižnica je kmalu imela kakih šeststo knjig po večini vse ! enake vsebine. , i Ker ni bilo mogoče najti pri-| mernega prostora, nastanili so ;'knjižnico v kaplaniji in kaplan ;je bil izvoljen knjižničarjem." Vse je šlo lepo, gladko in poleg Franca, ki je delal okrog po i vinogradih, izboljševal kmetom vina ter cepil trte, je delal tudi kaplan za knjižnico neumorno. Ob nedeljah so prihajali ljudje, zamenjevali knjige ter jih | nosili domov. Tamburaški klub I bi se imel ustanoviti leto pozneje, ko bo knjižnica na trdni podlagi. Toda ob letu še knjižnice ni bilo več. Sprejema vsako zna'cajno osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—46 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n točno. Nova društva se ustanavljajo z osem ali vdč novimi člani v starosti od 18—55 let. Vstopnina znaša $1,00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi. S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi. Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika. J. PROSTOR, preds. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, O. BLA2 NOVAK, tajnik 634 Main Street, Johnstown, Pa ** Domov v našo vas je prišla Progarjeva Tončka. Še kot mlado deklico jo je teta vzela v me sto in dasi ji je bilo tedaj že osemnajst let, je hodila še vedno v šolo, kakor so pravili. O->ble,jena po gosposko, je vzbujala pozornost vseh fantov nase. Ako je katerega zadel pogled njenih, kot oglje črnih oči, zlezel je nekako skupaj in se čutil neokretnega, dasi je bil mogo-; če najmočnejši in najpogum-i nejši v vasi. ! Eden, katerega je pogled zadel najbolj občutno, je bil i Franc. Začel se ji je približevati | za kar je največ dala priložnosti knjižnica Tončka je postala namreč takoj prvi teden po povratku članica. Ko ji je enkrat razkril Franc svojo ljubezen, zdelo se ji je, da ji drhti srce nalahno kakor telefon pri> teti v mestu, kadar ne kliče pra 'vc številke. Vendar ga ni čisto odbila in je zatrjevala Tončka ponovno, sestanki so se premestili v mrak liko dela, podučevanjem tambu-rašev." in to prvič kar sta se sestajala na klopi. "Povej .mi, kaj ima naš narod od te knjižnice in kaj bo imel od tamburanja? V tem bo našel vsaj nekaj veselja, to da v ti knjižnici ni ene knjige, ki bi v resnici koristila narodu." Nasmehnila se mu je, mogoče bi se mu bila zasmejala na glas toda ni ga hotela žaliti. "Imaš prav mogoče, Franp, a vprašanje nastane: Kaj je več, človek ali žival? Knjige, ki jih je izdala kmetijske ali Mohorjeva družba, niso prikladne za malega poljedelca ampak za grajšči-ne; ko bi tudi malim kmetijam odgovarjale, imamo vendar v naši knjižnici knjige za živali, za ljudi pa ne." "Ti vendar ne misliš, da bi morali imeti knjige ki bi pisale o ljudeh, kako . . . . " Stisnila je zobe, da ji ni ušel smeh in odgovorila mu je resno: "Tega ne, ampak poglej, nijedne knjige nimamo, ki bi učila o človeškem telesu ali o higijeni. Ali misliš, da je napredno, ako kdo zboli, pa ga kade z oljkinimi vejicami? Zdaj govorim za svoj spol: "Kaj vedo dekleta, ko se može? Ali poznajo sebe, svoje naloge in življenje sploh?" U videl je Franc, da Tončki ni kos in odgovoril ji je ljubeznji-vo: "Povej mi, kaj naj naročim za knjižnico." "Jaz poj dem sama v mesto in prinesem par knjig za prvo potrebo", odvrne ona, "in videl boš, kako bodo segali po njih." Visoko na nebu je že stala zvezda večernica ter mižikajo-če gledala zaljubjenca na klopi; tu in tam v vasi je dekliška roka pomaknila lončke cvetlic bol.i skupaj, ako pride fant klicat, de katerega na prevrne. Teden pozneje je krasilo šest novih knjig našo knjižnico, katere je prinesla Tončka. Par dni zatem pride kaplan kot knjižničar k Francu kot predsedniku in ga povabi seboj v knjižnico. Na dolgi mizi v knjižnici so že ležale knjige, katere je prinesla Tončka. Kaplan je pokazal na nje ter dejal, da takih knjig absolutno ne mara v knjižnici. "Gospod," pravi Franc o dloč no, "ako imamo knjige za živino mislm, da jih imamo lahko tudi o človeku nekaj." Vstraši se kaplan nekoliko odločlnih besed, za to pravi mir neje: "Jaz pošljem te knjige k škofu in ako on dovoli, se bodo čitale. Do tedaj pa' ostane knjižnica zaprta." "Vi ne boste knjižnice zaprli in ne knjig pošiljali do škofi; jaz skličem vse člane in ti naj odločijo." "Dobro," pravi kaplan, "pa jih skličimo." In ločita se. Občni zbor je bil sklican za nedeljo popoldan po krščanskem nauku. Med tednom je kaplan vpisal precejšnje število članov, dasi mu pravila niso dovoljevala tega. V večernem mraku sta pa sedala Tončka in Franc na klopi in- predmet njunih pogovorov ni bila več ljubezem ampak občni zbor, ki se je imel vršiti prihodnjo nedeljo. "Le meni daj besedo, Franc, jaz ga osmešim," kaplan je odgovoril zmagono-smo, da vsi. Predsednik je pojasnil, zakaj da se je sklical občni zbor ter [11 zagovarjal knjige z vso svojo močjo. Člani so mu v splošnem pritrjevali. Nato je govoril kaplan kot knjižničar o krivih prerokih, ki ne hodijo več okrog, ampak se poslužujejo knjig, i t. d. Tudi temu so člani pritrjevali. Za njim je prosila za besedo Tončka. To je bilo v naši vasi nekaj novega. Ženska, pa še dekle, bo govorila na zboru, kjer so bili skoro sami možki razen par starih babnic, ki jih je bil kaplan vpisal zadnji teden. Vse je bilo tiho, članstvo si še skoraj sopsti ni upalo. Razložila je, zakaj so potrebne take knjige v knjižnici, kaj je po kaplanovem nazoru greh in kaj ni. O živini se lahko piše — krave so mu več kakor pa žene in dekleta. Vprašala je kaplana, zakaj je vendar pustil, da je bila v knjižnici knjiga, ki jo je i'zdala kmetijska družba. Odprla je knjigo in pokazala neko sliko. Konečno - je omenila da ako se kaplan boji greha, mu ni treba brati teh knjig. Vse se ji je smejalo in neki star kmet ji je dejal. "Dobro govoriš, Tončka ali za ženo te pa vendar ne bi maral." "Ne bojte se, do tega ne pride," mu je odvrnila hitro, ter stem vzbudila še večji smeh. Franca je pa ta pripomba ne prijetno drnila. Prišlo je do glasovanja . in kaplan je pogorel. Kmetje sc* glasovali za Tončkin predlog, ker jim jc Franc trte cepil, dru zemu zopet svetoval pri živini i. t. d. Ko so kmetje odšli, stopil je kaplan k Francu ter mji ukazal da tekom dveh ur spravi knjige kamoivhoče. Franc je obljubil, da Se to zgodi tekom tedna. Drugi dan so ležale vse