almirci
Glasilo organizacije združenega dela ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica z n. sol. o.
Letnik VII. številka 2 julij 1980
Tak nam bo tovariš Tito vsem za vedno ostal v nepozabnem spominu: veroval je v delavski razred in njegovo svetlo bodočnost, z njim je premagal vse ovire in po njegovi poti stopamo, združeni v bratstvu in enotnosti, k visokim ciljem neodvisne, neuvrščene, samoupravne socialistične federativne Jugoslavije.
Ustvarjalnost - zaveza Titovi dediščini
Dva meseca sta minila, odkar je od nas odšel tovariš Tito. V vseli nas je neizrekljiva bolečina ob izgubi največjega človeka naše revolucije. V domovini in po vsem svetu zavzemata Tito in njegovo življenjsko delo še vedno osrednje mesto. Veličina njegove osebnosti in njegovega dela stopata pred nas v vedno močnejši luči. Zdaj še bolj kot kdajkoli prej vemo in občutimo:
tovariš Tito nam je zapustil z vsem svojim življenjem in ustvarjalnim delom tako revolucionarno sporočilo, daje sleher-
Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se dvigne v življenje, ko pade v smrt.
O. ŽUPANČIČ
niku med nami jasno, kako bomo šli naprej po poti socialistične, samoupravne, neuvrščene in neodvisne Titove Jugoslavije.
Žalost in bolečina za izgubljenim voditeljem naših narodov, največjim sinom Jugoslavije in najzvestejšim revolucionarjem prerašča v ponos, da smo bili njegovi sodobniki, soborci za novi svet, sodelavci pri ustvarjanju samoupravljanja.
Ob pravkar minulem DNEVU BORCA in pred bližnjim DNEVOM VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA se ob tej priložnosti spominjamo toplih besed, ki jih je o tovarišu Titu na nedavni konferenci ZZB NOV Slovenije izrekel predsednik RO borčevske organizacije Janez Vipotnik, ko je med drugimi dejal:
„ .. .V teh dnevih zastrte žalosti, ko vsakdo več in globlje razmišlja o naši preteklosti in prihodnosti, se nam vedno z novih zornih kotov odstira veličina njegove osebnosti in veličina dela, kije bilo skupno ustvarjeno in je tukaj. Uresničena so najbolj drzna videnja o človeku, gospodarju zemlje in stroja, lastniku in vladarju svojega dela in svoje prostosti. Iz nekdanjega nepomembnega, komaj opaznega zakotnega predela zemeljske oble je vznikla državna skupnost, ki je za svet obet novega, privlačnega, harmoničnega in humanistično utemeljenega družbenega reda. Presenetili smo ljudi in narode desno in levo, z besedami in dejanji. Presenetili z drugačno potjo in obrazom socializma, z drugačnostjo svojih notranjih razmerij in drugačnostjo pregledov na mednarodno sožitje. Izpričujemo nesporno izvirnost prispevka zgodovini socialističnega gibanja naše dobe.
Mogočna stavba je zgrajena. Kar naprej jo širimo s svežimi domislicami. Bogato kalijo vedno nova semena. Neutrudno plapola strmi ogenj ustvarjalnega nemira.
Na vseh nas je, da fgremo srčno naprej po trasirani poti. Biti, kar si in ostati to, ostati v mislih in dejanjih. Zaveza Titovi dediščini je zaveza ustvarjalnosti, je vztrajen in krčevit boj za uresničevanje izoblikovanih zamisli ob neprestanem iskanju novega, še boljšega, še bolj naprednega, še bolj človeškega ..
Ko se spominjamo tovariša Tita z najglobjo hvaležnostjo za vse, kar nam je dal in ustvaril za sedanjost in bodočnost Jugoslavije in socializma, povemo za
nas in za ves svet: nikoli ne bomo skrenili s Titove poti!
Dejanja naj sproti potrjujejo te naše besede. Na vsakem koraku, pri slehernem delu, zlasti pri uresničevanju odgovornih nalog pri stabilizaciji našega gospodarstva. Delajmo vedno tako kot nas je vedno učil predsednik Tito, naš najdražji tovariš, komunist, strateg in revolucionar, humanist in državnik, borec za mir in srečo vsega človeštva!
Josip Broz Tito, delavski borec, vojak revolucije, sin ljudstva, državljan sveta, je v polni revolucionarni in človeški zavesti nosil v srcu delavski razred, ljudstvo in človeka.
V tem trenutku svečane tišine v naši domovini bijejo srca, ki jih je imel rad in ki ga imajo rada, utripajo z njagovim zanosom in njegovo splošno človeško plemenitostjo.
Cast je pripadati revoluciji in času, v katerem je deloval tovariš Tito, pripadati skupnosti, ki smo jo z njim uresničili na bojnem polju in gradili v miru. Cast je pripadati državi, ki jo je Tito tako sijajno predstavljal. Cast in ponos je imeti v svoji zgodovini Tita.
Častno je bilo boriti se in živeti s Titom.
Današnje in bodoče generacije, globoko hvaležne tovarišu Titu, bodo nadaljevale njegovo neminljivo delo.
Tovariš bil si nam najdražji I z tebe je žarela moč, ljubezen T e strl ni teror nasilni U klonila te je bolezen.
V spoštovanju so glave se sklonile S srca v bolečini vztrepetala L esketajoče solze v očeh Obljubo nemo govorile.
Vedno, dragi Tito, po poti tvoji bomo mi hodili O d sovražnika svobodo, domovino obranili.
G. M.
**********************************************
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
i
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
Balada o Titu
Dečka majhnega so zdoma te poslali, da bi otroštvo lepše preživel; čeprav so drugi ti izobilje dati, mamine topline nisi nikdar več imel.
Mladenič rosnih let si šel v svet za srečo, usoda te vodita je skozi mnoga vrata, spoznat trpljenje si in ječo, a verjel si, da prišla bo svoboda zlata.
Te strli niso udarci biča in krivice; bodril si svoje sotrpine, učil ponosa jih iz svojega duha globine, boril za zmago se pravice.
Ko tujec je zasužnjil domovino, si smelo se postavil mu i' bran in svoje ljudstvo skozi krvave boje popeljal si v svobodni dan.
Nam vojna vihra je porušila domove, polje se s plevelom je preraslo, pa smo zgradili lepše, nove, na njivah spet je žito zraslo.
Tvoj boj za mir na svetu narodi so vsi poznali, s poklonitvijo ob tvoji krsti ti iskreno so priznanje dati.
Tvoje zdaj teto pod hladnim kamnom spi, a srca ranjena ponos navdaja, da tvoji smo tovariši bili in duh tvoje veličine z nami ostaja.
MIHAELA G OSNI K
★
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ’ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ i ★ Ì ★
**********************************************
Pelje, Pelje, modri vlak, pelje zdaj poslednjikrat njega, ki nam bil kako je drag.
Vozil dolgo si ga let ko hodil je v širni svet borit se za pravice vseh, ki bili so na tleh.
Spremljali smo vedno te na teh poteh,
bi/ si v mislih in v srcih vseh, vlak pa je brzel, brzel, ti pa srečno si prispel.
Modri vlak
Vedno srečno si prispel, iz vseh bojev izšel si junak, v vsem svojem življenju bil si prvak.
Potem, ko si se malo spočil in srečen živel spet malo med nami,
pa že si šel spet daleč v svet.
Daleč v svet med uboge male ljudi, da rešil bi bede jih in prelivanja nedolžne krvi.
Tako je vozil modri vlak vsa ta dolga plodna leta, ker ta vlak je vozil, našega Tita — njega ki je vedno zmagal.
Vozi dalje, modri vlak, pelji nas od zmag do zmag!
MARA KOKALJ
Preudarno in pogumno
Kadar lahko nekdo v svojem šestdesetem letu naredi tale obračun:
Celih štirideset let sem se bojeval na podlagi svojega moralnega prepričanja, videl sem mnogo dežel in mest, vojsk in vojn, civilizacij, družbenih sistemov in revolucij, za svoje življenje sem si služil kruh z delom svojih rok, bil sem jetnik in vojak, politik in organizator velikega množičnega gibanja za osvoboditev proletariata, začel sem vstajo proti slepi stihiji, v hudi in krvavi vojni sem očistil deželo tujcev, svoji domovini sem vrnil krivično odvzeto morje, otoke in mesta, osvobodil sem svoj narod razrednega izkoriščanja, postavil sem temelje socializma in danes vodim deželo iz njene zaostalosti med civilizirane narode, potem bi ta človek lahko upravičeno rekel:
Opravil sem svojo človeško
in državljansko dolžnost in prav bi bilo, da si odpočijem in oddahnem. Če je naša usoda, da smo del naroda, za katerega ni oddiha, saj smo se rodili v deželi, nad katero že stoletja divjajo hudi viharji, in če nam tudi takrat, kadar smo se za trenutek prebili skozi ogenj pokola, da bi znova zgradili požgano streho, znova grozijo požigalci z novimi požari in novimi umori, potem je to usoda vseh naših narodov, na čelu katerih danes stopa človek, ki je dopolnil šestdeset let, ki pa mu ni dano, da bi prenehal delati in se oddahnil.
Človek, ki je na čelu naše zgodovine sprejel boj za načelo socialistične enakopravnosti med socialističnimi državami, ki se je v imenu socialistične morale in logike postavil po robu nasilju velesile, ki pametno in pogumno vodi ta boj
pred vsem svetom, pred milijoni presenečenih oči, ta človek, ki mu danes v imenu socializma grozijo z vislicami, lahko reče mirno in zbrano: Zdravo! Bodi miren in vzvišen! Prepričan bodi, da nisi sam, ker se vsi zavedamo, da ne gre zate osebno, temveč za vse nas, za našo preteklost in za našo prihodnost.
