Leto K., št. 34 („jutro« xix., st 193a> r' Ljubljana, ponedeljek 22. avgusta 1938 Cena 2 Din Upravntótvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon št- 3122. 8123, 3124, SI25. 3126. toserà tnl oddelek: Ljubljana, Šelenburgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2. — Telefon št- 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-erartnerja. Ponedeljska izdaja „življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon St- 3122, 3123 3124, 3125ta 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra* izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno, Maribor. Grajski trg St. 7, Telefon St 2455. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rifu. Konferenca Male antante na BSedu Oh največji pozornosti vse mednarodne politične javnosti so se včeraj pričela na Bledu posvetovanja stalnega sveta Male antante, ki jim pripisujejo zlasti velik pomen v pogledu razvoja v Srednji Evropi BLED, 21. avgusta, h. Danes se je pričelo na Bledu redno zasedanje stalnega sveta Male antante. Na tem zasedanju sodelujejo ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovic v imenu Jugoslavije, zunanji minister dr. Kamil Krofta v imenu Češkoslovaške in zunanji minister dr. Petrescu Comnen v imenu Rumunije. Spričo napetega mednarodnega položaja, zlasti pa spričo perečega češkoslovaškega problema spremlja blejska posvetovanja vsa mednarodna politična in diplomatska javnost z največjo pozornostjo, kar priča zlasti tudi veliko število diplomatov ter tujih novinarjev, ki so se zbrali na Bledu. Vsi trije zunanji ministri so ves današnji cnn vodili svoje razgovore. Opoldne so bili na dvoru ter v avdijenci pri Nj. Vel. kraljici Mariji, zvečer pa so se posvetovanja nadaljevala. Med večerjo, ki jo je priredil na čast zavezniškima državnikoma ministrski predsednik dr. Stojadinovic, je zablestel Bled v bajni razsvetljavi, ki je vse tuje goste očarala. Jutri se bodo posvetovanja zunanjih ministrov nadaljevala in zaključila. zaveiniškili državnikov Poleg oficielnih predstavnikov jih Je na Lescah navdušeno pozdravila velika množica občinstva Bled, 21. avg. p. Danes dopoldne sta se pripeljala na Bled oba zunanja ministra zavezniàikih držav češkoslovaške in Rumunije s svojim spremstvom. Že na Lescah jima je bil prirejen prisrčen sprejem. Velika postaja na Lescah je bila vsa okrašena z narodnimi zastavami držav Male antante, s cvetjem in zelenjem. Dolgo pred napovedano uro so se pričeli zbirati na njej domačini od blizu in daleč v svojih gorenjskih nešah, novinarji, diplomati in ministri. Na peronu se je razporedila tudi častna četa H. planinskega bataljona z godbo in zastavo. Iz Ljubljane se je že zjutraj pripeljal na Lesce vojni minister dr. Ljubomir Marič, ki je takoj po prihodu pregledal častno četo. Malo pred prihodom vlaka se je z Bleda pripeljal tudi ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, ki se je najprej nekoliko razgovoril z vojnim ministrom, nato z novinarji. Sprejem v Lescah Zunanja ministra dr. Kamil Krofta in Petrescu Comnen, ki sta prispela v jutranjih urah v Ljubljano, sta tam presedla v posebni vlak, s katTim sta se potem skupn0 pripeljala na Bled. Vlak je prispel na Lesce ob 10.30. Na vagona sta zavezniškima državnikoma stopila naproti dr. Milan Stojadinovič in general Ljubomir Marič. Po prisrčnih pozdravih je ministrski predsednik po v'del svoja gosta skozi gosti ..p a lir občinstva, ki je navdušeno vzklikalo državnikom Male antante. Gospa Stojadinovičeva je izrodila gospe Ccmnenoyi v. lik šopek rož. Dekleta pa so poklonila njej in soprogi rumunskega zunanjega ministra dve lepi kiti cvetja. Tedaj je vojaška godba into-n'rala himn, držav Male antante. Častna četa planincev je državnikom izkazala vojaške časti. V imenu Bleda jih je pozdravil blejski župan, kateremu je odgovoril rumunski zunanji minist'r Petrescu Comnen kot dosedanji predsednik stalnega sveta Male antante. Pred svečano ekrašenj) čakalnico so državnik? pozdravili poslaniki zavezniških držav Jovan Du-č'6, Vasilije Protič, Viktor Cadere in dr. Jar<»slav Lipa ter pomočnik našega zunanjega min-'stra dr. Ivo Andrič. Snreiemu soi tam prisest" ovali tudi zastopn-ki tiskovne Male antante, šefi tiskovnih uradov vs>eh treh držav ter veliko število tujih in domačih novinarjev. Tam so se državniki tudi srkali, zatem so s= dr. Stojadinovič, dr. Krofta in Petrescu Comnen Glavni pro po krajšem cdmoru v salonu postaje odpeljali na Bled v hotel »Toplice«. Prva šefa, Na Bledu sta se češkoslovaški in rumunski zunanji minister takoj podala na dvor in se vpisala v dvorsko knjigo. Nato pa so se vsi trije državniki zbrali k prvi otvoritveni seji blejske konference. Ob tej priliki je ministrski predsednik dr. Stojadinovič prevzel predsedstvo stalnega sveta Male antante za leto dni. Àvdijence pri knezu namestniku Pavlu Opoldne so se državniki skupno podali na dvor. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel najprej v avdijenco češkoslovaškega zunanjega ministra Krofto, pol ure za tem pa še rumunskega zunanjega ministra Petresca Comnena, ki ga je tedaj tudi odlikoval z redom Belega orla I. stopnje. Kosilo na dvoru Knez namestnik je državnikom Male antante na dvoru priredil' intimno kosilo. Udeležili so se ga tudi vojni minister general Marič, dvorni minister Antič, rumunski poslanik Cadere, češkoslovaški poslanik dr. Lipa, dalje načelnik nolitič-ne^a oddelka našega zunanjega ministrstva dr. Ivo Andrič ter glavni spremljevalci obeh zavezniških držav, dalje naš poslanik v Bukarešti. Jovan Dučič in naš poslanik v Pragi Vaso Protič. pri NJ. Vel. kraljici Mariji Okrog 16. ure je Nj. Vel. kraljica Marija sprejela v avdijenco rumunskega zunanjega ministra Petresca Comnena in pol ure nato še češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Kamila Krofto. Druga šefa Po teh avdijencah se je ob 18. v Golf-hotelu konferenca Male antante nadaljevala. Druga seja stalnega sveta Male antante je trajala vse do 20. ure. Okrog hotela se je ves ta čas zbirala množica domačih in tujih novinarjev, ki so z zanimanjem opazovali ves diplomatski promet okrog hotela. Precejšnjo pozornost je vzbudil tudi intermezzo, ko je bil v Golf-hotel pozvan madžarski poslanik na našem dvoru Georg Bessenyei-Bakas. ©SU sestanka Poleg češkoslovaškega problema bo glavni del blejskih posvetovanj posvečen vprašanju odnošajev Male antante d® Madžarske Bled, 