",/1
Ki
■ ^
\ ■ • M
glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote *
YEAI
s-rs: tt&istsjzrt
CHICAGO« ILL.. PETEK 1. NOVEMBRA (NOVEMBER) III? ŠTEV.—NUMBER 118.
2A MICHI-
ganski premog,
m n mehki premog is is nekatere iapre-membe.
,trM*ti*a fUed with the port i% IhTIet of Oet. d, 10IT.
D. 0. — Uprava
0	je naznanila eene za me-iki premog, in spre-
je cen« ta gotova premo-J t Montani, Arkansasu, "in M>«souriju. ro Michigan ao doleče-cene:
run of mine premoga isbronega $3.10; preseja-12.20.
ivi Montana je bila cena premog povišana od $3.60. Cena sa preaejan lje bila znižana od $2.45 na
jpriikem polju v Arkanaaau i cena u izbran premog po-od $2.90 na $4.50. Cena ejsn drobit je bila znila-112.40 na $2.00.
1	oa flemintonakem polju v i je bila «a izbran premog
od $2.65 na $4.00. Cena drobil je bila znižana na $1.70.
Juriju, v okraju Brook-Randolph, je bila cena za [nine poviiana od $2.70 na , n izbran premog od $2.94 in u preaejan drobil pa in« $2.80. niso v zvezi a pismenim no, ki ga je poelal dar-J upravitelj sa kurivo, pred-Wilsonu, ki se nanaša na eene pri rudniku meh iiiiga kot posledica povi
lik Wilson ni v svoji z« aplo&ne cene z dne 21. i določil cene za Michigan, ibe zs Montano, Arkan i Illinois, kot so naznanjene, cene za izbran premog, «jo ga pa za preaejan dro-
PORAZ ITAU JAN0V.
■--— -—	.1 , -, • *	' , - ■ *r —-s—
Ekspert prihaja,da TRGOVCI NA DERE pazi na premo-flarske roparje.
Vlada ne zaupa baronom vremoga ▼ Ooloradu in pošlje "stražnika".
Trna tranalation filed with the poetaster at Chicago on Nov. 2, 1917, aa required by the Act of Oet. a, 1917.
)&JA V KUHX0U8KI TOVARHI,
'hSHtatioa filad with tha post Chleago oa Nav. 2, 1917, sa 1 fcy the Aat af Oat. 0, 1917.
Can. — Modna eks-> jc razdjala del obrata Ca-Explosives kompanije v Uu Ik Montreala je od-vlsk z ognjegaenimi a-Prva porodile naznanjajo, izgubljena človeška šiv
btlbe so oe nadaljevale do Nebo je bilo ramvetlje-»rrifnimi mnogobrojnimi lordih kislin. <la so rsmtrelbe prijele P> zs krogle, v katerem *krlt ogenj. Močan veter pUrnen direktno prek o-
kompani dela okoli 1.000 l*°do cenijo na $1, 600.000.
'U SKOČIL V SMRT.
^•rk, M. T. — Korporal K Uremaa, star Jb let, i> oamege nadstropja v
i« prišel U Blmunghs-porodi gdč. Reglno f Njen ode je dejel, da ■■•»oo, de sedaj porod fco se Ishko vrne kot U»see }z rojne.
Denver, Oolo. — Profitarstvo s premogom v državi Colorado bo vbod oče zelo tvegan posel.
V Washingtonu so naznanili, da je eden ekspert zvezne obrtne komisije na potu v Colorado,«da pazi na premogovniike barone, da ne bodo glumadili z raduni, da iztisnejo ie posebej dolarje iz kon-zumentov.
Zvezna obrtna komisija ima velik štab izurjenih ekspertov, katerim so znani produkcijski trofiki za premog in poteze, ki se jih poslužujejo dletarji premogovih cen profitarstvu proti ljudstvu. Ti možje so posebej študirali premogov biznis in vedo, koliko se lahko raduna legitimno k produkcijskim troikom.
Eden teh ekspertov bo stalno dodeljen itabu William J. (ialli-gana, pred kratkem imenovanega upravitelja za kurivo v Coloradu. Njegova stvar bo, da pridejo premogovniški baroni, ki hočejo iztisniti iz konzumentov tribut, kte-ri jim ne gre, na zatožno klop.
Kadar bodo skušali premogovniški operatorij nekaj naložiti ljudstvu, tedaj bo ekspert ob strani mr. Oailigana, da izda svarilo in pokaže, zakaj so zahtevane cene neprilidne in nepostavne. Ekspert bo imel pravico pregledati knjige vseh premogovniških tvrdk ki operirajo v Coloradu.
Iz Washingtona naznanjajo, da dolodene cene za premog od uprave-za kurivo niso dolodene trajno. Ce ga preiskava zvezpega eksperta preprida, da so dolodene cene previsoke in da operatorji vle-dejo nepreviden profit, tedaj bodo cene revidirane nizdol.
Na ta nadin se bo ekspert v Coloradu mogode izkazal kot naj boljši ljudski prijatelj v tej dr lavi, ki. ga lahko ima ljudstvo to zimo.
.LO SO UCENZIRAM.
Živilska uprava je raategnila
kontrolo nad trgovino a gro-oerijami.
. True tranalstioa filed with tha poat master at Chicago ua Nov. 2, 1017, aa required by tha Aet of Oct. 4, 1017.
Chicago, IU. — Vlada je trdno zagrabila za kontrolo živil v lili-noisu v daau vojne, ko je včeraj stopil v veljavo aistem za licensi-ranje groceristov na debelo.
Premestitev trgovine na debelo na podlago ze licenziranje pomeni, da poatanejo cene mandator!-dne, ki jih vsaki dan naznani živilska uprava.
Sistem licenziranja objema vse, ki napravijo v enem letu nad $100,000 biznisa. Prizadete so vse velike trgovine iu vlada Ima polno kontrolo nad vsemi živili, ki jih prodajajo groceristi.
Cene, ki nsj jih plada trgovec na drobno, jih objavi urad živilske uprave a cenami za konzu-mente. Diferenca med cenama pomeni profit, ki ga po sporazumu dobi trgovec na drobno.
"8EEADLEB" JI ZOO&BL 2,000 MILJ OD ZEMLJI.
True tranalation filad with the poat* maater at Chicago on Nov. 2, 1917, a« required by the Aet of Oet. 0, 1917.
Padfidna luka. — Grof von Luckner, poveljnik nemškega korzarja "Seeadlerje," je dejel Časnikarskim poročevalcem na Fiji otodju, ko je bil ujet blizu TOija, da je ojfenj uničil korzarja 2,000 milj od zemlje. Preje so poročali, da se je razbil ob ne kem otoku.
Grof je priznal, da je Seeadler unidil pet in dvajaet trgovskih parnikov in jadrnic na svojem križanju. Rekel je, de je bilo pet ladij, samih jadrnic, potopljenih Pacifiku. Vse moštvo je bilo poslano na suho. Zdo priljubljen mu je bil načrt, ds je brezžično vpre-hhI za čsr. Marsikdo mu je odgovoril, in sledili so pogostokrat ladji, in jo potopili, ki je nežne-nila daa.
TBIJB KAZHEHOI UftU.
h okolice: V .petek Polftgome naraščajo«'o l*hkl zepedni ve-™pr*čne temperetnre * 29 Holaee take uHsje ob 444.
BAMULOTIBAM BAMUE PRED »ODlttBH
Chicago, IU. Ko se jc Harry A. Dubla, bivši predsednik Iudustri-Hsvins banke na 2007 Mue Is-and eve., ozrl po sodnijekl dvors-ni, je vari seme sivolase žene, savite v rute, ki so svojedasno vlagale svoje prihrsnke v banko, ki jo je on bankrotirsl.
Dubia je nastopal kot prijatelj ln svetovalec za prebivalce v nje | govi soseščini, v kteri je bils tu-di nastanjena banks. Zdej se je sešel a avojimi prejšnjimi prijete ljl in dbaael v sodnijski dvorsni, ki ga obtožujejo, da je vzel njih densr ln gs zsprsvil v špekuleei jth.
Po izjavi javnega tožnika jel mel Dubia premalo $800,000. Izbiranje porotnikov gre gladko od rok.
59 načinov, kako končati vo|no sleherni dan.
Uradniki v Washingtonu dobivajo militariattfoe iznajdbe, ki ' 1 lahko revduoijoBbrajo vojno.
Jeffersonville, Ind. — Kaznencl Charles Menus, Harry Johnson in Henry ftentley so dejali, da gredo vedrit v leseno kodo, ko jih je ujel del pri kopsnju krompirjs iui. njivi po boljše vel nice. Neksj ur kasneje je šel psznik v kodo, da se prepriče, kaj delajo keznen-el v nji. Koča je bila prazne In o kaznendh nI bilo duha ne sluhs.
,0«BM ME6ČANOV
MIH; tU »O PO TMMMQQ
Wabash, lad. — ArettrenRi je bilo osem meščanov, ki sa densr niso mogli dobiti premoge in oi se odločili, da gr*do n» in ga nelole se svojo potrebo.
Policljs je imena aretiranih meščanov zemoldels.
PREMOČI PO 9 20 TOMA.
Orawfordsville, Ind. - Harry Kemley je kupil ns jsvni dražbi itiri tone trdege premoge. Plačal je zenj $20 tone. Peljsti ga je moral šest milj daled do njegove-ge dome. To je bil prvi trdi premog, kl je liil zadnje tsdne na pro-daj v okreju Montgomery.
BAMDITJE SO ODMEiLI »O OAT PLEM.
True trsaalatlea filad with tha poet master at Ohloago on Nov. i, lOlf, aa required by tha Aat of Oat. 4, 1917.
Washington, D. C., 1. nov. — Vojnemu departmentu je vaatk daa predloienih petdeset novih načinov, kako končati vojno; vsakih 24 ur namreč prinese toliko novih lailltarietičnih iznajdb In akoraj vsak iznajditelj trdi, da more njegova ianajdba revoluclo-pirati vojno. Od vaekih sto iznajdb jih je devet indevetdeset, kl se aavrlejo kot nepraktične, ali zaradi možnosti, da je mogode ena dobra, so vse dobrodošle in pry iskane.
Tukaj je navedenih nekaj la-nljdb, kl jih ima danes pred aeboj odsek za ordnanee ln fortifl-kacije v vojnem oddelku ln kateri prollmirarno preišde vsako i«-najdho t
Svetli reflektorji (zrcala), ki imajo namen vredi aolnčno svetlobo v oči sovrešnlke in ga osla • peti; preči podobna naprava aa metanje bomb) torped na snaem, podoben malim traktorjem, ki itna drveti proti eovrašnemu za! opu in taiu eksplodirati; zračri torped, ki leti sam bres krmarja j strel« a dvoma kroglama, ki sta zveajpi a verigo s
Aft
zamotata e rop lah o v zraku; bom ha a propelerjem, podobna zračni raketi) sablja, ki ima na r oče ju pritrjen samokres, in kl povzrodl dve reni; suknje, sestavljena Is kovinskih delov, podobns srednjeveškemu oklepu, ki bi odbijala krogle kot deževne kaplje; rodna granata na vrvi, ki se rezstreli, ko pade v sovražni cakop, črni vojsk potegne za vrv; eentrifngalna puška, ki vrti krogle do zadostne si le in potem jih meče v stalnem toku; rešilni parešut zaavijaiike, ds m* Ishko spuste ns tie s pok ver jeticge eroplsne; modernizirana naprava za metanje zdkopuih bomb; bomba, ki povzroda gost dim ln kl jo imajo vrači pošel trenotku pred bajonetniin napa dom,
Vojni department je f rejel bil-10,000 Iznejdb, odkar je bils nspovedena vojna. Med lomi js okrog petdeset vrst oeutrifugsl nHi pušk in na stotine ročnih gre net, novih eksploziv, strojnih pušk ln stiupcuih plinov. Mnogo /najdb je zevrlenlh ~«< čeprev o »etsjo dober uspeh — ker jih U možno hitro priiegodlti vojnim potrebem, ali pa zato, ker jim Še uuiiijka resnih izboljšenj lil vojn depart m en t nima čass zs tsks stvari, posebno, ker polzkušsnje iu eksperiuisutirsnje vzvne več mcNccar.