Živel si in še naprej živiš življenje tistih srečnih smrtnikov, ki nikoli, niti en sam trenutek niso imeli razloga, da podvomijo o smislu svojega junaškega in pametnega delovanja. Živel si celovito in harmonično, brez mrzličnega notranjega razkola in noben trenutek nisi podvomil o svojem temeljnem moralnem prepričanju, da je pot, po kateri hodiš, pravilna.
MIROSLAV KRLEŽA o
Josipu Brozu - Titu
(1952Ì
Bolečina prerašča v ponos
Solze se bodo počasi posušile, ram v srcu zacelila, v njem pa bo ostalo najlepše, kar moremo dati mjvečjemu sinu naših mrodov - hvaležnost za vse, kar mm je bil in kar mm ostaja. Hvaležnost, ki jo hočemo potrjevati z nenehnim ustvarjalnim delom, bogati vsega, kar mm je zapustil mš mjvečji tovariš
In tega ni malo. Leta 196R je predsednik Tito 16. maja med drugim dejal: „ .. .Zgodovina je dolg proces. Ljudje nikoli ne pozabijo, kaj je bilo pri nekem državniku dobro in vedno se bodo spominjali tega dobrega v njegovih delih...” Zdaj, ko so vsa naša čustva in ljubezen do njega, ki mm je bil vse, podobna velikemu, odprtemu rdečemu cvetu, lahko razumeš soseda, ki te ustavi in pove: „Šele zdaj vemo, kaj mm je bil Tito. . . Kot da doslej nismo prav do kraja čutili, kako velikega človeka imamo med sabo. ” Beseda je iskrem, preprosta, zadene v srce. Tako mislijo zdaj milijoni Jugoslovanov, ki doživljamo Tita drugače kot v dosedanjih srečanjih.
Brez Tita - a vendar s Titom Na slehernem koraku, pri vsakem delu in razmišljanju je z mmi njegov veliki lik. Še ko je bil živ, je sam povedal: „...Tito ni sam ustvarjal, delali smo vsi skupaj. .. Prepričan sem, da ie naša skupnost - ne glede m vse govorjenie, kaj bo po tem ali onem, kaj bo za menoj - mšla pot, po kateri mora mprej, to pa je jamstvo za mšo veliko bodočnost. “
To pot smo mšli že z njim skupaj. S tako bogato dediščino gremo mprej kot noben mrod m tem svetu. Oprti m lastne sile gradimo svobodno družbo, kjer lahko vsak izraža vse svoje ustvarjalne sposobnosti. Bratstvo in enotnost nas združujeta.
Zato nam bolečim ob Titovi smrti prerašča v ponos, da smo Titova generacija. Z njim gremo neomajno po njegovi poti v svetlo prihodnost.
TONE GOŠNIK
Gospodarski načrt za leto 1981
1.	Splošni cilji
1.1.
Leto 1981 je prvo leto srednjeročnega planskega obdobja 1981 — 1985. Gospodarski načrt za leto 1981 kot izvedbeni akt srednjeročnega plana mora podrobneje definirati vse cilje in naloge, ki bodo omogočile uspešno izvesti srednjeročne planske cilje.
1. 2.
Prizadevanja kolektiva ALMIRE na področju poslovno tehničnega sodelovanja se bodo tudi v letu 1981 nadaljevala in dograjevala na naslednjih področjih:
-	na področju preskrbe surovin,
-	na področju razvoja tehnologije oplenemitenja pletenin in izkoriščanja peredilniških kapacitet,
-	na področju kreiranja pletenin,
-	na področju maloprodajne mreže.
II.	Nabavna politika
2.1.
Planska materialna bilanca bo sestavljena na osnovi specifičnih parametrov kolekcije PP 81 in JZ 81/82. Z ozirom na slabe nabavne možnosti in pogoje bo nabavna služba skrbela za primerne zaloge materiala za rezervne programe, ki bodo popolnih vrzeli pri izpadu redne proizvodnje zaradi manjkajočih materialov za redno proizvodnjo.
2.	2.
Z domačimi proizvajalci preje se bodo še v bodoče izpostavljale dolgoročnejše dohodkovne povezave. Povečala se bodo prizadevania pri iskanju novih domačih materialov in predelavo odpadka.
Plan izvoza povečujemo tudi z ato, da bi lahko krili del potreb domačih proizvajalcev preje po deviznih sredstvih.
2.3.
Še nadalje je potrebno izboljševati organizacijo nabavne službe, predvsem koordinacijo med nabavno službo in službo z a planiranje in pripravo kole-k cije, proizvodnje in dobaviteljev surovin in repromateriala.
2.	4.
Vhodna kontrola surovin se bo izvajala še v naprej po kriterijih količinski in kvalitetni prevzem (Nm preje, enakomernost, ocena pri pletenju). Občasna temeljitejša kontrola kvalitete bo izvedena preko Jugoinšpekte Ljubljana in to za vsa uvožena
PREDLOG POSLOVNE POLITIKE IN IZHODIŠČ ZA GOSPODARSKI NAČRT L. 1981 TER UKREPOV ZA IZPOLNITEV PLANSKIH NALOG
prediva in tista domača prediva, ki so predmet reklamacij. Z ozirom na precej slabo kvaliteto domačih surovin in ažurnejše reševanje mora nabavna služba sproti obveščati poslovni odbor o vloženih reklamacijskih zahtevkih in rešitvi reklamacij. Ta problematika in pa poročilo o pokritju tekoče proizvodnje z materiali morata biti redni točki dnevnega reda sej poslovnega odbora.
2.	5.
Nabavna služba mora sproti spremljati gibanje cen surovin in repromaterialov ter odvisnih stroškov (carina, prevozni in
manipulacijski stroški), spremembe pa upoštevati ob sestavi planskih cenikov.
III.	Proizvodna politika
3.	1.
Obseg razpoložljivih kapacitet se izračuna iz sledečih osnov:
3.	1.1.
Program delovnih dni: —365 koledarskih dni
—	52 nedelj
—	38 prostih sobot
—	9 praznikov
= 266 delovnih dni
3.1.2.	Planirana	dinamika	delovnih	dni
Me s.	Delovnih		Plačanih	
	dni	ur	dni	ur
I	21	168	23	184
II	22	176	22	176
III	24	191	23	184
IV	22	176	23	184
V	21	168	23	184
VI	23	184	23	184
VII	22	176	24	192
Vili,	22	176	22	176
IX	23	184	23	184
X	23	184	23	184
XI	22	176	23	184
XII	21	168	22	176
266	2127	274	2192
3.	1. 3. Planirane proste sobote
I.	dne 3., JO.,24.,31 ,
II.	dne 14. ,28.,
III.	dne 14., 21 ,(28 marca je del. sob. za solid.)
IV.	dne 11., 18.,25.,
V.	dne 9.,23.,30.,
VI.	dne 13., 20.,27.,
VIL dne 11., 18., 25.,
VIII.	dne 8., 15., 22., 29.,
IX.	dne 12., 19., 26.,
X.	dne 10, 17,24., 31,
XI.	dne 14,28,
XII.	dne 12, 19, 20, 30, 31,1
3.	1. 4. Plan kolektivnega dopusta
Redni letni kolektivni dopust traja tri tedne.
TOZD Radovljica: šivalnica
6.	7. do 25. 7. 80
pletilnica 20. 7. do 8. 8. 80 TOZD Bohinj 27. 7. do 15. 8. 80
TOZD N. Gorica 6. 7. do 25 7.80
TOZD Trgovina (po skupinah) 6. 7. do 8. 8. 80. (zagotoviti nemoteno nab., prodajo in
odpremo).
DS Skupne službe (po skup)
7.	7. do 31 8. 80 (zagotoviti nemoteno proizv. in finančno poslovanje)
Predlog delovnih in prostih d ni v letu 1981 (delovni koledar) u pošteva potrebe proizvodnje in prodaje, zato se bodo morali dopusti TOZD Trgovina
porazdeliti v času, ki je zgoraj naveden, po skupnih s tem, da je čas trajanja kolektivnega dopusta vsakega posameznika enak času trajanja kolektivnega dopusta proizvodnih delavcev, t. j. tri tedne.
3. 1. 5. Planiran izkoristek strojnega parka
Podatki so posredovani pripravi dela !
V letnem planu se upošteva dvoizmensko delo na vseh pletilnih strojih in poprečno preseganje norvmtivov.
3. 1. 6. Planirano število zaposlenih proizvodnih delavcev.
Za izračun kalkulacijskih elementov planira priprava dela tudi ure živega dela proizvodnih delavcev.
Za plan 1981 se upošteva naslednje število delavcev: TOZD Radovljica — pletilnica:
proizv. delavci	57
rež. delavci	60
117
Šivalnica:
proizv. delavci	207
rež. delavci	69
27è
Skupaj TOZD
Radovljica:	393
TOZD Bohinj:
proizv. delavci	83
rež. delavci	19
102
Skupaj TOZD Bohinj:	102
TOZD N. Gorica — pletilnica: proizv. dela\ci	27
rež. delavci	8
35
šivalnica:
proizv. delavci	48
rež,, delavci	11
59
Skupaj TOZD N. Gorica:	94
3.	2. V letu 1980 je bila izvedena samoupravna in organizacijska sprememba bivše ga v zorčnega oddelka, ki se preoblikuje v razvojnega v sestavi delovne skupnosti skupnih služb pod direktno pristojnost tehničnega sektoija. Po novi' organizacijski shemi obsega tehnični sektor:
3.	2. 1, Razvojni oddelek
Naloge razvojenga oddelka so naslednje:
—	planiranje in kreacija izdelkov
—	modeliranje in tehnološka obdelava modelov
—	proizvodnja \zorcev in izdelava bontiqe izdelkov;
3.	2. 2. operativno pripravo dela:
(Nadaljevanje na 4. str.)
