\ 46, itcvRS». Posamezna številka stane v nar,my «irtl«. m 18. Btvem^ra 34. letnik. i«a M M MškčŠm od ljudstvu v pouk in zabavo. rnk fefttek te «IJa • poiiniso v«* te t M/rtfcom t poUljanjem na do» aa cele tete M X, pol lete 12 K te «a tete 6 K. — K&rošs&u bsvea j3£oalavl]e 32 K. — NarcSnte* « požstja mtt ■< ¡rramttteo „Skreenskcga Gospodarja* t Maritem. Uil te dopoiBla do edpovedL — Qd|e „Katelfi^ep tfsfec --sg» ineStea' dobteafo list teras 5*o*2Stes ¡aaro&itea. — Pessorad listi stanejo, la si"«spje 4 »szml 48 "Titu, es 8 itranefc 60 «te. — L"sedaiiSro) KefoSks cssta Sier. S. — BokopM se ne m£a)o. — '!f»a«rl ne reforme in razdelitev veleposestev, ne pa kakor f lici Z111C f J6 (lPža^C CIO LeMVe. doslej strankarji — demokratje in socialisti —, ki za- j Cerkev kot popolna in samostojna družba nad-sleaujejo strankarsko sebične namene. Kmet mora od f naravnega izvora je in mora biti v svojem področju svojih pridelkov imeti glavni dobiček, ne pa preku - | neodvisna od države, kakor je država v svojem pod-peo in veletrgovec. Zato mora država najizdatnejše i ročju neodvisna od cerkve. Med cerkvijo in državo podpirati kmetsko zadružništvo in sicer ne samo de- \ mora vladati prijateljsko razmerje. Tako riarrie, marveč tudi prodajalne in nakupovalne za- oosta obe najbolje dosegli svoj cilj in namen \ pnd druge. Z duhom socialne pravičnosti mora tudi biti ; ter gmotni in duševni napredek državljanov. Stvari. prešinjena. iNaša davdoa politika» Socialno krivično je, če se davčna bremena v največji meri navaljujejo na ramena delavskih slojev. Kmet je dandanašnji že tako obremenjen z raz -nimi davki in davščinami, bodisi neposrednimi bodisi posrednimi, da je njegova gospodarska bodočnost težko ogrožena. Njegovo upanje temni vedno bolj in ki se tičejo cerkve in države, naj se uredijo s pogodbo s sv. Stolico. Sporazumno s škofi iu S'\ Stolioo naj se tudi uredi samouprava katoliške cerkve. S \seh šolah mora ostati veronauk. Odločno obsojamo vsako zmanjšanje verskega pouka in vsrskonra^ na vzgoje. Za,sebne šole, osnovano 01 . erskih rodovniških organizacij, imajo pravo do obstanka, država se jim ne sme protiviti, marveč jih mora podo M»i * Vsa ljudska izobrazba bodi prešinjena z narodnim ra bolj, ko vidi in čuti, da mu naredba finančnega mi-'jj krščanskim duhom. Kar zahtevamo za katoliško cer- nistra skoraj vsak mesec naloži nove ali večje dajatve. Davčna zakonodaja bo temu usodnemu nared -barstvu morala napraviti konec te^ davčna bremena po načelu enakopravnosti in enakodolžnosti razdeliti na vse pokrajine, na vsa plemena in vse stanove. V večji meri se morajo k obdavčenju pritegniti premožnejši sloji. Upelje se naj postopni dohodninski davek. Davek se naj navali na vojne dobič-k aj* j e, ki so doslej našli preveliko milost v očeh finančnih oblast, na b a n k i r j e, p r e k u p e e, v e-ietrgovce in raznovrstne oderuhe. Prost od davka mora ostati gotovi najmanjši letni dohodek, ki se pa ne sme odmeriti nižje, nego 10.000 K. Zemljiški davek naj se kolikor največ zmanjša. Samouprava Mi smo na stališču jedinstvene in jake države, od katere pričakujemo in zahtevamo, da osvobodi naše rojake na Koroškem, GoriškeZ iij v Primorju, ki .so pod tujinskim jarmom Nemca ali Italijana. Mi se teh krajev nikdar ne bomo odrekli, temveč jih bomo vedno smatrali za svoje, s prevaro in nasiljem odtrgane od nas. Namen naše države je, da vse Slovence in Srbo-Hrvate zbere in ohrani v svojem okrilju v svobodi in bratstvu. Ta svoj cilj bo naša država dosegla .tem lažje in tem preje, čim jačja. Za jakost je potrebna jedinstvenost. Jedipstvena država pa po našem mne nju ni istovetna s centralistično vladati o državo. Vso zakonodavno in izvršno oblast eentralizirati osredotočiti v Beogradu po našem prepričanju pomen.ia državo ne ojačiti," ampak osla -biti. Centralizem ne sodi v sedanjo dobo, v kateri vodi žezlo ideja demokracije ljudovlade, dočim pome-nja centralizem vlado uradništva nad ljudstvom. Centralizem ne sodi za našo državo, ki je sestavljena iz tako raznolikim prebivalstvom kev, zahtevamo tudi za druge veroizpovedi. Za zmago naših načel. Naša načela so istinito narodna in resnično socialna, ker so iskreno krščanska. Naši nasprotniki od demokratov preko takozvanih samostojnih do socialnih demokratov in komunistov pa jih' psujejo kot klerikalna. Voditelj demokratov in skrbni duševni oče samostojnih — dr. Žerjav — je med naš narod vrgel izzivalni klic: Klerikalizem je treba za-treti! Preganjali ga bomo, dokler ga ne preženemo iz ■Jugoslavije. Kakor spričujejo tisti demokratski listi, ki so odkritosrčnejši nego nekateri slovenski, poine-nja klerikalizem isto kakor dosledno izvedeno katoliško svetovno naziranje. Tako mora vsakemu pametnemu in poštenemu človeku biti jasno, komu pravzaprav velja boj, ki ga pri nas vodi meščansko-liberal-na KuietsKo uberou,*» m. ¿t^- ka Kmetje in delavci, ki vam so pri srcu naša sveta verska načela, v boj za našo stranko! Z naše zemlje ne sme izginiti naša krščanska stranka, izginiti pa mora vsaka proti - in brezverska stranka, bodisi socijalistično-komunistična, bodisi liberalna. I z -giniti mora stranka onih hinavcev, kateri se imenujejo samostojne kmete, pa jih H-| beralni demokratje vodijo na vrvici kakor komedijant medveda. Naša načela so doslej bila zmagovita med ' slovenski« narodom, ker o zajeta iz globine dn-| še in srca našega naroda. Zmagati morajo i tudi v bodočnosti. Če bi uspele nakane i naših nasprotnikov, bi to bila, nesreča za narod | in škoda za pravilno ureditev države. Nesreča bi to bila zlasti za slovenskega kmeta, ki bi bil iz- in ka- pokrajin s tako raznolikim prebivalstvom in različnimi razmerami. Centralizem, kakor ga zamišlja demo- j ¿an v rofcQ crospodarskih izkoriščevalcev bratska stranka in njej pridružena takozvana Samo- i nit.lisifiinih ftjftrnhnv stojna kmetijska stranka in socialisti razne baže, po- > PltaiisnCD1° oaerunov. menja za naše kraje prevlast manjšine nad večino, j Slovenski kmetje! Slovenska kmets-in bi bil vsled tega stalni vir nezadovoljnosti. Edino ka zveza vam je bila najzvestejša Akp hočete est*ti.£?a«e Krščansue, fevneisKe m si9%rensk& korenine) volite 28. no-mmt .z teid^data UmmHk® z*ezer SL@YEiiSKI GOSPODAR. 18, novembra 1930, in najpogumnsjša boriteljica, ki vam je zvesto stala ob strani nekdaj pred vojno, v bridkih časih vojne in v težki dobi po vojni. Kar vam je bila v preteklosti, to vam bo tndi v prihodnjosti v nezmanjšani, marveč v pomnoženi meri, ker se bo število rjenih poslancev močno pomnožilo z zastopniki bratskega nam hrvatskega kmeta, ki se mnogoštevilno zbira pod zastavo ljudske stranke. Kdor torej iz kmetskih vrst zataji zastavo Slov. kmetske zveze ter gre med njsne protivnike, ta slabi kmetski upliv ter je n a sprotni k kmetskega stanu in izdajica njegovih pravic in koristi. Slovenski kmetje, \in carji, delavci, obrtniki, pod zastavo Kmetske zveze in Ljudske stranke! Ko in ur je pri srcu, da ohranimo to, kar je med sašim narodom dobro, lepo in plemenito, naj voli naše kandidate! Kdor pa hoče, da to, kar s ponosom imenujemo slovenstvo, izgiae ter se razblini, naj voli demokratsko ali samostojno aii socialiatišno! Kdor hoče, da bo Slovenija imela s v • j o samoupravo, svojo vlado, odgovorno od lj%dstv& izvoljenemu pokrajinskemu z b $ r a, t a naj voli z nami! Kdor pa hoče, da bo naša „samouprava" ponižana do moči ia oblasti nekdanjih okrajnih zastopov in da bo v ostalem nad ljudstvom vladal uradnik, ki je neodgovoren ljudstvu in odvisen samo od svojih predstojnikov, služečih tej ali drugi strank, naj voli z našimi nasprotniki. Kdor visoko ceni naše verske svetinje ter hoče, da bo tudi javno življenje prešinjeno s krščanskim duhom, kdor hoče krščansko šolo, ta naj veli kandidate kmetske in ljudske stranke ! Kdor pa hoče, da liberalizem in socialna demokracija cerkev vfeleneta v spone, da se zakonska zveza oropa