21. avgusta, b. Včerajšnje pred-konferenčno razpoloženje, ki je bilo glede napovedovanj in pričakovanj sklepov sedanjega blejskega zasedanja stalnega sveta Male antante precej optimistično, se je danes spremenilo v nekoliko bolj rezervirano konferenčno razpoloženje. Včerajšnje splošne napovedi tukajšnjih Konferenčnih opazovalcev je danes namreč že zamenjalo zanimanje za posamezna konkretna vprašanja, ki so na dnevnem redu konference. Zunanji ministri treh zavezniških držav so se dopoldne sestali k prvi seji, ki pa še ni bila posvečena posameznim vprašanjem, nego je imela po tradiciji dosedanjih konferenc bolj svečani značaj in je bila namenjena samo prvim uradnim stikom odgovornih državnikov. Popoldne pa se je zasedanje nadaljevalo ob 17. že v znamenju prvih referatov, ki so si jih zunanji ministri držav Male antante medsebojno podali o mednarodnem položaju vsake posamezne države. Poročilo dr. Krof te o čsl. problemu V tej zvezi kažejo tukajšnji konferenčni krogi posebno zanimanje za referat češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofte o sedanjem stanju češkoslovaško-sudetsko nemškega spora. Precejšnjo senzacijo so izzvala v tej zvezi najnovejša poročila iz Prage o Runcimanovem kompromisnem predlogu. Ako so vesti o njem točne — Runciman baje predlaga kanto-nizacijo Češkoslovaške po švicarskem zgledu — smemo po razpoloženju češkoslovaških krogov soditi, da bi bil tak na- črt za Čehoslovake nesprejemljiv. Zanimanje za češkoslovaški problem v okviru blejskih razgovorov državnikov Male antante se je v zvezi s tem močno povečalo, ni pa še mogoče nakazati mej, v katerih je bilo to trenutno najbolj aktualno evropsko vprašanje predmet maloantantnih posvetovanj. Nova ureditev režima na Dunavu Zelo se je danes tu komentiral najnovejši rumunski diplomatski uspeh v zvezi z vprašanjem o definitivni ureditvi problema plovbe po Dunavu, ki je, kakor znano, tudi postavljen na dnevni red blejskega zasedanja. Z najnovejšim sinajskim dogovorom s Francijo in Veliko Britanijo je namreč Rumunija dosegla ukinitev tarifnih dogovorov o delovanju podunavske komisije v Braili, v kolikor so nasprotovali rumunskim interesom. Anglija in Francija sta z novim paktom, ki vrača Rumuniji njeno popolno suverenost nad ustjem Dunava, znova dokazali razumevanje za položaj držav na evroosk-^m jugovzhodu. Novi sporazum je bil zlasti v tukajšnjih rumunskih krogih sprejet z velikim zadovoljstvom, če tudi ni definitiven in ostane za enkrat še odprto vprašanje italijanskega stališča v tej zadevi. Nobenega dvoma ni, da bo novi sporazum med zapadnima velesilama in Rumunijo vplival tudi na skupno stališče Male antante glede na vprašanje o novi ureditvi dunavske plovbe, o čemer bo najbrž govora na jutrišnji seji zunanjih ministrov. Pripomniti pa moramo, da je to vprašanje neprimerno bolj zapleteno, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Verjetno je, da s5 bedo državniki le omejili le na najbolj splošne ugotovitve, ne da bi se spuščali v podrobnosti, ki bodo prepuščene kasnejšim seperatnim razgovorom. Zaradi boljšega razumevanja tega vprašanja naj pripomnimo, da je bila plovba po Dunavu po sporazumu iz leta 1919 urejena tako, da je bila podvržena nadzorstvu dveh komisij, mednarodne komisije s kom pet en co nad tokem od Ulma do Braile in evropske komisije s kompeten-co ob duna.vskem ustju. Nemčija je že pred priključkom Avstrije odrekla mednarodni dunavski komisiji pravico do nadzorstva nad enim delom Dunava, ki teče po prejšnjem ozemlju nemške države, dočim je po priključku Avstrije isti odpor proti komisiji pokazala tudi glede avstrijskega toka Dunava izražajoč s tem željo, naj bi se celotn0 vprašanje dunavske plovbe uredilo z novimi dogovori. Nemška pobuda gre za tem. da bi se v okviru dunavske komisije organiziral ožji odbor, v katerega naj bi poslale svoje zastopnike samo obrežne države, dočim naj bi se ostale članice komisije, namreč Anglija, Francija in Italija izključile cd slehernega nadzorstva nad dunavsko plovbo. To nemško stališče je gled? spodnjega toka Dunava izkoristila za uveljavlje-nje svoje zahteve po priznanju popolne suverenosti nad dunavskim ustjem Rumunija, ki je, kakor izgleda, po vseh poročilih o sinajskem dogovoru, dosegla popolno zadoščenje. S tem pa seveda vprašanje nove ureditve dunavske plovbe še ni rešeno. Z novim dogovorom je v še bolj pereči obliki vržen v ospredje kočljiv problem, kako naj s? nedvomno upravičena zahteva po priznanju popolne suverenosti obrežnih držav nad njim pripadajočim tokom Dunava spravi v sklad z enako upravičeno zahtevo po svobodni plovbi po vseh večjih evropskih rekah, ki je pred 80 leti na konferenci v Parizu priznana za načelo. Po vsem tem je še bolj razumljivo, da se državniki Male antante tega vprašanja ne bodo mogli več kakor dotakniti. Zavzeli bodo nasproti njemu samo splošno stališče v skladu z interesi vseh treh zavezniških držav, ki so nedvomno istovetni, in prepuščajoč razgovore o podrobnostih posebni dunavski konferenci. Gdnužaji Male antante in Madžarske Drugo konkretno vprašanje, ki se o njem tu vedno več razpravlja, je znani madžarski problem. Po prvih poročilih o obisku madžarskega regenta Horthyja v Nemčiji in prvih komentarjih o pomenu tega obiska, se je zanimanje za blejske sklepe o tem vprašanju od včeraj na danes tako stopnjevalo, da se zdi središče in glavni problem blejskega zasedanja Male antante. Včerajšnji splošni optimizem se je danes umaknil bolj rezerviranim napovedim, ki se zde realnejše. Problem defini-tivne ureditve odnošajev z Madžarsko na novih temeljih kaže namreč drugačno lice z vidikov posameznih maloantantnih držav, kakor z vidika Male antante kot celote. Že včeraj sem opozoril, da je za Malo antanto kot celoto sprejemljiva samo globalna rešitev tega vprašanja brez morebitnih madžarskih pridržkov ali pomislekov nasproti tej ali oni posamezni članici Male antante. V informiranih češkoslovaških krogih pa madžarske odločitve še ne tolmačijo v tem smislu. Po njihovi razlagi je Madžarska pokazala doslej samo nasproti Jugoslaviji in v zadnjem času tudi nasproti Rumuniji popolno pripravljenost za sporazum o vojaški enakopravnosti in o madžarskih manjšinah, dočim se želi s Češkoslovaško pogajati o tem kasneje, odnosno doseči od nje glede madžarske manjšine širšo izjavo, kakor od ostalih dveh članic Male antante. Madžari namreč računajo, da