knjige na potu, ki je vodil mimo kaplani je. Nekateri so jih hoteli pobrati ali Franc jim je to za-branil, češ, še sam jih bo rad znesel nazaj; odpeljal se je v mesto. Naslednjo noč jih je nekdo zažgal in knjižnice je bilo v našej vasi konec. Franc v "mestu ni opravil ničesar, ker knjižnica ni plačevala kaplanu nobene na jemnine. Pri vsem tem se je Francu začela ohlajati ljubezen do Tončke ali to ni njo posebno bolelo, ker je hodila po vasi z o-j | brazom, svežem kakor majniška) j livada po dveurnem dežju. Začel se je nje ogibati; ko ga je enkrat po naklučju srečala, vprašala ga je in mu gledala za smehljivo naravnost v obraz. "Midva, mislim, sva gotova." "Gotova", dejal je on ter gledal v stran. "Ne maram te preveč." Tončka je odšla v mesto, Franc je pa poročil neko drugo dekle iz naše vasi, ki je začela in končala šolo v prevem razredu ter imela velike, modro bedaste oči. Knjižnica je bila za našo vas mrtva, rodila pa je še tisto jesen dober sad pri volitvah; kaplan je pogorel s svojim kandidatom tako, kot tiste knjige pod njegovim oknom. 1 i i i lillli § II Illlljllllllllllllllllll Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva kupila MESARSKO obrt od g. JOS. DROBNICA. Ker ste bili pri njem dobro postrežem toraj bodeva midva še podvojila to v prid našim odjemalcem. Ker sva oba izučena v mesarski obrti naj se cenjeno občinstvo v vsaki priliki obrne do naju, ker midva bova drage volje storila vse kar spada v mesarsko obrt, toraj se najsrčneje priporočava da nas v največjem številu obiščete na kar vam bova hvaležna. Za hitro postrežbo, čistost in sveže meso jamčiva Hal 11 6727 St. Clair Ave. MESNICA. lMl tU m ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK DR. A. J. BAILEY 53S8 ST. CLAIR AVE. Pulimo Boric brez bolečine.-----Preiščemo zobe brezplačno Uradne ure: od 9. dopoldne do 9. ure zvečer. .HA 'Sem ke za HsteiijV no delo. 44 ur m ei gzšb ran tovarna. Stal- m' D East 55th Str. £iJ iUS« ySii U2 U US4.1 !4iSlJ ^SUT ELSp SIS^ U S:=it "j; JSLiS EiH.'=»iSi« U.S1* UHi! LL5JJ! US1! SlSi! Uatl! UŠI* USSi! USi* iniiilsmiisiuaiKisiiftiiiuM^ Dr, Kay R š3k ZOBOZDRAVNIK. E. 67. in St. Clair Ave. VSE DELO JE JAMČENO ZA 10 LET. MOJ URAD JE ODPRT ZVEČER IN TOREJ VAM NE BO TREBA ZGUBLJATI ČASA OD VAŠEGA DELA, DA SI POPRAVITE VASE ZOBE. Moj slavni "PERIDONTO" za ruv-anje zob, brez vsakih bolečin. Ml PM iiuai t ms a r - « - Wt uiz.i u3.i uJ L* V NAJVEČJI IN NAJMODERNEJŠE UREJEN SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V AMERIKI. AVTOMOBILI ZA KRSTE. POROKE IN POGREBE. Posebnost .ie naš bolniški voz. ki ie eden najlepše opremljenih, i Nas lahko pokličete ponoči ali podnevi. Za one. ki nimajo prostora za mrtvaški oder, imamo nalašč za to š pripravljeno kapelico. j■ SSalcrajšelk & Ksujiselc - DOgrcbniki in embalmerii i 1105 Norwood Rd.. N. E. Cleveland. O. Nasproti slovenske cerkve sv. Vida. Telefon: O. S. Princeton 1735 Bell Rosedale 4983 iiaiiigll mm u iLpMI. m VABILO! H I -ljudski Slovenci št. 14 M na klop koncem Jerajevega vr- Soba knjižnice je bila nabito ta. Ko so po jasnem dnevu pol-polna ko je vstal Franc ter od-jubovali zadnji žarki vrhove prlo