njenega zakramentalnega značaja, da se razkrietjani šol in vsa ljudska vzgoja, naj voli nasprotne kandidate! Kdor hoče, da se v naši državi vpostavi krščanski socialni red, da pošteno delo dobi pošteno plačilo, da se morejo kmet, obrtnik in delavec od tega, kar pridelajo ali izdelajo, dostojno preživeti, kdor hoče poravnavo med interesi poedinih s t a a o v, kdor hoče krepko obrambo naših kmetskihin delavskih slojev pred preveliko in neupravičeno davčno obremenitvijo, ta naj nakloni svojo krogljico naši kandidatni listi! Kon ur pa je prav, da kapitalistični mogotci še dalje izkoriščajo kmetske ia delavske sloje; kdor ee strinja s tem, da izvozničarjem cvetejo rožice in da se razni med- in povojni dobičkarji in kapitalistični oderuhi na vso moč odtegujejo opravičenemu obdačenju; kdor je za hujskanje enega stanu zcper drogega, za razredni boj in za socialoo revolucijo; skratka, fefdor hoče »aš narod obraniti v sužnosti kapitalizma ali pa ga vreči v žrelo revolucionarcega komunizma, ta naj vrže svojo krogljico v skrinjico katere izmed naspro-tniških strank! Slovenski možje in mladeniči, 28. november je blizu! Vsi na plan, da sijajno zmaga naša slovenska, kim tska in ljudska stranka! Vi smete voliti, torej tudi morate voliti! V Mariboru, sredi novembra 1920. Vodstao Slovenske kmetske zveze in Slovenske IjadsKe stvanke. Roškar in Pišek naša kmeta-voditelja. Naša Kmetska zveza se lahko ponaša s tem, da ima v svoji sredini najboljše, najvzglednejše in najpoštenejše može med slovenskim kmetskim ljudstvom. Naši možje ne razgrajajo, ne vpijejo, temveč trezno prevdarijo in z vnemo tiho dela jo. In na čela takšne krščanske, kmetske aima de imamo naša dva voditelja kmeta Roškarja in Pišeka. Maša vsdltefia — wzo-n3 gospodarja. Ptiča spoznaš po perju,, kmeta pa po njegovem gospodarstvu. Poglej njegovo hišo, nje gova gospodarska poslopja, njegovo posestvo, pa boš že vedel skoro popolnoma, kakšen je gospodar. In naš Roškar in naš Pišek sta vzorna gospodarja. Ne samo, da dobro vodita svoja gospodarstva, tudi vse sama delata. Motiko, plug, kramp in — pero vod ta z je Inako spretnosijo. G< spodar kn.et mora biti prvi pokonci da ga ne najde v postelji zcra, aii pa celo ogreje solnce njegovega hrbta in kar je nižje od hrbta in mora zarlnji leči v posteljo, ko se je že davno na gnil dan. Tako ravnata naša voditelja. Zato stopi v njuno hišo ali v njuna gospodarska pošlo pja, v njune hleve: povsodi najdeš sledove prid nega vestnega in skrbnega gospodarja. Kmeto vanje je napredno in našim krajem najprimer nejše. Ljudstvo ziups le onemu, o katerem ve, da je zmožsn in spo soben ter ima srce za svoj stan in je ponosen na svoj stan Roškar in Pišek sta takšna in u-živata upravičeno tajve^je zaupanje našega pri-prostega kmetskega ljadstva. Oba sta županova la dolgo vrsto l«t, oba sta na vodilnih mestih v okrajnih zastnpib, oba sta v raznih krajevnih kmetijskih organizacijah in voditelja pri kmeta kih posojilnicah in kmetskenske k«ftske ime* se je v Lim bušu dne 14. nov. obnesel nepričakovano dobro. Večina domačih kmečkih posestnikov je bila navzočih, med njimi njihov starosta 92 let stari telesne in duševno še vedno čili g. Tominc, ki je bil vedno zvest pristaš naše stranke. Prišli so tudi nekateri viničarji in poljski delavci, vmes tudi nekaj socijalistov. ki so bili popolnoma mirni. Dr. Fr. Jankovič je govoril o programu stran ■ ko, o volitvah, o potrebi velike udeležbe itd. Njegove besede so padle na rodovitna tla, kar se bo tudi videla na dan volitve. Domači gosp. : žnpnik Brcčič je lepo zborovanje zaključil s prisrčnimi in bodrilnimi besedami. L e p o j e xjb o r o v a 1 a K Z v nedeljo pri Sv. Loreucu na Pohorju. Shodu samo uglednih in narodnih pohorskih kmetov je predsedoval u-Sjledni, spoštovani in govorniško izšolani gerent iz Čiažata g. Hauptmann. O pripravi na volitve j»Ipornirai HoIpc iz'Maribora. V Ribnici na Pohorju so je vršil dne C. t. m. jako dobro biskan shod SKZ» katerega Je spretno vodil posestnik Luka Držečnik. Kandidat VI. Pušenjak je razvil program SKZ in orisal bodoče delo v konštituanti Pri Sv. Janezu n a d M a r b e k o m se je dne 10. t. m, vršil volilni shod Kmetske zveze, kateri je bil jako dobro obiskan. O programu stranke in o delu v ustavodajni skupščini sta govorila kandidata Martin Steblovnik in Vladimir PuSenjak. Pri nas ja navdušenje za Kmetsko zvezo e 1 o. V marenberškem • a j u so jako dobro uspeli shodi v Ribnici in Sv, Janezu, vršili se bodo še volilni shodi Kmetsko zveze v Sv, Primožu nad Muto, v Sv. Primožu na Pohorju, Sv, Antonu na Pohorju, pri Sv. Ožbaltu in na Breznem. V Maj š p e r g u se je vršil dne 14. novem . bra popoldne shod Kmetske zveze. N ozočil je bilo do 100 ljudi, ki so z zanimanjem sled1! .izvajanju govor- Rtr&ra 4 SLOVENSKI GOSPODA R 18 navemkra 1M0 nika. Proti koncu so začeli socijaldemokraški rogo -v i leži v podobi štirih kovačev napadati dr. Korošca in duhovnike sploh, s tako nesramnimi lažmi, da je nioraj vsak pameten človek spoznati njihove namene. Kdor želi dobro sebi, kdor želi dobro svojim staršem, svojim bratom in sestram, bo volil dne 28. novembra za svoje zastopnike zanesljivo poštene in zmožne ljudi, katere priporoča Slovenska kmetska zveza. Pri Sv. K r 5 ž u pri Belih vodah se vrši tik pred volitvami v petek 26. t. m. velik romarski shod, na katerega pride mnogo Tudstva iz šaleške in gornje Savinjske doline. Ob tej priliki se bo vršil med obema.opraviloma volilni shod Kmetske zveze, na katerem bodeta govorila naša kandidata Martin Steblo-vnik in Vladimir Pušenjak. Pri Flerjaea pri D«ličn se je vršil v poadeljek 8. t. m. shod Kmetske zveze, na katerem sta nastopila kandidata M. Steblovnik in VI. Pošenjak ter razlagala delo in program Slovenske Kmetske zveze. Zborovalci so odobrili program in sklenili, da bodo delovali za veliko udeležbo pri \ olitvah. V Smihelu pri Šoštanju se je zelo lepo število mož in mladeničev udeležilo volilnega shoda v nedeljo 7. m. Govorila sta kandidata M. Ste -blovnik in Vlad, Pušenjak. Zborovalci so navdušeno odobravali izvajanja govornikov. " V S m a r t n u pri V 'e I e n j u se je v nedel-t jo 7. t. m. zbralo veliko volilcev iz domače župnije in iz župnij Skale, St. Ilj, St. Andraž in St. Janž. Kan didata M. Steblovnik in VI. Pušenjak sta pozivala navzoče voliloe k polnoštevilni udeležbi na dan volitve. V S m a r t n e m naPaki so se na praznik, sv. Martina zbrali v izvanredno velikem številu vo-lilci iz naše župnije na volilnem shodu, na katerem sta kandidata Martin Steblovnik in Vladimir Pušen-iak obširno razpravljala o vseh perečih vprašanjih kakor tudi o volitvah v konštituanto in o delu stranke V naši župniji je ogromna večina ljudstva v. ta -boru Kmetske zveze in bodo z malimi izjemami vsi volilci volili kandidate Kmetske zveze. Na Vranskem se je v nedeljo dne 7. nov. vršil dobro obiskan volilni shod naše Kmet ske zveze, na katerem je govoril posl. Prano Pišek. Omenjal je važnost sedanjih volitev v konštituanto ali ustavodajni državni zbor, ki bodo za dolga desetletja odločila usodo našega naroda in zlasti usodo slov. kmeta. Na sbodu je bilo precej samostojnežev, ki so skušali govornika z medklici spraviti iz ravnotežja kar se jim seveda ni posrečilo. Shod je bil radi vmešavanja „samostojnih" precej živahen, ve «dar se je gibal, kakor je ob koncu povdarial tudi g, poslanec Pišek, v dostojnih mejah, Velilni shod naše Kmetske zveze v nedeljo dne 14. novembra v Vitanjih v prostorih stare šole je v vsakem oziru prav dobro nspel Shodu je predsedoval vrli kmet iz Breznega Prane Skok. Na številno obiskanem shodu, na katerem so bili zbrani sami najodličnejši pristaši aaše Kmet ske zveze iz cele obširne vitanjske župnije, je govoril urednik V. Stnpin iz Mari ora Ta shod je dokazal, da se nahaja vit&oj ska župnij t v ogromni večini v naš^m taboru. Tudi „Samo stojneži" so priredili istega dne shod v Rapni-kovi gostilni, ki je pa bil zelo klavero. Šmartno v Rožni dolini V nedeljo dne 7. t. m. se je vršil v našem, nekdaj pač bolj liberalnem g- ezdu lep volilni sh< d KZ, na katerem sta govorila gg. dr. Ogrizek iz Celja in Gajšek iz Teharja. Shod se vršil mirno in nehoteno. Ubogim liberalcem preti pač na celi črti polom ; trdnjava za trdnjavo kapitulira. Teharje. Na shoda, ki ga je priredila KZ v našib Tebarjib, in na katerem sta govorila g. dr. Ogrizek in g Gajšek, smo se lahko prepri čali, da atoji naša stvar tudi tukaj dobro, Zborovale! so zasledovali izvajanja govornikov z ve likirn zanimanjem. Upamo, da bodo naši volilci na dan 28. nov. dali z glasovalno krogljico liberalcem in sanao«tojaežem primerno brco Na Ptujski gori se je vršil dne 14. t. m volilni »hod Slov kmetske zveze, na katerem je govornik iz Maribora orisal v kratkih potezah program naie stranke. Z brezmiselnimi medklici ho skušali motiti razni divjaki »;ovor nika, kar se ji n pa ni posrečilo. Naši zavedni pristaši na Ptujski gori bodo dali primarno klo futo našim rogoviležem na dan volitve. »». Molaž na Dravskem polju. 