(Nadaljevanje s 3. str.)
Z razširitvijo nalog razvojnega oddelka bo sedanja priprava dela, ki se je delila na tehnološko in operativno pripravo, poglobljeno opravljala naloge operativne priprave proizvo-' dnje:
-	planiranje proizvdnje
—	disponiranje, krmiljenje in nadzor proizvodnje
—	statistična obdelava proizvodnih dogodkov;
3.	2. 3. kontrolo kvalitete:
Naloge tega oddelka so:
-	organizacija kontrole
—	kontrola izdelkov in surovin
-	izvajanje, spremljanje in dopolnjevanje JUS in internih predp.
3. 2. 4. Investicijski oddelek:
Naloge v zvezi z investicijami in investicijskim vzdrževanjem so se doslej opravljale na različnih koncih. S formiranjem tega oddelka pa bodo vse naloge od pridobitve dokumentacije, soglasij, nabave, nadzora nabav in izvajanja investicijskih del in montaže do aktiviranja investicij spadale v ta delokrog.
3. 3. Predvidevamo, da se b odo s fizično preselitvijo ra-zvojenga oddelka v adaptirane prostore v letu 1980 že pokazali rezultati reorganizacije v taki meri, da bo omogočeno že v letu 1981 nadenje uslug za zunanje naročnike.
5 tem bi ta oddelek ustvaril del lastne eksterne realizacije in razbremenil TOZD ob pokrivanju stroškov skupnih služb.
3. 4. Formiranje in izbor kolekcije se izvaja komisijsko. Člani komisije usmerjajo program kolekcije in samo realizacijo kontinuirano v celotnem proizvodnem procesu kar zagotavlja, da se kolekcija po eni strani prilagaja modnim zahtevam, proizvodnim zmogljivostim posameznih TOZD in možnostim glede razpoložljivega materiala.
Zaradi problematične preskrbe materiala, pa tudi zaradi drugih nepredvidenih situacij se ob programiranju kolekcije izdela tudi rezervni program, s čimer se bomo skušali izogniti izpadu proizvodnje in previsokem porastu režijskih stroškov za enoto izdelka.
3.	5. Permanentna naloga je tudi prizadevanje za znižanje odpadka. S sortiranjem odpadka le—tega pošiljamo v regeneracijo.
IV.	Prodajna politika
4.	1. Za leto 1981 je planiran vrednostni obseg prodaje v višini: 306,000.000 din.
4.	2. Letni plan prodaje glede na način prodaje :
-prodaja potnikov234.000.000 —prodaja v lastnih
prodajalnah	22.000.000
— ostala prodaja	1.000.000
SKUPAJ PRODAJA NA DOMAČEM TRGU257 000.000
Iz voz na konvert. področje	30.000.000
Izvoz na klirinško področje	19.000.000
SKUPAJ IZVOZ	49.000.000
Skupaj planirana letna realizacija 306.000.000
4.	3. V plan prodaje posameznih potnikov se bo vključila tudi prodaja zalog.
4.	4. Sporazum o določanju nivoja cen za 1. 1980, ki nam ga je posredovalo Splošno zdru-ž enje tekstilne industrije Beograd, nam dovoljuje določeno povečanje cen. Povečanje bomo v letu 1980 izvedli, če nam bo to tržna situacija glede na že potrjen nivo cen dovoljevala.
Elementi kalkulacij 1981 slonijo na planski konstrukciji prihodka, dohodka in delitve dohodka, ki se samoupravno potrdi. Cene za 1. 1981 upoštevajo predvideno povečanje cen surovin, repromateriala in proizvodnih stroškov.
V primeru, daje cena nekega artikla tržno nespremeljiva (pre-V isoka), se tak artikel iz kolekcije izloči in zamenja z drugim, če pa bi to negativno vplivalo na celotno kolekcijo, se mu cena komisijsko zniža. Komisijo, ki je pristojna za tak poseg, sestavljajo vodnja EFS, vodja prodaje in vodja tiste TOZD, ki ta artikel proizvaja.
vilnost izpolnjevanja vrednostnega obsega prodaje in planirane strukture kontingenta posameznega potnika. Potniki so dolžni redno tedensko dostavljati poročila o svoji aktivnosti. Zaključnice morajo potniki sproti pošiljati odgovornemu referentu.
4.	8, Glede na pričakovane še slabše prodajne pogoje bomo iskali dodatnih prodajnih poti (sodelovanje s trgovsko maloprodajno mrežo, industrijskimi prodajalnami, razširitvijo lastne maloprodajne mreže ipd ...) in poglobili kontaktiranje z dosedanjimi kupci, da bi tudi s tem prispevali k prizadevanjem za zmanjša nje obsega vračanja že odpremljene robe od kupcev.
4.	9. Komercialni direktor in vodja prodaje sta zadolžena, da po potrebi pripravita program in izvedbo dodatne maloprodaje:
-	občasne maloprodajne akcije z event, honorarno zasedbo dodatnega kadra,
-	planirane kapacitete prodajo morajo za 20% presegati kapacitete proizvodnje (prodaja zalog),
-	kontinuirana skrb za dobro založenost lastnih prodajalni in industrijskih prodajaln, s katerimi sodelujemo.
4.	10. Iz bor propagandnih akcij naj bo učinkovit, hkrati pa čim racionalnejši, prilagojen planskim možnostim in sproti kontroliran glede na postavljen plan.
4.5. Planirana dinamika prodaje (v 000 din)
	Domači trg	Izvoz	Skupaj	Str. %
I.	27.400	2.000	29.400	9,6
II.	25.400	4.000	29.400	9,6
III.	27.400	2.000	29.400	9,6
IV.	13.000	9.000	22.000	7,2
v.	9.900	6.000	15.900	5.2
VI.	12.900	3.000	15.900	5.2
VII.	6.100	-	6.100	2.0
vili.	32.400	4.000	36.400	11.9
IX.	32.400	4.000	36.400	11.9
X.	31.400	5.000	36.400	11.9
XI.	29.400	7.000	36.400	11.9
XII.	9.300	3.000	12.300	4.0
I.-XII.	257.000	49.000	306.000	100 %
4.	6, Odprodaja zalog se bo izvajala v lastnih prodajalnah in preko sodelovanja z malopro-danjo mrež r drugih delovnih organizacij. Se zonska znižanja se bodo komisijsko obravnavala od primera do primera in odobravala prvenstveno maloprodajni mreži in tistim trgovskim organizacijam, ki so ob rednih nabavah dobri kupci.
4.	7. V letu 1980 je bil dosežen že napredek pri prodajnem poslovanju, kljub temu pa organizacija prodajne službe in način dela posameznih referentov in potnikov morajo upoštevati pravočasnost in pra-
V.	Finančna politika
5.	1. Za financiranje po
slovnega procesa in pridobivanje celotnega prihodka bomo tudi v letu 1980 skušali obdržati razmeije 70 % lastnih in 30 % tujih sredstev.
5.	2. Cilji v zvezi z likvidnostjo.
5.	2. 1. Zunanjo finančno disciplino zagotavlja zakon o zagotovitvi plačil. Ker se opaža popuščanje finančne discipline, predvsem pri kupcih izven Slovenije, bo potrebna še večja angažiranost pn lzteijavah.
5.	2. 2. Pritisk trgovine na obliko prodaje preko blagovnih
kreditov je še vedno zelo močan. Vsak pristanek k taki obliki prodaje je potrebno temeljito pretehtati, ker nimamo prostih sredstev poslovnega sklada za financiranje blagovnih kreditov.
5.	2. 3 Ker imamo v strukturni bilančne aktive v zalogah angažiranostih preveč sredstev, je permanentna naloga vseh služb v delovni organizaciji znižanje materialnih zalog v vseh fazah poslovnega procesa. Zni-ž anje vseh zalog, ki nam sprostijo sredstva, ki bi jih lahko namenili za kreditiranje prodaje, predvsem pa za vlaganje v takšne investicije, ki bodo zagotovile takšno tehnologijo s pomočjo od katere bo lahko skupni prihodek pritekal enakomernejše .
To bi nam zboljšalo likvidnost sredi leta, ko nam v sedanjih pogojih v mesecih jung, julij, avgust redno primanjkuje tekočih likvidnih sredstev.
5.	2. 4. Dinamika planirane prodaje naj bo predvidena tako, da bo priliv v prvi polovici leta 45 %, v drugi pa 55 %.
5.	3, Za financiranje investicij bomo uporabili 70 % lastnih sredstev, 30 % sredstev pa bi zagotovili z bančnimi krediti. Vlaganje sredstev poslovnega sklada in amortizacije pa bo možno le, če bodo ta sredstva resnično prosta, t. j. da ne bodo angažirana v zalogah.
5.	4. Nadaljevali bomo z dograjevanjem sistema delitve osebnih dohodkov z upoštevanjem odvisnosti rasti osebnih dohodkov od rasti dohodka. Za spodbujanje interesa za čimkva-litetnejši porast dohodka bomo uvedli dodatne načine stimulacije.
5.	5. V letu 1981 pričakujemo podobno ali pa še strožje devizno politiko kot v 1. 1980. Zato moraio biti aktivnosti usmerjene v povečanje izvoza in s tem v povečanje devizenga priliva in uvoznih pravic. Da bi poslovanje na zunanjetgovin-skem področju potekalo čimbolj normalno, je treba med kupci izbirati take, ki so v stanju blago čimprei devizno poravnati. Izvoz bo v razmerju do uvoza potrebno povečati toliko, da bi bilo razmeije med izvozom in uvozom okrog 2:1, ker bomo morali devizno pokrivati tudi uvoženo substanco materiala pri domačih dobaviteljih surovin.