Velike pozornost je |M>svečeiie '•entrifttgelnim pušk..m, tods pomanjkljivost je, asr izatreljevsjo le okrogle krogle, ki ne neso rev no in tako daleč kot podollen« si poostrene krogle.
Berlin |avl)a o novi avstro-nemški zmagi ob TagUamentu. €$,000 Ila-Ujanov ujetih, skupa) do danes 180,010 ln število vplen|enih topov |e naraslo na 1500. Na Ban|šlel |e padlo JO,000 Nemcev. Tretja italijanska armada se |e rešila s Krasa. Preseneien|a v državnem zboru na Dunaln.
| True trsnslstlos filad with tha postmaster st Chlesgs os Nav. I, 1917, ss required by tha Aet o t Ost. a, 1917,.
Washington, 1. nov. — Današnja braojama porodila, kl ao pri-la aam, pravijo, da jo bilo 80,-000 nemških rojakov aaod njimi tudi dva generala diriaija — ubitih ▼ volil bitki aa Ba&jUei.
Borite (trte I^Mdoft), X. mt. — Avatro-nasilMa četa, kl ao inva-dirale Italijo, as pomiolila štori.
ujetnikov m 180.000 ta vploni lo 1,800 itaHjanaklh topov. Ta ta-ormaoija Jo dsaaa uradno aporo-dll nemški eojai stan. Mamško porodilo pravi, da jo 14 aoarika armada iavojorala všarM drugo vo-Uko anago. Del waillajoMh ao i-tattjaaakih Isi m jo ustavit ob ro-kl TagUanaalo. Momd ao pa oku-pirali moatiške podoijo v Digno >« al ia Oodrolpa. Avatro-Vamoi ao prodrli v poatojapko itaUjaaikib f
ko
POPLAVA UOEOtA USŠTO,
Warren. Pa. — R'ka Allegheny nereščs in ugroža železniške mo-gtove V 24. ursh je reke neresls
se pet čevljev.
freakUa, Fa. — Vlomilci so vlomili v mesnico Grieff t Menit v Kmletono, rmsstrellll blsgejno ln odnesli $200 v gotovini In se $16 000 do $16,000 delnic.
po u cemtov kvakt
Fort Wagao, lad. — H prvim novembrom eo pričeli trgorel mlekom prodajati mleko po 13 eentov kvart. Ksrmsr dobi le šest eentev za kvart mleke, ali 24 eea-tov za gelono.
* Občinake mleksms bl tske ee ne kmsJu odprevlle.
DEČKA UTOMILA VA LOVU
Wyo. — 1.1let n ( harlee Koae In Hemuel Deniele ats utonile ne lovu v Os va rdi je-vem nabiralnika.
Dečka sta ustrelila dve reel In ate se odpeljete v slsbem čolnu pon ji. Kredi nebi rs I nI ks se js čoln napolnil s vodo In pri tem je »den deček podel v vodo l>rugi deček j«, takoj skočil v vodo, de ge reši toda prvi deček se gs je oklenil o-koli vrsto Teko ste se obe pogre znlla.
Tragedijo je gledal osemletn deček na brega.
mentu.
de umakne »voje čete od Soda čaa furlansko plsnjave do postelj, od-oder bo Ishko odgovoril a modnim protinapadom.
Mackensou napada Italijane na dveti krajih. Avatrljska armada pod genorelom Krobatlnom Ja dospele do Gemono, petindvajset milj aevorno od Vidma. Tukajšnji militaristični avedenol menijo, da tam ksj namerava sovražnik prekoračiti TagUamento v svrho, da prida Italijanom na bok In jih prisili ne daljao umikanja do reke Plava. Nemška armada pod generalom liuolovom prodira juino-vzhodno od Vidma vsekakor a na* menum, da odreše Italijana, ako Jo mofede, ki aa umijiajo a Kress In j uftnHi pokrajin t* Hodi, Zaps-
»mll$
h	p«! mi
dne od Vidma ao avatro-nai »oda prodrla trinajat milj ia ►segla flan Danlela ob Taglla-
aali in ujeli 80.000 ttalljaaov. Da-lje pravi poročilo, ia ao oarojoaa
VRB UOI^iAiift
Memoi «0 vploaUi vod alo topov.
Eia«, 1. aov. — Vojai stan Jav. Ija daaaa, da ao ao ilaMJaaaka doto pad pritiskom avatro-aemlkaga napada v aovaral Italiji akoraj papalaaau usialnatls a tretjo ar. made vred aa drlo ob Tagliama
London, 1. nov. - Angleški voj ni urad poroča, da ja bUo oaaa , SI pa raajoalb prt račnom aapsda praš-njo aod.
Waahington, I. aov, - Oftaijal ao brso javka, Id ao daaoa dospela «eo^ opisujejo sanimlv prisor i avstrijakem dršavaom aboru 17 oktobra. Predsednik aboraloa Ja obvestil poslance o vo-Uld avatro-aemški amagi aad Ila-lijani aa EaaJHol la Jib poavat,
&s Mvlo-klioi poadravtjo avstrtj« armado. Oeški poalanci ao ta tiho aadeU aa avojlk aa la am odaa al valal ia veliko joso ia agraJanje poslaaeev elementa. Meeadovolj aost številnega češkega elementa dajo avatrijakl vladi maogo akrM
imta oa taouamemtu
»London, X. nov. — Umikanje gene rs Is CMotUO pred avetro nemškimi četaail se uaUvlja. Nespretne si siU so v boju ne več krejlh mod Vidmom lu reko Te-gliaiuento, kjer sa b«»do Italijani brškone ustavili.
Poekea Nemeev, da bl obkrožili /rvnte ob Tsgllamontu v smeri od Kamakih Alp M vsakekor ne vr« gladko. Medtem, ko je nemški odaree ned vladal In reapršll Ita-lljeneke čete ob Moči severno od Oorioe, se Je gaoerela Cedoml erečilo rešiti oetole armada skorsj nedotaknjena — kekee pravi poročilo iz njegovega vojnegs Mens — in tretje srmeda, kl Je bila na Krasu, se Je uapašno amekails s vsemi topovi la bojnim materija-lom. Umikanja Italijan«'r nI naredile siocšnjeve bi očitno Je bile stretegičns poteea pn Cadome,
Na tam mestu, aa vakodaom
bregu "Italljanike Mame", us osemnajet milj dolgi front! med Hen Denleloiu In Men Vltom, ae ja pridela bitka, ki odloči uaoda |ta-ij«- Besno bojevanja sa ša vrti med prednjimi stražami nemške, ga ssednjega krila in četami, kl a obupnimi okoljem! aakrivajo u* mikanj« ('edomovo armade na aa* »sdnl breg TaglUunonto. Ia ltal| • Janskogs glavnega sten% javljajo, da je armada prenehala "gledati naaaj" in da adaj 'gloda naprej', aaupajoča v avojo sposobnost, da lahko savda avstro-nemšklm ar-madan ved jI udaree, kakor ga Je pe dobila od njih.
Berlin Je Javil snoči, da Ja število ujetnikov nsraslo na 120,000 to je 20,<X*J umi A veš kot je bilo prej poročauo. Atevllo vplanjenMt toptiv se Ja pomnolllo na 1000, — Avstro^Nemel so xasedll 000 Ailri* jaških milj Italijanskega ozemlja, Nocojšnja depeša 1« Rima pravi, da Je generel t'sdorns rešil o< be IteJIJanakl armadi Jušno od Tol mina. Angleške in freneoske armade bite s so mogočo naglieo Ca-doritovlm Šalam na pomoč. Italija Ja pokllsala svoje reserve lu pozvala v slušbo vse letnika od lata M74 de 1800.
Uradna porodila. '
Him, (porojilo ill. okt.) — Vše-rsj so se vršili raallčul spopsdl na hribih pri Hi. Danlelu v Purlani-Jl, ob kenelu Ledre, v Paaian HHil-vaoneseo In Possuolo. Ilreliro vedenja nešlh det kritje ia kavale-rije Je poutoglo ostellm Istem, da nedaljujejo a gibanjem proti po> aleljam ne nevl fronti.
Berlin (nočne depeše, 81. okt.) V Italiji ee vrše uspešni boji ne revnlnl ob reki Tsgilsinento. Ale-vilo ujetih Itelijanov Je neresto vel kot ne 120,000 In vplenili srno ved kekor 1000 topov
■ v Flandriji
Jjondon, I. nov, — Ksnsdeke le-te so v beanem boje s JJomri se |K>aeot Paaebendoela. • Danea Jav Ija Jo s ss pad ne fronte, ds so do -speli do točka psr sto Jardov od mesta. Namci se zavedajo, da padce ta postojsnke bo del Helgo-
(Daljo aa 8. atr, t kal)

U ,o.a ...............

PROSVETA
SKE NARODNE
dnem« ru« n*d«lj in praznikov
PODPORNE JEDNOTE a
SKt KARODNB PODP5|
dogovoru ltokopisi M n«
vračajo.
, sMtfs&errsrJ^srtAs te:
2 26 i* pol teta. 91.13 ia kri m—<o._/ ,
Naalov v»a, kav lasa »tik B	A*
2SS7 U.
TA'
Orgaa
THE ENMCHTENMENT'
•f tka fllavaute Nat&anal B await S
iMuad daily ax—pt Sunday and Holidays.
QwmU kr tk» BUvfate W^teaa1 BmsHt ioaMr
Rtrah in groza! — da ima dve nogi kskor možki! Resnično je podobna človeku in navsezadnje je morda — res človek!
Neverjetno! In res je! Žena je polagoma svobodna. Prosto se giblje. Ni ji treba več stopicati, kakor da bi imela zvezane noge. Lahko naredi Širok korak, iztegne nogo in svobodno stopa kakor zahtevata priroda in zdravje.
Zenstvu je posgal velik žarek. Luč prihaja v obliki znanosti, da je fizična iboc in neoviran razvoj, te moči ženski ravno tako potreboa kakor možu. Močna žena, fizično in duševno razvita žena je dobra, idejalna in sposobna mati zdravili in razvitih otrok; slaba ženska, ki je telesno pokvarjena, ne more roditi druzega kakor slabiče. Zdrave in močne mišice so potrebne, k^kor je potrebna duševna naobrazba.
Da, svoboda prihaja tudi za ženo! V veliki dobi živimo, v epohu, ki bo človeka res dvignil iz nižin živalstva n ga postavil na tron resnične civilizacije, ki mu je pode-jena po zakonih družabnega razvoja in kakor je zapisano zgodovini človeštva.