14. t. -n. smo se zbrali pristaši Kmetske zve/.e na zborovanju Kmetske zveze. Zborovaliiče pri £ Lešniku je bilo uatlbčeuo polaot Miklavževčani so lahko spoznali, da je dosedaj samo Kmet^tca zveza kaj storila za kmetsko in delavsko ljudstvo. Sccijalisti n samostoini pa imajo le polno vrečo obljub, s katerimi hočejo prešle jiti in zvabiti Ijjdi na svojo stran Šmiklavževčani bodo tudi na d»n volitve 28. noyembia p kaza i, da so odločni pristaši krščanske stranke, Kmetske i zveze! K. Z. C i r k o v c e. Volilni shod SKZ se je vršil v nedeljo 14. t. m. zjutraj po rani maši v pro štorih g, žnpaua, Shod je bil prav dobro ohišji kao. Navzoči so pritrjevali izvajanjem govornika iz Maribora. Le nekateri so trdili, da niso dobili podpore po toči. Izkazalo se je pa takoj, da do-tičpi niso hoteli sprejeti od Kmetske zveze Iz-poslovilnega žita, ker so čakali, da bodo nap© l sled žito dobili čisto zastonj. Seveda so bili v teh upih varani. Kar je razumnega in trdnega I kmetskega stanu v Cirkovclh stoji vse za SKZ Sv. Lovrenc na Dravskem polja, i Kmetska zveza je priredila, volilni shod v nedeljo 14 t. m. po pozni maši v posojilnični dvo rani. Med mašo so prišli iz Strnišča in drugod ; rudeči bratci komunisti, ki so lepili brez dovoljenja gospodarja rudeče plakate po hišeh in po ? drugih primernih in neprimernih krajih. Že med mašo je par takih fantalinov glssao zborovalo pred cerkvijo. Po maši pa je lajnal njih govoril nik kar na istem mestu o svojih komunističnih naukih. Domačini so se podali na naš shod, ka teremu je predsedoval župan Napast Fran. Pro gram Kmetske zveze je razločil govornik iz Maribora in g. župnik šentjanžki Lojze Sagaj. Raz govor je bil zelo živahen. Ogorčeni so bili lju dje, ko se je zvedelo da ptujsko okrajno gla I varstvo zahteva od županstva, naj v enem dne vu predloži listo po toči oškodovanih radi pod j pore. Sklad za podpore je menda samo za to, i da se v njega plačuje, a ven dati, to je draga, } Zborovali so soglasno tudi izjavili, da goljufive ga koroškega plebiscita in krivične nasilne po godbe z Italijo ne priznavajo. Shod se je zaključil z navdušenimi živio klici na SKZ. Sv. Marko niže Ptuja. Shod Kmetske zve ze je kil krasen. Poročala sta Brenčič in Vesen jak. Možje so soglasno in z navdušenjem za | Kmetsko zve^o in njen program. Po shodu je | prišel k poslanca V^senjsku gosp. Plohi, ki so ga samostojneži določili za glavnega zaupnika j pri Sv. Marku. Izjavil je, da je prepričan, da vo dijo samoatojneži ljudstvo za nos, zato noče i-meti ž njimi nič opraviti in je za Kmetsko zve zo ter bo za njo delal in glasoval, Cvetkovci. Preteklo nedeljo smo imeli shod Kmetske zveze. Poročal je naš rojak Ivan Veseojak. Zborovaici — sami odločni krščanki kmetje — so sklenili, da »¡ti eden ne izos ane na da« volitve Govoril je tudi domačin Muhič ia šivinozdravnik Korpar Dokier bo imela KZ tak šne može, kakor so bili zbrani na tem shodu, bodo vsi napori in vse laži naših nasprotnikov zastonj. Velika Nedelja. Nedeljo 14. t. m, se je vršil tu shod naše KZ. Da je baš ta župnija glede organizacije ena najizglednejših, je pričala res velika udeležba. Toliko je b-lo zavednih pristašev navzočih, da je bila stara šola premala. Govornik je obširno razpravljal o volitvah in natančno popisal vedenje in kretanje volilca, ko stopi na volišče, da odda svoj glas — krogljico edino za njegove koristi se bojujoči KZ. V nadaljnem gov oru je razvijal pro -gram SLS in poročal, kaj vse so naši poslanci dosegli dobrega glede nameravanih novih davkov itd. v prid našim kmetom kljub najhujšemu odporu od strani takozvanih „demokratov", duševnih vodteljev Samostojne in povedal, da se bije boj med krščanstvom in svobodomiselstvom. Volitve bodo odločile, naj li o-stano sv. križ v šoli in naj li sloni naša zakonodaja na načelih krščanske pravičnosti in božje postave. Na to je domači g. kaplan pozval zbrane k vstrajnemu delu v smislu krščanskih načel. Med govorom je oporekal tukaj slavnoznani ..magnnt" iz O vet ko ve Loi zek Križanič — hud komunist. Zavedni naši pristaši so ga hitro pomirili na njemu primeren način, ven -pa se zdi, da mož kaj silno čaka na izpeljavo agrarne reforme. Le radi te je kar vrgel od sebe svoje pre cejšno posestvo — in gleda za njim, dovolil mlinu na veter za vedno zleteti v zrak in „šenkal" obč ni Mo-škanjci svoj automobil, katerega je njegova boljša polovica kar bosa šofirala tja. Sedaj pričakuje „grunt" od agrarne reforme in to radi svoje „občeznane" marljivosti pri delu. Ce bi ga dobil, bi takoj sam zletel ž njim v luft. Sv. Vid p«-" G»-'belne n. Da*? 7. t m seje vršil pri nas lepo obiftfcan voiilui shod K Z Govornik iz Celja, g dr. Ogrizek nam je v razumljivih besedah ra>tolmačil naš Upi program, za katerega se pač vank polteni Slovenec, lahko z mirno vestjo zavzame. Št. Vtd'-ani, na dan 28 novembra vse k-ogjice v isatljo, iti bo nos 'a našo listo z zmago*'avnim rudnim križe n ! V Šmarju pri J«išah je preteklo n«d*ljn prisestovalo shodu Kmetsko zveze ogromno šte vilo ljudi. Predsedoval je g. kaoouik Buli n c. Givorda bta kandidat Vrečko i>a po.slat ali še verski pouk v šoli o* • ukinjen davek na vino in sadje v Da bi pa li >»ea jem vgied tega ne zmaniiutf dela b • ž» . srbela Samostojna kmetijsb« jtra ka Ma sh Kifi*tske zveze pri Sv. Lenartu >.a t Laškim je go- voril kmet Škoberre »o *aino-jn ?.l prignali financarja Res«nana n Las^gj., d*» t> pi) prot našemu govorniku unetu, Sr< \ < bodi. 18 novembra 1920. vedno kričite: kraet kmeta, a nastopate 8 iiuan carjem proti kmetu. irekevi rain^i. G. Ureka vprašamo: Ali se spominja, da je bil svojčas pri mariborski vno čevalniei nastavljen sedaj politično ugleden mož, katerega rakuni ni s« bili nikoli v redu. Enkrat je priM z izgovorom, da mu je pošta premalo izplačala, dragii so ga okradli na železnici, tretjič je izgubil na potu denar, katerega bi bil moral odšteti vnovčevalnici. Radi teh nerodnosti z ra čuni je tega moža, ki je dane3 nosilec liste Sa mostojne, pozval Korošec iz Maribora v „slavno" Globoko. Uprašamo javnost: Kaj sodi o človeku, kateri vedno izgnblja tuj denar med potjo, ki je vedno okraden itd.? Tak človek je: ali neumen do skrajnosti, ali pa .... I Mislimo pa, da je ra čunar kot je bil svojčas g. Urek najmanj sposo beri, da bi vodil politične račune kmetske stranke kot je Samostojna! Razumemo pa, da napada g. Urek dr. Korošca iz osebne maščevalnosti, ker se gotovo prav živo spominja na slovo v Cirilo vi tiskarni, I nadstropja, droga soba. Kakšni ljudje se samostani? (Dojjis iz Slovenskih goric.) Do sedaj naše ljudstvo, ki mu je blagor naš« domovine, n-cših kmotskih domov, našega delavskega in ¿.osebno vin; \i. . jga stanu še kaj na srcu, katero je prepričano, da ¡-.o iz načr. mladine le tedaj zraste! pošten rod, če bo