6. KADROVSKA POLITIKA IN DRUŽBENI STANDARD
6.	1. Že nekaj let nazaj upada število zaposlenih. S takim gibanjem moramo računah tudi v naprej. Poprečna letna stopnja upadanja števila zaposlenih je - 2%. Tako predvidevamo,
(Nadaljevanje na 5. str )
Pri izpolnjevanju načrtov bo proizvodnja na cotton strojih obdržala svojo pomembno vlogo zaradi prodajnosti tovrstnih proizvodov in majhnega odpadka.
Dober sindikat-dobro samoupravljanje
r—	30-letnica uvedbe samoupravljanja ter drugi jubileji v organizacijah	A
'n	zveze sindikatov	)
(Nadaljevanje s 4. str.) da nas bo v ALMIRI leta 1981 zaposlenih skupno okoli 730.
6.	2. Poleg naložb v strojno opremo bomo s planom štipendistov, izobraževanjem ob delu in z vajenci za leto 1981 omogočili nemoteno proizvodnjo ob manjše m številu zaposlenih. Plan pripravi splošno kadrovski sektor.
6.	3. Splošni sektor pripravi količinski in vrednostni plan sredstev za varstvo pri delu. Na loge referenta za varstvo pri delu so se dosedaj opravljale honorarno, v naprej pa se bodo opravljale v splošnem sektorju.
6.	4. Za povečanje zdravstvenega varstva delavcev je potrebno v planu predvideti sredstva, da bi se omogočil postopni pregled vseh zaposlenih (v dveh d o treh letih naj bi bili sistematsko pregledani vsi zaposleni).
6.	4. Za planiranje sklada skupne porabe pripravi splošni sektor:
-	plan odpravnin,
-plan jubilejnih nagrad,
-	plan aktivnosti DPO in dotacij,
-	plan poslovanja počitniškega doma.
-	plan regresov za letni dopust,
-	plan sredstev za stanovanjsko gradnjo,
-	plan sredstev, potrebnih za prehrano delavcev, in
-	plan sredstev za potrebe KS
6.	6. Za zboljšanje informiranja je treba v planu predvideti materialne stroške in druge pogoje. V letu 1981 se predvideva izid 10 številka glasila in 15 številk Informatorja.
6.	7, V letu 1981 mora biti dokončno urejen arhiv.
6.	8. Kontinuirano je potrebno. delati na podružabljanju SLO in družbene samozašč ite, a ktivnosti in sredstva pa predvideti v planu. Zamenjali bomo dotrajano opremo.
„Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. "
*****
„Živeli bi v iluziji, če bi mislili, da je mogoče enkrat za vselej dati formulo in recept za idealno samoupravno socialistično družbo, ali pa da je zmago samoupravljanja mogoče izbojevati v eni sami bitki. Razvoj samoupravljanja bo bitka in trud cele epohe, boj interesov in prakse delovnega človeka skupaj z ustvarjalnim prizadevanjem najnaprednejše ideologije, znanosti in politike. "
E. KARDELJ
LNedba delavskih svetov pred 30 leti ima velik pomen zaradi začetka razvoja nove socialistične samoupravne družbe, kar pomeni tudi novo vlogo delavcev, organiziranih v sindikatu. Prav sindikat dobi tedaj pomembno mesto v razvoju samoupravljanja, tako da je delovanje samoupravnih organov tesno povezano že z delovanjem sindikalne organizacije. Lahko rečemo, da sta ta dva dejavnika živela in živita tako tesno skupaj, da je danes prisotna in razumljiva trditev: „Dober sindikat - dobro samoupravljanje.” Zato je jubilej samoupravljanja hkrati tudi sindikalni jubilej, pa tudi praznik vseh naprednih in subjektivnih sil naše družbe.
Delavci, organizirani v osnovne organizacije ZS, so pred 30 leti, ko so bili izvoljeni delavski svet, simbolično sprejeli tovar-
niške ključe ter s tem začeli novo poglavje v zgodovini, naše družbe. Čeprav ni bilo tako enostavno, je bil to le začetek dolgotrajnega boja, v katerem živimo še danes. V primerni obliki moramo kritično oceniti razvoj samoupravljanja v lastnem okolju, da bi laže odpravili sedanje pomanjkljivosti. Spomniti se moramo nekdanjih tovarišev, ki so začeli s prakso samoupravljanja, in tistih, ki so bili prvi člani delavskih svetov.
Samo obeleževanje — proslavljanje 30-letnice uvedbe samoupravljanja moramo prikazati kot začetek razvoja, ki še traja, ki ima svoje dobre in slabe trenutke, in ne kot statičen dogodek, katerega aktualnost je zamrla pred tridesetimi leti. Teh dogodkov se moramo spomniti tudi zato, da jih obudimo mlajšim rodovom delavcev, ki jih niso doživljali, ter da
so nam vsem spodbuda za delo vnaprej.
Samoupravljanje ter njegove pridobitve so spostale vsakodnevni del življenja in našega mišljenja, tako da na te pridobitve čestokrat pozabljamo, njihova vrednost pa se marsikdaj izgubi. Nujno je, da ob teh dogodkih ponovno poudarimo vlogo in mesto samoupravljanja v naši družbi, ravno tako pa spodbudimo k razmišljanju tiste, ki dvomijo v naš razvoj, čeprav precej izkoriščajo vse ugodnosti samoupravne socialistične družbe.
BOJAN GORJUP
„Socializma si ni mogoče predstavljati brez demokracije. Socializem ne more napredovati, če se v njem ne razvijajo demokratični odnosi med ljudmi. Toda socialistični družbi je potrebna demokracija v socializmu, ne pa demokracija kot orožje boja proti socializmu. Zato moramo vztrajati na razredni naravi naše demokracije."
EDVARD KARDELJ
Almirin razstavni prostor na beograjskem sejmu z nagrajenim bluzonom in dodatki.
Naši uspehi na letošnjih sejmih
Končala se je sezona Sejmov, ki je bila za Almiro zelo uspešna, saj smo dobili vrsto priznanj.
Že na prvem sejmu januarja v Ljubljani MODA 80, smo dobili priznanja „LJUBLJANSKI ZMAJ’ ’ za razstavljeno kolekcijo pomlad -- poletje.
Drugi sejem v Skopju je trajal od 11. — 16. februarja, kjer smo prikazovali redno kolekcijo jesen — zima 80/81.
Za nas najbolj uspeše n sejem se ie pričel 27. februarja v Beogradu „MODA V SVETU”. Na sejmu smo poleg redne kolekcije prikazali tudi nekaj ekskluzivnih modelov. Modeli in tudi sam razstavni prostor so poželi precej pohvale.
Za dopolnilni asortiman kape, ša li in klobuki smo prejeli zlato košuto Vesna Gaberščik -Iglo pa kot kreator zlati prstan s košuto.
Rdeči bluz on, podložen z boulejem nagrajen v Beogradu s srebrno košuto, poleg obleka iz modrega boucleja.
Srebrno košuto smo dobili za moški bluzon art. 30680 MAVRIČU, Vesna pa posebno diplomo za kreacijo.
Tako kot vsako leto pa so tudi letos novinarji podelili priznaje za najboljšega kreatorja, prstan zlati pav, katerega je prejela naša zelo uspešna kre-atorka Vesna Gaberščik — Iglo.
Tudi sejem v Sarajevu od 3. — 8. marca je bil za nas zelo
Z novembrsko številko našega glasila smo člane kolektiva seznanili s pripravami in z okvirno vsebino srednjeročnega plana 1981-85. Med tem časom so se priprave planskih dokumentov nadaljevale, dokumente pa smo sproti korigirali in dopolnjevali s pripombami in dopolnili iz javne razprave. Elemente temeljev planov smo usklajevali na sestankih planskih komisij, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
Hkrati z usklajevanjem elementov temeljev planov naših TOZD smo obravnavali tudi ponudbe elementov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in krajevne skupnosti Radovljica. Na elemente posameznih SIS so bile posredovane pripombe, ki so bile izoblikovane na sestankih sindikalne organizacije, objavljene pa tudi v junijski številki Informatorja.
uspešen, saj smo dobili 2 zlati medalji, in sicer za moški blu-z on AMAN in proizvode iz „lambswoola.”
Končali srno s sejmi v Zagrebu, kjer smo prav tako predstavili jesen - zimo 80/81. Vsi ti' u spehi pa rtam nalagajo obveznost, da si tudi v bodoče prizadevamo obdržati mesto na samem vrhu.
MARJETA ROZMAN
Kot rezultat sporazumevanja in dogovarjanja so usklajene smernice in elementi, ki, zbrani na enem mestu, predstavljajoč temeelje plana kot najpomembnejšega planskega akta. Temelje plana temeljne organizacije združenega dela bomo še pred kolektivnimi letnimi dopusti potrjevali na referendumu. Elementi temeljev planov so usklajeni le v okviru dogovorjenih planskih vrednosti; potrebno je še podrobneje definirati in časovno opredeliti planirane naložbe.
Hkrati z dokončno pripravo temeljev planov je v izdelavi samoupravni sporazum o temeljih planov, ki ga bodo obravnavali in potrjevali delavski sveti.