bodo v zvezi s sudetsko-nemško krizo izvojevali za svojo manjšino več, če počakajo na rešitev narodnega problema v Češkoslovaški, kakor pa če se s Prago že sedaj posebej sporazumejo. Praktično torej zahtevajo od Češkoslovaške več kakor od ostalih dveh članic Male antante, kar je seveda za Češkoslovaško nesprejemljivo, če tudi je izven vsakega dvoma, da hočejo Čehoslovaki tudi Madžarom z novo ureditvijo narodnostnega vprašanja v republiki dati več pravic, kakor so jih imeli že doslej. Madžarska se je torej v zadnjem času dejansko pogajala samo z Jugoslavijo in Rumunijo, dočim je svoja pogajanja s Češkoslovaško že pred časom prekinila. Ako so te informacije točne, potem ni verjetno, da bi bilo vprašanje sporazuma med Madžarsko in Malo antanto že defi-nitivno urejeno tudi na Bledu, kajti jasno je vsakomur, da bodo države Male antante vztrajale pri svojem znanem stališču, da se Češkoslovaška ne sme izključiti od sporazuma z Budimpešto, ne glede na to, ali se ta sporazum doseže na osnovi kolektivne pogodbe ali bilateralnih paktov, s kolektivno ali ločenimi madžarskimi izjavami o nenapadanju. V poučenih krogih se je pojavila danes domneva, da bo stalni svet Male antante v svojem sporočilu znova kakor že v Si-naji v maju t. 1. poudaril dobro voljo vseh treh držav Male antante, da hočejo živeti z madžarsko sosedo v naiboliših prijateljskih odnošajih. Če se bo tej splošr.i ugotovitvi pridružila še kakšna konkretna rešitev, je za sedaj še odprto vprašanje. Zanimanje Italije za blejske razprave Iz razgovora s tukajšnjimi italijanskimi opazovalci* konference Male antante si je mogoče napraviti podobno sliko, vendar moramo pripomniti, da Italijani ne prikrivajo velikega interesa za ureditev tega vprašanja, ker si od njega obetajo po- memben prispevek za pacifikacijo Podu-navja in s tem tudi za olajšanje svoje lastne pozicije v tem predelu Evrope,^ na drugi strani pa ugoden vpliv na madžarsko orijentacijo, ki je, kakor kaže prav sedanji madžarski obisk v Nemčiji, še zmerom dvosmerna. Stališče Madžarov ty# ; K rezerviranosti silijo po mnenju nekaterih tukajšnjih opazovalcev tudi najnovejše izjave voditelja madžarskih malih poljedelcev Tyborja Eckhardta o tem vprašanju. Kakor poročajo listi, je Eckhardt, ki je doslej nasprotoval zunanje politični liniji Madžarske, v svojem najnovejšem referatu o madžarski notranji in zunanji politiki očital Češkoslovaški, da je v preteklosti sodelovala pri vseh proti-madžarskih akcijah in da je za Madžarsko, ki ni več izpostavljena pritisku Male antante, nastopil čas, ko more uveljaviti vse svoje nacionalne zahteve, opirajoč se pri tem na svoje najboljše zveze z Italijo, Nemčijo in Poljsko. Eckhardt se je končno izrekel za vsestransko in najpopolnejšo oborožitev, za katero naj doprinesejo vsi Madžari največje žrtve. Če tudi vpošte-vamo, da je Eckhardt to govoril tik pred velikimi svečanostmi ob priliki proslave 9001etnice svetoštefanskega kraljestva, je treba vendar reči, da take izjave z madžarske strani ne morejo ugodno vplivati na definilivno ureditev odnošajev med Malo antanto in Madžarsko, čeprav niso uradnega značaja, kar pa zasluži tem večje obžalovanje, ker je Mala antanta s svojim dosedanjim zadržanjem v tem vprašanju jasno manifestirala svojo najboljšo voljo. Blejska konferenca bo to maloantantno pripravljenost nedvomno potrdila. Na evropskem prepihu • • • Vsekakor pa razvoj dogodkov v dunav-skem prostoru znova potrjuje, da je to ozemlje še vedno izpostavljeno evropske- zato želja vseh tukajšnjih opazovalcev blejskega zasedanja, da bi njegovi končni sklepi pomirili ozračje in ostvarili ono potrebno osnovo novega medsebojnega zaupanja vseh srednjeevropskih držav, ki bi bila najboljše jamstvo miru v naši bližini. Napovedi oSicioznega »Vremena« Povsem dodatno k temu poročilu je treba opozoriti na mnenje, ki ga je izrazilo današnje oficiozno »Vreme« v svojem uvodniku o sestanku Male antante in posebej o problemu končne ureditve odnošajev Male antante in Madžarske. Po mnenju tega beograjskega lista bi mogli blejski razgovori dovesti do sklenitve treh novih bilateralnih, a po vsebini identičnih paktov z Madžarsko. Mala antanta naj bi se v tem primeru kot celota odrekla formulam nekdanje diplomatske šole. ki Js smatrala, da se samo s kolektivnimi pogodbami more podati zadostno jamstvo za mir. Pod vtisom učinkov bilateralnih pogodb, ki jih je Jugoslavija sklenila z Bolgarijo in Italijo, naj bi Mala antanta kot taka krenila po tej novi poti. To mnenje beograjskega poluradnega lista je izzvalo v konferenčnih krogih na Bledo vsekakor veliko pozornost in je le še bolj ojačilo že zgoraj omenjeno rezervirauost, v katero se je čez noč snrevgel včerajšnji optimizem. Dr. Branko Vrčon. Letalski promet med Jugoslavijo in Albanijo Beograd, 20. avgusta, e. V smislu konvencije, sklenjene meseca aprila med Jugoslavijo in Albanijo, bo Aeroput 23. t. m. otvoril redni letalski promet med Beogradom in Tirano. Iz Beograda bo odhajalo letalo vsak torek, četrtek in soboto, v obratni smeri pa vsak ponedeljek, sredo in petek. Vmesna postaja bo samo v Podgo-rici. Vozna cena bo znašala od Beograda do Podgorice 600, od Podgorice do Tirane pa 400 din; obratno pa iz Tirane do Podgorice 27, od Podgorice do Beograda pa 66 zlatih frankov. Ivan Tomažič f Središče, 21. avgusta V Vitami pri Središču ob Dravi je danes umri g. Ivan Tomažič, ugleden posestnik in bivši dolgoletni župan občine Koga pri Sv. Bolfenku. K večnemu počitku ga bodo spremili v torek ob 15. uri. Pokojnik j« ravno pred letom slavil svojo 701etnieo. Vse življenje je posvečal svoje lepe sposobnosti kmetijstvu, gospodarskemu napredku in prosvetnemu delu. Zupanoval je občini Vitemu in pozneje občini Kopu nad 35 let. V občini je bil ustanovitelj gasilskega dru« štva, kateremu je dolga leta tudi načelovaL Nad 20 let je bil član načelstva Hranilnice in posojilnice v Središču. Dalje je bil član krajevnega šolskega sveta in odbornik po. družniee Kmetijske družbe.- Za velike za- vcvwv, ...