vzgojena po \erskih načelih, io našo ljudstvo do sedaj ni imelo nobenega pravega izraza za ljudi, katere se mora imenovati največje škodljivce in sovražnike našega življenja po trgih in vaseh. Sedaj pa ima naenkrat nedvomljiv in jasen izraz in to je „samostojnem." Pridi med nas in pogovarjaj se z nami in takoj boš opazil, da imenuje naše ljudstvo samostojneže ljudi, kateri nočejo delati , ampak z različnimi goljuiijami hočejo prijetno živeti, iiudobne ponočnjake, ki delajo škodo po noči mirnemu ljudstvu, znane tatove, pijančeke, ki so v največjo nadlego svojim družinam, nečistn'ke, ki nič ne skrivaj« svojega nenravnega življenja in imajo usta vedn« polna najgrših besed, ljudi, ki nr> poznajo zakonske zvestobe, vse te $se imenuje samostojneže. Sa-mosiojnež je pri ljudeh vsak, ki malokedaj ali nikdar ne gre k službi božji, med pridigo stoji zunaj cerkve in najraje napada mašnike, Marijine družbe, izob -raževalna društva in ljudi, o katerih ve, da živijo po veri. Ce se kje pobira za dobre namene: za cerkev, za šolo, za uboge in mora pobiratelj slišati tuintam za svoj trud grde besedo ter ne dobi nič, bo rekel : pri tem in onem samostojnežu se mi je slabo godilo. Ljudstvo samo gotovo najboljše sodi, ker sebel in svojega bližnjega najbolje pozna vsled vsakdanjega stika. Zakaj vse one ljudi imenuje samostojneže i' Zato, ker ve, da ti berejo samo „Kmetijski list", da ti in samo ti hočejo biti pri Samostojni, da ti in samo ti bodo volili samostojne kandidate. In take zastopnike naj ima v državnem zboru naše slovensko ljudstvo? Ali naj delajo postave in ustavo naši državi ljudje zgoraj omenjene sorte? J^am bomo tedaj prišli? Kakšna je tedaj naša gospodarska in duševna bodočnost? Ali ni največja pregreha in hudobija nad nami samimi, nad našimi potomci, če bodo delali ustavo naši državi ljudje, ki jih bodo volili samostojni? Zato: ljudstvo slovensko, mladeniči in možje, pomislite, da si kopijete grob, če bi le ecten voiu s to Samostojno! Naše delo, naš trud v teh dneh do volitev bodi, da bomo sami gotovo šli na volišče in tudi druge na vsak način spravili tje. Vsak, ki bo pretita! te vrste, naj se ne vstraši, povedati jih vsem o-nim, ki ne čitajo časnikov, ki mislijo, da se bo tudi brez njih lahko opravilo. Spravimo na volišče vse, kar je dobrega; poučimo vsakega, da brez straha naj vstopi v volilno sobo in spusti krogljico v tisto Skalijo, kjer je napisano: Slovenska kmetska zveza, kjer se blišči znamenje rdečega križa. Tu ni nobenega vzroka, da bi kdo izostal, vsako sovraštvo mora iu jenjati, nobeno vreme nas ne sme doma zadržati, in nobeno delo; kdor ne more zjutraj priti, pa pride popoldan. Posodite drug drugemu obleko, obuvalo in klobuke. Na delo, ljudstvo slovensko, drugače ti bodo delali postave poslanci, ki jih bodo izvolili samostoj-neži, to so ljudje, ki jih prištevaš k zapravljivcem, oderuhom, goljufom, nečistnikom, tatovom, nevera«-žero. katerim je narodova sreča deveta briga. SLOVENSKI GOSPODAR. Sferam 5. j Načela ^aiMkrsioi? (liberalce») in samostojnih se ! kslikurtolfts strinjaj«. Zate js vse es«5 ali volij« I s saiROstejneži sli gemskrati. I? državnem zboru botig Sli poslanci obah strank, (liberalne in sam®-j stojne) skupaj! Za to Knkovčevo izjavo imamo zanesljive priče! Ravno tako piše dr. Kukovec v „Novi'dobi" št. 137: • -i ..s 13 Vj. iS idejam se, da se najdemo z zastopniki Sam«- sblns kmetska stranke miiM le m skupnem deiu w skupščini. ^ Kdor še zdaj ne uvidi, da so Samostojni samo podružnica liberalne stranke in da bodo šli z liberalci v državnem zboru skupaj, temu pa res ni več pomagati! Hvala Bogu, da so dobro-misleči že skoro povsod goljufivost Samostojne izprevideli in ji obračajo hrbet. V Samostojni ostajajo-samo pravi sovražniki krščanstva: "^' nekdinii liberclei in Stajercijancl, ki bodo tudi v državnem zboru nastopali proti krščanstvu, proti veronauka v šoli, proti cerkvenemu zakonu, proti Cerkvi in proti veri! S V 0 j? a "z j a Samostojne in g. Voglar. Imamo pri rokih Veg'sir jeva pisma, katera je pisaril tajnika Se ..utošue Ssgadiun v Ptoj in ga nčU, kafco naj organizira Samostojno po ptujskem okraju. Danes boče stati Samostojna pred javnostjo kot čista liberalnih pditikov. Glejte, Voglar je poslanec liberalne stranke, vodja mariborskih liberalcev, B&jhsjši organizator liberalae stranke, Centra list itd ia tak liberalec daj« or-ganbatorična navodila za Samostojno. Ali bodo samostojni ie tajili, da niso sinovi liberalcev: Ku* ovca, Spindlerja, Vogiasrja itd Uediteli Samostojne deli kmetska gezdose. Eden glavnih prerokov Samostojno je znani barantač z jabolki, krompirjem in špinačo Mermolja iz Pesnice. Mož na shodih strašno kriči, kak. velik prijatelj kmeta da je. Kako je Mermolja v Beogradu mesca junija 1919 pred linančnim ministrom trdil, da lahko ndela kmet na 5 ha zemlje v enem letu krog . OGG K čistega dohodka. Mermolja pa še na drug na m ¿aže svoje „samostojno" srce. (Jn že nad eno leto „deSi* kmetske grunte. Bilo je ob senovski košnji leta 1910. S svojim adjutantom Schnuderlom jo prišel k našemu pristašu kmetu K. Knupležu pri Sv. Jakobu. Od tam je šel k posestniku Ketišu. In tam je Mermolja izustil to-le modrost: „Tudi kmetske gozdove moramo razdeliti. Kdor i -ma večji gozd, mora dati onemu proč, ki ima manj." Kako si Mermolja predstavlja to rtelitev, ni povedal. Kmetje, oglejte si tega Mermoljo malo natančneje. Mož ie pravzaprav komunist, a ne kmetski prijatelj. Kadarkoli zine, vedno blekne kako neumno. In tak mož bi rad bil voditelj kmeta, ali še celo njegov poslanec? Ne boš, Jaka! K* I? « ■ III w fe V volilni sobi bo za vsako stranko postavljena po ena skrinjica: ena za Kmetsko zvezo, ena za komuniste, ena za liberalce in Samostojne itd. Za temi skrinjicami bodo sedeli ali stali predstavniki strank. Za skrinjico Kmetske zveze bo stal predstavnik naše Kmetske zve «9. Ko stopiš v giasovalno sobo, dobili od pred sednika krogljico, ki jo stisneš v desno roko in tako zaprto roko moraš potisniti v vse skrinjice. Krogljico spusti v našo skrinjico Slor. kmetska zveze, t. j. ▼ ono, ki ima rdeči križ in debelo tiskano kandidata Roškar — Kcrošec. Ta skrinjica bo Ko po- tegneš roko iz zadnje skrinjice, jo moraš vpričo vseh odpreti. SsmâstoîitE tn liberalci - j -TftdtMke ilOVICC vsa 7. t. m. je imel dr. Kakovec v Slov. Bistrici volilni sbod Tam je govoril za to, da se Slovenci razkosajo v štajersko in kranjsko okrožje, brez deželne vlade, brez deželnega zbora, brez deželnih poslancev. Okrožje bi imelo skrbeti samo za '-este, pota in nekatere druge gospodarske zadele, kakor jih oskrbuie zdaj okrajni za-stop. Druge moči in oblasti pa Kukovčeva okrožja ne bi imela! Za tako samoupravo, ki bi vzela SI vencem moč in pravico, se navdušujejo tudi samostojni. Pa še nekaj je rekel dr. KukoveC, kar zopet dokazuje, da so samostojni le prefarbani liberalci! Rekel je:; Kako Jo sedaj na Koroškem? (Izvirno poročilo iz Celovca), Odcepitev A cone od Jugoslavije občutijo sedaj Korošci najbolj glede prehrane. Bele moke in belega kruha sploh ni več v plebiscitni coni. Med ljudstvo razdeljujejo samo črno moko, ki }e zmes tz koruzte in kostanja in stane 1 kg 15 K, Bela moka se dobi Ie po rokah verižnikov in še ta po nedoplačljivi ceni. Pllberk, Velikovec in Železna Kapla so skoro brez živil in jim preti lakota. Nemci iz Celovca hodijo zopet po A coni z nahrbtniki in beračijo živila ; Slovenci jim prodajajo malenkosti,, a le za jugoslo -vanski denar, NemŠkoavstrijskega denarja ge branijo tudi najbolj zagrizeni nemškutarji. Pri aprovizaci-ji prezirajo Nemci Slovence, jih zbadajo in slovenski živelj trpi vsled nemške nestrpnosti in surovosti. Naj hujša draginja vlada v Beljaku, kjer Še vedno go -spodarijo Lahi, katere so začeli Nemci gledati po strani in nestrpno povprašujejo po laškem odhodu. Lahi pač žive na Koroškem na stroške Nemcev, katerim so pripomogli do zmage pri