Dataai V aklapaJ« • P* (Soplombor 10-17 ) palag vadaga lotosa la IMl da jo l Um Ahtmi potekla naročala«. Poaovita ja 4m oa oa» m u.Uvi Itet.
Svoboda žene.
Strašne reči se gode dandanes na svetu in med temi rečmi js veliko — dobrega. Nova doba je, doba, ki porodi svobodo. In pomislite, tudi ženam se rodi svoboda!
Amerika je žrtvovala tisoče življenj in več miljard dolarjev, da je osvobodila črnokožce iz sužnosti pred dva-inpetdesetimi leti. In prišlo je, da bo svet žrtvoval stokrat več, da osvobodi med drugimi tudi ženo.
Človeški rod pripada živalskemu svetu. Ljudje so človeške živali. Dokler so kosti človeka oblečene v meso in kri, toliko časa je človek žival. Proces, življenja je enak pri človeku kakor pri ostaljh živalih. Dobra, zdrava kri, ki zajema redilno snov iz hrane, naredi zdravega člo-veka in ravno tako je pri živalih; slaba kri pomeni bolezen in propast telesa od najbolj zanikrne živali do najbol; razumnega človeka.
Seveda prevladuje med ljudmi misčl, da stojimo visoko nad živalmi; to je resnica do gotove meje, kar se namreč tiče razvoja duševnega življenja, ampak ogromno število ljudi je še, ki se pogreznejo pod živali, kar se tiče fizičnega življenja.
In ravno ljudje, ki mislijo, da stoje visoko nad živalmi so med tistimi, ki se pogrezajo nižje. Zakaj? Zato, ker ne skrbe za razvoj svojih teles toliko kolikor skrbi žival, in zato mislijo, da so na višji stopinji.
Vrnimo se k ženi. Odkar je človeštvo začelo lezti v takozvano "civilizacijo", se je obleklo v kostume, b katerimi je potegnilo ostro črto med obema spoloma. Dolgo vrsto stoletij so sploh smatrali ženo za nižje bitje, ki n za drugo, kakor da rodi otroke in čepi v cerkvi. Proti, koncu dvajsetega stoletja je začel ta nazor polagoma ble deti; žena se dviga v politično življenje in dobiva vedno več pravic. Enakopravnost stopa na površje.
' In svoboda prihaja tudi v kostumu! Človek, ki hoče biti nad živalmi — pravzaprav bi moral biti! — je že dolga stoletja suženj obleke. To se ne pravi, da bi moral človek biti brez vsake obleke. Obleka je zato, da človeka varuje in mu koristi, toda kostum, ki ga je dala ljudem civilizacija, vklepa človeka v spone, stiska telesne ude in ovira kroženje krvi, kar pomeni, da je škodljiva njegovemu zdravju.
Pravi mukotrpni suženj obleke je pa bila in je še žena. In čim bolj hoče biti "civilizirana", tem večja sužnjica je Obleka, ki ji stiska žile in kosti, in krilo, ki jo izpostavlja vetru, prahu in mrazu, ji kvari ude, katere ji je dala natura in naredi iz nje telesne razvalino. Žival se prosto giblje s svojim telesom, toda človek ga vklepa v železo {moderc! in stiska si vrat z ovratnikom in drugimi cunjami, da se mu napenjajo žile na sencih kakor obešencu.
Žensko krilo je znamenje sužnosti, ki ekaistira še iz temnih časov srednjega veka in dokler ne izgine, ne bo žena svobodna in enakopravna. Krilo in kostum sploh bo si izmislili ljudje, ki so menili, da so razumna bitja — visoko nad živalmi, dosegli pa so to, da pomehkokužili svoje telo, popačili svoje ude in povabili bolezen, da se lahko naseli v njih. -Ali se osvobodi žena barbarskega krila?.
Da! Današnja doba je velika doba osvobojevanja. Revolucija sledi revoluciji, izprememba izpremembi. Na Francoskem, Angleškem in drugod v Evropi se pojavlja žena — v hlačah. In ameriške modistinje v vodilnih krogih so pravkar iznenadile strmeče občinstvo, da je zaradi varčevanja na platnu potrebno okrajšati krilo, še bolje pa je, da ženske oblečejo hlače po vzoru svojih sestra v Evropi.
Žena v hlačah! Delavke v angleških in francoskih tovarnah, na železnicah, v rovih in na površju pri drugih
delih nosijo hlače in «e dobro počutijo. Tako lahko sc	_ __
kretajo in toliko zdravejše so, da pravijo odločno: "Hlačefniia r^nlkov in • irpml, Id ostanejo tudi po vojni!"	I»knl v tskozvsni "Lojalni lift?',
Ali ni to grozno!.... Ljudje s srednjeveško pametjo! Tl 110	P«** P**";
- ir.be	v hlačah - na javnem, n. „Ud. rSTŽSHPfcrt
vpričo drugih ljudi! Ljudje jo vodijo in spoznajo — o ^bno odlikoval predsednik
dopisi:
O amp Gordon, Atlanta, Oft. —
Ker vidim v Prosveti dopise na -dih fantov iz raznih tsborišč, aem se tudi jaz namenil opisati, kako ae počutimo v tukajšnjem taborišču.
Dne 23. sept. amo ee odpeljali lz Johnstowna, Pa., proti tabori -šču Lee blisu Petersburg, Va. Tam ao naa vežbali osemindvajset dni. Dvajsetega oktobra so naa zopet naložili v železniške kupeje in nas odpeljali v taborišče Gor -don pri Atlanti, Ga.
Ker ao nas Slovence tako porazdelili, da po dnevu aploh nimamo prilike priti skupaj* je nam nekako dolgočasno. Ob večerih vseeno prihajamo skupaj, da se cabe-vamo. Vsaki dan željno pričakujemo slovenskih časopisov, da jih čitamo o prostem času, katerega imamo dovolj. •
Pritoževati se nimamo kaj, ker se nam dobro godi, kolikor Je v vojaškem življenju splob mogoče.
Ce bi imeli v vsakem taborišču še pivovarno, 4)1 še mnogo ložje dihali. SIcer nam pa pijače ne primanjkuje. Delavci strica Sama ao nam zgradili velik vodovod, kjer je vode več kot dovolj. Žejo si tudi lahko tešimo s sodavico in drugimi "mehkimi" pijačami, ki se jih danes za duiar lahko doty,
Kar se 1 solnčnih rož" tiče, smo v slabem položaju, ker tu ni sploh nobene.
Sempatja se primeri, da jih pride nekoliko iz bližnjega mesta, da nas ogledujejo kot da smo nekaka menažerija. Te "rože" se kar svetijo, če se obrnejo proti soln« cu. Prebivalstvo v tem kraju je večinoma črno. Is tega sledi, A*, morajo biti tudi "šolnine rože'' črne.
Gregor Korobaču nikakor ne svetujem napraviti poleta v ta kraj, kajti tu ne bo našel svojih priljubljenih "cvetk" in bi 'bil preveč razočaran.
Toda, čs le pride, da nas obišče, bl nas veselilo, in ga bomo tudi s veseljem sprejeli.
Pozdrav čltateljem "Prosvete" in članom drufttva Danica št. 44, SNPJ., in Barbare št. 55, v Franklinu, Conemsugh, Pa.
Prank Krese, Co. M 327. Inf., Camp Gordon, Atlanta, Ga.
ReUevne, Ariz. — Stavka tu darjev v Globe in Miami je kon čena. Vladna komisija, ki Je pre«* iskovala situacijo v stavkovnem okrožju, je pod gotovimi poboji, na katere ao morali pristati last niki rudnikov, preklicala stavko. Kaki so ti pogoji, ne vem natančno, ker je teško dobiti resnfftno sliko o položaju is tukajšnjih me ščanakih listov.
Pogoji so. v splošnem sledeči: Družbe m o rs jo vpoeliti vse bivše štrsjksrje in ti se morajo agla alti ss delo v petih dneh.
Btsvkokszi lahko ostanejo' na delu.
Toda takoj drugi dan po ras glami sem ji kvidel mnogo marši-rati skozi mesto s "blanket!" na hrbtu. Ss jim peč nI sdelo varno Čsksll po vrst ka šlrajkarjev ia so jo raje prej odkurUi
Preiskovalna komialja ni Imela z rudarji nobenih težav, kajti ti so Ji dali vaa potrebna pojavila in ao jI šil v v«eti ostrih na reko. Težje stališče Je Imela s last
Slovensko Repmlicansko Združen
bedež v ohioaco. ill.
ovrfervalni ODBOR: •-tli! Bosti* Filip Godfca, Martin V. Konda, Etbi„ e, Anton J. ferbovec, Jože Zavertnik n
Prank Frank Kerže
j
>
Zavertnik. nadzorni odbor. Ludvik Benedik, Matt Petrovi*, Pran* Veranič.
onrrralni odbor
Anton Zbgar Matt Pogorele, Anton Motz, Prank wH Ivan Kušar, Frank Zava, Frank Udovich, Joseph s£n ■1fw krajšek, John Ermen«, John Rezel.	P SULlaJ. Uo
(Opomba. Zastopniki organizacij in ifctov ki .. , priglaaili, postanejo člani centralnega odbora' čim L . javijo in izjavijo, da se strinjsjo . tLeljZ^li* Tf* rfov za pisma in denarne pošiljatve Je sledeči: Antoa j il V./*. Box No. 1, Cicero, DL)	4 Terb<
"Prve narodne "banke", češ, da so štrajkarji okvarili ves 'business'.
Tajnik Wilson ga Je vprašal, «e je že kdaj delal v rudniku.
"6e nikoli I" je bil odgovor.
"Ali bi šel mogoče ti delati rudnik, če sklenemo, da se štraj -kar jev ne sprejme nazaj!"
"To ravno ne."
" Ali ao ti znane razmere v rud nikik, oziroma sistem produkcije bakrat"
Mr. bankir je na vprašanje zopet pokazal svojo nevednost in sovraštvo do organiziranega delavstva. Delavski tajnik mu jc povedal p4r gorkih, tako da si jih bo lahko zapomnil.
Dejal je, da "Lojalna liga" pod krinko patrijotizma razburjala duhove po državi, podaljšala stavko in napravila oblastim mnogo neprilik.
Sedaj so pa štrajkar^o prisiljeni sprejeti nazaj in narayno se pri tem ne počutijo dobro.
Poročevalec.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V dopisu sestre M. UdoviČ iz Ohicjkga, 111., v zadnji sredini številki lista je bila neljuba pomota. Stavek na kofteu dopisa se glasi: Poživljam vaa vse, da se udeležite seje dne 4. novembra, da to natančnejše dogovorimo o sestanku za naie malčke. Tudi istamo volitve ss novi društveni odbor sa bodode leto.
(Pravilno bl se moralo gladiti*. Decembra imamo volitve za novi društveni odbor za bodočo leto, valed tega ne bo preostajalo časa za taka dela. Toliko v popravek.
M. P., O amp Sherman, 0. — 0-petovano smo naznanili, da dopi sov, ki se tičejo vojne, nc bomo prevajali na angleščino, ker nimamo časa.
Iz prazgodovine zemlje.
Prirodoalovnl pogovori.
Spisal dr. Pavel Orošelj.