sejo. Vprašal je, ako so dreves in se je začela rosa nabi vsi navzoči člani knjižnice in ŠlE a 5 I» Radi raznih zmešnjav, ki so nastale pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo v kronah, bo Jugoslovanski Prometni Urad .odse-daj naprej pošiljal denar samo V DOLARJIH, to se pravi, oseba, kateri vi po-ŠJieto denar, bo dobila v Jutro-\ = slavij i izplačanih toliko kron, ko- | likor so takrat vredni ameriški dolarji v Jugoslaviji. THE JUGOSLAV FOREIGN EXCHANGE & STEAMSHIP, i §| AGENCY «418 St.. Clair Ave. Cleveland, O 1 priredi dne 10. apriia t. 1. ob osmi liri zvečer ZABAVEN VEČER v slov. nar. domu Dolžnost nas vseh je, da pomagamo društveni §| I blagajni, ker mesečni prispevki ne zadostujejo za l pokritje stroškov. Prizadeti bodemo vsi in ravno s tako tisti, ki se ne udeležujejo mesečnih sej in ka- If t teri ne bodo navzoči na večer zgoraj omenjenega I dne. Na programu bo licitacija za krasen kosten- |j| I ček, in srečoiov. Gorak in mrzel prigrizek. Uijudno vabi ODBOR. K|in»|»|BIII|>||l|>|!))«|»!B|MIP!niBliliniWiBllliai»l»ll^»llMKIIII»llll«llll»IIIIBIIIIBIIIl»llll»llll»lllllllll»|lllil» ; ilati itii i itil i ilSli iliti itiTi iTiffi ilSil iiBnitoti ilili lIBi rfSri^ilzliileliililiiU'iilaliilitiililulBlilliliililiilillllall STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST' APRIL 3rd 1920. Nadaljevanje iz 2. strani poprej ni zmagal ruski narod tako svečanostno slaviti spomina svojih predbojevnikov, kakor je to storil v začetku pro-šlega meseca ob priliki pedeset-letnice smrti Hercena, političnega anarhista in pisatelja. Vsem onim, ki si predstavljajo Lenina kot večno zastraženega od kitajskih vojakov, se bo gotovo zdela neverjetna sledeča epizoda, ki jo pripoveduje iz neposredne okolice Lenina Američan William G. Bullit, ki pripoveduje: "Ruski kmetje so slišali, da njihov sodrug Ljenin v Moskvi strada in zmrzuje Napravili so se zato na sto milj dolgo pot, da mu ponesejo kruha in premoga. Ko je čakal Bullit v predsobi na avdijenco pri Leninu, je videl, kako zapu ščata veselih obrazov dve kmečki odposlanstvi Leninovo sobo. Prvo odposlanstvo je prineslo kruha, drugo pa premoga. Razen straže pri vratih pa Bullit ni videl nobenega vojaka. Razmere v Rusiji se še niso ustalile. Boljše bo šele v pri-hodnjosti. Da pa bo napočila boljša doba, zato so morali priti boljševiki. In če bi boljševi-ki ničesar drugega ne dosegli, kakor da so v srce ruskega naroda vcepili samozavest in pokazali svetovnemu proletarijatu pot, so že s tem storili prvovrstno zgodovinsko delo! Predbojevniki za novi preobraženi svet v vseh civiliziranih in manj razvitih deželah so se odločno postavili na stran boljševikov. Največji sodobni duhovi, kakor n. pr. francoski pisatelji in pesniki Romain Rol-land, Henry Barbusse in Anato-le France pišejo nepomirljive proteste proti vsakršni intervenciji entente v Rusiji. Njihova družba "Clarte", ki deluje za "mednarodnost misli", dela tudi praktično za sporazum z ruskim narodom .