Temelji srednjeročnih planov upoštevajo smeri razvoja širše družbene skupnosti in izho-
PAKET REZERVNE HRANE ZA„DANES IN JUTRI 84"
V primeru elementarnih nesreč ali oboroženega odpora je treba zagotoviti preskrbo prebivalstva z najnujnejšimi prehrambenimi izdelki. Za premostitev teh težav pri preskrbi z živili naj bi si vsako gospodinjstvo v mirnem času pripravilo primerno zalogo živil, iz katerih je mogo če v najkrajšem času pripraviti različne obroke
HP KOLINSKA je prva pristopila k rešitvi tega problema. Pripravila je paket rezervne hrane za , Danes in jutri 84“, ki omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini za sedem dni in vsebuje zajtrk, kosilo in večerjo z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C.
Ta prehrambeni paket vsebuje izdelke jugoslovanske prehrambene industrije, vsak pripravljen obrok zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe tako energetsko kot tudi nutritivno.
Z izdelki v paketu daje HP KOLINSKA novo kvaliteto v naši vsakodnevni prehrani nudi gospodinjstvu racionalno uravnovešeno, raznovrstno in dobro prehrano ter omogoča hitro pripravo kompletnih obrokov v primerih ko nakup v trgovini ni mogoč (sobote, nedelje in prazniki), na izletih in kampiranju Uporabnost paketa je torej vsestranska, tako v normalnih kot v izrednih razmerah.
Cena paketa je za okoli 10 % nižja od posameznih prodajnih cen izdelkov v maloprodajni mreži.
dišče za razvoj tekstilne industrije Slovenije. Doseženi rezultat poslovanja naših temeljnih organizacij združenega dela v sedanjem planskem obdobju, ugotovljeni ključni problemi v« dosedanjem razvoju in opredeljene razvojne usmeritve so temelji za predvideni razvoj naše delovne organizacije.
Da bi dosegli planirane cilje, si bomo prizadevali v bodočem obdobju doseči:
+ 5 % rast dohodka v masi, na zaposlenega pa + 7 %;
+ 7 % rast izvoza in kontinuirano pokrivanje uvoza;
+ 3 % rast fizičnega obsega proizvodnje ob
— 2 % poprečni letni stopnji upadanja števila zaposlenih,
5 % do 5, % poprečno rast osebnih dohodkov na zaposlenega.
MALČI BRENCE
Nadaljnje priprave srednjeročnih planskih dokumentov za 1981-1985
Letošnji dan mladosti...
Ta dan simbolično izraža ne le telesno, marveč tudi duhovno mladost naše mlade generacije in večno težnjo naših narodov in narodnosti in naših mladih gibanj naprej.
Tako je dejal tovariš Tito 25. maja 1956 na stadionu JLA v Beogradu ter izrazil željo, naj 25. maj postane DAN MLADOSTI.
Od leta 1957 praznujemo Titov rojstni dan kot praznik mladosti jugoslovanske revolucije, mladosti njegovega bratstva in enotnosti, mladosti in poleta, novih korakov v svobodo, neodvisnost, samoupravljanje in neuvrščanje. Od tega leta
Titova
Jugoslavija
W ■	■
ŽIVI
Bolečina, ki nas prežema ob izgubi največjega človeka naše revolucije, je neizrekljiva. Toda Tito nam zapušča z vsem svojim življenjem in delom revolucionarno sporočilo, ki je tako zavezujoče, da je sleherniku med nami jasno, kako bomo šli naprej po poti socialistične, samoupravne, neuvrščene in neodvisne Titove Jugoslavije. Zato se ob težkem slovesu ponovno zavezujemo: nikdar ne bomo skrenili s Titove poti.
Titovo življenje se je končalo, ostaja socialistična, samoupravna, neuvrščena Titova Jugoslavija, ostajajo ljudje, ki so trdno in enotno odločeni braniti, kar so si prav tako enotno priborili in ustvarili.
Hvala in slava velikemu človeku, komunistu, strategu, revolucionarju, humanistu in državniku, slava heroju Titu!
Z njim smo in z nami je, kot je bil vsa dolga leta svojega velikega, plemenitega življenja. Bolj kot kdajkoli doslej velja:
Ml SMO TITOVI -TITO JE NAS'
ie tovariš Tito sprejemal na sklepni slovesnosti zvezno štafeto mladosti s sporočili iz vse domovine.
35 let so tekle štafete in. prihajali pozdravi, ki so jih izročili tovarišu Titu. 35 let je Jugoslavija s Titom doživljala trenutke, v katerih so mladinci izročili štafete in se pri tem trudili, da se ne bi zmotili pri izgovarjanju besedila, za katerega se je mislilo, da je naučeno, skušali, da bi v najbolj veselem trenutku z malo besedami povedali vse. 35 let so izročali štafeto v Titove roke, 35 let je Tito čakal vesel in prepričan o moči svobode, ki jo je izbojeval, o moči ljudstva, s katerim in za katerega se je boril.
Šestintridesetič je štafeta krenila z enakimi pozdravi in izrazi bljubezni in vdanosti Titu, njegovi poti, bratstvu in enotnosti, samoupravljanju, ne-uvrščanju ... Vendar v strahu, da se začenja osemdeseti in še kakšen dan, odkar je Tito na zdravljenju.
Štafeta mladosti je ob slavljenju svojega jubileja, svoje 35 letnice zastala na svoji poti.
S TEBOJ V NAS
NAJDRAŽJI NAŠ TOVARIŠ TITO!
ŠTAFETA MLADOSTI, IZRAZ NEIZMERLJIVE LJUBEZNI IN NAJGLOBLJEGA SPOŠTOVANJA PIONIRJEV IN MLADINE JUGOSLA VIJE, SE POSLAVLJA OB TEBI Z OBLJUBO, DA MLADOST NAŠE SVOBODNE, SOCIALI-
STIČNE, SAMOUPRAVNE, NEUVRŠČENE DOMOVINE, SKUPNOSTI BRATSKIH NARODOV IN NARODNOSTI, NEOMAJNO NADALJUJE TVOJO POT.
TEBI JE BILA MLADOST BLIZU, TI SI Z MLADIMI USTVARJAL NAŠO PRIHODNOST.
TI SI NAS OSVETLIL SVETU, SVET PA SI PRIBLIŽAL NAM. TI SI NAS UČIL, KAKO NAJ LJUBIMO IN MI TI TO Z LJUBEZNIJO VRAČAMO.
DRAGI NAŠ LJUBLJENI TOVARIŠ!
BREZ TEBE MED NAMI, TODA S TEBOJ V NAS, VSEH SRCIH DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV TVOJE IN NAŠE JUGOSLA VIJE ODLOČNO IN TRDNO SLEDIMO TVOJEMU DELU.
Pionirji in mladim Jugoslavije
Štafeta na letošnji poti, najtežji doslej, najtežji v vseh časih, z bolečino, vendar titovsko in pogumno in ponosno ni prišla v roke najbolj ljubljenega človeka, tovariša.
Dan mladosti smo proslavljali vsi delovni ljudje, občani, mladina. To pot s še večjo ljubeznijo, z dostojanstvom in s ponosom, da živimo v Titovi Jugoslaviji.
23. 5. 1980 je ZSM Almira pripravila krajši kulturni pro-
g ram; Mladinski pevski zbor pod vodstvom Marije Kolar nam je zapel tri pesmi: Pesem o Titu, Naglo puške smo zgrabili. Pesem bratstva in enotnosti. Predsednica mladine je prebrala govor, posvečen dnevu mladosti, štafeti in tovarišu Titu.
Recital „Konjič brez konjenika” so pripravile naše mladinke, potem pa so skupaj z vojaki 3. planinske čete iz Boh. Bistrice zrecitirale recital z naslovom „Za pravi život dao bih života tri”.
Proslavo smo sklenili s pesmijo „Druže Tito mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrene-
•■v*/-»”
mo .
Vsem nastopajočim se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, posebno mladinskemu pevskemu zboru pod vodstvom tov. Marije Kolar ter vojakom 3. planinske čete iz Boh. Bele.
V soboto, 22. maja, smo se mladinke iz Almire udeležile proslave dneva mladosti v vojašnici Borisa Žvana na Boh. Beli. Po pozdravnem govoru tov. Janka smo nastopili z recitalom „Za pravi život dao bih života tri”.
Vojaški ansambel nam je popestril spored, v katerem so vojaki pripravili kviz „Tito -revolucija - mir”, kjer je sodelovalo pet ekip. Zmagala je mešana ekipa 3. planinske čete in mladink iz Almire (Kananovic Devada, Rogač Melita, Sonja Čimžar). Ekipa se že pripravlja z a občinsko tekmovanje. Upamo, da bodo z malo sreče in s svojim znanjem osvojili kar se da najboljše mesto.
ANA TROHA
Našim mladinkam so v recitacijah pomagali vojaki, ki so sodelovali z besedo svojega materinega jezika.
Boj za svobodo, boj
Pred kratkim smo prosla-v ili dva praznika, dan samo-upravljalcev in dan borca. Morda je prvi vtis, da sta si blizu le po datumu, toda blizu sta si tudi po vsebini.
Dan borca praznujemo 4. julija v spomin na odločitev političnega biroja centralnega komiteja KPJ na ta dan leta 1941 v Beogradu o splošni vstaji jugoslovanskih narodov.
Dan samoupravljalcev praznujemo 27. junija v spomin na ta dan v letu 1950, koso poslanci v zvezni ljudski skupščini sprejeli zakon o delavskih svetih.
V_____________________________
Obe odločitvi sta bili zgodovinski za naš nadaljnji razvoj. Prva je dvignila vse jugoslovanske narode in narodnosti v oborožen boj proti okupatorjem in njihovim domačim pomagačem, Ta boj nas je skozi krvave pr eizkušnje pripeljal k narodni in socialni osvoboditvi leta 1945, ko ga je nasledil boj z a obnovo porušene domovine in za novo socialistično ureditev družbe.