IL ETARO&VXJSNEKX VEK.
Kateri planet je to, ki zdajle hitiva k njemu ekozi svetovni proator T Poglej te prostrane, dolgo-Čaane puatinjake kontinente, to njih enolično rumeno-rdečo barvo : bres selenjs, brez življenja — bres barvnih konstrsstov! Ah, ns tem svetu bi pač ne hAtel živeti I
To je naša domača sfmlja kambrijaki dobi avoje preteklosti. Poglej ta ogromni pustinjaki pas, ki kakor mogošen, rumen obrobi oklepa okoro vae južno poluto naše zemlje, to je največji kontinent kambrijake dobe. Od današnje Južne Amerike preko Atlantiskega oceana in Arfike do Vzhodne Indije in Avstralije: na vaem tem proetranem osemlju gospoduje e-nt aama enolična celina: "Južni kontinet."
"Ree čudno I Toda kje Je Evropa in najina elovenaka domovina."
Ali vidiš tam na aeverozapadu, akoro ob horisontu majhno celino T Tam, kjer ae njeno južno obrežje koplje v blest očem kambrij-akem morju, tam leži danea poverili del Anglije. In tudi tam na s* vero za padu rumene v daljavi obrisi kopne scmlje, Um nekjs ae Mri danea Flnlandlja. In ta prostrani morski kotel sredi kambrij-akih eelin, kipeč od raaburjenega valov Jat to Je materinsko morje daanšnji Evropi. Dej. pnstojva približno sredi nsd tem morskim kotlom ln apuativs vanj ogromno
skalo. Glej, tam, kjer Je pljuakni-la v morje in odkoder beže vedno širši vodni obroči, tam bo čez ne« koliko miljonov let tekla najina zibel. -
Samoten otok štrli iz širnega evropskega morja ravno tam, kjer se dviguje danea osrednja francoska planota. Tu hočeva stopiti na zemljo. Na mestu aval
Vseokoli najti mir in grobna tir Sina. Ni je bele peroti, kl bi ae avetila v solnčnih žarkih, kadar zareže ptica v zraku oster lok; nikjer jie Čuješ tožnega krika povodnih ptic ; tudi po mofcju ne vi diš pogrevati srebrnega bleaka, ki ae atobarvno lomi ob bokih gladkih rib, kadar zigravajo po površju. In na našem otoku — niti drevesa, niti bilke, niti mahu, da ne veš, kam bi bežal pred žgočimi aolnčnimi žarki. Da bi ne pljuska lo in ne šumelo morje, bi se ti zdela zemlja kot širno grobišče. V morju, kjer se je rodil, leži še akrit ves misterij življenja.
In kakor ae lovec v gozdu |p| zeleni obleki more približati svojemu plenu, tako se morava tud midva malo bolj po kambrijski obleči, ako se hočeva približati življenju.
Torej hajdi jia kambrijsko ma-. škerado I
Nat^kniva ai na glavo povprek širok napoleonski klobuk, tako da nama sega preko glave do ramen Roki ai vzdolž prilepiva k trupu tako da ae jedva poznata dve po-dolžni zarezi, ob katerih ae rok držita trpla. Nogi morava popolnoma odločiti, namesto njih pa nama kakor stonogi zraste po prsih in trebuhu nog na izobilico Če bi nama sedaj še dober prija telj z ostro sekiro malo naaeka hrbet povprek na kakih, dvajset sicer srvezariih, toda med sebo. pregibljivih delov, pa sva se na videz dokaj približala najvišjim bitjem, ki ao — in sicer v manjšem formatu — živela v kambrijsk dobi, trilobitom.*) In sedaj štrbunk v morje! Ni se nama treba bati kake požrešne morske ribe, kambrijsko morje je varno pred njimi vsepovsod naju srečujejo le naši bratje trilobiti, v vseh množinah vari jacljah in oblikah. Vae polno jih gomazi po morskem blatu ln tud v vodovju ti švigajo vznak kot dandanes vodne mokrice (Was-seraaael). Temu štrlita is glave dva podolžna, ostra trna, oni ima glavo savito v obliki polumeseca, tretji pa ti je kot srednjeveški vojščak odet v trdo orožje; celo telo mu štrli samih ostrih bodic — dokaz,'da se je že ob zibeli živ
tnpajoča srea morski klobuki duze, in ves rob jim je drobnimi očesci.	*
Te proste meduze, ki jim J stoma telo kar posejano,^ kj jim je širni žarki ocean d vina, in naši borni oslepeli tr ti, ki jim poteka življenje na nem morskem dnu — tli na Pričajo jasno, da so ie že izza vsega poeetka prirr svoji okolici, da je življenj kord, ki se z obdjajočo pr strinja v prekrasno harmoni Par Čudnih polžev plav*, no skozi vodovje, semintja h ja med morskimi gpužvami. črvič; in kot hiter podmorski beži mimo naju čudežna up toceras; v ravni, tenkolupi cevki ji Je skrito telo. "S In tamkaj v groznih mo globinah iztegujejo njene i ce svoje polipaste ročice, iti plena; kakor pravcati vrt« posejana morska tla z drob školjkam
podobnimi »krpJ odetimi v dvoje roženih lupi tako je defiliralo mimo skoro vse življenje k&mbi dobe, revno v svojem razvoji desno v svojih oblikah - ii eden izmed prebivalcev kan skega morja ni učakal danal dne, vse je potegnil 8 seboj: preobrazil veliki val razvoj Tudi naju poprime ta val i ju ponese s seboj v prihodn, lurski dobo zemeljske zgodoi
uoaaz, aa se je ae oo ziom	-----
Ijenja vnel neizprosni boj za ob- priti na sodišče najt dobil, ko Je bil sdnwuk i
VLAK JE
TREŠČIL V A MOBIL.
Anderson, Ind. — Osobni I štev. 216 pennsylvanake žele je na železniškem križišču ti v avtomobil in ga razdrobil se. Mrtvi sta 16letna Anna I in lSletna Erma Corder, tri ge osebe so bile poikodovane
Smithu, ki je šofirsl, je pasant dejal, da je ce«ta pi Smith ni poznal nevarnosti i je privozil na križišče, je I4| pred lokomotivo, ki je udaril avtomobil skoraj v »redi in t gla dvajset čevljev od wl*
Lokomotiva je Cbrderjeri i zala nogi, Hesterjeva je d tako težke poškodbe, d» je v < setih minutsh umrla.
DUHOVEN OBTOtKN UM<
Russelville, Ala. — Ber. < Terry, bivši župnik tukajšnji todistovske cerkve in obtfa je umoril dr. Thomas Ilu^hs odklonil po svojem advokaiu zaslišanje. Obtoženec ni ■
stanek.	4
Nekaj pa imajo vai ti znanci, na kar sva pri maškeradi popolnoma pozabila. Na obeh straneh napole-onsegs klobuka Jima sedi dvoje vzbočenih ogromnih oči — fte dvoje, na tisoče očeae — kajti velik očesi sts zgrsjeni iz nebrojnih msjhnih oČOsc, vsako s svojo po-sobno lečo in vsako očeece upodablja od zunanjega sveta le majhen del v avoji sličici, in vse te sličice se v notranjem delu oče sa družijo v pred rob no mozaično sliko okolice.
Ko po potoneva nekoliko globlje v morske globine in obstaneve na blatnem morskem dno, tedaj vidno pojema moč solnčne svetlobe in slednjič se izgubiva v temi — in glej čudo s — tsdi tod rije krdelo trilobitov, U ao pa v večni temi oslepeli, od rodu do rodu so Jim pešsle oči Ul slednjič pepolno-ms pokmele kskor ggianjemu prebivalcu kraških Jem, človeški ribici.
Tsm pod glsdino ksmbrijskega
e) Trilobos, grški delen.
trokrp, tro-
Umor obdsjs miiterij ^ in sdrsvnik sU bil. P«J* Odpeljala ste se is mesta selju, kasnejše m £rf * na ranjenega na ejSL ™ fr dobil v il.ro strel U^ iks, duhoven je bil sadit ^ gle is asmokresa.
AVTM1OIMW®' ha t potot
Jem milj oi t»W ^" ^ te 4. A.	H
■o«, i	, w n,
mi***—J *
In J. A. Jok-r U " ^
»Hv. Uk'i. "2JI p«d.n j.	i.
Ion, M - J« 'j, «...
-J

.Ution filed with the poet
**	not. 2, mrt-
X theActof 0* (1, 1»1T.
topovom goepodsratvo bad I« več milj daleč, in aato ae ituo upiraj* Najboljše Oet« »e zaganjajo proti a„om in danea ao bili izvršiti rje protinapadi, toda bili * veliko izgubo za Nem-
^»dčani ao okupirali Cresto-kmetijo v bo jn * bajonetom in i3i nekaj čaaa proti ognju jnih pušk in težkim baterijam, l^bovei cemetnili fortifi-j ,0 bili ubiti, ranjeni ali ujetnike atrojne puške ao po -' ili in jib obrnili proti napa -iim četam. Kanadčani in B* ii «o »e »popadli pri Meet ,lu; prvi ao bili nekaj čaaa v toda končno ao osvojili po ako
ričani, kl je enako med častniki in moštvom, j« postajo tako vati ko, da je bilo treba podvojiti omejevalne naredbe, a katerimi hočejo preprečiti slučajno neufco^nost, ki bt prišla vsled prevelike nsvdu-Šenoati. Francoski poveljnik, kl za aedaj vodi amerfcke čete, je prepovedal čaatnikoin, ki ao več kot stotniki, hoditi na stiažo. Na-redba dovoljuje to slušbo le niš-jim častnikom, ker višji so v svojem bojevnem navdušenju kriili doiočbe.
-
Ponovni zračni napad na London.
'London, 1. nov. t- Zahteva o repriaalijah proti Nemčiji je danes zopet močnejša, ko so Nemei zadnjo noč napadli Anglijo z zraka. Vreme je dobro služilo Nemcem. Vetra ni bilo in nebo je bilo oblačno, da ae je zdajpazdaj lahko skrila luna.
Uradnega poročila še ni, da bi se vedelo, koliko škode in nesreč so naredili sovražni letalci. • Čim, se je izvedelo, da ao se nemški avijatiki pojavili nad o-brežjem in da se bližajo Londonu, so bili protizraČni topovi takoj v
naznanili števila ujetih Iakc^1 jV'n^' *	T«!'
naspmuu	*> se dvignili v zrak. V okolišu
niti vplenjenA ^**\UnAonik*fr Mo 8liftati mo*no
General Haig J^. da a > >t zrai?rM) vUine. ik ni izvršil protinapada u- \ ^	_
Ujetniki neprenehoma prihaja -i v ozadje, ali doalej šo niso u-
iii pri Paschendaelu; izme
ega je pa bilo" precej top4 ,a ognja.
Berlinu trdijo, da so bili an ki napsdi odbiti s velikimi iz ■mi in da so Nemei zmagali, ^ftveljft, ki so jih našli pri	Tro' traaalatioa filed with the peat-
^ikih 'pokazijejo da je	I- — -	^
ier obljubil nagrado za ujete	i * aAntJunhM1 sn
Angleške izgubo t oktobru: 82.377.