— Naše naivno meščansko časopisje pa prinaša že tretje leto uradna in poluradna poročila ententnih agencij o boljševiškem terorju! VI. ljubitelji • ruskega naroda in kulturni delavci pa, ki tako radi zajemate iz vrelca ruske znanosti in umetnosti, ali je vaša ljubezen tako neznatna in malenkostna, ali je vaš pogum tako upadel? — izrecite vendar narodu svojo sodbo o Rusiji! Konec. SKRIT MAŠČEVALEC. Spisal T. Krtig, prestavil F. K. Po razbeljenem pesku Death Valleya (Mrtve Doline) gresta dva moška. Prvi je mlad in nosi višnjevo obleko, katero je moral napraviti kak dober krojač, kot se vidi na prvi pogled. Seveda sedaj je že stara in obe-lela. Njegov obraz kaže zvitost in drznost, toda kljub temu napravi utis dobrega človeka. Človeku se zdi, kot bi bil- je-j den izmed tistih velikomestnih postopačev, kateri so na cesti j kavalirji napram dekletam, na [skrivnem pa obirajo in goljufajo tujce pri igrah. Drugi mož napravlja baš nasproten vtis. Dasi je star, vendar bi ne bilo lahko uganiti nje-| gove starosti. Vsekakor je med | šestdesetimi in sedemdesetimi leti. Zdi se, da je bolj strpljen kakor pa star. Njegovi suhi, j miši'časti udje so bolj ožgani od solnca kakor pesek puščave in posušena trava; a svojo košče-| no roko drži usnjato vrečo, katera je pripeta za njegov pas. "Da," pravi za nekaj časa, "zdaj grem in začnem uživati j i sadove svojega truda. Petnajst let je tega, kar sem pustil svojo družino. Dvajset let sem brez uspeha poskušal najrazličnejše stvari, toda zadnja tri leta sem našel tole zlato. Upam, da najdem svojo družino še zdravo. Uboga Lilija, tako je bila lepa, ko sem jo pustil. Mlada je bila tedaj, samo šestindvajset let;I tudi jaz sem bil mlad, petintri-| i deset let. Zdaj se vračam kot ■ I star mož, ker izgledam star, da-j pretežko, zato sem nakupil nekaj biserov, krasnih bjserov." "Vi ste srečni. Jaz pa prihajam praznih rok iz rudnikov." prikaže velik, brezbarvni, popoln biser izvanredne lepote. "Poglej ga," pravi. "To je biser, kakoršnega ne vidiš tako "Večina je tako," pravi stari lahko. Ne pri navadnih žen-mož, brezskrbno, "toda mojih | skah. Oh, nikakor ne. To je za skušenj je konec. V poldrugi j ženo ali hči kakega večkratne-uri prideva do postaje, potem j ga milijonarja, za kako princese pa odpeljem. Jutri ob tej uri zinjo ali kraljico. Da, za kralji- sem že na morju. Tam se bo-dem spočil. Dobra hrana me bode oživela kakor mlado drevo." Mladi mož pokima s svojo glavo. "Pokažite mi svoj kupček. — Odprite svojo vre'eo," pravi. co. Kako divje gledate mladi mož. Imate skušnjave, ali ne? Bolje je, da ga denem nazaj." Dene ga nazaj tako skrbno, kot ga je vzel. Nadaljujeta svojo pot. Svet je divji in zapuščen. Skalovje! 1 postaja višje in strmejše, pot "Vi imate revolver, jaz pa ne.' je včasih popolnoma nevidna. I si imam samo petdeset let. Ali !ne? Toda imel sem pasje živ-i Ijenje, stradal in trpel sem, — zdaj sem pa bogat." "Koliko zlata pa imate v svojem pasu?" "Ta pas je vreden lepega pre moženja. Zlato mi te bilo Torej vas ne bom okral." Stari mož se zasmeje. "Oropati mene. No, to bi ne bilo ničesar dobrega za vas," doda nekako šepetajoče. "Kdor bi hotel ukrasti to, kar imam jaz v vreči, mora umreti." Stari mož pokima in s po--vdarkom ponavlja. "Da, tisti bi gotovo umrl." "No, jaz mislim, da bi