______j________t____ . sluge je bil odlikovan z redom sv. Save. mu 'prepiha *na" katerem' se križajo vsi j Naj mu bo časten spomin, družini odkrito« znani vetrovi raznih smeri. Tem večja je 1 srčno eožalje! Solidarnost tiskovne Male antante Bled, 21. avg. p. Danes dopoldne je Mala I smislu in da se dokončno izvedejo želje, ±' i ___l.i:..XMn mtaìa kiöir/in lri ca Kilo l^ravon^» na YTV Irrvnfprpnci antanta tiska zaključila svojo blejsko kon ferenco. Delegacije so se sestale ob 10.30 pod vodstvom letošnjega predsednika dr. Ljube Fopoviča. ki se je v uvodnem govoru zahvalil posetnemu odboru za delo, ki ga je opravil od včeraj popoldne do danes, ko je sestavil načrt resolucije. V re*?oluriji. ki je bila po neznatnih pripombah tajnika češkoslovaške delegacije soglasno sprejeta, pravi tiskovna Mala antanta: XIV. konferenca Male antante tiska je na osnovi poročil, ki so jih predložile vse tri nacionalne delegacije, ugotovila da so bili rezultati, ki so jih dosegli s svojim des lom vsi tri nacionalni komiteji tiskovne Male antante v preteklem letu. obeleženi po velikem številu važnih mednarodnih dogodkov, a da so v svojem bistvu znova uspešno utrdili že doslej neomajno silo Male antante tiska. Smotri, ki si jih je postavila Mala antanta t'ska in po katerih je stremela že vseh preteklih 14 let., so bili v polni meri doseženi. Konferenca se je izrazila za to, da se nadaljuje delo y. tem ki so bile izražene na XIV. konferenci Male antante tiska glede brezžične propa« gande idej Male antante. Tudi na XV. konferenci se je delo v zadovoljstvo vseh uspeš_ no zaključilo in je obenem potrdilo popolnoma utemeljeno zaupanje v bodočnost. Predsednik dr. Popovič se je ob zaključ* ku zahvalil vsem prisotnim za sodelovanje in opozoril posebej na prijateljsko atmosfe* ro. ki je vladala ves čas te tiskovne konference. Huminacija Bleda Zvečer pa je Bled kljub vsem govoricam, ki so se že nekaj dni širile o svečanostih, ki se na tihem pripravljajo za to konferenco Male antante. naravnost presenetil tudi vso razvajeno diplomatsko in novinarsko publiko. Ves Bled z otokom in gradom je zažarel v bajni svetlobi žarometov. Med tem. ko so se zbrali državniki pri dr. Sto« jadinoviču na večerji, «j se pojavili na temnih vodah iezeTa nešteti čolni, osvetljeni z lampijonoki, ki so uprizorili naravno&t divne slike beneških noči. Burna skupščina učiteljev v Zagrebu Skupina učiteljstva iz moravske banovine je popoldne povzročala hrupne Incidente Zagreb, ZL avg. z. Ob rekordni udalež. bi delegatov, kakršne še ni bilo na nobeni dosedanji letni skupščini, ae je danes dopoldne pričela letna glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Na zborovanju je bik» zastopanih 92 odstotkov vseh delegatov, poleg njih pa tudi mnogo drugih učiteljev, tako da je prisostvovalo skupščini nad 8.000 učiteljev in učiteljic. Nj. V. kralja je zastopal polkovnik Savič, kl so mu skupščinarp. priredili navdušene ovacije. Navzoči ao bili tudi zastopniki banovine ter raznih drugih civilnih in vojaških oblasti. Prosvetnega ministra je zastopal načelnik Jak-šič. Govor Ivana Dimnika Ob 9. je otvoril zborovanje predsednik JUU g. Dimnik, ki je najprvo pozdravil navzoče odličnike ter nato med drugim izjavil: V tej deželi in v tem narodu, ki je prekal jen v stoletnih borbah je še svež duh starega odpora proti tujstvu, duh škofa Gregorja Nmskega, Gunduliča in Kačiča te r preporoditeljev Draškoviča in Gaja. Sveži duh velikih hrvatskih prvakov Stross-mayerja in drugih borcev za idejo jugo-slovenstva, kakor je tudi živ m svež duh bratov Radicev, borcev za tretji hrvatski preporod. Kot vzgojitelji narodne omladine in vsega naroda moramo spoštovati narod_ ne 6vet'nje. Zvesti smo načelu naše stanovske deklaracije: Mi smo učitelji vsega na« roda, ne samo posameznih njegovih delov. Mi tvorimo poklic, ki bo družil, ne pa razdvajal narod, zabo bomo vedno delili uso« do 6 svojim narodom. Spoštovali in negovali bomo zdrave individualnosti hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda. globo_ ko prepričani, da je lahko samo iskren Hrvat iskren Srb in iskren Slovenec tudi iskren Jugosloven. Edinstvo učiteljskega stanu je eden izmed najmočnejših temeljev narodne sloge in državne neodvisnosti. Učitelji narodnih 5o! smatrajo v pogledu obče prosvetne politike, da je uvedba ob; vezneca ^letnega šolanja v vseh krajih na_ še države najvažnejše vprašanje. Zato je naša organizacija postavila to vprašanje na dnevni red vseh sekcijskih, pa tudi glavne skupščine. Pospešenje narodne prosvete pomeni za nas: biti aH ne biti. V najtesnejži zvezi s tem problemom je vprašanje revizije učnega načrta ter pro; grama za osnovne in višje narodne šole. S tem pa je tudi v zveizi problem sistemati-ke zdrave državljanske vzgoje. Daleč smo od tega. da bi zahtevali kak fašistični sistem, nasprotno, čutimo potrebo zdrave držav, lianske vzgoje kot pogoj in osnovo zdrave demokracije in kot solidno osnovo širokih državljanskih svoboščin. Glavni objekt narodne šole je otrok. Zanj se je treba resno brigati. Brezpogoj* no je treba preprečiti vsako izkoriščanje otrok, posebno še za telesno delo. Izvesti ie treba 6oeialno zdravstveno zaščito in zagotoviti popolnoma brezplačno šolanje, Ustvariti je treba vse pogoje za otrokovo svobodo v šoli, da se razvüejo vse njegove sposobnosti. Avtonomija šole je potrebna za uspešno in plodno delovanje učiteljstva, zalo zs htevamo da se proeveta in šola ločita od činiteljev, ki ji ovirajo svobodni razvoj. V prvi vrsti je treba prosvetno upravo ločiti od upravno-policijske oblasti V pogledu personalne prosvetne politike smo zahtevali, da pridejo na odločujoča me. 6ta prosvetne uprave samo ljudje neopo« rečnega poštenja, ki imajo poleg najboljših strokovnih tudi nesporne moralne kva_ lilikacije. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se je personalna prosvetna politika v poslednjem letu obrnila na bolje iSamo zadovoljni učitelj lahko vrši svojo službo, kakor se cd njega zahteva.