'London, 1. nov. — Angleške izgube na bojišču meseca oktobra znašajo 92.377 in se dele sledeče: Ubitih častnikov 1445, prostakov
True traaolatiea filed with th« poet »aeter »t Chicago ou Nov. f, lPlf, u reipairtd by the Act of Oet. 9, 191*.
Waahington, D O. — S prvim novembrom ao atopiH v veljavo novi vojni davki, ki aadenejo skoro vsakega poaameznika.
Davki, ki atopijo v veljavo I. novembra So aledečlt Kn cent na vsakih deset centov vatopnlne v gledališča in kinematografe. Otroci pod ataroatjo dvanajst let plačajo en cent od vatopnlne.
Osem odatotkov od voinlh llat-kov na železnicah in vodi. Isvsete so le vožnje, ki presegajo manj kot Štirideset milj.
Tri odstotke od pristojbin, ki jih plačate za tovorno voznino.
'Deset odstotkov od sedežev v psrlor-vozovih in parnikih, kabin in sob v spslnih vozovih.
Deset odstotkov od Čiansrlne v klubih, sko presega svota #12 na leto.
I En cent od vaakih 25c pristojbine odpošiljatev po sa vojni (parcelni) pošti.
En cent za vsakih 20c pristojbine za pošiljatve po ekapreau.
Pet eentov za vae telegrame, telefonske pozive in brezžične brzojavke, ki stanejo več kot 15 eentov.
Osem eentov za vsskih sto do> ev zavarovalnine na življenje.
VBČJB POŠTNE PRISTOJBINE

•ikance. V enem povelju nt ilje je obljubljenih $8.25 za Jka in $2,50 za vsakega ubi ^ mola. V drugem povelju sto-fdise izplača #12.50 sa vsakega ki bo ujet prva dva dni i prejetem povelju.
Skupne izgube v septembru so | bile 104.596 mož:
RaziM Iz iMzoMtva.
True translates filed with the poet-maeter at Chieago on Nov. 2, 1917, aa required by the Aet of Oet. 9, 1917.
KaranaUj odpravil saurtao
[ required by the Aet of Oet. 9, 1917.
Po rezgizzu št. 755, icdancm po generalnemu poštarju in datiranim dne 3. oktobra 1917, atopijo v veljavo dne 2. novembre Bledeče poštne priatojbine:
Tri čente za vaako unčo sa vae pošiljatve prvega razreda. (Pisemska pošta.) Za piaina, kl ao na-
ft"* ***	"V*™ """?? "TT*Ulovljeni na prejemnika v tistem
K°dani i !T -	mesti, kjer je pismo oddano, je
- * * jf	!eit. 1,5 Hekl^ortA ••	d» dva centa za vaako unčo. (Ta po-
il^lit^'^Sr ttT^JT P"* ^o za pisemake poši-Jkrst 237 častnikov tn vplenili gU končano v Štirmajstih dnevih, j.. » -
JS topov. Tako ja javil »oči Petrograd, 1. nov. ~ Mini.tr- JAprUt0jbina dveh centov sa po-Wi vojni stan	akt predsednik Kerenskij je da- L dopUnlce< Tudl je dovoljeno
Nenavadna silovitoattopnišlso - neB ildal naredbo, di morg prone-	om ^ Jprlvatne do-
^a na fronti pred Laonom hatl smrtnE kiE€n Ea vo ake n. ^ f^Jg Padlvom> na vsekakor znamenje, da diido- frMlti> Situacija na fronti kakor £ m ^ m\* dva centa
it general Petain pričeti z no-navalom proti* ometiienemu
B Netnd ž<f »f&ltvW moČ-
patruljnih operacij severno I Argonna, ali francoski ogenj
i je ustavil.
doma je veliko boljša. Nemški fnamka Te dopisnlc9 se morajo naval na severu ae v 9lriošne» Ij,^ odl
smatra končan in večjega bojeva- |-t0 formo# to|o ln Yelikoat, kot nja-v Rusiji nl več pričakovati dopiimice( kl jih izdaja poštna u-do spomladi..	prava.
Množica vojakov je. hoteU lin- Gornji Tazglas poštna uprave čati Aleksandra, Protopopova, Lt0pi v veljavo 2. nov tudi za pi
VAPRSDBE.
1'Prosveta ' piše za blagoetanje ljudstva. Ako aa strinjaš a njenimi idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Prosveti V zalogi imam vsa aa nekdanje potrebščine po smerni cenL
ANTON SORBXK, K
BESSEMER flAHAQB
Ako te vam pokvari kara, ali če imate konje za podkovaaje, obrnite se do nas. Mi popravimo vss v najboljšo aadovoljnoat A, STBAUAB * KURBTIGH, 1909 Bast Abriando Avanua,
RAD BI IBVBDBL
ia mojega prijatelja Louls Plr-mana, kateri je pred tremi lati bival v Nokouiiau, IU., in posne-je je Živel menda nekje v državi Ohio in sedaj sem slišal, da je o-ženjcn nekje v državi Pennslyva-nija. Če kdo is med oenjenlh rokov ve za njegov nazlov, prosim, da mi ga naznani aH pa naj ae mi aam prijavi na moj naalon Pavel piažič, Battery E. 327th Field Artillery, Camp Taylor, Louiaville, Kentucky. (Oet. 81. Nov. 1.2.3.)
Slimski lirolM
Jidnota
lakerp. IT. Jeeija 1907 V drl lUlseta.
NAPRODAJ.
ata dva dvonadatropna poslopja (za štiri drušina), 7 sob In kopališče v vsakem nad9tropju, pod-laga je sezidana s opeke, aprednji del poalopja so graja na FURNA-Ce in ozadja pa a navadnimi pečmi. Oba poalopja ata v dobrem stanju. Rent (staifkrina) prinaša letno #710.00. Zelo ugodna prilika 9a mali denar. Stano le #4750. Oglasita aa pri Imuia Harms, 542 National Ara., Milwaukee, Wis. (6*)
SLAVNI BTAN i 9907-99 BO. LAWNDALB AVE., CHICAGO, IL LIN OUk
UPRAVNI O D BOB:
Predaedslk: Joha Vogrll, boi 990, U BaUe, IU. L Podpredsednik i J. ltrathovU, B. P. D. t, bes 99, Olrsrd, Ksua. IL Podpredsedniku Jotef Kuhelj, 940» Kwtag Ave., Be. Chieago, Ilk Tsjslkt Jobs Verderhsr, 9709 Bo. Lswndala Ave., Chieago, UL Blagajnik: Aatoa J. Terbovee, P. a Boa I, Oteera, IIL lapteaikar: Joha Kolek, «009 W. tlet Bt., Chiesge, UL •
NADBOBK1 ODSIKl Jote Ambrotit, 991 bes, Caaosaburg, Pa. Paul Berger, ftl - let St., U Balle, UL	»
P. 8. Taueher, 974 Ahaay Ave., Soekapriaga, Wye.
POBOTNl ODSSQKl Aatoa Braat, 911 — Oflth Ava, Now Duluth, Mlaa. % Jote Badltek, bas tta, Ssdtktoa, Ps. Kudelf Pleterteh, 430 boa, BridgevUle, Pa. Jakob lltklavtlt, L llox S, Wllloek, Pa. N. Petrovteh, 14913 lisle Ave., CoUiswoed, a
UBKDinX • PBOaVBTl 'l
Jote gavertsik.	' 'v,	_
VBHOVin BD&AVNZKt P. J. Kera, II. IL, 9901 Bt CUtr Ave., Cleveland, Obis. VSS DBNABNK XADSVS IN BTVASL kl as tUeje gl. upravsegs odbora Is S N. P. J. saj se poilljajo aa ssalevt
JOHN VBBDKBBAB, 9997—99 Bo. Lswsdsle Ave., Chieago, IU. PRITOtBS • OLKDB QBNKSALNIQA POSLOVANJA as potiljaja aa eaalevt	** ^naaiUJUuSBiS
JOtB AllBBOftlO, Bos Ml, Oaseasbarg, Pa.
BADBVB PBKPIBLJIVS VBBIllNB, ki ate jlk rašUi prva ia drugs to-atanea, SS potlljajo ss saalovi
ANTON BBABT, »11 — 99th Ave., New Detath, Mlaa. VSI DOPISI, rsaprava, tlaakl, asasssils ltd. aa "Presvete" ss potiljaja na aaalevi
UBBDNIATVO •«PBOBVBTB m, 9997-11 Se. Uwaials Ave., Chiesge, nitoeia.
VBB UPBAVNIAKB BTVABI, saretalsa, oglsal, ss fetiljajo sa ssalevi UPBAVNISTVO "1 HOSVKTB", 9997-99 Se. Lewsdal* Ave., Chieago, UL
V kereepoedesel s tajsittvam B. N. P. J., aredslltvom to spravsiMvom •Proevete" se rsblte lmes uradnikov, msrvet napitlte aaalov, ki je ts sava< den, ako telite, da bo vsaks stvar hUro reteaa.
Beja glavnega upravnega odbere at vrtijo vsake prt sredo ta tretji tetrteb tasaeu. Bstetek ob asi url pepoldse.
PRESENEČENA IZNAJDBA
Blovlti seUttal šal Očeta MeUiagerJe
TAW,0s»SJ?KoIK>,afi?
Ta slevits ssiea Ustjs, ehorie, lubada, korenine, rotie, semeaa, jagmle, vsajen ke (s drugih selit*, popravi sdravle aa raval« potom. Ni rsdnls ali druglk ss varnih snovi tunes, sssu> adravatvess »•tiMa. Mt bt lahko netianill in tudi nn mersvamo opieatt eelo knjigo, v kateri ■ " * * " n, aab9
. - ,	. ,1 vbu	• - w W W ' i ovu J^l v »cljoit •• ««vt	t" i iKimO povedali bolnikom, kaka Je ti»«*e
položaj na ruaki iron«. bIv4ega minira notranjih zadev Bm. k\ M jih, fr do sdaj lahko jm- beMb^ehUe saaaj .voje Edravte. Mel; fetj na vzhodni fronti ae jal ^ carja, ko .o ga vodili iz L^i0 v nekatere inozinaka k^ ^f^j Mp.1. Nemško prodiranje pro, trdl>jaVf,ke Petrop.vlov.k v L^ dva centft unča.	m^a'MT^
Petrogradu ae smatra končano \ } [inko VojaUl ^ odllehali, ko U vle drugt i nože make države drli laps barva.kaže I« odnr.vl mešale, tfcudno Rokovanje vsekakor h	oblsati prepričala, Lalja iaplfrar.tara lestvica med- H^J^RS
ko več oživelo pred epomladjo.	protopopov hudo bolan. La^dne postno unije, ta ja pte STSfiTpm
petrograda lavljslo, da so ru-	.	„	in tri cente Ilodtaisi nere
i topničarji zapodili Nemoe,	. na bo smol na konfo-
1 n hoteli brmtiti a Busi na se- »*°belev n*	nR
" ,r0ntK--Pariz, 1. nov. - inlet Combon, I	VAE^ fAWOD
rabmarink potopljenih vaak tajnik mini9tr9tva za zunanjz zz-|v Orchaatra 1U11,
™ » V" ■	i	i.i.^ll J.mui i Am tiuc«.
proti saprtaiei, seprebsvl, te
.«,U,r» prvounioln tri ct. MM.
sa Vtako nadaJjno unčo.	doetsie ss pet *ee«e«v edravljeajs to
le(erl le dolgo xneni nrllMsi »ej, kj si ga aami skakate dome. Ae vam gs te nl
i priporočil vsi eoeed, pilite ss« is vsja I |H»aljemo malo veorea na pesgašajo, ds
^ a. tmv. - AB.te ^S^r^dsrjf^ aSBS®3
ta^ke Domorske sile notone medzsvezniazi aooiertnioi t ^r--— -iAmtU
mm uullli.I	.. _ .	. _____..
pomorske sile potope teden pet nemških aubma lastnik na mara objaviti
'ga imena. J'V zadnjih dan
ft je aamo
jih danaietHt naša ladja u
rizu. Wilson
mesecih uničila
aoclallatičnl kandidatje sa sodni ke, W. E. Cunnea, Seymours Hted
pozdravlja Bnudlijo
r ^	stensen, K. Kugis ln aldermlhaL
«r J.I - i nnv - Pred- C Kennedy In W. K. Rodrigues.
jflaaiSirg vT^'Tnov
j. r«kel. "Porodil, o LledeJo brtoj.vko pr^ednlk« Volit« fc^«. U
P ».b.-riak » »a. preti- Br«a t Ek, d.	•	^^ ™	nI U d.n I
Trinajut mig ua uro n. po- "DovoUt« al, d. » imonu »U- r«k. i. v«, ktr morajo narediti, d* in ijudatv. Zdmi-ik (War T^f «ke l>»mba ao aa iakaaale radoatno In priartao f**"** 1	^.PT^lt
l^m »radatvo, ki Jih Ml- U r^uMiko »AU » Jljg^Z^oTZ*
Nh iUfSlS fc ..............