glasovanju. Avstrijci so uvedli na Koroškem rekviziciie, Korošci morajo oddati na živežu in živini do 20. novembra loliko, kolikor so oddajali vsakoletno v stari Avstrjiji za časa svetovne vojne. Ce pa kedo sklene kako večjo kupčije na Koroškem, mora poslati kupno pogodbo na Dunaj, kjer se mu odtegne 40%. V Avstriji je že to-raj uvedena oddaja premoženja. Ves naš jugoslovanski denar, ki še kroži po Koroški, ga zbirajo avstrijske oblasti in ga pošljejo na Dunaj. Na Koroškem so boje revolucije, radi tega prireja celovški škof po naj bolj razburkanih krajih misijone, da pomirja ljudstvo ki je že sedaj sito gladne Avstrije. Največje razočaranje pa je zavladalo na Koroškem vsled sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, Avstrijci so bili overjeni, da pride do jugoslovansko-italijanske vojne, t kateri bi bili lopnili Avstrijci po Sloveniji in jo razkosali. Med koroškimi Nemci je sedaj protilaška gonja na dnevnem redu. Kakor so hujskali Avstrijci ob času plebiscita proti Jugoslaviji in hvaljisali Lahe, tako rovarijo sedaj proti Italijanom, katerim očitajo izdajstvo napram Avstriji. Jugoslovansko-italajanski spo -razum je sedaj največji strah koroških Nemo»?, in nemškutarjev. Neme zasede'® Kercšk« Te dni bodo nemške upravne oblasti prevzele v svojo upravo tisto ozemlje, na katerem se je vršilo ljudsko glasovanje. Dosedaj je prišlo na Korožko še čez 1000 avstrijskih orožnikov. Člani plebiscitne komisije so že začeli zapuščati Koroško, in ko bo zadnji član te komisije zapnstil Koroška bodo odrejane rekvizicije živine, žita in drugih živil. Vioiča^ski tabor r Ljntomeru se je vršil minulo nedeljo ▼ telovadaici Narodne šole. Tabor se je pričel s sv. aaašo za udeležence, na to je bilo zborovaaje. Tabora so se ndelaiili viničarji iz Slov. goric. Obširni zboravalni prostori so bili nabito polni. Zbranim viničarjem je poročal delavski kandidat tov. Krepek. Govorili ao Se drugi govorniki in viničarji. Resolucije tega ta bora prinese „Murska straža". Viaka Si m» niča, harmonikafabrikanta in pit čanega agitatorja liberalne „Samostojne" so v Ptuju na dr. toroščevem zborovanja naii možje zgrabili, ker je nesramno žalil dr. Korošča. Iz ustil je namreč klic: „Kaj nam bo ta govori! ki nas je prodal SrboK!" Krepke pesti so ga tirale iz dvorane im izročile zunaj roki pravice. Človek, ki niti ni vreden, da hodi po zemlji, ai drzne izustiti v slepi strankarski zaslepljenosti in hudobiji kaj takega. Simonič bo imel priliko, da pred eodnijo pokaže svojo korajžo. f Um>la je v PHecah 9. novembra po kratki bolezni v 80. letu svoje starosti Cecilija Srobečan, mati g. župika. 8 duhovnikov pod vodstvom mnogoč. g. kanonika Josipa Mešiček iz Brežic, šolska mladina s p. n. učiteSjstvom in obilo dru gih ljudi je spremilo ranjko 11. nov. na zadnji poti. „Moli in delaj!" po tem zveličavnem nauku se je ravnala v svojem življenju, kakor ji je ganljivo govoril ob odprtem grobu za slovo g. kanonik. Zato ji bodi dobri Bog obilni plačnik ostalim pa dobrotni tolažnik! Požrtvovalni svatje. V.Ljutomeru se je dne 8. novembra vršila poroka našega odličnega somišljenika Janeza Ribič z Miciko Balič, hčerko velespošto -vane rodbine iz Cvena.. Svatje so na veselem „go -stuvanji" na ženinovem domu v Cezanjevcih darovali za volilni sklad kmetske zveze 341 K, za liutomer -skega Orla 380 K In za mariborsko Dijaško kuhinjo 220 K. Slava! Novoporočencema pa obilo sreče in bla goslova z nebes! Sa&fstojni dihajo. V St. Lenartu v Zabukovju so pokazali samo -mostojni dne 7. t. m., kaj znajo in kaj nameravajo storiti, če bi dobili moči. Gorje nam potem! Imeli smo tridnevno pobožnost od 5. do 7. t. as. Dno 6. nov. je bilo skozi celi dan izpostavljeno Sv. Rešnje telo in god farnega patrona. En g. misijonar od Sv. Jožela nad Celjem in en Salezianec sta vodila pobožnost. Cujte in strmite, kako obhajajo samostojni taki slovesnosti. Naš župan Božič je nastopil zunaj cer -kve kot govornik ter hujskal ljudi zoper g. misijo -narje in vse klerikalce. Kričal je: „Doli s klerikalci I Živela Samoatojna kmetijska stranka." Podivjana tolpa njegovih privržencev mu je pa ploskala. Nastala Je grozna zmešnjava in kričanje okoli cerkve. Boži. ievi privrženci so grozili g. misijonarju, ga zmerjali in rabili nasilje. Ni dopovedati, kaj so vse govorili žez duhovnike in sploh čez klerikalce. Strmite! kaj 16 3e povzročil (a Božič s svojim hujskanjem: Dno 7. it. m. ua Šentlenartsko nedeljo popoldne, ko je i-mel blagi g, misijonar v cerkvi sklepni govor, so mu začeli samostojni v cerkvi glasno ugovarjati. Možje so kričali nad duhovnikom, žene so glasno svarile može, mladina je pa ukala pod zvonikom — v cerkvi. Bilo je upitje in jokanje — na svetem mostu. Pozivamo pristojne oblasti, da tega bogoskrun-skega početja ne pustijo nekaznovanega, Zupan Božič ni sposoben za občinskega predstojnika, naj se kaznuje on, in njegovi kot povzročitelji tega bogoklet-aega ravnanja. 8traa 6. SLOVENSKI GOSPODAR. 1«. »»verobrs im Katerim se še zdaj niso odprle oči in ne spre vi 'dijo, da je Samostojna stranka protioerkvena stran -ka in sposobna vsake hudobije, takim ni več pomaga ti Pefeai sramote, šenflenartske nedeljo v Zabukovju ste si utisnili in ga boste nosili. Z Božičem in njegovim tajnikom bomo že ob -računali. Katoliški poslanci govorite u tem dogodku •na bristojnem mostu in pomagajte nam dokler je Še vas! Ljudstvo pa pokaži pri volitvah, da si še verno. Samostojnim nobenega glasu! Prameljski Blažek Jesenek, samostojni kadidat razlaga na shodih samostojnim Lackom svoj« in svoje žene sanje. Ker pa te niso posebno duhovite ia je njegovo razlaganje precej hudobno, ni vredno, da bi jih spravljali v javaost. Svetujemo Vam samo, gospsd Blažek, da se m boste po svetu smešili s svojim razlaganjem sanj, da še rajši za naprej kar v Dramijah študirate egiptovske sanjsk® knjige. Da ne boste izvoljeni, ste lahko brez skrbi, saj kmetje dobro vedo, da bo treba poslancem v Beograda kaj drugega .delati in znati, ne pa sanje razlagati. Sv. Peter pri Maikera, Kjer j* mrhovina, tam so krokaqi. Kjer je sovraštvo proti cerkvi in duhovnikom, t&m so liberalci is socijalisti. in s temi se v tesnem objemu naši samostojneži. To stoji. Resaica pa je taci, da so vsi bivši naši nemškut&rji v Samostojni. Toliko v pojasnilo, da boste vedeli, kakŠas barve so šentpe-terski samostojneži, k Dragučova Ziikovci so odnesli štampilije ta kajšnjega občinskega urada. Štampilja ima ovalno obliko ia nosi besedilo: „Občinski urad Dra-gašova okraj. glav. Maribor." Prejšnji merniki naaiv občine v spodnjem delu je izreza». Slsčaj je naznaajea sodaiji, in se opozarja na to v toliko, da bi se peiat gornjega urada ne zlorabljal. Gsčsta v Slov, g«r. Iz Gočove se nam piše, da g. Cel, ki se je udeležil aašega shoda pri Sv. Belfeaka, ni pristaš liberalca m samostojne-ža Krambergerja, ampak b&š pristaš. Nas to veseli ia ga prav nujne presimo, da pridno dela za našo krščansko straako; vsaj be našel v Ge-čovi zadosti smeti, ki jo je t&m nasejal v teka svojega „slavnega" žapaaovaaja podrepnlk liberalne gospode pri Sv. Lenartu, zdaj vendar odstavljeni Kramberger. . j Ptoj, Lov za dobičkom, to je zdaj cilj naših JDS gospodov. Sliši se, da bo v Ptaju nastala nova tovarna, in ustanovniki bodo gg. dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju in 4 židje, med njimi tudi naš Teichner. Vidi se, da dobri zgledi vlečejo, namreč zgledi mastnega dobička. Gospod dr. Fermevc dobiva učencev in posnemovalcev. S», Urfca« pri Ptaju. Ves pošteni svet naj izve, da nas je sram pred Bogom in ljudmi, da je v naši sredi rojen nesrečni samostojaež Vinko Simonič. Da naše ljudstva spozna, koliko je vredno delovanj® tega človeka, naj izve samo to, kako sarovo on ravna s svojo žene. Da me miae skoraj noben dan, da se ne bi prepirala, o tem sploh ni goveriti. Simonič kaže svojo surovost proti ženi tudi dejanski; pretepava abo-go revo do