« S temi besedami je novi mini&ter prosvete jasno o znaš čil smer personalne prosvetne politike. Popolna stabilizacija personalne prosvetne politike pa se ne more zamisliti, dokler se ne vrne in ne uzakoni stalnost učiteljstva na službenem mestu, Učiteljstvo nadalje želi. da se zagotovi njegovo napredovanje, kar se ho doseglo z izvajanjem zakonske odredbe in s pravilnikom za napredovanje prosvetnih delavcev. Potrebno je. da se ukine celibat in da se pusti učiteljicam popolna svoboda izbire zakonskega druga. Za polno zadovoljstvo in enakopravnost učiteljic je potrebno, da bo njihovo šolsko delo enako cenjeno, pa tudi enako plačano. Zato naj se poročene učiteljice izenačijo v vseh pravicah z ostalim učiteljstvom. Nadalje upravičeno zahtes vamo, da se vsemu učiteljstvu zagotovi dostojno življenje ter da se po potrebah in razmerah povišajo prejemki. Dvigamo glas za svojo mladino, Ka učiteljski naraščaj, in zahtevamo zanj namestitev. Za naš narod pa neobhodno zahte_ vamo izvedbo 81etnega obveznega šolanja, da tako rešimo naraščaj naroda in ustvarimo možnost, da ne bodo v brezposelnosti propadali moralni značaji in krepke vrline mladega učiteljstva, kakor tudi. da ne bo propadala njegova vera v državo in vase. Prihodnje leto to minilo 10 let, odkar imamo zakon o narodnih šolah. V tem času so bile izvršene nekatere izpremembe, so pa v zakonu tudi dobre stvari, ki ee še niso mogle '"zvesti. Napredek gre dalje in je potrebno. da se reformira tudi prosvetno za« konodavstvo. Potrebna je novela k zakonu o narodnih šolah in k zakonu o uradni; štvu. Z njima je treba uresničiti želje in potrebe, d?, se zagotovi napredek šole in prosvete. Za prijatelje učiteljstva lahko smatramo samo one. ki dopuščajo, da vse zadeve učiteljske organizacije rešujejo učitelji sami v okrilju svojega udruženja. Obžalovati moramo vsako delo, ki se izvrši mimo le_ galnih osnov organizacije zoper njihovo avtonomijo in neodvisnost udruženja. Stanovs ska demokracija je najboljša pot, da se učiteljstvo postavi na lastne noge, je pa tudi najboljše sredstvo za obrambo avtonomije in neodvisnosti organizacije. Glede pravil JUU se je .pokazalo, da jih je treba tehnično še bolje izdelati. O tem naj se razvije svobodna diskusija v stanovskem tisku in o tem vprašanju naj razpravljajo vsa društva. V mednarodni pedagoški in stanovski akciji vidimo dragocene usluge domovini, ki utrjujejo osnove za zdrave mednarodne odnošaje. Uprava je redno vzdrževala ze z učiteljsko internacionalo v Parizu, ki .Ü na čelu jet a naša ugledna francoska tova* riša Dumas in Lapierre. Na žalost naš delegat letos ni mogel v Kodanj na kongres Internaciooate. Zavedamo se veßke naloge učiteljstva za učvrščevanje slovanske vzajemnosti. Češkoslovaška nam je zdrav vir slovanske pedagogike. Ob 201etnici svobode namerava JUU izdati »Pedagoško «fngosla« vijoc, da prikaže inozemstvu stanje in napredek vzgojeslovja in vzgojiteljstva v Jugoslaviji. Obenem bomo prikazali vzgojno in šolsko stanje bratskih slovanskih držav: Bolgarije. Poljske in Rusije, da tako pri« pororemo k jačanju naše slovanske zavesti in kulture in k okrepitvi naše slovanske kulturne politike. Govor predsednika Dimnika so zborovali često prekinjali s pritrjevanjem in odobravanjem, ob zaključku pa so mu priredili navdušene ovacije v znak zahvale in priznanja za njegovo uspešno zastopstvo stanovskih interesov. Na njegov predlog so bile poslane udanostne brzojavke Nj. Vel kralju in kraljevemu na-mestništvu ter pozdravni brzojav prosvetnemu ministru Magaraševiču. Nato je imel upokojeni profesor višje pedagoške šole dr. čajkovac predavanje o potrebi uvedbe osemletne šolske obveznosti za osnovne šole, kar je utemeljeval s splošnimi potrebami narodne prcsvete in napredka. Opoldne se j-e pričela burna razprava o verifikaciji mandatov Verifikacijski 0dbor je predlagal razveljavljen je mandatov nekaterih nepravilno izvoljenih delegatov. PriSk) je do butne debate, ki Se je zavlekla tako, da je skupščina zasedala brez odmora ves popoldne. Ob 15. je bflo poročalo verifikacijskega odbora z veliko večino sprejeto. Opozicija, ki jo tvorijo v glavnem pristaši novega učiteljskega pokreta iz moravske banovine, je tedaj izgubila živce in zagrozila, da bo onemogočila nadaljevanje ekup ščine, češ da sploh ni pravilno sklicana. Prišlo je do viharnih nastopov, ki ao dosegli vrhunec, ko je neki član glavnega odbora planil na oder in *»otefl dejansko napasti predsednika Dimnika. Zborovanje je bilo nato prekinjeno in se je sestala glavna uprava k izredni seji, na kateri se je dotični član glavnega odbora «opravičil ln obžaloval svojo dejanje, lö ga je vsa skupščina ogorčeno obsojala. Po zopetnem nadaljevanju skupščine je skupščina prešla na v -litve delovnih odborov. Opozicija ni predložila svoje kandidatne liste in je med glasovanjem znova prišlo do sporov in burnih nastopov. Ob uri, ko to poročamo, še traja glasovanje. Zborovanje bo, kakor izgleda, trajalo še pozno v noč. Ogromna večina zborovalcev obsoja početje opozicije, ki je sicer maloštevilna in je s svojim postopanjem jasno pokazala, da ji ne gre za stanovske interese, marveč da zasleduje docela druge cilje, ki jih pa stanovsko učiteljstvo najodločnejše odklanja. Veličasten pogreb Hlinke Ogromne množice so spremile svojega voditelja na njegovi poslednji poti in ob njegovem grobu obnovile prisego zvestobe zedinjeni domovini Ružomberk, 21 avg. h. Današnji pogTeb voditelja slovaškega ljudstva pokojnega predsednika slovaške ljudske stranke patra Andreja Hlinke se je pretvoril ne samo v veličastno žalno manifestacijo, marveč tudi v veliko manifestacijo neomajne zvestobe Slovakov do Češkoslovaške republike. Ze včeraj ves dan in vso preteklo noč so prihajale v Ružomberk nepregledne množice ljudstva. Vrstile so se dolge kolone kmečkih vozov, avtobusov, avtomobilov, vmes pa celo romarske procesi-e, prepevajoč nabožne pesmi in moleč za pokoj duše nepozabnega buditelja slovaškega ljudstva. Krsto s telesnimi ostanki velikega pokojnika so že včeraj položili na mrtvaški oder v župni cerkvi, kjer je bil Hlinka 30 let župnik. Kovinasta krsta je imela steklen pokrov, tako da se je videl ves gor-nji del telesa, vso noč in ves dopoldne so romale mimo mrtvaškega odra nepregledne množice: kmetje in uradniki, delavci à obrtniki, moški in ženske, zlasti številno pa mladina. Ob 16. so zazvoniE zvonovi, po ulicah pa so zagorele luči, ovite v črnino. Tedaj so prenesli krsto iz cerkve na katafaHc, ki je bil postavljen pred šolo, ki jo je na lastne stroške zgradil pokojni dr. Hlinka poleg cerkve Okrog katafalka je bila razvrščena (nepregledna minfožica Vencev, med katerimi sq s« posebno odlikovali venec preaidenta republike, ministrskega predsednika dr. Hodže, vlade, parlamenta. poljskega sejma .diplomatska zastopnikov in raznih organizacij. Med drugim je bil tudi venec dr. Mačka in venec bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda. Poljski sejem je poslal na pogreb posebno delegacijo pod vodstvom poslanca Gvyzta. Dr. Mačka je zastopal poslanec dr. Per-nar. K pogrebu se je zbrala skoro vsa Slovaška. Poleg članov vlade in številnih poslancev in senatorjev so bili navzoči