ustrelili." "Ne," ovrne mož počasi. — "Jaz mislim nekaj druzega." Ne pove, kaj misli. Mladi mož zmaje z rameni, kot bi mu kdo pripovedoval kako otročje povest. "Vi bi torej radi videli moj kupček," pravi za nekaj časa, stari mož. "Zakaj bi vas sumil? Jaz vam ga pokažem." Odpre vrečo, previdno, zelo previdno in poseže z roko vanjo. Zazro se mu oči, ko gre roka po zakladu. "Zdi se mi, da je malo težko najti, kaj?" "Ne, to je drugi vzrok, drugi vzrok, moj dečko. Čudovito Joda tukaj j-e. To je zadnji poskus gorovja, kateri pokazuje na svojo moč. V pol uri sva na preriji, kmalu potem pa na postaji Angelo," pravi star rudar. Mladi mož ne odvrne ničesar. Zdi se, da je prezamišljen. Zdajpazdaj ju prisilijo skale, da morata hoditi drug za drugim. Dvakrat gre stari mož prvi. Vidi se mu, da mu to ne ugaja. Drži glavo po strani, njegove male, skušene oči so vedno na straži. Poina se mu, da mu ni prav. Pot se zopet izoži. Stari mož postane; v tem trenutku začuti roke okrog svojega vratu. Oba padeta. Vidi se, da je stari še vedno močan, toda nagli napad mu je skoro popolnoma otrpnil njegove možgane. Vsi poskusr telesa in udov so zastonj. Telo se zvija, toda ne more se otresti napadalca.' Njegova pest u-darja silovito, toda nikakega pr'avega učinka ni pod njenimi udarci. Polagoma se začne iz-manjševati odporna sila starega moža. Roke padejo. Prsti | se odpro in zopet zapro. Vse te- V rokah drži malo, leseno lo se trese- Oči postajajo ste-škatlico in prime nekaj orehove klene, obraz mu je bled in mo-velikosti v papir zavitega. Od-|ker od potu. Trenutek pozneje vije papir in v njegovi roki seje mrte?. ilB|ii;«|ll|H|ill«|il|B|il|»]ri|»|ii|g|iii»ill;»|iijaiiii»|il|B|l iTSti Jlili ril i ilili iTSTi iT! ilFi ITITi llai i IliTi iliTi iliTi iTSTi NAŠIM NAROČNIKOM V PA. SPOROČAMO: da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik za Pa. in W. Va. Gospod JAMES GORJUP. On je pooblaščen pobirati naročnino za "Enakopravnost", kakor tudi vsa, v tiskarsko stroko spadajoča dela in je pooblaščen zdajati pravomočna potrdila. Najprej bo obiskal naše rojake po naselbinah W. Moreland, Washington in Allegheny Co. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo v vseh o-zrih, kar najbolj mogoče na roko in mu pomagajo pri njegovem delu do uspeha. Upravništvo. H«IIIMHI»IIII«IUI»IIII»III|»IW«III»|II|»|II|«|II|«|H|»|I ■laliilaliilaliilBliilaliilsliilaliilaliilaliilBiiiloiliiTiriiTiTi Pošljite v staro domovino l TISKOVNA DRU.ŽBA ENAKOPRAVNOST — LAST 200 DELAVCEV - DELNIČARJEV _ je ustanovila JUGOSLOVAN SKI PROMETNI URAD ali Jugoslav Foreign Exchange and Steamship Agency, Inc., da bodo zamogli rojaki dobiti potom tega delavskega podjetja vse potrebne informacije glede pošiljanja denarja in prodaje prekmorskih voznih listkov ali šifkart. JUGOSLOVANSKI PROMETNI URAD je inkorporiran po postavah države Ohio, torej je pod državnim nadzorstvom, je pod bondom ter je v zvezi z enim najmočnejših denarnih zavodov, AMERICAN EXPRESS CO., katera družba ima po vsem svetu svoje filijalke ali podružnice. Ima $18,000.000 kapitala, s katerim JAMČI VSEM ODPOŠILJATELJEM DENARJA ZA SIGURNO DOSTAVO ROJAKOM V