Odnosi, ki smo jih razvijali, so nas privedli pet let zatem do druge zgodovinske odločitve - do delavskih
za samoupravljanje
svetov, do neposrednega sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij.
Oba dogodka ne povezu -iejo le najširše množice naših ljudi, saj sta odločitvi bili izraz njihovih želja in teženj, marveč tudi njihova avantgarda komunistov in na njihovem čelu tovariš Tito.
Leta 1941 je kot generalni sekretar vodil sejo političnega biroja Leta 1950 so poslanci ploskali njegovim besedam, da se z delavskimi svetu uresničujejo akcijsko geslo delavskega gibanja „tovarne delavcem", ki vsebuje ves program socialističnih
odnosov v proizvodnji.
Odtlej, ko so 31. decembra 1949 v solinski cementarni „Prvoborac" izvolili prvi delavski svet v Jugoslaviji, smo skozi številne izkušnje dograjevali naš socialistični samoupravni sistem.
Ta se še vedno razvija, z uresničevanjem zakona o združenem delu ga dograjujemo in bogatimo. Tako se nadaljuje boj za oblast delavskega razreda. V vojni so bili boj borci z orožjem, danes samoupravljavci gradijo nove odnose, humano družbo.
BOJAN GORJUP
J
Kolekcija jesen-zima 80/81
Almira je tudi kolekcijo jesen - zima 80/81 pripravila tako, d a lahko potrošniki sami izbirajo in kompletiralo modele, ki se med seboj dopolnjujejo tako po barvi kot materialu. Izbirajo lahko med lažjimi in težjimi
V prvih treh mesecih 19P0 je turistične kraje v radovljiški občini obiskalo 41.517 gostov, ki so ustvarili 206.952 nočitev, čeprav je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani za 0,4 % manj gostov, je bilo zaradi njihovega daljšega bivanja za 5,8 % več nočitev. Delež prenočitev domačih gostov je bil 86, tujih pa 14%. V tem času je prenočevalo kar za tretino več tujcev kot lani.
vrhnjimi oblačili, modeli iz shetlanda, lambswoola in mešanice ter s pestro izbiro dopolnilnega programa. Modeli so namenjeni ženskam in moškim, ki se radi oblačijo lepo, moderno in praktično za vsak dan, za službo in prosti čas.
Želimo vam opozoriti na obsežen program vrhnjih oblačil iz posebno obdelanega valk pletiva, ki je bil že lani med potrošniki dobro sprejet. Izdelan je iz shetlanda, tanjša kvali teta pa iž 100% volne. Valk pletenino iz čiste volne izdelujemo tudi v dauble pletivu v enobarvnemu in pepita vzorcu.
Kolekcija iz valk a je zelo široka, saj zajema moške bluzo-ne, ženske jope, plašče, blazeije in kostime.
Pripavili smo tudi vrsto ženskih kostimov, oblek in dolgih jop iz modne boucle preje, ki bodo na voljo v vseh modnih barvah in krojih, kot jih narekuje letošnja moda.
Letošnja novost je bogata izbira v dopolnilnemu programu, ki zajema moške kape, klobuke in šale iz vseh valk pletiva ter modno pletene kravate iz boucle j a.
Za ženske smo pripravili kapice in šale prav tako iz valk pletiva ali iz boucleja. S svojim programom kolekcije, ki je zasnovana v smislu sestavljanke, nudimo potrošniku, da prosto izbira in dopolnjuje modele po svojih željah in potrebah.
MARJETA ROZMAN
V prvem četrtletju 1980 se je proizvodnja v industriji radovljiške občine povečala v primerjavi z lanskoletnimi izidi za 27 %. Na tuje je porasel izvoz v primerjavi z lanskim letom za 28,4 %, od tega na konvertitilno področje za 20,6 %. Vrednost uvoza se je v tem času zmanjšala za 26,6 %.
Lani je prejelo odlikovanja predsednika SFRJ tovariša Tita( 132 občanov iz radovljiške občine Red dela z rdečo zastavo je prejel 1, red dela z zlatim vencem 2, s srebrnim vencem pa 45. Medaljo za delo je dobilo 66 občanov. Razen tega sta bili podeljeni še dve odlikovanji — red zaslug za narod s srebrnimi žarki, 7 odlikovanj red zaslug za narod s srebrnim vencem, 6 odlikovanj red republike z bronastim vencem, dve medalji zaslug za narod in ena medalja za hrabrost.
Skupina ženddh kompletov, oblek in dolgih jop iz boucleja, ki se med seboj kompleti rajo in dopolnjujejo.
Dva ženska kostima, zelo primerna za vse priložnosti, saj sta elegantna in praktična. Prvi je iz črnega valk pletiva iz 100 % volne, drugi prav tako iz valk double pletiva v pepita vzorcu.
Kruto je...
Kruto je spoznanje zmote. Pot ne vodi več nazaj, sodijo me brez porote, pečat ostai mi bo za vekomaj.
Usoda se z menoj igra, nikjer mi ne prizanaša. Vlogo svojo dobro odigra, spomine s seboj odnaša.
Nihče ne more spemeniti začrtane poti življenja. Morala bom pozabiti, sprejeti bitko trpljenja.
R. M.
Razstava o industrijskem oblikovanju ALMIRE
V Šivčevi hiši v Radovljici smo pripravili razstavo „Industrijsko oblikovanje”, kije bila odprta od 25. aprila do 19. maja.
Proizvodni program Almire odlikujejo kvaliteta, modnost, izvirnost. Ta program je rezultat razvoja in prizadevanja kolektiva, ki se je gojil in vzgajal iz dolgoletne tradicije tekstilne dejavnsoti na Gorenjskem. Vse faze rasti iz malih obrtnih delavnic, razdrobljenih manjših obratov do današnje oblike delovne organizacije Almira, ki jo sestavljajo tri proizvodnje temeljne organizacije v Radovljici, Bohinju in Novi Gorici ter TOZD Trgovina in delovna skupnost skupnih služb, je kolektiv Almira kljub mnogim oviram na poti razvoja vztrajno in ponosno prenašal.
Dololetno trdo delo je kolektivu omogočilo, da lahko svoje i cilje: za prihodnost smeleje na-črtuie, da se brez predsodkov lahko opira na lastne razvojne programe in da je brez obotavljanja sposoben pogumno se spoprijeti z nalogami, ki ga čakajo v srednjeročnem obdobju, katerega pravkar načrtujemo.
Kvaliteta, modnost, izvirnost so osnovne prvine pri vsakokratnem oblikovanju almirskih kolekcij. Prav oblikovanju je Almira posvečala vseskozi posebno pozornost. Tako oblikovanju' klasičnih pletenin, kot obliko-V anju novosti, kijih dokaj uspešno vpleta v svoj razvojni prog-
ram. Ob širitvi uporabnosti in namembnosti, ki sta osnovani vodili razvoja Almire, zavzema oblikovanje eno najpomembnejših vlog.
Številna priznanja strokovnjakov, kupcev in potrošnikov, ki so jih izdelki Almire deležni, so vzbudila zanimanje nekaterih proizvajalcev za sodelovanje na področju oblikovanja kolekcij.. Tako se bo znanje in prodornost delavcev razvojnega oddelka Almire oplemenitilo tudi v izdelkih sorodnih organizacij.
Na razstavi je bil prikazan razvoj oblikovanja kolekcij, ki jih je oblikovala akademska slikarka Vesna Gaberščik — Iglo. Tov. Daša Pelhan je v oceni njenega ustvarjanja zapisala:
„Vesna Gaberščik — Iglo spada med jugoslovanske vrhunske modne ustvarjalke. Njen umetniški opus je izražen predvsem v pleteninah, katere suvereno obvlada. Vesna spada med redke ustvarjalce, ki natančno poznajo vse modne tokove. Kljub temu, da sledi modnim tokovom, pa jih nikdar ne posnema, temveč ustvarja v njej lastnem izrazu, ki mu je trenutna moda samo okvir. Dediščina likovne izobrazbe dodaja njenim kreacijam pretanjen barvni občutek.
Ustvarjanje v tovarni pletenin Almira ji modne osnutke zreducira v uporabne modele in zato
Bluzoni, ki so bili že lansko sezono zelo iskani. Na skici imamo inačico zelo dobro prodanega Sdarisa, ki pa je to pot podložen s karo podlogo, prav tako iz volne. Zraven je bluzon iz double pletiva, zunanja stran je enobarvna, notranja pa pepita. Tudi kroj je nekaj povsem novega in si ga bo marsikdo zaželel.
Skice in nagrade za uspele modele.
imamo pred seboj kreacije, ki spadajo med vrhunske pletene modele brez nesmiselnega ekstravagantnega sprenevedanja.
Vsi Vesnini modeli imajo tudi pridih sproščenega načina oblačenja, ki dejansko obvladajo pretežno večino oblek sodobne, delovne žene. Ne glede na to je takšen stil naibližji pleteninam, ki s svojo voljnostjo pravzaprav narekujejo udobno linijo oblačenja. Vesna ima kot mlada, rezgledana žena to prednost, da je takšen način oblačenja izraz nje same in ne zaradi pletenin njej vsiljen izraz. Njene kreacije so čistih linij, njeni temelji popolno poznavanje materialov. N ta način imamo pred seboj ustvarjanje, ki temelji na znanju, razglednosti in srečnih okoliščinah, da vznika prav tam, kjer mu je mesto. Pred seboj imamo serijo pletenin, ki so pomagale položiti temeljni kamen prizani jugoslovanski pletilni industriji.”