, ZTfT^^lOS teMT^rSp. Ja delav.tvo pra^.okr..
prijajeljatra, kl U M L* r	I-
P-^ "d.n »otonila .tiri -1 republiki	JS^ffS^^
soc. kandidatov. Vsi na shod U v
Id Rast Parkway (N. S) PITTSBUBOM, PA
NORTH SIDE STATE BANK
nock. snu/ras. svxo.
IMA KAPITALA »N SZZZSVE HH,W0.0a
saSBnaaTl zSailVsi s>wH ss liiiMpl
močna. kohsaavativha m napbbima mamo oua.
SL
PRIPOROČA SE VSEM BOLNIKOM.
H. K. Von Behllek, ediat tovarslk ss svttu tegs svetovno - - ■ * «ns prejel pred krstkem -"'"Ti Ohio i
elavnega llolgareho Krvaega 0sJ9, aemj aledHte n Seno od Mary Kovaes, P. O, 719,------ —
^^.VTrn trptayv.led gtavohols is agablls sest tok d« jedi, ampak Bolgarekl Krvni fni mi ie eftomog.l |N Jsa ga priporočam vsem kot čudeluo dohro sdtavU« sa vas Ms kn velik sa voj Itotger.kege Kravaegs Osjs. ksteri MM* ie ss pet meeeeev, etane 9l!w, p« jmštTčliC pn uuitl ss 99 *1 poiljemo ua vee kraje sa prejete vsoto alt plačilo po jtoltuoin povsotju. Nsel«.\ I	,
0|M>mliS
MARVEL PRODUCTS COMPANY,
•	9VM	Flttsbatgk, »a
bst Ake telite ssvarffvatl asvoj, peSJiie 19e vai.
teden potopile štiri- republiki. 'ngle*kHi trgovskih parni-	. .
; tsnsže 1600 ln več in štiri | BortUsg sa Btarn Mtt kanoalar.
ladje. To je aedem lsdlj Amsterdam, 1. nov. - Iz Beril- Orchestra Hall 1 kot j« pa bilo potepljeaib L* poročajo, kar pa al potrjeno,
|Pmzadi)ji teden.	|dagrofOeorg ven Heriiing nej
®tTT*tni letalci nad gmailHtlml
PRAilCEV
APEL SA BBJO
la^TSMlgfcWaiMalten, D. 0. - Poljodel Uršk za seboj veidne v uenUkem WMM9^	m
I	—-	j državnem zboru. Druga vest pra- ^1 dejmH^nt )^. po
L^ki vojni sun v Franciji, vi, d. Ileriling	^^	1 B
H*" - Ameriške čete na bojni chaelia ne ame biti kandidat zaJBčev.
*** * Prancijl ao včeraj popol- nobeno višjo aiuibo ls druaega vi Bmč prišle V dotike s sovral- ra aep^ porečejo, ds je llmling
r a .	J«r _ __________________ ■ , ^m.
Trije nemški eropla- prosil odlogs Z« krožili nad amerlšklnJi u - posvetuje s vodlulj. voWiMh J • »oda napeda s bombami nI at rank. .Najzanimivejša vast pa
11	'je, dsns mara khl odgovoren sa
nov *oj v državnem abors, ^ v L di da ao mu eoeialietl nasprotni
SUA OLJNBOA BABONA DI NAMITIRANA
i na etraži r ameril ih U-T.	razlmrjeni vpili, ko
*'r>.lii nad njWn|	jo.
s r^:. v «0 pg bili V teki viaočinl, I ^ ne M zadrte, ^ta navdušenje mod Ame-
MpfrncvFTA"	^r
T«toa, Okla. — IKnamitovri sa pognali ponoči v zrak dom J. Kd-gar Pewe, podprad-^lnlka Carter €>il kom peni je Pew in njegova ao proga sts spale ob časa dinsrnH nogs nspsds ln ats oslsls ner^ko-dovsns Peltoljs je s rotirala ne
SLOVENSKI ZDRAVNIK IPcbbAt.» fmw+.H.
r.ii.i>(«
edrefim
Pvtms poŠte
BO
prilika
| za stalne delavce.
Mi potrebujemo aUlns dsisves, družine, kl bi držsli ssrnce ns hrsnl in ishko dobe tuksj 8 »obns Btanovunja v nsjem po ceni. Nsi prem<«orov je UNWKI, ni plini, ne^vode. 5| fievljsf vCok premog. (Vrkveini^. IMd U pHprsvIJenl sa tUlo. P. C. C. k St. L. Ry. žeiesnico sli ps ee Isglsslte pri A. M. Springer, m Houss Bldf., VltUbUrgh^ Ps.
THE BULam BLOCK COAL CO.
Bulgtr, F«.
hko ste ozdravljeni!
tm k sm-tlu NS piffsi rfJitU Mini (slsktness) pnlsksvs
Jsa asm najetareitl "krWanekl taoeijsliet" v PUtobsrgha, Pa., la Imam 97 let shuts ja V sdrav IJesJs belaibov.
Jaa ssis
as vam bem povedel, ako m» i biti ie oftdrevlicei br»r dve
_la »edrsvU vae aem. ah« rav
so ae si poerr#Uo mla^tp eii a< dovolj Irfcofeelm a^Svolko« Jas rabta ipoiaoita i »o meji k »i Jas imam
oajboljeo Is asj
ndravila pri sdravlj« holalhov.
___avojo lokamo la le
borator/ vee prve vreU ea l*»lnr IJadl.
Saleditl ae Imele, haho hitro ete lahko sedravlJeaL Sa mm oblak vam bo ao goto v M mojo epeaotmeot to preprUaM ee boeto, aahoj Imam o kratkem ioeo.
bduavnt
MoZKIH IV
PROF. DOCTOR MULLIN,
«11 Fourth Aro., PITTBBVBOM, PA. (Naproti p^te). IM are: ed 9. 9j»uaj Be a sve«e» eb aaBeliab asms ed 10 Be % sr.
... j,«.


fi x i

je, kako ga je grizlo in peklo,|dvomno neizrečeno boli Kakor ie
Spisal Jošs Ambrežič.
(Konec).
"Ako greš ti naprej, Mezge, grem jaz pet ko-rakov za teboj," je dejal kovač.
Mezge nc je vgriznil v ustne, rekel pa ni ni-čessr.
Med tem ae je pa po deželni centi bližal kakor dub, trop vojakov. Prišedši do prelaza, ki je dr-žal v hrib, ao ae vatavili, ukaz se je glaail: "Tu ostaneta, dva na straži, da nam kmetje ne uidejo iz vasi v to luknjo. Drugi obkolite vaa"!
Streljajte na vse, kar se ne vatavi ali ne pove gesla, je zabičal ie stotnik onima dvema pri prelazu in odšel v vas za drugimi.
Nemo, oprt na puško je atal Alfonzo pole* prelaza na atraži in njegove misli ao bile ne Sty-
ževini prt Anici.
"Bedaj pa ie po noči ne bodemo imeli miru,
j« dejal tovariš Alfonzu.
"Kaj hočeš, to je---
Tiho — pst — slišal sem, da je nekaj počilo v gozdu, kakor da je nekdo stopil na suho vejo.
Prisluhnila ata, ali v prelazu je bilo vae tiho, le aem in tja ae je čulo godrnjanje polhov, obirajoči h žir.
"Nič ni," je dejal Alfonzo.
Molčala sta zopet nekaj časa.
"Zadnje tedne se mi ne dopadeš," mu je rekel tovariš. Nekam zamišljen si vedno. Tudi meni ae toži po domovju. Pa kaj hočešt Naš ceaar ne bode miroval poprej, dokler ne vzame vae
Kvrope.	J
"TihoI" je 7zaaiknil Alfonzo in res se je ču-lo, kskor da ae nekdo plazi po prelazu navzdol.
"Nekdo prihaja," je zašepetal Alfonzo in ae
postavil na kraj vhoda.
Čim dalje bolj se je čulo šumenje in pokanje preperelih vej. Vojaka sts pripravila puški.
It prelaza je atopila drobna postava Mezgeta.
Qui va lat (Kdo je tu) je zadonelo v noč.
Mezge se je vstrašil, da je poekočil od tal in začel Uči.
Pokazal ae je jezik ognja in začul ae je pok. Mezge je zatulil in ae zvrnil po tleh.
Skočila sts vojsks k njemu, ga preobrnila, ali iz njegovih uat je prišlo samo še grgrajoče:: "I'rok let i farovi, — prokleti grad."
Bern od vasi so ae čuli glasovi vojakov, ki so hiteli v smeri, kjer je počil strel, v tem je pa počilo v drugo v prelazu in Alfonz je dvignil roke
kvišku ter padel po dolgem po *eotl
s
Bilo je še črez polnoč, ko so zbudili Andreja glaaovi vojakov. Skočil je raz poeteljo in se hitro oblekel. Slutil je, da se je moralo nekaj pripetiti. Slišal je med oblačenjem, da so nekateri ukazovali, da se naj ga nese v mesto, drugi so zopet ugovarjali, da umre, prednoga tja pri-neso.
tfekdo je potrkal na vrata in Andrej je šel odpirati.
"Dajte kaj obvezi" je rekel zunaj stoje« vojak.
"Takoj, je hitel Andrej vzel lojeno svečo in odprl prvo škrinjo, ki je bila pri rokah. Vzel je. neko žensko krilo in gs pretrgel na pol. Iz krila je padla alike, in obležala na tleh.
Andrej se je pripognil, ds jo pobere, pri tem mu je obvisel pogled na nji, in roka se mu je začela tresti---SHks je predstavljala Anico z
Alfonzom v ozadju.	*	•
"Ha, Uko torej, — pa aem ae domišljal, da aem prvi, ki jo ljubi". Zabolelo ga je, kakor da ga je nekdo prijel a kleščami pri areu.