tudi številni generali, zlasti Slovaki, vse slovaške garnizije pa so poslale večje oddelke, tako da je tudi vojska izkazala poslednjo čast velikemu borcu za češkoslovaško osvobojenje. Na pogrebu so bili tudi vsi štirje slovaški škofje z nadškofom Vojtačkom na čelu. Pri pogrebnih obredih. je sodelovalo nad 300 duhovnikov in redovnikov ter veliko število redovnic. Od pokojnika se je najprvo poslovil žu- pan Ružomberka senator Mederli, nakar je v imenu prezidenta republike in v svojem imenu spregovoril ministrski predsednik dr. Hodža. V pretresljivem govoru je oris sai nevenljive zasluge pokojnega Hlinke za nacionalni preporod Slovakov. Naglasil je, da predstavlja borba, ki jo je vodil pokojni Hlinka, zaključek dobe priprav® naroda za osvobojenje in za. življenje v svobodi. V tej borbi je bil Hlinka velik bojevnik. Pred letom dni sta se pri proslavi v Černovi do. govorila, da se po enem letu sestaneta v Ružomberku. Smrt je ta sestanek preprečila. Takrat sta se dogovorila da bosta vRus žomterku razpravljala o tem, kako bosta skupno nadaljevala delo za Slovake vokvd_ ru češkoslovaške države, kajti Hlinka je to državo neizmerno ljubil in vse njegovo delo je bilo usmerjeno na to, da postane še močnejša in mogočnejša. Ves češkoslovaški narod 9e klanja ob njegovem grobu v glo« boki hvaležnosti in v trdnem prepričanju, da bodo Slovaki sledili njegovim naukom in njegovemu zgledu v ljubezni in zvestobi do skupne zedrnjene domovine. Množ'ca je r gTobni tišini sledila govoru ministrskega predsednika, ki so mu solze duMJe glas. Nato je govoril podpredsednik slovaške ljudske stranke poslanec dr. Jan Tito. Orisal je zasluge Hlinke bot najodločnejšega patriota. Hlmka je vodil borbo sa ideje. Boril se je sa biagor slovaškega ljudstva, toda ta borba je šla za tem, da Slovaki v tei državi, v kateri edini vidijo jamstvo svoje svobode, uresničijo svojo težnje. Hlinka je vedno z roko kazal na to državo šn na® vee prepričal, da je samo v tej država zajamčena svoboda in razvoj Slova» kov. Ob njegovem grobu obljubljamo, da bomo zvesto sledili njegovemu zgledu in čuvali svojo zedinjeno domovino, v kateri bodo dosegli popolno svoboda Nato so govorili še zastopnik emerSkih Slovako? Dimitrij Svoboda, v imenu prosvetnih društev senator Buda j ter §e zastopnika Slovaške Matice in duhovščine Nato »e je formiral sprevod, ki je spremil Hlinko na njegovi zadnji poti na Jamo pos kopališče. Polne štiri ure je trajal sprevod, a še vedno so se valile nove množice. Že v popolnem mraku so položili krsto v preprost grob, združeni pevski zbori pa so zapeli državno himno in tako tudi s. tem po» trdili prepričanje pokojneiga Hlinke in vseh Slovakov, da ie njihova domovina samo ne. raadeljiva češkoslovaška republika Zadnja pat Djiire Paunkoviča Beograd, 21. avgusta, d. Včeraj zjutraj so pripeljali zemske ostanke pokojnega sokolskega podstaroste D j ure Paunkoviča v Beograd. Po ganljivem sprejemu na železniški postaji so jih odpel j ah v savezni dom na Terazijah in jih v veliki dvorani položili na mrtvaški oder. Ze zjutraj so se pričele zgrinjati v dom SKJ množice ljudstva, ki so se prišle klanjat pokojnemu sokolskemu prvaku. Upravni odbor saveza SKJ pa je imel popoldne žalno sejo, na kateri je prvi podstarosta Gangl v toplih besedah očrtal delovanje pokojnega Paunkoviča, ki je vse svoje sile posvetil delu za sokolske ideje. Na seji je bilo sklenjeno, da se ustanovi poseben socialni fond v spomin na pokojnega podstarosto. Ves včerajšnji dan in še danes dopoldne so se v saveznem domu zbirale množice, ki so poslednjič izkazovale čast posmrtnim ostankom velikega pokojnika. 2e v prvih popoldanskih urah pa se je zgrnila ogromna množica ljudstva na Te-razijeh okrog saveznega doma, da se udeleži njegovega pogreba. Ob 15. so se pričele pogrebne svečanosti. Po cerkvenih obredih so krsto prenesli na teraso, kjer so spregovorili zastopniki Sokolstva v slovo svojemu prvaku in bratu. Prvi je govoril I. podstarosta Engelbert Gangl, ki je očrtal življenjsko pot pokojni; kovo in njegov delo za sokolsko stvar, nato v imenu beograjske župe dr. CipSč in v imenu beograjskega matičnega društva prof. Stankovič. Krsto so nato prenesli na lafeto in zatem se je takoj razvil pogrebni sprevod. Spredaj so Sokoli nosili križ in koljevo. Sledilo je 63 vencev prvi med njimi venec Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki sta ga nosila dva gardna konjenika. Pet oficirjev in dva Sokola sta za venci nosila pokojnikova odlikovanja Njim je sledila vojaška godba s Pol čete 18. pešpolka. V sprevod se je po» tem uvrstilo članstroo raznih nacionalnih udruženj, sokolska godba, 11 sokolskih praporov s sa veznim praporom na čelo, potem 400 članov in Članic ter ruskih Sokolov v krojih. Krsti je sledila pokojnikova soproga v spremstvu podstaroste br. Gangla in drugih sokolskih prvakov, nato ves upra®» ni odbor saveza z župnimi starostami, nadalje zastopniki civilnih in vojaških oblasti. me j njimi več generalov. Sprevod je zaključila druga polovica vojaške čete. Pogrebni sprevod je šel po Terazijah, Knez Mihajla ulici v Sa bomo cerkev, kjer je duhovščina opravila molitve, ki jim je prisostvoval tudi kraljevi namestnik dr. Ivo Petrovič. Sledili so poslovilni govori senatorja Dragoviča, zastopnikov slovanskega sokolstva in drugih društev. Sprevod je nato krenil nazaj na Prestolonaslednikov trg pred palačo Izvozne banke, kjer je spregovoril zastopnik tega zavoda, in potem dalje na pokopališče. Ob grobu so se od pokojnika poslovili zastopniki zavarovalnic in v imenu pokojnikovih prijateljev g. 2akula. Sokoli v kroju so po pogrebu spremljali savezni prapor še nazaj v dom na Terazijah. Darujte za »Zvončkov« sklad Henlein zopet v Berlinu London, 21. avgusta. AA- (Havas). Današnji jutranji >Sandey Croniole« trdi, da je Henleim odpotoval v Berlin. Praga, 21. avgusta. AA. (DNB). Predstavniki su de t stkon emške stranke izjavljajo, da vodstvu te stranke ni ničesar znanega o takoimenovanem načrtu lorda Runcimana. Velike izgube frankovcev V zadnfih treh dneh so imeli nad 1 mrtvih in njenih — V, primeri z velikimi izgubami mafi uspehi ofenzive Paris, 2L avgusta br. Dopisniki Havasa v Španiji soglasno poročajo, da najnovejša ofenziva, ki jo je započel general Franco v cilju, da bi še pred sporazumom o umiku tujih prostovoljcev izvojeval večjo m morda odločilno zmago in stri odpor republikancev, kljub