STARI DOMOVINI. Ustanovila bo tudi 65 bančnih zavodov v Evropi, kakor tudi v Ljubljani, Zagrebu in sploh v Jugoslaviji. Zato je denar poslan po posredovanju našega podjetja jamčen 1. PO AMERICAN EXPRESS CO. 2. PO JUGOSLOVANSKEM PROMETNEM URADU KOT KORPORACIJI IN 3. PO TISKOVNI DRUŽBI ENAKOPRAVNOST, ki je last ameriških slovenskih delavcev. Zato, če nameravate poslati denar svojcem, smo vam vedno na razpolago ter vam bomo postregli, kakor delavec delavcu. ZA NADALJNE INFORMACIJE PRIDITE ALI PA PIŠITE NA ) Mladi mož poseže po pasu, ga odpre in seže z roko v divjem veselju. Nugeti zlata zginjajo med njegovimi prsti. Opraska si prst, mogoče ob kak preoster nugget. No, to ni nič. Kako krasno je zlato, 'čisto zlato, kar ga je. In dve leseni škatljici z biseri. Prvo je že videl. Ta i ima jeden biser. Druga jih ima osem manjših a prav tako krasnih. Ampak kako ga boli prst. Samo mala praska je; komaj se vidi, a vendar peče kakor ogenj. Roka mu začne otekati in umirati. Več ne more gibati s prsti. Že vsa je zatekla. Takoj mu pride na misel, da je to tista smrt, o kateri je govoril stari mož. Zlato je zastrupljeno. To je maščevanje mrtveca. Kako ga rana žge, kakor vsi peklenski ognji. Bolečina ga premaga. Da, to je smrt. Zdaj čuti o-genj po vseh žilah. Postaja težak. Obroč iz ognja mu pritiska na možgane. Toda on ne mara umreti. Nikakor ne mara umreti, Pobere se na noge in teče par korakov. Naenkrat pade, telo se rnu stresne in zopet umiri. POZOR SLOVENCI! Ako potrebujete zanesljivega delavca v svoji hiši za vsako plumbersko stvar ali delo, tedaj se oglasite pri meni. Ne vpra-š a j t e _ poprej drugega. Si prihranite denar. Delam vsakovrstno plumbersko delo ,kot: toalete, kopalne banje, pralnike a-li sinke, kotle in vse kar spada v mojo obrt. Vsako delo garantirano in rabijo se samo dobre stvari pri delu. NICK DAVIDOVICH Edini slovenski plumber za vas. 6620 ST. CLAIR AVE. Nista daleč narazen, samo nekaj korakov. Med njima je pa pas z zlatom in biseri. Ako hočete kaj kupiti, poslužite se oglaševanja v našem listu. Za pai centov, ki jih potrošite za oglaševanje se boste zadovoljili. Kupčija bo gotova in zanesljiva. FILE BENCH GRINDERJI, MOLDERJI . in TEŽAKI Dobra plača in stalno delo. Electric Vacuum Cleaner Co. INVANHOE RD and EUCLID AVE. Jugoslovanski Prometni Urad JUGOSLAV FOREIGN EXCHANGE Incor. 6418 St. Clair Ave. Cleveland, O. j TOOL MAKERS POMAGAČI IN TEŽAKI Dobre ure in dobra plača. PRIDITE PRIPRAVLJENI ZA DELO. THE HYDRAULIC Pressed Steel Co. VZEMITE E. 55th ST. KARO DO HYDRAULIC AVE. 81—84 MOŠKI za sestavljanje STALNO DELO SKOZI CELO LETO. V začetku vam damo 55 centov na uro in vas plačamo eno uro več na dan, kot nagrada. Cez kakih par dni zaslužite že lahko od $6.50 do $8.00 na dan pri delu od kosa. Zglasite se THE DAMASCUS BRAKE BEAM Co. 1020 LONDON RD. Vzemite St. Clair karo, zaznamovano London rd. ali pa vzemite Euqlid karo, do Ivanhoe Rd. in stopajte proti vzhodu do London Rd. 81—82 EiSnBMffinHBaBBBHHnHM LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačamo v gotovini takoj .Simon, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropje. Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odprto do 6. ure zvečer. X NAZNANILO. TEŽAKI Delavci za skladišče IN Članom dr. L. N. Tolstoj, št. 26. SSPZ se naznanja, da se po bira izvanredna naklada po 50c na prihodnji seji 4. aprila. Naklada je razpisana iz glavnega urada ter bi bila morala biti plačana že na zadnji seji, ker pa sem dobil obvestilo prepozno, se bode pobiralo na prihodnji seji. Vsak član naj to upošteva in plača naklado na seji ali pa pri tajniku na domu. John Bohinc, ta j. ZA LAHKO DELO V TOVARNI OSBORN MFG, CO. 5401 Hamilton Ave. 81—83 BARVE, LAKl IN OLJE. Pozor rojaki! Imate priliko naročiti vsakovrstne barve za hišo, znotraj in zunaj, po tovarniških cenab. Družba, katero jaz zastopam, izdeluje že mnogo let različne barve.katera potrebujete za vašo hišo. (Dobite mešane barve, ali pa lead in olje). Ak» hočete naročiti, pišite ali pa pridit« osebno k meni. PURITAN OIL & PAINT CO. FRANK GLAVICH, 1531 E. 70th St. zastopnik. Pisma naslovite direktno na mene, ali pa na družbo DEKLETA ZA LAHKO IN CISTO TOVARNIŠKO DELO. Dobra plača. Osem in pol ur na dan. samo pol dneva v soboto. Mi se nahajamo blizu E. 55. ste in St. Clair Ave. kar. The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. 81—83 AKO GREŠ PO ST. CLAIRJU, NE POZABI obiskat FRANKA, kjer te pošteno postreže in sprejme po domače. Na razpolago imam raznovrstne neopoj ne pijače, izvrstne kvalitet« smotk. Posebnost za toplejše vrem« — SLADOLED — Vse to dobiš pri dobro znanem rojaku FRANK KUNSTELJU 6117 St. Clair Are. BlIMBIIHIIUII DOBIL bi rad garage in sicer v okolici od 55. do Addison Rd. Kdor ima primerno shrambo za auto naj se zglasi v našem urad-ništvu . 81—84 300 Moških, žensk in Deklet za našo novo tovarno. PUNCH PRESS Operatorji MARCHINE Operatorji ALUMINUM Polišerji TRUCKERS NADZORNIKI POMAGACl PRI furnazih. INŠPEKTORJI POMETAČI. DNEVNA PLAČA IN OD KOSA. VSE DELO STORJENO PREKO 48 UR, PLAČAMO CAS IN POL. CLEVELAND METAL PRODUCTS COMPANY. 1135 IVANHOE RD. E. Cleveland ali Euclid Village kara, do Ivanhoe Rd. pojdite proti severu. Ali St. Clair Ave. kara do Ivanhoe Rd. pojdite proti jugu. 80—81—82 NAZNANILO: S tem naznanjam slavnemu občinstvu v Collinwoo-du da še vedno prodajam hiše za trgovine in privatne hiše, zavarujem proti ognju hiše in hišno opravo, kakor tudi skladišča, in sploh vse, kar se da zavarovat proti ognju. Se priporočam Joseph Zajec, 15605 Waterloo Rd. Collinwood, O. NAPRODAJ JE hiša in 4 loti; celo zemljišče jfl 160 čevljev dolgo in 144 čevljev široko; 2 krave, 2 teleta. Lepa prilika za Slovenca ker je zraven šola in več tovarn. Katerega veseli, naj si pride ogledat. JIM ROBICH, E. Gollar St. Euclid, O. OPHTHALMOLOGIC Zdravim slab uosrled, clavobel i* nervoznost z oftolmolosrisko metod* in pravimi- očali. Uravnavam križ- ooirled brez ooeraci.ie. Ako imate clavobol in ste »ervo2«> pridite k meni za nasvet, ki •• V»i* da brezrilačno. DR. L. A. STARCE, OPHTHALMOLOGIST 5391 St. Clair Ave. URADNE URE: Od 10 — 12 Od 2 — 4 Od 6 — 8 Ob nedeliah: 10 — 12 IŠČE SE STANOVANJE, 3 ali * sobe, za dve osebe. Kdor ima ali bo imel do 10. Aprila, naj pove v u-pravništvu tega lista. (69-74)