krvavega. Zadajič je je napadel s kolom, ž?na mu je zbežala v gorico, ljubeznivi raež pa za njo; udrihal je tako p» revi, da je obležala v gorici. Ljadje pravijo, da j* baje 13 kolov polomil na njsj. O tistem podnajemniku, ki ga nazadnje še zažgal, nočemo govoriti. Na našem shoda so mu žen&ke to pošteno »čiiaie, ko so hi klicale v obraz: Kaj boš ti tukaj nas učil, ki doma pretepavaš svojo ženo! In takšen človek bi naj bil naš voditslj in učitelj ljudstva? Sramota, da se najdejo med nami še nezaved-neži, ki Terjam ej« takšema preroku! Še večja sramota pa, da celo nekateri kmetje, ki bi morah vendar imeti več razama v aveji glavi, ne izprevidijo, da je vse delo Simoničevo le Jude-ževo izdajalstvo. Za dober zaslužek jih prodaja satana in pogubi, in kaj mn je mar, če seja s svojim satanskim delom sovraštvo med zakonske in slabo odgojo za nedolžno deco? Nesrečnež trga moža od žene, jemlje otroku očeta, seja nezadovoljnost med mirne delavce. Prav satansko početje je to in le radovedni smo, kako se bo vse to končalo. Simonič naj pogleda le malo nazaj v zgodovino svojega roda in spoznal bo, kako bridko se kaznuje vsaka krivica, storjena nedolžnemu bratu! Sv. Urban pri Ptuju. Pri nas se je ustanovila posojilnica, katera ,začne poslovati v nede- / Ijo 5. decembra. Po rani maši bo zborovanje, na katerem bo obširno govoril zastopaik Zadružne iveze o ciljih in delovanjih kmečkih paaojilnic, nato se bo začelo uraiov&ti. Vlagatelji, kakor tudi oni, kateri rabijo kake psssoči, s« maj ®kle pajo domaČe posojilnice. Kreevina pri Ptuju. Celo najzagrizenejšega komunista bi zadovoljil, tako je udrihal g. Simonič od Sv. Urbana na torkovem sestanku Samostojne po go' spodi. Skoraj slišali smo, kako so se rušili gradovi in palače, ter se lomile kočije. Le žal, da ]e predna-šal le grelie bivše avstrijske gospode. Danes je namreč mogoče o tem govoriti brez vsake nevarnosti. Na račun do pred kratkim in še. danes vladajoče demo -kratske stranke milijonarjev in vojnih dobičkarjev pa ni padla od njegove strani žal beseda. Tudi g. Sto -jarioviča in njegovih davkov, kar. bi v prvi vrsti pri čakovali ni omenil & črko.. Kako tudi, ker jasno je , da proti svojim krušnim očetom in financijelnim zaščitnikom ne more nastopati. Kmetje, Id morete ver -jeti, da so kar trije volilni agentje, ki pridejo na ta~ ko mačopomemben vaški sestanek, plačani s tistimi tremi kronami letne udnine, katere vi plačate stranki ki jih pa v resnici še ni sto plačali ? Kako naj razumemo dejstvo, da kljub temu, kakor smo slišali, da hoče Samostojna odstraniti vsako gospodo in loputa po nji z največjim loparjem, jo vseeno ščiti in zagovarja v vseh svojih listih JDS, stranka milijonarjev in vojnih dobičkarjev! Kako se uiema, da advokati JDSarJi, katere smo na sestanku odstranili do predzadnjega, nastavljajo, oziroma priporočajo samositoj -m volilne gente? Zakaj glavni samostojni zaupnik o-kraja, ki ima toraj nekako vodilno mesto, že ni več kmet, ampak uradni],-, gospod -JDSar, če se hočemo dosledno držati načela, kmet kmeta, ter ni to le fraza, s katero se naj love kmetski glasovi, ki bi pomagali izvleči lalirano demokratsko barko! Lepe besede se kmalu dobe, ampak treba bo pogledati in upoštevati dejanja, iz katerih lahko in moramo sklepajti na namene za bodočnost. Cven pri Ljutomeru. Naš „velikan" po duši in telesu, znani Joško Rajh, je dne 7. t. m. spravil na shod Kmetske zveze vse samostojne veljake, kar jih glešta naša vas: tretjerednika Drašeka Rošker, mladega kričača Puconja., ki se je nekaj tednov nalašč Mini! za našega pristaša, da se je kot tak priženil k pošteni Vozličevi hiši, prevžitkarčiniga sina Joža Vršiča, čevljarja Nemca, želarja Jakob Nemec. Kolbla, ter modrijana Lipša. Malo število je bilo onih ljubiteljev Joškove kapljice, ki so spremljali to „šikano" družbo. Radi bi ti ljudje razbili shod naše stranke, a d i se jim posrečilo. Joško je korajžno zbrenkal in lopnil po „Slov, Gospodarju", Lipša je držal v rokah evangelij — „Kmetijski list". Puconja je v zaledju delal „štimungo", Nemec je čital rdeče litanije, a vsi skupaj so doživeli veliko samostojno polomijo. Naš go vernik Zebot se jih ni ustrašil temveč jim je bral tako levite, da so kar v tla gledali. Našega shoda nam foškova četa ni mogla preprečiti, Joškovo vino pa je bilo prekislo, da bi pomagalo shod Kmetske zveze razbiti. Spoznali; smo, da je Samostojna samo stranka kričačev in zgagarjev. Kaštigali jo bomo Cvenar-ji 28. novembra s tem, da bomo glasovali za našo Kmetsko zvezo. OrBStž. JDSarji in volitve. Neki Grivec je imenom JDS hotel izraklamirati sad 70 volilcev, ki niso pristaši JDS, iz volilnega imenika. Ko se to .TDSarjem Bi posrečilo, so kakor ss govori, mtasvsnirali pri okrožnem sodišču, da izbriše iz nekaterih volilcev utemeljilo s tem, da imajo k®t Nemci pravico opcije, drage pa, ker so, če tadi rodom Slovenci, kazali Haši državi neprijazno lice. Če so se že zbrisali nekateri volilci Slovenci, ki so v prejšnji državi bili nemškega mišljenja, potem bi se morali zbrisati vsi, ki so leti 1910 se dali vpisati za Nemce, ne pa da zbrišejo samo pristaši SLS, a nasprotnikov pa se ne Črta, kakor se je to zahtevaio. Po mnenju JDSarjev je državi nevaren vsak človek, ki ni orgaaiziraa v državotvorni JDSarski stranki. Si bom® že zapomnili. Pri občiaskik volitvah naredimo obračun in potem „Adij® Miško". šaarta® pri Slovenjgradcu. Oujte in strmit®, čad®ž se je zgodil dne 14. t. m. Po prvi sveti rasši stopi naš žapan, nekdanji propadli kandidat. pred cerkev in začne tak® kričati, da bi ga lahko slikali v devet® deželo, da ko dne 19. t. m. imela Samostojna shod pred Narodnim domom v Slovenjgradcu ter je udrihal pri tej priliki čez klerikalce. Vprašamo Vas gospod župan: Kdo je bil tisti, k* Vam je pomagal, da ste bili oproščeni froBt®? Ali ne poslanci Kmetske zveze ! Tudi vprašamo: Zakaj ne kričite dragokrat bolj glasno, kadar imate kaj važnega razglasiti. Vemo, da znate govoriti, opominjamo Vas le, da delat» mirno in previdno za kmetske koristi, sicer pridemo z drugimi stvarmi na dan katere Vam ne bojo ijabe. Učitelju Barletu pa svetujemo, naj se, belj trudi v šoli, na mesto da hodi od hiše do hiše in agitira za Samostojno. Jnrij ob juž. žel. Zadnji čas prihajajo k nam socijaldemokraški agitatorii in prirejajo shode. V svojih govorih hujskajo proti državi, na- padajo duhovščino s prokl. farji, pobijajo 3ra®> kliko itd., da se človeku, ki še ima trohiee poštenja v srcu, gabi. Kaj takšnega fei bilo možno slišati samo v zakotnih beznieah v dražbi pro-palic, hudodelcev in šnopsarjev. Ne povejo pa poslušalcem k&kšen je njihov program. Da seje od teh mlečezebih plačanih hajskačev dalo zapeljati tudi nekaj kmetov, ki so še kaj skusili na- svetu, je i&evirjetno. Krivdo aa tem iai& ediso Samostojna, ki na svojih shodih napada samo duhoveike, ne pove pa ničesar & nevarnosti socijalne demokracije za kmetski stan, obljublja kmetom nebesa, dati jim pa aa more ničesar. In zato sledijo ebljabam brezvestnih socijaldemokraških agitatorjev, gredoč navede v — prepast. Da daje prostor tem breenarodnifis hujskačem velenasrodnjak Sokol Klajsšek iz po-željenja do par grošev, ki jih potem skopi od njih za pijačo, se ne čadimo. Pozaamo namreč narodnozav#dno jaaaštvo tukajšnjega Sokola, sajj hudomušni Šentjcrčani si še vedno šepetajo do-godbico o 3 Sekolih zajčje narave. Marija Graiec f j Laškem. Naši aadja!demokrat] e so vložili več reklamacij za volitve. Pri tem pa so postopali precej predrzno. Reklamiral?, so tudi take, ki še $ mescev ne prebivajo v naši občini. Socialisti tudi ne vejo, da ae je treba priglasiti pri županstvu, kadar pride kdo bivat v občiao. Torej le malo veš reda! Socijaldemokratjc so izdali volilni oklic, v katerem naravnost zahtevajo, naj se š®la osvobodi cerkve, to se pravi» da se v šoli ne ko ps d o če val krščanpki nauk. Nadalje zahtevajo, da se mora pri šolah