največjim žrtvam m naporom dosedaj ni rodila pričakovanega uspeha. General Franco je vrgel v boj vse svoje razpoložljive lete in ogromno število letal in tankov, vendar pa je naletel na vseh frontah, kjer je poskušal prodreti republikansko fronto, na naravnost obupen odpor. V bojih za Villa Albe, pri katerih je sodelovalo nad 100 letal in 30 tankov, so imeli frankovci v enem dnevu nad 2000 mrtvih. Poleg tegr so izgubili večje število letal in tankov. V bojih za višine na koti 444 so frankovci izgubili 500 mož. Vsi poskusi, da bi se polastili te stra-tegično izredno važne višine, so ostali zaman. Delni uspeh so imeli frankovci le na odseku Eltore, kjer so zavzeli Elcerbo. Na estremadurski fronti so bili vsi napadi frankovcev odbiti in so tudi tu pustili na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. Ob Ebru, kjer je namenil general Franco republikancem glavni udar so imeli frankov ci v zadnjih treh dneh po izjavi generala Modeste o000 mrtvih, razen tega pa so republikanci ujeli 7000 Francovih vojakov. Ujetniki pripovedujejo, da vlada med frankovci velika pobitost zaradi silnih izgub in trajnih neuspehov, vrhu tega pa se pojavlja tudi pomanjkanje. Salamanca, 21. avgusta AA (Havas). Uradno poročalo nacionalističnega vrhovnega poveljstva previ med drugim, da so nacionalisti na bojišču pri Valenciji odbili sovražne napade. Na fronti ob Ebru nadaljujejo s prodiranjem, potem ko so zasedli sovražne postojanke. Na nekaterih krajih so prodrli za 4 km naprej. Sovražnik je pustil na bojišču nad 500 mrtvih. Nacionalisti so vjeli nad 700 rdečih miličnikov. Uradno poročilo končno pravi, da so neresnične trditve vrhovnega poveljstva republikanske vojske, ki govore o nekih uspehih rdečih čet na postojankah na hribu del Torro in okol Coniura. Zaključek lahkoatletskega prvenstva Včeraj je bilo po štirih dnevih zaključeno tekmovanje posameznikov za prvenstvo JLAS z nekoliko večjo udeležbo kakor prejšnje dni, pa tudi samo s povprečnimi rezultati Ljubljana, 21. avgusta. Danes je bilo končano lahkoatletsko državno prvenstvo. Začetek je bil določen za 15. uro, kar je znatno vplivalo na rezultate, ker je v stadionu vladala neznosna sopara, ki večini tekmovalcem ni pri-jala. Doseženi rezultati so bili boljši kakor včeraj, čeprav tudi današnji niso povsem zadovoljivi. Glede na bližnjo balka-niado je naä položaj vse prej kakor rožnat in bomo lahko zadovoljni, če se nam bo posrečilo zadržati drugo mesto. Udelež ba v današnjih točkah je bila številnejša od včerajšnje. Po rezultatih v splošnem Skok v višino je bil zadeva Primorja in sta njegova zastopnika 2gur in Martini gladko zasedla obe prvi mesti. Do višine 180 je šlo razmeroma gladko, pri 183 pa so vsi poskusi odpovedali. V teku na 800 metrov se je ponovno pokazalo, da je Gor-šek srednjeprogaš. ki trenutno v Jugoslaviji nima enakovredne konkurence, toda tudi tako je dosegel prav dober rezultat 1:58.7. V metu krogle nas zmagovali niso mogli prepričati. Zaradi odsotnosti Ko-vačeviča in dr. Narančiča ni bilo nikogar, ki bi pognal kroglo preko 14 m. Presenetila je zmaga Novakoviča (Marathon, Zagreb) pred Kleutom. Daljine nad 14 m v troskoku so pri nas redke in moramo zato biti z rezultati, ki jih je prva trojica dosegla v tej panogi, zadovoljni. Izreden talent je narednik Vučevič, ki mu je le 6 cm manjkalo do 14 m. Za 200 m je bilo prijavljenih 15 tekmovalcev, na startu pa jih je bik) le 6 in zato ni bilo predtekov. Favorita sta bila Kling in Pleteršek, vendar je bil slednji šele tretji z dosti slabim časom. Menda ga je preč utrudil včerajšnji rekordni tek. Kling je prav gotovo naš najboljši sprinter. Met kladiva je bil za Goiča navaden sprehod, ker njegov edini tekmec, inž. Stepiänik, zaradi vojaške službe ni mogel nastopiti. V pomanjkanju borbe je bil rezultat dosti slab. Med tekom na 5000 m je bila sopara najhujša, temu primeren je Ml tudi rezultat, čeprav so bili na startu razen Kotnika vsi najboljši dol-goprogašL Zmagal je sigurno favorit Krevs. Za štafeto 4x400 m sta se na startu pojavili le dve moštvi, ostala je menda bolj zanimala nogometna tekma pri sosedih, Id je sploh skoraj docela izpraznila stadion. Primorje, čeprav brez Pleter-ška, je gladko premagalo Vojvodino. Zadnja točka prvenstva je bil met diska na helenski način. Favorit Kleut je zmagal sigurno s prav dobrim rezultatom. Prva točka današnjega sporeda je bil skok v višino in istočasno met krogle. Obe disciplini sta trajali precej dolgo- Tehnični rezultati Skok v višino: (13 tekmovalcev). Večina je začela šele pri 160 in je gladko preskočila že pri prvem poskusu. Enako je bilo pri naslednji višini 165 in sta imela le Bach in Ivan uà po dve popravi. To je dokrz, da se je povprečje v tej panogi znatno dvignilo. 170 bo žgur, Ivanuš, La-zarevič, Martini, Bratovž, Mikič in Jovič zmogli že v prvem skoku, po dveh popra vah pa Se Bach in Nikolič. Ko so dvignili na 175, so vsi odpovedali. Pri prvi popravi sta šla gladko preko žgur in Martini, pri drugi pa äe Mikič. Naslednja višina je bila 180. Žgur jo je takoj preskočil krasno. Martini pn drugem poskusu, Mikič pa je imel dovolj. Končni rezultat: 1. žgur (Pr) 180, 2. Martini (Pr) 180, S. MDdč (Jug.) 175, 4. in 5. Bratovž (i) in Lazarevič (Jug) 170, 6. Jovič (BSK) 170. Tek 800 m: (6). Goršek je zmagal z veliko prednostjo, med naslednjimi pa je bila komaj vidna razlika, ki so jo lahko določili le sodnik L 1- Goršek (Fr) 1:58.7, 2. Markovic (Vojvodina) 2:02.2, 3. Nabornik (Pr) Isti čas, prsa, 4. Muraus (ŽeL Mrfo) 2:02.8, 5. Pogačnik (Pr) isti čas, 6. Voiep (Voj) 2:03.8. Met krogle: (10). Noben tekmovalec ni zmogel 13.50 m, kar je za tekmovanje za državno prvenstvo prav slabo. Prav vsi so znatno zaostali za običajnimi rezultati. 1. Novakovič (Marat, Zagreb) 13.40 m, 2. Klent (Jag) 18.39 m, S. Vučevič (Voj) 1SJ57 m, 4. Obradovič (Marat. Zgrb) 13.16 m, 5. Zupančič (I) 12.60 m, 6. Klš (Voj) 12.86 m. m**! (11): Vsi končni rezultati so böi doseženi že v predtekmovanju, v finalu se ni nihče več popravil. Bankovič je imel lep skok 13.76 m, vendar s prestopom. i- Vučevič (Voj) 184* m, 2. Joviöevid (Jug) 18.77 m, 8. Mikič (Jug) 13.63 m, 4. Bankovič (Bostd) 18.83 m, 5 Smolej (Fl) 13.15 m, 6. Gal (Zrinski) 12.97 m. 200 m finale: V začetku je vodil Bauer, v silnem spurtu 30 m pred ciljem pa je gladko zmagal Kling. Razlika med posamezniki je bila na cilju za prvenstveni nastop prevelika. 