Razvoj oblikovanja kolekcij je bil nazorno prikazan s slikami, skicami modelov, priloženimi vzorci in priznanji, ki smo jih dobili na seimih. Zadnji dve kolekciji, pomlad—poletje 80 in jesen — zimo 80/81, pa smo prikazali tudi z modeli, ki so obiskovalce zelo navdušili in si jih želijo seveda tudi kupiti. Pripomnim naj, da so modeli pomlad - poletje že v trgovinah z dodatki - šali. Razstavo je obiskovalo 1620 obiskovalcev, kar je rekordno število. V knjigo so vpisali mnogo pohval in čistitk Almiri in oblikovalki Vesni; kot pripombo so napisali, da si želijo več takih razstav tudi v drugih krajih.
Obiskovalci razstave so bili tudi iz drugih krajev, celo iz Avstralije.
Torej lahko upravičeno sklenem, da je bila razstava zelo uspešna.
MARJETA ROZMAN
Poprečni čisti mesečni osebni dohodek na zaposlenega v radovljiški občini je znašal v
1979	letu, kot je razvidno iz z adnjih statističnih podatkov občinskih služb, 7.096 din, kar ie za 26,5 % več kot leta 1978. V Sloveniji je bil poprečni čisti osebni dohodek 7.393 din ali 25,2 % več kot predlanskim.
Osebni dohodki zaposlenih v radovljiški občini so se januarja
1980	povečali glede na lanskoletne za 27 %. Poprečje osebnih dohodkov v gospodarstvu je znašalo januarja 7.252 din, v negospodarstvu pa 8.457 din.
Vrednost uvoza radovljiškega gospodarstva v prvih treh mesecih v letu 1979 v primerjavi z uvozom lani se je povečala, kot je razvidno iz statističnih podatkov za prvo četrtletje, za 66 %. Več so uvozili kot izvozili v tem času v Verigi Lesce, Plamenu Kropa, Iskri Otoče, Kemični tovarni Podnart, Almiri Radovljica, Vezenini Bled, Žitu Lesce in Elanu Begunje. Industrija je uspela pokriti s svojim izvozom 74,5 % uvoza.
Poprečni čisti dohodek delavcev v združenem delu v radovljiški občini je v začetku leta 1979 znašal 6.308 din, kar je za 12,5% nad celoletnim poprečjem 1978.
„Naši novi Jugoslaviji in novi Sloveniji je do tega, da bi bile naše široke ljudske množice čimbolj pritegnjene k splošnim vprašanjem gospodarske politike, k njihovi pripravi, k izdelovanju plana in k njegovi realizaciji. "
E. KARDELJ
Sistem obveščanja v združenem delu
Z namenom, da ne bi ponavljali starih spoznanj, da pa bi osvežili in predvsem akcijsko usmerili najpomembnejše bližnje naloge za izboljšanje obveščanje v združenem delu, so udeleženci srečanja v Radencih sprejeli novembra 1979 naslednje sklepe:
sistem obveščanje v združenem delu mora biti odprt in podružbljen, tako da bomo preprečevali nevarnosti monopoliziranja informacij, zapiranja informacij in njihovih virov in tako tudi v praksi dosledno uveljavili pravico in dolžnost d elavcev do resnične obveščenosti, Kliub velikemu napredku, predvsem pa izrednemu širjenju sredstev za obveščanje v
združenem delu, še vedno nismo s kakovostjo zadovoljili potreb samoupravne informira-n osti. Delavec v veliko primernih še vedno ni nosilec niti enakopravni subjekt v procesu informiranja. To stanje je ovira za boli še samoupravno odločanje. Zato nam mora podružblja-njeinformacijske delavnosti pomeniti predvsem uveljavitev samoupravnega odločanja tudi na področju obvešč anja.
Sistem obveščanja v združenem delu mora postati enakovreden, pomemben sestavni del celovitega družbenega sistema informiranja. Le tako bo informiranje v združenem delu postalo tudi sestavina organiziranosti dela in družbeno-
politične aktivnosti v OZr> in bo torej vtkano v vsakodnevne samoupravne odnose.
Organizacije združenega dela morajo zgraditi celovit sistem obveščanja, ki bo zajel vse vire, nosilce ter sredstva za obveščanje in bo normativno opredeljen z vsemi odgovornostmi. Za vzpostavitev tega sistema, za njegovo opredeljenost in izvedbo so politično odgovorne osnovne organizacije zveze sindikatov in druge družbenopolitične organizacije v združenem delu. Se posebno veliko odgovornost imajo pri tem tudi' v si delavci s področja obveščanja v združenem delu in poslo-V odni organi, kot je to določeno v zakonu o združenem delu.'
Temeljne informacije za delavce naj bi postale tista vsebina, ki naj bi jo skušali podati dela-v cem v slehernem delovnem okolju. Pii tem ne bi smeli' ostro ločiti poslovnih od samoupravnih informacij. Tisti minimum, ki pa ga delavci morajo dobiti, ostajajo kazalci gospodarjenja in poslovanja, ki se po zakonu o združenem delu izkazujejo ob periodičnih in zaklju čenih računih in ki ga sindikati zahtevamo že sedaj. Pri informacijah za delavce velja izpostaviti metodo podajanja le-teh in odgovornost vseh nosilcev, ki informacijo delavcu posredujejo, torej tudi odgovornost organizatorjev » obveščanja, novinarjev v združenem delu.
Tako zasnovan sistem obveščanja v združenem delu mora omogočiti tudi ustrezen status d elavcem v službah za obveščanje. Pri tem je treba izhajati iz dejstva, da je ta dejavnost posebnega družbenega pomena in jo je treba zato tudi ustrezno ovrednotiti. Službe za obveščanje morajo biti tesno povezane z samoupravnimi organi; njim so tudi odgovorne, ne pa poslovodnim strukturam.
Predlagamo akcijo „Tisoč delavcev - sodelavcev”, ki naj
bi spodbudila delavce za večje in kvalitetnejše sodelovanje v procesu informiranja, obenem pa tudi razvijala zavest o pomembnosti informiranja v neposrednih d lovnih okoljih. Z namenom, da bi delavcem olajšali prve korake v informacijski dejavnosti, bomo zanje pripravili priročnik.
BOJAN GORJUP
de si po naravi ljubezniv, privlačiš mnoge ljudi, ki jih ne maraš.
WILLIAM FE A THER
V drugi ljubezni se človek počuti kot bi ponavljal razred.
Pozna vse predmete, vendar ni prepričan, da bo opravil izpit.
BRANISLA V NUŠIČ
Skoraj da ga ni človeka, ki se ne bi malce oddaljil od resnice, kadar se mora opravičiti.
HALIFAX
Nihče ni svoboden, kdor ni samega sebe gospodar.
CLAUDIUS
Svoboda je kot voda; če je ne osvežujemo, izhlapi.
R. BOLDT
Svoboda je mamilo; če se ga navadiš, se ga nikoli ne odvadiš.
1/. JERMAN
Vsak čas ima svojo resnico, kot ima vsak človek svoj obraz.
J. M. LARA
Življenje je kot basen; ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA
Življenje naj nebo roman, ki so nam ga dali, marveč roman, ki smo ga sami naredili.
NOVALIS
Ko sem bil mlad, sem verjel, da je denar v življenju najvažnejši. Sedaj, ko sem se postaral, to vem.
OSCAR WILDE
EVA 1980
Slovo
V žalno knjigo v sejni sobi delovne organizacije so se vpisovali tudi naši upokojenci.
Tega svet še ni videl
Svet je pokazal ob slovesu s predsednikom Titom spoštovanje, kakršnega do danes ni bil deležen še noben državnik. Vsa Jugoslavija je bila tisti dan v Beogradu, na zadnji poti v predsednikovo „hišo cvetja” na Dedinju. Zraven nas pa je bil tudi - ves svet.
Pogreba tovariša Tita se je udeležilo 222 delegacij iz 121 držav od skupno 156, kolikor jih je danes na svetu. Državnih delegacij je bilo 121, razen njih pa še: 59 delegacij raznih političnih strank, 9 odposlanstev mednarodnih organizacij in regionalnih državnih skupnosti, 9 delegacij narodnih manjšin, 5 delegacij osvobodilnih gibanj, 5 sindikalnih delegacij, 4 borčevske organizacije in 10 odposlanstev drugih družbenopolitičnih ter drugih organizacij iz raznih držav.
Državne delegacije je vodilo 38 šefov držav, od tega 3 kralji; na pogrebu je bilo 6 podpredsednikov republik, 5 princev, 6 predsednikov deželnih parlamenotv, 10 predsednikov vlad, 6 podpredsednikov vlad, 10 ministrov zunanjih zadev, 19 visokih predstavnikov vlad posameznih držav in 21 članov vlad ali poslanikov teh držav.
Razen tega pa so bili v sestavu državnih delegacij, ki so jih vodili predsedniki republik, še posebej številni državni funkcionarji, ki niso posebej našteti v spisku šefov držav vladnih delegacij. Med njimi so bili 1 podpredsednik republike, 1 predsednik parlamenta, 1 2 predsednikov vlad, 7 podpredsednikov vlad, 29 ministrov zunanjih zadev, 17 ministrov v vladah in en princ. V imenu OZN je prišel njen generalni sekretar Kurt Waldheim.
Naj le mimogrede omenimo, da so sc leta 1965 udeležile pogreba velikega svetovnega državnika Winstona Churchilla delegacije iz 112 držav. Na Kennedyjev pogreb je leta 1963 prišlo 67 državnih delegacij, medtem ko se je leta 1970 udeležilo pogreba francoskega predsednika C.de Gaullea 70 državnih delegacij.