postavit» stanovanje za otroke in dajati otrekooa hrano ir, VMS potrebščine. Že letos se j® moral cbčinsk proračun siln® dvigniti, za prihodnje leto se bc pa še bolj. Letos se je v aaši občini izdalo za šole okrog 6000 K, za prihodnje leto pa j® napravljen preračun za 11,000 K torej za 12,000 K več od letos. Ako pa izvolimo v državni zbor socijaliste, tedaj se bomo šele učili plačevati. Zato pa vsi na velišše. Ne pustimo se komandirati od ljadi, ki so ¡nad vojsko prosili nas kruha, danes pa hajskajo zoper aas in nam hočejo naprtiti nov® davke, Noki socialist se je lansko leto izrazil: „Knaala b®mo s kmetom orali." Nobeden za veden kmet ne ko s temi ljudmi v®lil. .Trbovlje. Volitve so pred durmi. Vsi se tega dobro zavedamo. Komunisti imajo vedno shode, da lshko kričijo in lažejo in svoje ljudi mamijo in vkup držijo. Vidijo, da bo za nje v Sloveniji slaba žetev; zbegani so in že ne vedo, kje bi še iskali pristašev., ki bi jim verjeli; poslali so zadnji čas agitatorje tudi na deželo med kmete. .Trkali bodo tudi na vaša vrata, vam prigovarjali in obljubljali raj, kakor je danes v Rusiji, potegnili bodo iz žepa tudi bloke, da bi morebiti iz vas izvlekli kako krono za svoje volilne potrebe. Pokažite jim takoj vrata! — Tudi mi delamo podrobno in pridno, vsak dan nas je veB. Le tako naprej in zmaga bo naša! 01i»je. 29 ©ktobra smo spremili k večnemu počitku obče priljabljeno mladenko, cerkve ao pevko Maiko Amon, ki je po kratki mučni bolezni kot cvetka 21 let asahziila za vedno, Malika, ki si še v zadnjih zdibljajih pela Marijino pesem — Ti kličemo tugojoči, ki smo Te ljubili — na svidenje gori! Težko prizadeti rodbini pa naše sožalje. Meira galica. Rok za naročevanje modre gaiice, ki je prvotno bil določen do 15. novembra, je podaljšan de zadnjega aovembra. Sladkorna pesa v Posavju. Nekateri kmetje v Posavju so že letos sadili sladkorno peso. Iz različnih krajev se je poslalo nekaj pesnih glav državne mu kmetijsko-kemijskemu zavodu v Ljubljani na preizkušnjo na sladkor. Preizkušnja je pokazala kljub te mu, da pesno seme ni bilo prvovrstno, in kljub temu, da se pesa ni povsem pravilno obdelovala, ter je vsled preplitvega sejanja večinoma preveč iz zemlje izrasla, prav sijajne vspehe: Pesa iz Senuš pri Krškem je pokazala 16.—%, iz Leskovca pri Krškem 15.60%, iz St. Lenarta v brežiškem okraju 16.30%, iz Dobove 17,50%, izSrebrnič pri Novem mestu 16.7Q procentov, iz Dolnje vasi v brežiškem okraju 18.40%t iz Vel. Doline in Čateža v kostanjeviškem okraju 37.— %. Pripomniti je, da ima bosansk pesa največ 14.30% sladkorja. S to preizkušnjo se je pokazalo , da je posavska zemlja za kulturo sladlu "ie pese zo-lo pripravna, ko se po drugih dež^' it.i z boljšim semenom in z boljšim obdelovanjem 'jse ne dosežejo isti odstotki sladkorja, kakor so se dosegla pri posavski pesi prvo Jeto. Z zboljšanjem semena in s pravilnim obdelovanjem pese dosegli se bodo v Posavju §a višji odstotki sladkorja v pesi. i Pristaši! Zbirajte za Tulili»i skkd! IB novembra W8*?. SLOVENSKIGOSPODAB Kupil« sledeče cfTni.i . Žago ali mlin, go-»bi «11 gtilno, saaio vila, gotd, posestvo, četudi v hribih, eden polsojarmenik^iolgater), «no parno lokemobilo 15 do 2$ PH, Peaudbe s natančnim popisom ia peno na A. Marine, Gromilsko pri Celj o. 918 fM.bi vrat« A« sprejemajo v popravil«. Zalega ar, zhtatne la srebraine. Cece amerce. Postrežba točna. m immi mmm «rajski trg t grad« (Bsr|). maamauaanasaBaMMMBMea^m»* Kdor ai teli nabaviti pristno in znano kalftiko Yiae si ntj blaga veli poslažiti »Prva hatožke trgovine z vi sem Aate Korenjak ia drag pri Sv. Barbari v Haiasah. 851 ni anpak ogromen dobietek naredite, ako U «l*H«s aarelite rla-strovan eeaik ali greate v veletrgovino K. STJS&MECKI, SSLJE, katera je «lobila ©gremne množine »akna, ba.keata, volne, ceirja, dmka in razaega aaaan&ktaraega blaga iz inozemstva ter prsi«j a po čudovito nizkih cenah. 952 Vr. VI 200/19 22 Pristna in zelo močna črna in bela 892 se i«Mja po ZKsittffe Cisah saso pri dal- n&ttBrta zalef i Iran 6tljs Silftviai ta»® S. Ptnbaa srna vtea za slakskrraa- SlteiSU V imenu Nj. Velič. Kralja! OBLEKO. RriptMte in naifcssi&e. Tožao. ia sssiidno ■ dalo. Dobro blsgn. Csnsje sakoe kjerkoli, fmro pri: ' ALOJZIJ AilBBITES, Maribor, ) Dravska ali« fi. 16, (pri atareja > «BHtH). 401 J siVap in piagk&r, Maribor, Bitn-•iteova uiisa S, se priporoča za brievanje vaaa r to stroko sps-fliječih deL 864 Wa debele 1 Na drobno! Vnni/tm " vaanie gostil- j liiijmii Pokadiš naj | m blagovolijo poslati na J. M. no- | tel Beograd, Slovenj gradeč. 936 i Jijerkeli t prometnem kraja ae > vsame t najem ali kopi. Poaud- | be na nprare lista pod „Pekarija J 964". 95 4 j i »ozorj 14» Ksznanjam preč. dehovščini. cerkvenim predstejnkom, naročaikom vsem znancem ia prijateljom, da sen c 1. noveabrom pra-iselil s v« j kiparski in zlatarski atelje za ceriveaa KH»tE0St m Gsbe ia v 0»8|e k Kamaeseški dražbi, P.az-lagova ulica 7. Priporočam se ca vsa v to stroko »padajoča dela v lesa in (šaman' ia aa rsa rtsta^riranja Z odličnim spoštovanjem Miloš Sekajoč, irip. ia zlat. mojster v Celin. Pekarno \;TŽhlp ! aelo ugodnimi pogoji, se da v najem Jako) Zupane, poststnik v >, Žičah, pulta 8'. Duh-Loče. 965 f da se vriije odslej naprei z. pet r»dni letni sejmi. Prvi s j n, ka eri bi a* imel vrši ti 31. t. m , ae radi aed.lje pieloži na soboto, t. j. na 20. t. m. Vabije ae vsi kupci i o ¡pri da al «i živina, dt sejm v mno-gobrojn«m itevila obiičejo. 969 < upi Pitrilijike (Mate j dve t sakejum, plaiame po ta K jposameiae po 29 K, vsaka želei-oiika peats^a. Sever t Kaak, Lja- bliaaa. 877 Suhe gofce (f laneae seme, k nmao ter vsa drage deželae pri-jfe ^ delke kapaje trgoviaa t£. ' s s.-.mi-ni Sever k Koap., b|akl|aaa. &46 Kosti, ščetine, staro železo,cunje kt>(in)a «aako anoiino po oajriiji» cenak. ciAKBL S1MA, POLJCANE. kakor tndi belo neeepljeno šasr-niso ima v zal 'gi Antoa Slo^ajak trtnar v JnrMncšh pri Ptuju. S 82 k«» Marike/a, ' Smetaaeva al. 59, dvaaadstrepna, vseb^e 11 seb, 11 kakiaj in 11 drvarnic na zračni aelnčai l>gi, več se irve pri Antenn Vifabl, p. Križe rci pri Ljutomera, 933 Malo posestvo tik veliko c«*?e, bliaa cerkva, 10 minut o4 žuie aišk» post»je se pred». Posebae se nakija v dobrem stanja, meri 3 orala, je (?ri-merae za kaksga rokodelca ali penaijoaista. Vei se izve pri Jakoba Zupaae, pesestaik v Žičab, p Sv. Dah Lare. 964 I)?a Ttlarja in tri hlapce vprefam se iiiieje Plača po dogovoru presto stanovanje kurjava in polja. Prodnost imajo prosilci a več dniinakimi dalarsk mi meč mi, kateri deke za vst.k daa ebl čfjae daiao. Vstep v gor. Služba nsj bi kila taka, da ena obitelj zarnore živeti in da je zbirca v zrnja in dostojno stanovanje. Naslov v upravaifttvn, 950 Vmič.rja S0dt'sie «est o v fodolah sprejme major Sabothy. Maribor, Prešerno ra nlica 18. 955 Pridnega Šofer,a sprejme okrajai glavarstvo v Mariboru. 966 M.,i*« s večjo družice iSče '"J «loibe Naslov v npravniitva. 971 Okrožno sodišče v Mariboru je vsled naredbe z dne 20. oktobra 1918, s katero je bila določena glavna razpravaj razpravljalo dne 22. nov. 1919 pod predsedstvom v, d. g. sv. Ravnikarja, v navzočnosti v. d. sv. Levca., v. d. s. sv. Stergerja, d. s. sv. Deva kot sodnikov ia avskaltanta Strižiča kot zapisnikarja, v prisotnosti namestnika drž. pravnika Zorzija, zasebae vdeleženke Roze Gradišnik, obtoženke Roze Leyrer is zagovornika dr. Lotharja Muhlesana o obtožbi, katero je dvignilo državno predstavništvo v Mariboru zoper Rozo Leyrer zaradi pregreška navijanja cen po § 20 štev. 2 a cesarske naredbe z dne 24. marca 1. 1917. drž. zak. štev. 131 in po predlogu, stavljenem od obtožitelja na na krivdorek v smislu obtožbe, ter po predlogu zasebne vdaleženke Roze Gradišnik, ki zahteva kot odškodnino vrednost, ki presega faktično ceno za popravilo klobuka, dne 22. novembra 1919 razsodi o tako: 1 Roza Leyrer, rojena 27. julija 1875 v Mariboru, tja prititojna, protest., hišna posestnica v Marihoru, Gosposka ulica, radi pregreška navi-]anja cen že predkaznovana. ia. kr iviv da. je zaradi draženja že obsojena, dne 8 febr. 1. 