"Mogoče jo je narisal kar tako," se je začel tolažiti.
V	sobi je nekdo zastokal, od zunaj je pa prišel glas: "Bode kmalu kajf"
Andrej je akril sliko nazaj in hitel z obvezami akozi vrata.
V	škednju na ležišču je ležal Alfonso z Zaprtimi očmi, in dva vojaka ata rezala obleko raz njega, ko je Andrej vatopil.
Za trenotek ae je rodilo veaelje v njem, videč, da je njegov tekmec akoro mrtev -r- ali aamo za trenoUk. Na to je pa takoj atopil k ležišču in pomagal vojakoma.
Krogla je prodrla globoko na levi at rani v pma in kri je neprenehoma curljala ia rane.
Kmalu je prihajal vojaški zdravnik iz meata in apodil vae vojake is škednja, Andreju pa namignil, da mu naj pomaga.
Preiakal je rano in zmajal z glavo.
"fte nekaj ur in končano bode," je dejal. Vzel je obveze ln trdno obvezal rano.
"Iločete vi čuti pri njetnf Ako ne pokličem vojake," je dejal in ac odpravljal.
. "Oatanem pri njem, ako trebe vee teden," je
odvrnil Andrej odločno.
"Ne bode treba," je rekel zdravnik, pozdravil in odšel.
Po odhodu zdravnikovem ao prišli zopet vojaki ▼ Skedenj in ae posedli molče po ležiščih. Prišli so tudi Strženovi domači, in Andrej se je zamaknil v temo, da vidi, kakšen utis bode napravil skoro mrtev Alfono na Anico.
Strahoma je šU za očetom, vgledavši pa bledo obličje Alfonza, stisnila se je kskor v krču,
in njene oči so iakale po škednju nekoga---
na to je pa zaatokala in padla na tla.
"Kaj ti jef" je vzkliknil oče in jo stresel.
Zavedla ae je kmalu in mati jo je apremiU nazaj v posteljo.
Andrej je zopet atopil v svetlobo, in tiščal zobe skupsj od bolesti. Pismen lojene sveče je gorel miglajoče, in njega žarki ao plavali po obrazu ranjenca in vokajih sedečih po ležiščih.
Telo Alfonza ae je premaknilo kakor v krču, in črez nekaj čaaa je odprl oči. Gledal je nepremično v atreho škednja, nato ae pa ozrl v Andreje. Oči ao ae mu razširile in naredil je kretjo, da mu hoče podati roko.
Andrej ae je nagnil črez njega.
"Je ne me' sens pas bien" (Meni je težko — alabo) prišlo je komaj ališno iz njegovih uat.
"Guerir" (še ozdraviš) odvrnil mu je Andrej.
Alfonzo je zopet zaprl oči in ležal nekaj čaaa .mirno. Andrej ae je zopet vaedel nazaj, ai podprl glavo in se zamislil.
Danilo se je že in avetloba je že pogledovala črez špranje v škedenj, ko je ranjenec zopet odprl oči. Andrej je opazil da premika uatne, in na-sUvil je ušesa proti njim.
"Son partrait" (njeno aliko) je dejal komaj ališno.
Nad njegovim ležiščem je bila pritrjena deska in na nji je imel svojo zbirko. To je vzel Andrej v roke in kmalu našel sliko Anice in mu jo je držal pred obrazom.
"Bile est flat Ue" (kako je ljubka) je vzdi-hnil na lahko, zaprl oči in lahen nasmeh mu je zaigral krog usUn.
Ko je solnce vzšlo popolnoma, preminul je Alfonzo. Velika lipa pred kapelico je zašumela v jutranjem vetru in na sliko v kapelici je poaijal prvi žarek.
t
Pokopali so ga z vaemi vojaškimi čaatmi na pokopališču'sv. Mihaela. Pogreba sta se tudi ude-ležila, Andrej in njegov polubrat.
Ko ata ae vračala domov, je vprAšal Andrej polubraU: "Kako je kaj Anicif"
"SUbo," je dejal oče "vedno blede o Alfonzu in tebi: Čemu ne prideš k njeni posUljif"
"Ne morem dragi brat," je odvrnil profesor in glaa se mu je tresel. "Ljubil sem jo jaz, ljubil jo je Alfonzo. Katerega je ona bolj ljubila ne vem. Jutri odpotujem, in to bode najboljše, da me ne vidi in se umiri. Pridem nazaj mogoče črez leto in dan in ako mi jo bodeš hotel dati in da me ona ljubi, vsel jo bodem."
Obrnil se je po polju, da ne bi brat videl njegovih vlainih oči.
"Naredi kškor veš, saj si bolj učen kakor jas," je odgovoril turobno brat in molče sU korakala dalje.
Drugi dan je hotel Andrej odpotovati. Se predno se je vaedel na voz, se je vrnil nazaj in šel k Anični postelji, bolgo je stal ob nji in gledal v njen bledi obraz, se sklonil in jci. poljubil na njene od vročine prepečene ustne.
Odprla je za trenotek oči in zavest se ji je vrnile. "Ali si ti Andrej f Čemu si umoril Alfonza, takoj ko ai našel sliko v moji Skrinji."
"Anica," je zarjul profesor, sedaj je šele u-mel, kaj da je pretreslo njeno dušo. "Jaz ga nisem umoril, kmetje so ga ustrelili."
"Ga nisi," se je naamehnila ln blazen if raz ji je zaplaval po licu. "Taka sem kakor Zora na pečini,'? je bledla naprej. V valove iz tega kri-vičnege svets.
Andrej je pritisnil roke na obraz, ln iz med prstov so mu vrele solze.	,
"Razloži," je dejal bratu, "oaUnem tu, dok-ler ne ozdravi." Pod oknom je pa zušumela jablana v potrdilo avojih miali.
Leta so tekla in vsako poletje ob počitnicah prišla sU Andrej in Anica na Strževini na oddih.
Ob poletnih večerih, alfo ni bilo slučajno go-apode profesorja doma tla je Anica k kapelici in okinčala sliko z vencem cvet lie.
Brala je zopet in zopet napia v kotu slike, Qui est eels t Ce n'eat past ellel'ter sklonila glavo, prsi so se ji pa burno dvigale.
Kaj se je godilo v nji t Kdo vef Kdo more
pregledati globino morja f---še menj pe
ženako dušo.
mi smo plast uni, nikogar vajeni mnogim beaedam, mnogim pitanjem. Vraga lotiti se, kjer se snidemo s njim, to je naše delo. Nikoli ga še niamo šteli. In da vaše blagorodje paa, Abaa-Kana hoče, no U je baš voda na naš mlin. Vrag je vrag, Črčenec Črčenec, Kozak Kozak, častnik čaatnik. Boga mi, mrzilo mi je, že dokaj, da ae vaše blagorodje z Ali-Bejem aamo klati tu po gorah, mi pa tu kakor aužnji na aomnji, pasemo lenobo. Zdaj je vrsU na naa, da pokažemo, da tudi mi ne zaostajamo za Lezgi jeni; — to ti ne bodi t posmeh, Ali-Bej. — Bože moj, umre ae le enkrat, čim drznejša, čim divjejše avirka, tim radostnejši ples! Čim preje tedaj zagodemo, vaše blagorodje, Um ljubše meni in tem mladeničem!" In zabrpivši ^ae k nam, priaUvi: "ln da kdo vaa bolje govoriti zna, naj raz-krehne čeljusti in blekne kaj Zdaj kujU železo, ko je še vro-
"De, da, Uko mislimo tudi mi," vpili smo vsi, ter obsuli vesaula Hvala vam, deca moja!'* zavrne eaaul, "čujU tedaj, kako izvedemo atvar." "KakiK štirideset vrst od tu globoko v pogorju, nahaja se trdnjava črčenaka; pridno jo še grade in vtrjujejo zdaj. Iz nek danjih sUrih okopov, ki leže nižje pri reki, in katere so opuetih do cela, jemljejo topove, Ur jih vlačijo tja. Dvoje topov ž muni-cijo dovedli so včeraj do Erikove avlije, jutri pa. ju vlečejo dalje na omenjeni krej; močna džigiuka posadka ju spremlja. Pot je slaba, vreme
neugodno, ljudje in konj utrujeni radi dolgega poU po gorah. Povrhu transportirajo topove in streljivo na arabah, (majhna jako primitivna kola.) in imajo vprežene samo vole, kar jim zelo ovira pot. Uprav dobro vemr da o-no kolono vodi Abas-Kan. Jutri zvečer osUne na samotnej črčen aki prisUvi, jedva dvajset vrst od tu, da prenoči tamo. Tje jo kre nemo nocoj; Ali-Bej nam bode vodnik. Preiskal sem kraj, uvidel da je preugoden naši nakani. Na pristavi Udaj bodo prenočili Gor ci, Ur krmilj živino. Tudi vodnjak je Um, da bodo napajli lahko. Jedva vrsto korakov od pristave nahaja se globel, črez katero, ka kor v streho moli skalovje; vae stranako zarašča jo grmovje, akozi katero po Ozki strugi teče gor-aki potok. Tu bode naše zavetje in ob enem smo preakrbljenl z vodo.
(Dalje prihodnjič. )■
Krvna o«veta.
Iz spisov črkeekega častnika.
Proato predelal Fr. Mirovčkov.
(Nadaljevanje.)
"Tu gori je Muhamed A mili vae, kar koli aamore nositi orožje, spravil na noge. Pet tisoč tUigitov pripravljenih je ustno po bližnjih nvlijsh. Kar pa ne more pod orožje, dela — bočen, nečeš, inorsi, —- okope in r«»ve, kstere naprav-Ijajo na glavnih točkah preko so-teskinih izhodov. Rove in nsvsle naorožili so s topovi, ki so jih na-prsvili sami; ftamll velel jih je ns-rediti po načrtu poljskih čaatni-kov uskokov in nekdsnjegs topni-čamkega poročnika, Jakuh-Kuna, v svoji stnllei, Vitemu lopničsr stvu sapoveduje vrhovni general
ftamilov, nekdanj narednik in Ni-kitin pobratim. Gorel so dobro preskrbljeni a strelivom in orožjem; kakih dvanajat tisoč glav jih bode. Imajo tudi do pet in dvajset topov velikega kalibra. Nameravajo pa, da vprvo vdarijo tu naaeljni džigiti na našo progo, ae potem brao odtegnejo v gore, da bi r tem našo otrjad ia vabili v soteske in globeli, ter prignali jo blizu avojih topov, ia saaede pak jo preatregli ter ji sabranill pov rat. Vrlo dobro poinajo bitje in Žit je nsie voj»ke; tudi fanatisira ni ae strshovito. Velevaino je, *e-ie generale seznaniti a namerami; kaj hočete tedaj storiti f Prosto^
-
stvar pa briga le mene samega, in vsakemu vaa je proeU voljo, da se je vdeleži , ali ne. Nakana, katere sem ee lotil, je ena najdrznejših, najječjih, kakoršne eo ke-daj iayedli plsstuni. Sov ra go v broj, kstere bodemo napadli, je desetkrat večji od nea; nahajamo ae na sovražni zemlji, na se m I ji, kjer za vsakim drevesom, se vsa ko Nkalo lahko preži Črčenec. Niti ae vam je nadejati bogatemu ple-nu. Premnogo stvari, premnogo okolnoatij kaže, da nam lahko vse ponesreči; kaj nas čaka, če se nam ponesreči namera, U veste vai.