Svet se je zbral ob Titovi krsti, da mu še enkrat izreče zahvalo za vse, kar je naš predsednik naredil za mir na tem svetu — za njegovo bodočnost.
Megleno popoldne v prvih pomladanskih dneh. Pri oknu dekle in sozle v očeh.
Sivina dneva, v srcu globoka rana zeva.
Na drevju prvi popki brstijo, a njene misli v daljo hitijo.
Ptice z drevja na drevo odletavajo, nemirno njene roke podrhtavajo.
Pust in žalosten je dan, občutek v prsih pa tako močan.
Sonce skrito za oblaki, a njeno srce v krvavi mlaki.
Rahel vetrič ziblje krošnje in ne sliši njene prošnje.
Kot mogočno drevo se zave, da je to slovo.
R. M.

Ljudstvo je hotelo postati gospodar lastne usode
„... Komunistična partija Jugoslavije, ki je veliko pred okupacijo opozarjala na naraščajočo nevarnost fašizma in se vsestransko pripravljala na obrambo države, je bila zmožna popeljati narode v oboroženo
TITO-SIMBOL VSEH NAŠIH NARODOV Titovo ime je postalo danes dramatični simbol rodov vseh naših narodov, odkar se piše zgodovina s krvjo naših ljudi. V nesreči, ki je bila od vseh naših nesreč najbolj brezupna, se je pojavil Tito z leninsko plamenico in njegova pot od Jajca do Beograda in Zagreba je pot našega naroda, da bi iz srednjeveškega, zaostalega človeka postal državljan prihodnjih svetlejših stoletij. To je gibanje k naši lastni civilizaciji. To je naša zgodovinska volja, ki se je kazala v številnih prizadevanjih skozi pretekla stoletja, in če je res tako, je to volja po preobrazbi in osvoboditvi v družbenih oblikah višjega, socialističnega tipa
MIROSLAV KRLEŽA (1952)
vstajo proti tujim fašističnim okupatorjem. V tem je dosegla uspeh zato, ker se je naša narodnoosvobodilno gibanje od prvega dne bojevalo z geslom narodne osvoboditve, bratstva in enotnosti ter uvajanja zares demokratične ureditve v novi Jugoslaviji, v kateri bo volja širokih ljudskih množic zares prišla do veljave. Ljudstvo je množično odhajalo v boj zato, ker ni želelo, da bi se vrnile stare razmere, ker se je dokončno prepričalo o izdaji buržoazije na oblasti, ker je hotelo čimprej pognati čez mejo vse okupatorje, ker je želelo preprečiti medsebojno uničevanje ljudstva in ker mu je KPJ od začetka odpirala pogled v prihodnost, ko bodo položeni temelji nove skupnosti enakopravnih narodov, v kateri bo ljudstvo gospodar lastne usode. Uspeh je dosegla zato, ker si je od prvega dne vstaje za rešitev enega najusodnejših in najpomembnejših vprašanj določila nalogo doseči enostnost med jugoslovanskimi narodi, hkrati pa tudi enotnost množic slehernega naroda posebej.
Narodnoosvobodilni boj je nosil s seboj svobodo, enakopravnost in bratstvo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, to je pa tudi ena največjih pridobitev naše revolucije ..
TITO (1978)
NAJSVETEJŠE -BRATSTVO IN ENOTNOST
„Zaupamo lahko v svojo prihodnost. Čeprav prinašajo mednarodni odnosi šte-V ilne nevarnosti, čeprav mo ramo vselej z budnim očesom opazovati pojave pritiskov in agresivnih groženj kot tudi različne oblike tako imenovane specialne vojne, imamo v naših oboroženih silah in splošni ljudski obrambi v celoti zanesljivo poroštvo za mir in zanesljivo sredstvo za to, da se postavimo po robu vsakemu napadu na n8Šo svobodo, neodvisnost in teritorialno celovitost. Vendar je vse to odvisno od nas samih, od naše sposobnosti, kako bomo znali ohraniti stabilnost naše družbe, razvijati pridobitve revolucije in negovati tisto, kar je najsvetejše, kar smo dosegli v osvobodilni vojni - bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije.”
TITO — na desetem kongresu ZKJ
TITO: „Deloval bom za enotnost, od vrha do spodaj, od najvišjega voditelja prav do navadnega občana."
Pozdrav iz Kumrovca, rojstnega kraja predsednika Tita: levo spomenik A. Mihanoviča, desno zgoraj rojstna hiša maršala Tita, desno spodaj spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu.
„Domovina, ti si kakor zdravje...”
Kako majhna si, pa si vendar tako velika!
Drobna pikica na globusu, sicer pa vsa zelena, razgibana in prijazna. Še vedno si zelena kljub sovražnim odplakam, izpušnim plinom in odpadkom, ki jih odlaga brezvestna roka. Ra zgibana zaradi naravnih lepot. ki so malokje zbrane na tako majhnem koščku zemlje. Prijazna zaradi ljudi, preprostih, gostoljubnih, marljivih. Poznamo jo, to našo domovino, pa vendar nas vedno znova preseneti, če se odpravimo na pot, ne ravno po glavni cesti, se nam za vsakim gričkom odpre nov svet, nov delček domovine, ki ga še nismo poznali.
In tako smo se v soboto odpeljali na izlet v Kumrovec, rojstni kraj našega Tita. Najprej smo si ogledali spominski dom. Kar verjeti nismo mogli, da je
komaj v petnajstih mesecih s prispevki vseh delovnih ljudi Jugoslavije zresel tako veličasten in arhitektonsko zahteven objekt. K spomeniku maršala Tita, ki stoji ob njegovi rojstni hiši, smo položili šopek poljskih rož,nabranih doma.
V Kumrovec smo se pripeljali preko Dolenjske, vračali pa preko Štajerske. Predno smo se ustavili, v Podčetrrku, kjer smo imeli kosilo, smo si v vasici Olimje ogledali čudovite freske ene najstarejših lekarn in cerkev iz leta 1675 z osmimi baročnimi oltarji in bogatimi freskami. Cerkvi je prizanesel celo potres pred nekaj leti, prizanesel pa ji ni človek današnjega časa, Pred dverna letoma so jo oropali precejšnjih dragocenosti.
Toplo sončno vreme nam je omogočilo kopanje na prostem
v Atomskih toplicah. Ko smo se dodobra ohladili, smo preko Kozjanskega in Celja prispeli v Šempeter, kjer smo si ogledali rimsko nekropolo, ki so jo leta 1952 slučajno odkrili, do leta 1960 pa pod vodstvom dr. Josipa Klemenca izkopali in spomenike pripravili za ogled.
Preko Trojan in Brnika smo se zvečer vrnili domov nasmejani in zadovoljni, da smo k mozaiku poznavanja naše domovine dodali še en kamenček. Hvaležni smo organizatorju, ki n am je s pomočjo našega sindikata in svojim trudom omogočil preživeti prijeten dan.
MALČI BRENCE
Ena najusodnejših zmot je, če spretni govorniki mislijo, da so prav tako spretni politiki
SIGMUND GRAFF
Vsak krčmar ima rad pijanca, samo ne za svojega zeta.
ŽIDO VSKI PREGOVOR
Glasilo izdaja organizacija združenega dela ALMIRA alpska modna industrija Radovljica — Glavni inodgovorni urednik Bojan Gorjup, uredniški odbor: ing. Milka Blažič, Tatjana Bratuša, Zoran Bulut, Maruša Černilec Frane Grče, Katja Kos, Lili Kozinc, Andreja Locatelli, Mila Mežek, Brigita Ropret in Marjeta Žvan. — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list Novo mesto, tisk: Knjigotisk Novo mesto. — Na osnovi ustreznega dokumenta prosto plačila prometnega davka.
Če človek pije malo, je dober kot ovca, če popije inalo več, postane hraber kot lev, če prekorači mejo, je okruten kot tiger, če pa mu postane pijača strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu, nazadnje napravi iz sebe še opico.
ŽIDO VSKI PREGO VOR Narod, ki zatira druge narode sam ne more biti svoboden.
MARX
Drohne misli velikih ljudi
Smrti se najmanj boje tisti, katerih življenje je največ vredno.
KANT
Kdor je samo pravičen, je tudi okruten. Kdo bi živel na zemlji, če bi vsem sodili po pravici
LORD BYRON
Vedrost in veselost sta sonce, pod katerem se uspeva.
JEAN PAUL
Najboljše ne prihaja samo. Prihaja v družbi vsega.
R. TAGORE
Težko je živeti vedno na istem mestu. Malo stvari zveš.
JAPONSKI REK
Rad imam tistega, ki živi, da bi spoznaval
NIETZSCHE
Strasti so hibe ali kreposti, vendar okrepljene.
GOETHE
Ne moreš biti samo delno dober.
TOLSTOJ
Ni človeka, ki ne bi hotel dobrega, kot ni vode, ki ne bi tekla dalje.
MENGCE
Nihče ne ljubi tistega, ki se ga boji.
ARISTOTEL
Modrost ni zdravilo, ki bi ga lahko zaužili.
KONGO
Ljudje še le takrat prenehajo metati kamenje na svoje velike duhove, ko jim postavijo spomenik.
SAPHIR
Velika pričakovanja, majhni dosežki, takšno je življenje.
BALZAC
Slikar, ki ne dvomi, doseže malo.
LEONARDO
Na pravem portretu se mora poznati, kateri slikar ga je naslikal
KARL KRAUS
Smrt poplača vsako življenje.
VLADAN DESNICA
Tudi najlečši nekrolog ni še nikomur podaljšal življenja.
IMRE FORBATH
Civilizacija ponižuje mnoge,, da bi dvignila izbrane.
ALCOTT