1919 v Mariboru zahtevala, izrabljajoč izredne razrnese, za popravilo klobuka, toraj potrebne reči, 45 K in 'i 1 fižola, toraj o Sitno čezmerne cene. S tem je zakrivila preg-ešek po § 20 štev. 2 a ces. nar. z dne 24. marca 1917, štev 131 d. z, in se obsoja po § 20 to naredbe z uporabo § 260 lit. b k. z. na 14 (Stlrlnafst) dni strogega zapora, poostrena i enim postom tekom zaporne dobe, in na 500 K (petsto kron) oenarns globa. v slučaju neizterljivosti pa na daljših 14 (štirinajst) dni zapora in po § 389 k. pr. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. V Mariboru, dne 22. novembra 1919. 968 Ravnikar, i. r. Miiitarjjl, kmetje, sia»-bealki in stavbni pd- i ^ ; tt mrtze za seijffllaljsttfo v Irgivini za košare in rešeia pri TRS STSS05E (StHenplatz). Tamkaj ae sprejemajo tadi vsa v to stroko spadajoča popravila. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko sa odgovor. 923 Ob priliki nepričakovane em ti našega nad m »1 ljakljeaiaga sina, oziroma brata 1 mm Mmmm se tem patam prisrčno zakraljajeme veleagledai redkim Siligoj, katera je dala na razpolago prostore, da nao traplo rajatga aa mrtrački oder peitavili v nje gevi kiif, ter za njih trad, ki so ga imeli. Nadalje se zabvaijajeme častiti dakovičiai ed Marijo Snežne ia iz trga Marek aa slevesni sprevod, ter g g. erežai-kam, ki so ga spremili na saiaji peti is sa ajih ekilai trad. PtKebna zahvala pa g. erežaika Flaka«ii sa ganljiv gover ek groba, istotak» ,PevsSrema ia getlbeaeian draitva" za gaaljive žalostiake ter vsem saim, ki so položili vence na krito la ga izraženo sežalje se prisrčno zibvaijajemo vsem dobrotnikom. Velika Pireiiaa, 4. novembra 1920. Žalujoča rodbina Herman. Žmm KOLEDARČEK ZILE101S21 es??A s 7-se CSKŽ S 7 S0 iZlALA s:i ZHOZIL0 TISKARNA SH, CIRILA \! MARIBORU. Naročajte Mit listi! Um št ii kalijeva soi, kostna moka, kostni supsrfosfat itd itd. - dobavlja najkulantneje : VINICO VAB Č his ZALEG SLOVENIJA »70 Zahtevajte piaadfee savago ¡ake, palvagmske ln m aa| če mašila a 5 K ^ SrJ ^ K % 6 S m , r\ p| | p g r O n i ta? KREMA ZA obuvalo Usti, svetli in konzervira koio ■»m- PROIZTAJA: JlAViau tvor»iica »roizvedev cf*»i. d Brzojovi: CEMIA 92! fob ¿on 5-46 ZAGREB, ILICA 213 mm t ko led ZA LETO 1921 najcenejši, se dobijo y T skacR! ev. Ciril« v MaHbo m « a cen Že pa biiježnš U* Jeei «rček lika« Tim stkie s ¡»aataiao vrei E 7 50. Skfiacfi^ za pisarn« in urad« sitae s paitaia« vred K 15'—. Baatia, patral«), gosilas »lj», s traja« «ij«, •tUaArav« elf», ketmaz, vualia, tlje in tavat Kast, oust za asaarje d«bavlja iireMptaa Ml NEHAL* A RAFiMERIill OKAVOORAD Beptae m* etatrule » S*«r(i»ofu. 494 T"l. A». «trm»)»»«' Hn»rlJ» Slovenci širite naše liste I SLOVENSKI GOSPODA P 18 Rovp*n!.»r« t 5 zv m C'E1"TJI.4LA: SPLIT PODRUŽNICI: MARIBOR - - - ZAGREB - - • NOVI SAD Afilijacija: Zadružna banka Reka, Zadružna štedionica Trst. •'•MWtw^i>mmma**.«,¡iifiiriiiiifii-iiiiiitfiMtiiriiriTiiiiiiiiiiiiiiiit, , ... BANj^CBlfill ODDELEK: Bavi se z vsemi bančnimi pasli. Obavlja izplačila na vsa inzeaiska in inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji. SLAG0VMi ODDELEK: Kupuje in prodaja na veliko vse domače in prekomorske proizvode. MENJAČNiCA: Kupuje in prodaja na veliko vse domače in prekomorske proizvode. EOGE: Sprejema denar na vložni žiro in tekoče račune ter jih obrestuje pod naj- Državna razredna boljšimi pogoji. mtit . <«v». * v.. .. •. »«»MMrMMmrr*''' •**.*•».» mir*— ."■ ' i II lili IIIKI »I I I mil MIMII II ■■ I <• " ¿"f ¡SUKA .......i ^ati^i^ia. -.'.^.fc,- ------ ....... . - ..-i..../-. . '.... -A-v.-------...... ■ • PODRUŽNICA Milil GOSPOSKA mm šs. 20 (Pirchanova hiša) pritss s poslovanjem ¿ne 1. decembra 1920- SVARILO"! n K dot želi dobro blago po zmerni o6ni kopiti naj pride v t«*g®wino pm ipSolneu1' tik t&vfm oopSkv« v CiSja. V zalogi je vedao v obilni isberi sledeče: kal« ia rajava platno, tiskaviaa, klačaiina, ifsakavMtaa ni ta, aaikc Ii lanska saksa xa oblaka in kastam, sraiea, aejanae, ankase« iti. Ker imam prrovrBtae trgovske stike au je iana možnost, po konkurenčnih cenah prodajati. Priporoči-^e ?a obilen obisk z odličnim spoštovanjem Jtl&jzif DcnBfonik« su* Oglas. 972 Dravska divizija v Ljubljani kupuje 3 milj. 500 tisoč kilogramov pšenice. Ponudbe se za-morejo staviti za vsako količino, ki presega 10.000 kg. Prva ofertalna licitacija se vrši po sledečem razporedu: V Ljubljani 22. novembra (v intendanturi Dravske divizije). V Mariboru 24. novembra (v pisarni Pukovske okružne komande v Dravski vojašnici soba 28). V Celju 26. novembra (v pisarni Pukovske okružne komande), vsakokrat ob 10. ur i predpoldne. Zapečatene pismene ponudbe kolkovane s kolkom od }0 dinarjev prevzamejo se do gori navedenih dni v omenjenih pisarnah. V predpisane ustave se zamore vpogledati vaaki dan od 10. do 12. ure oziroma od 14. do 16. ure v zgoraj navedenih pisarnah. Kavcija znaša 10 odstot. od zaključne svote. •Pristali! Širite naie listal t ar H ^ a JBL8SI delniška dražba. OdMek tovariša za straj« DUNAJ, Erdberg®rla»da 28 e—34 c. Hidrat?!* napravo m stiikani& OLJA za poljedelske oorate. Nssja v 13 ursh od 259 d« 1111 k§ s§Mskega zreja, i 7SVAKHE: Da*aj— Liailag, DiatjSko I?«T4 mite - Pelisfisri. 917 mAN da se v valetrgavini rsaRsiMiur!i8fa Masa ' Karal-a Worschav 2 Maribor, »lica dobiva vsakevrstso iaanufakturas blaga v ?iai «ali i šs&ari po nainiSJEfo M^Msti mmsam Prstokolirana tvrdka IVAN HAJNY MARIBOR Alaksandraifa m&t® 45 nasprsii glavnemu kolodvcru, pripore!» cenjenih pesetnikoa svojo veliko zalogo samo prvovrstnih poljedelskih strojev kot: vitle, mlatilniee u roeai pegoa, d» vitel, žits« iiitilne mlin«, trije tj« ali žitne cdbiral-»ike, alamerezniee, ¡«vrstne sadne mline, grozdne mlina, stiskalnice, kornzao robkarje vešje ia tudi maajie, reporezniee, univerzalna plag«, gnojniine irpalke, fcvrstae posinkaae brso-parilaike v velikosti 60 de 160 lv Seleine kotle, stalne in prevažajoče laotcrje ter Šivalne stroje. Priporočam tudi izmtne mJeino centrifuge ali separat-jrje. Oskrbim slamoreiD» noje ter popravila vsakovrstnih strojev. Postrežba točna in solidna. Na/fcigm. vprašanja dajem odgovor. Solidni ln marljivi zastopniki se sprajemajo v vseh krajih. Ravno so doslei Težje mnofine blasa iz ii» stra, zato razpaHljaMBa csiem M jest. po želo sizian cenan. Cal Save Kakta tli Haalalloa Olfa ftakalai* Hllc ar S«ak«K8 Keajak Vasilije Ban BoiiČP Sllvavko Sliv« P?radlin» Krem? Rosice Bvoofe ailiav« Vaitailn« Umoia Ž^eple PonuuraBžif ; Halleo Anton Močnik CEUS, glavni m. o 3 iti 4, tenisarfa 1921 100.000 srsčk - SO 800 dobitkov S m®mil od 60.000 do 600.000 dinarjev ali 240.000 do 2,400.000 K (dva milijona štiristotisoč kron). Vsaka druga srečka mora dr«iMtMv Izplačevanje vseh dobitkov brez odbitka. M dobitek v sre^em slu aju DINARJEV 1,000.000 (ea oulijoa). alt KRON (štiri ssilijoae), nadalje: 600.000"—, 400.000—, 200.000-—, 150.000 -, 100.000 —, 80.000 -, 70 000 —, 60.000--, 50.000--, 50.000-, dva po 40.000 —, 5 po 30.000 —, 18 po 20-000 — DINARJEV odiosno 2,440.000 —, 1,600.000- 800.000 600 000-—, 400.000-—, 320.000'-, 280.000"-, 240 000--, 200-000 —, 200 000 dva po 160000-—, pet po 120.000—, in 18 po 80.000-— KRON itd. bpsz odbitki Cene srečk za vsak razred: 3/, srečka V» srečke Din. 48 - Dia. 24 — ali K 192 - ali K 96- - t */,i srečke . '/» srečke Din. 12- Din. 6 - ali K 48 - ali K 24 - Točno in hitro izplačevanje vseh dobitkov mi®mieml NarečUa iz cele država aaj se paftllajo po poftt. nakaznici pooolašieni glavni kolektnri Medjanarodaa banka D. D. oddelek razredne loterije Gajeva 8 ZAGREB Gajeva 8 ) .irečja isbera številk. 979 I; I m 1 I 1 i i ■ m :fts»aj.*wst3 i» suužttfc Ktit,. itofc.®.;««/«(tFn&t**» fluk sMs-ft«»©