Kake se godi bivšemu roškemu carlo lo njegovi družini v Sibiriji.
(Iran Marodnj.)
Aejkovimi. — Do početka sovraž nosti sta še dve nedelji t toliko po trebnjejo baš, ds končajo svoje delo ln ds se n so rože. Nam trehs le tri eli štiri dni, da vjaawno A ban-Kana. Počila vam je tedaj »ura, da se jamete k ret at i. — Ta
voljci izstopite t
Kot en mož, stopili smo vsi sa korak naprej, in boga mi, v onega kožit ki bi ae bil oboUvljal le eden hip, ne bi bil hoUl tičati.
"Vaše blagorodja, oproatil" pravi suri Nik, in posnelo ss mu
(Konec.)
Tretja hči Marija eo uči stenografije in pisanja na stroj s namenom, da bo pisala "Spomine" svojega očeta.
Malemu Aleksiju, ki je imel podedovati tron, pravijo Ali jota. Z monarhiatičnega stališča je deček več vreden kot vse štiri deklice Tudi njemu je dovoljeno, da teka sunaj in ae igra v javnem jparku koiy^or hoče, aH vae njegovo gibanje je pod čuječhn očesom stražnika, kajti bati se je, da bi ga laihko izrabili monarhiatični zarotniki.
Romanove hčere gredo pogosto t občinsko gledališče in ob takih prilikah sede spodaj ▼ veži, ki služi kot francoska kavama za družabne sestanke. Večkrat tudi pi jejo čaj ▼ družbi s drugimi v mestu. Tri starejša dekleta se ravno tako udeleže pojedin, ki jih prireje trgovski klub.
Mali Alijoie ima še vedBO varuha v osebi korenjaškega mor narja Deravenka, ki je dečkove
pestunja", odkar je bil fant rojen. Derevenko je iel prostovolj no a ear jem v pregnanstvo. Ženi mivo je, da je AHjoše veliko zdra-vsjši in čilejU t Sibiriji, kakor je pa Ml t sijajnih očetovih pelsčsh Petrograda. Kdino deana noga mu je še pokvarjena; keko je deček dobil to poškodbo, je še vedno tajnost. Drugsče pa ima sdravo barvo in kakor iagleds, be tunelu okrevsl od poeiedie strupa, s katerim ga je piUl beatija Raapu-On, da je lehko obdržal vpliv nad eer jem.
Ali medtem, ko se Nikolajevi otroci počutijo sedovoljne in srečna ▼ novih aferah, ste Romanov in njegova žene t pravi nsiseriji. Izgifba njune oblaeti in čarov živ. I jen je na earskem dvore ju ne-
omenjeno, bivše carica ekoraj vaak dan iztresa svojo jezo nad revolucionarji s ostrim besedičenjem in psovanjem, todi prejšnji ear navadno molči m izraža veli-lo melanholijo. Revolucionarna vlada je dopustila, da deUta družbo pregnanemu Nikolajevu njegova dva bivša uradnika, fan sicer grof Frederic ka, ki je bil več let dvorni miniater, in general Vojakov, bivši vojaški poveljnik v carski palači, kaUri je igral po -aebno vlogo pri iskanju Rasputi novega trupla v reki NevJ z na -menom, da ga car lahko -pokoplje arebrni krsti na svojem vrtu, kar se je tudi zgodilo. Tema dvema odkriva Nikolaj svoje bridkosti in se pogovarja z njima o "lepih" dnevih. Carica je smela vzeti s seboj svojo bivšo dvorno damo Nari&kinovo.
(Poročali so že, da je Nikolaj pridno delal na vrtu v Carskem Seiu Ukoj po revoluciji. Pravijo, da je dejal v Tobolaku generalu Vojekovu: "Skoraj vae avoje življenje 8era ujetnik. Ne brigam ae toliko za prestol, kolikor za U, da bi amel bivati na Krimu in delati na vrtu med cvetlicami. Moja edi na želja je, da Ruaija zdrobi Nem ce. Prav lahko bi živel v republiki."
Kljub tej izjavi je pa zelo dvomljivo, da bi ae Romanov apri-jaznil z republiko; prej je verjetno, da bivši car pričakuje, da ae bodo Rusi v skrajni stiski obrnil nanj kot na nekakšnega odrešeni-ka. Večkrat ga vidijo atraatno moliti v tobolski cerkvi in ljudenr se dozdeva, da se njegova sedanja molitve ne razlikuje dosti od one, ki ao jO slišali iz njegovih ust v Carskem seiu. Tam je namreč Nikolaj molil tako-le:
"O vai avetniki, pomagajte slavni dinaatiji Romanovcev, da se zopet vrnejo na avo j preatoll'
(Nikolajeva žena Aleksandra, k je — kakor že omenjeno — bol; nagle jeze, bi mogoče prišla ob pamet valed ponižanja, če bi toliko premišljevala in atrmela pred-ae, kakor dela brenjen car. Očividci poročajo, da samo zato o-pravlja hišna dela, da lažje pozabi na jezo. Navadno vaUne ob oamih zjutraj in gre takoj v kuhinjo. Ona ima — mimogrede omenjeno — spalno sobo v stanovanju. V kuhinji odredi, kaj se ima kuhati ▼ee dan in potem se zatopi v razne vrste kolačev, ki jih pripravlja zaae in Nikolaja. Aleksandra misli, da bo spravila aoproga v do -bro voljo, če mu speče kolač s svojimi lastnimi "caričinimi" rokami, ali nekdanji car se ne da potolažiti Poročajo tudi, da je zadnje čase naredile veliko sirupa za zimo.
(Revolucionarna vlada je dovo-lilacarici, da je vzela a seboj v Sibirijo petnajst kovčegov prtljage. Marsikomu se zdi to dovolje -nje preeej liberalno, ali če se pomisli, da je petero žensk v pregnani družini, ni Uka reč. S seboj je vzela šest oblek in po štiri sa vsako hčer. Pravzarav je to prava revščina vpričo dejstva, da je bila carica svoječasno najbolj eka-travagantna odjemalka najglaao-vitejših šivilj v Parizu, valed če -aar je nadkriHla najpotratnejšo miljonarko v Ameriki Na stotine najkrasnejšlh kostumov, ki ao stali od petsto do dvatisoč rub-
lejv in še več, je prek*,.!
ri« in oblekla
krat.	J •*>
Toda danea mora . Podelati at£\5> «e hoče p ri k u Di t ita t i Obleka, zlaati ienska JtrilT i^1"
ue. aUno draga v Ruii il^
i« »Ploh ni
za nobeno ceno.	dob,ti
Pregnana carica žaluie ». m kronakiuii	M"V
Mnogo njenih <lraK„lj.7ki -oral. «u,W	»
«u d»»« kragi ^g* Torfilmh McUlutov in
Totuc.on.raih voditelj«, j*Z J. J. Aleksandra ^ Darmatadt (.N.m«j.) JJJV
bruhnila revolueija.
Tobolsk je meato, ki dela padi« mu carju žaloatne spomine. T« je bila prej glavna poataja, akozi katero so se vh*le leto « ^ nepregledne proeeaija revnih pri.
STiET i18VOji pout
Sibirijo (Nekdanji ear lai*o ^ skozi oluia svojega stanovanji * barake, v katere so zapirali ntj boljše Rus« kot živino, o4k«£ *> jih potem gnali dalje proti«. birakim rudnikom. Odkar je bili zgrajena sibirska železnica, ni« pregnanci več hodili skoti T«, bolak.
(Mnogi pregnanci, ki niso dobili teike kazni, ao bili pridriaai i Tobolsku. Eden teh, slove* pit«. Ulj, je izjavil, da birajši preiivd dvajaet let povsod drugod v Sibi riji, kakor pa samo en dan v To bolaku.
Nikolaj Romanov je u čut avojega vladanja poslal v .Sibiriji najmanj 200,000 moikih in ientk, Zdaj ima priliko, da okusi udm majhen del trpljenja, ki gs ji prej prizadjal drugim.
90UQUA JS EJtitiU «*HQ1 OA FftiD UNČAH JUL
Chleefo, DL - Zamorski dr hal je hotela linčati zamorca Th» maa Walkerja, ker js obreul i britvijo zamorko Aliee Whitney po vratu, ki aluii kot bolniška strežnica v Providentovi bolnii nid.
(Detektivi Egan, McDonou^t in Eiaenberg ao se morsli poti ail ti samokresov, ds so odgnali n morsko drhal, ki je hotels lint*
ti aamoree,
Po policijskem poročilu je Wil ker bil žrtev navibancev. Wilktr Je prišel v Chicago iz Indidiaoa Harborja in je srečsl bolniške strežnico na ulici. Sel je i njo ni njen dom. Komaj aU bils doei, je ustopil Marcus FarreH v drui-bi Henry Watkinsa. Fsrrell je d* jal, da je strežnica njegovs im oddal je dva strela na Wslkerjs. .Strežnica je zbežala na dvorišše, Walker je šel za njo in je uhtt-val od nje #100, ki mu jik je vie-la. Ko ni hotela vrniti densrji, ji je s britvijo potegnil po vrsta Zdravniki ao napravili 40 šivov, da ao -zaprli rano. Walker je m• to zbežal, toda preganjalci »o ft kmalu došli.
kaditi hllma* omiu Unijsko izdelano U
Ibykaa Oigare .......
"La Oaeva" Ogne......
tillmah oioai oo.
AURORA, MINN.
SLOVANSKIH PREMOGARJEV POTREBUJEMO. Oeemurno delo. Unijeld premofororL DeU«^^
Lepa sova ataaovasjs, opravlja« s elektriko la "le.	"
kokoti in kravo. Laps lots, earkva is 4ra«s tabavaliWa v blttlai. ^
V »Slik premogorovlh v Carbon«, BspsMies la Wasl VtrfUIJi, ponudimo delia piko«, at roja«, "estri" Is "katar" d*io. Dalo in xnotraj as asriLl»al«lsv£; polaganja tradaie. Nala ka«|» > J«J»JJ tona,4 W. Va. Prva vrata ftaleaaUaa in ponlUSaa kara vori v ti okoli
prijsaen proator as oienjane is mm—.	itIDI is
Mi imamo deeet premogororov, premog je STliu es
SEDEM Uwiimw rieok.	M ^
Drift prasioforovi, odprti ls«,plslssio ad Usa. Aksshisssl^ Tc vrat no dilavnTaUnj;. Poleg UNlJSKK plaCa da«o to boa a. « -k.tf delo prt asklsdssjn.	„ ... - — i..Mag«r*r>f'
Kdor leU dobro is atsls^dsls v katsra^ibod. sslik dj£t»MJJ^JJ, „ aai pride oeebao al! ps asi pito as pojaanila v tvoja« •atartaaarai nalaga dobro anaaaga koraipondanUi	^
mr. mate svetlicic, boo kan. nat. bank blw-charj^tokw. va
CARBON FUEL CO, SO. CARBON. W. VA
POZOR, ROJAKU
bil pral vsl let Jaba Ooraik.	f
tTljadno sa priporWa.. ds sta Ma fts sadstj. ^ prostora. •poiUvsajoat
JOHN CENTA, •106 St CUir Ave.
mJ