Poskušnje s turšico,
ki se „mala zgodnja  turšica"  ali   ?5cinkvantin"
imenuje.
Zadnji čas zvediti, kdaj de se zna tista turšica saditi, ki se „mala z g" o d nj a tur si ca" ali po laško činkvantin imenuje (zato ker na Laškim le 50 dni k dozorenju potrebuje), so bile na vertu Štajarske kmetijske družbe mnoge poskušnje storjene* Zadnji čas sajenja te turšice zvediti, je pa zato potrebno, de se zve, doklej de se od te turšice še godno seme dobiti zamore.
v                          v
Perva skušnja. Činkvantin se je sadil 17. maj-nika; kaliti je začel 25. majnika; cvesti je začel 7. rožnika;   perve   dni   kimovca  je   popolnama   dozorel.
Dozorela je tedej ta turšica v 3 mescih in 13 dneh.
Druga skušnja. Sadili smo to tursico 1. rožnika — torej 2 tedna pozneje — kalila je 22. rožnika, cvetela je konec maliga serpana, in dozorela do polovice kimovca.
Dozorela je tedej ta turšica v 3 mescih in pol.
Tretja skušnja. Sadili smo to tursico 15. rožnika — torej 14. dni pozneje od une — , kalila je 22. rožnika, cvetsla je 20. veliciga serpana, in dozorela je sred oktobra.
Dozorela je tedej ta turšica v 4 mescih.
v
Ceterta skušnja. Sadili smo jo 1. veliciga serpana — torej 14 dni pozneje od poprejšnje— kalila je 7. velic. serpana, konec tega mesca je cvetela, popolnama dozorele so pa le zernja na dnu sterža, na sprednjim koncu pa še ni bilo clo nič zernja, ali pa je bilo še vse mlečnato.
Peta skušnja. Sajena je bila turšica 15. veli-ciga serpana — torej še 14. dni pozneje od poprejšnje; kalila je 20. velic. serpana, cvesti je začela v začetku kimovca,nastavila pa je le majhne steržce, ki niso clo nič zernja rodili.
Šesta skušnja. Sadili smo tursico 31. veliciga serpana; kalila je 7. kimovca, konec kimovca je cvetela pa ni clo nobeniga sterža nastavila.
Te gotove skušnje očitno kažejo, de v srednjim Stajarskim in v vsih tacih deželah, ki imajo s Šta-jarsko enako gorkoto (okoli 7 do 8 stopinj srednje gorkote po Romirjevim gorkomeru) se ne sme sajenje male zgodnje turšice ali činkvantina dalje odlašati, kakor k večimu do druge polovice rožniga cveta, če hoče kmetovavec še godni g a semena pridelati.
Kjer tedej ozimno rež perve dni veliciga serpana žanjejo, se zna činkvantin, kot drugi sadež, le v tistih krajih saditi, kjer je  kimovc navadno   še gorak.
Ker zavolj dobriga in hitriga pridelka činkvantin ali mala zgodnja turšica zasluži, de   se je>.kmeto-
List 12.
vavci, kakor   tursice sploh poprimejo, bo  kmetovavcam vstreženo te skušnje gospod Hlubeka zvediti.