1. KHn* (BSK) 28. 2. Bauer (P8K) 284 3. Pleteršek (Pr) 23.7, 4. Tauber (Mateabi) 24.3, 5. Rupauer (PSK) 24.4, 6. Crbanéiè (Pr) 24.8. Met kladiva: (5). Samo dva tekmovalca sta vrgla preko 40 m! 1. Goič (Hašk) 46.21 m. 2. Majetìé (Zašk) 40.50 m, 3. Rei.singer (Slavija Var) 37.65 m, 4. dr. Tritsch (Zašk) 36.93 m, 5. Jeglič (PI) 35.96 m. Tek 5000 m; (10). Zaradi počasnega'**»» pa, 75 sek. za krog, so bili vsi preoej čas» skupaj. Vodil je Bručar. tesno i.a njim Krevs in Fias. V 7. krogu je Krevs potegnil in dobil na mah 20 m naskoka pred Fl asom, Bru čarom m nepričakovano do» brim Stanjškom (2©!. Mar.). V naslf^dnjem krogu je Bručan prehitel F lasa in dobil s kratkim medspuriom 15 m prednosti, razdalja do vodečega Krevsa pa se nikakor ni hotela zmanjšati. Kmalu nato eo zaradi vročine odstopih Pere (Pr), Stonjšek in Srakar (Pt). Krevs 5e sigurno zmagal, Bručan pa je bil siguren drugi. Casi ne morejo zadovoljiti. 1. Krevs (Pr) 16:15.2, 2. Brnfan () 16:32.6 3. Flas (Hašk) 16:38.8 4. Kien (Pr) 17:03.3. 5. Koritnik (Amater, Trbovlje) 17^1-8. 6. Razbušek (ŽeL Zgb) 17:40.8. 4X400 m: Nastopili sta samo štafeti Primorja in Vojvodine. Do druge predaje ni bilo razlike, nato pa je Skušok prinesel skoraj *30 m prednosti, ki jo je Nabemik povečal na dobrih 40 m. L Primorje (Urbančič, Poljšak. Skušek, Nabemik) 3:35.8, kar je povprečno komaj 53.9 sek. 2. Vojvodina 3:42.2. Disk helenski način: (5). Zmagovale» Kleut se je močno približal rekondn tn jo sotekmovaice znatno prekašal. 1. Kleui (Jug) 37.68 m. 2. Vntevié (Voi) 33.97 m, 3. Kis (Voj) 33.27 m. 4. Jeglič (Pl| 29.96 m. 5. Kajfež (Pr) 28.95 m. Nepreklicno zadnjikrat! Doroty Lamour KRALJICA DŽUNGLE KINO MATICA ob 16., 19.15 in 21.15 Koroški drobiž V Rožeka ob Dravi so preteklo nedeljo svečano odkrili spomenik v spomin na plebiscit dne 10. oktobra 1920 in na plebiscit dne 10. aprila 1938. Svečanosti je prisostvo» val tudi pokrajinski vodja za Koroško mw nister Klausner, ki je v svojem govoru naglasil. da so se koroški možje po končani svetovni vojni takoj zopet odzvali klicu svoje krvi in se postavili v bran za pra» staro nemško korokško zemljo. Med drugim ie naslovil nekaj besedi tudi na slovensko manjšino in poudaril, da so Nemci vzeli rade volje na znanje, da so koroški Slovenci 10. aprila glasovali z >da<_ Izrazil je pri» pravljenost. da se likvidirajo aasprotstva iz L 1920, in izrekel željo, naj bi se z nem» škimi manjšinami v Evropi postopalo tako* kakor ravnajo Nemci s rrvojimi manjšinami v rajhu. M©d drugim je govoril tudi poslovodja koroškega Ileimatbunda v Celovcu in opol* nomočeni zaupnik za manjšinska vpraša* nja pri deželni vladi, g. MaiersKaibitsch* ki je v pesniškem zanosu podčrtal, »da n« Koroškem ni hiše, ne koče, ne drevesa, no grma in ne gore in sploh ničesar, kar r»o bi ,pričalo, da je to nemška zemlja.c Dvodnevna svečanost odkritja spomenika se je» zaključila z ljudsko veselico. V Št. Jakobu v Rožu je umrl ugleden slovenski mož in izboren gospodar g. Valentin Zwitter. Doma je bil iz poznane Abu» jeve hiše v Zahomcu na Zilji, ki je že dolga stoletja prave slovenska trdnjava v tem kotičku slovenske Koroške Kot mlad fant jet odšel z doma in si kmalu ustvaril s svojo sposobnostjo in delavnostjo lastno podjetje v Beljaku, dokler se ni preselil v St Jakob v Rožu. kjer je vzel v najem slovenski Na* rodni dorn m si kupil lepo posestvo. V go» epodarstvn je lepo napredoval, toda v dr»« žinskem življenju ga j© neprestano zašle* dovala nesreča. Pr^a žena mu je umrla v cvetu mladosti in mu zapustila dva dečka in dve deklici. Poiskal si je novo družico^ da ti mu pomagala vzgajati otroke. Toda» ko so dorasli, so začeli drug za drugim umi« rati za jetiko. Prvi je odšel Zdravko, pol leta po promociji za doktorja političnih ved. Veliko si je obetala vsa slovenska Koroška od tega sposobnega fanta in idealista, ki je bil na tem, da postane njim politični in duhovni vodja. Kmalu sta sledili Zdravko obe sestri in tako je ostal edini obok fe prvega zakona — g. Vinko Zwitter, sedanji urednik »Koroškega Slovenca«. _ Vsi ti udarci so počasi zlomili krepkega moža, da je te dni tudi sam odšel v večnost, star 66 let Veličasten pogreb je pričal o spoštovanju in ugledu pokojnika. Naj hi ee pr«», izkušeni mož mirno odpočil po trpkih dneh borbe v domači slovenski zemlji, m katere pravice se je vse dni pogumno borfl. Pta» ostalim iskreno aožaijdJ vm 1838. Treffe Itolo v ligi BSK je Imel srečo da f e odnesel iz Ljubljane obe točki — Sam se je tako dvignil na prvo mesto, Ljubljana pa je morala na osmo navzdol Ljubljana, 21. avgusta Danes je spet minilo šest ligaških tekem, dejali so, da bo danes nedelja važnih odločitev. Bila so res zanimiva srečanja in polagoma se naša ligaška družina začenja deliti v dva velika dela — v zgornjo in spodnjo hišo. Favoriti, iako smo zapisali v nedeljskem »Jutru«, da so Gradjanski, Hašk in Hajduk, pa tudi BSK, kolikor ne bo Ljubljana ponovila poteze prejšnje ne-nedelje, in nismo zadeli slabo. Točno ni le za Hajduka, ki je pustil točko Va-raždincem, popolnoma nanačna pa je bila ta prognoza — toda ne samo naša — za Gradjanskega iz Zagreba, ki je poskrbel za e^mo senzacijo dneva in pustil Basku obe točki v Beogradu. Ostali rezultati so bili več ali manj pričakovani, čeprav tudi na popolni uspeh Skopljancev proti Jedinstvu ni nihče računal popolnoma resno. Ljubljana je imela na domačih tleh nevarnega nasprotnika in se je po številkah rešila častno brez točke, po poteku igre pa bi bil ta izid lahko še druga senzacija dneva. K^jti po odmoru so bili Ljubljančani tako prerojeni, da bi ne bilo čudno, če bi bili ohranili vsaj eno točko ali pa pobrali kar obe. Toda usoda in sreča imata svoje prste vmes tudi pri nogometu. Zanimivo je, da je BSK baš s to tesno zmago zlezel na vrh prvenstvene tabele. Zdaj bo tri tedne odmora, kajti prihodnji termini so zasedeni z mednarodnimi tekmami proti Češkoslovaški in Rumuniji, prvenstveni ples pa se bo nadaljeval — in sicer samo s tremi tekmami šele v nedeljo 11. septembra. Med šestimi klubi te polovice IV. kola je tudi Ljubljana, ki bo morala v Zagrebu nastopiti proti Gradjanskemu. Do tedaj pa je slika prvenstvene tabele naslednja: BSK 3 3 0 0 10 : 2 6 Jugoslavija 3 3 0 0 7 : 2 6 Hašk 3 3 0 0 9 : 3 6 Gradjanski (Z) 3 2 0 1 10 : 3 4 Bask 3 2 0 1 3 : 2 4 Hajduk 3 1 1 1 6 : 4 3 Gradjanski (S) 3 1 1 1 4 : 6 3 Ljubljana 3 1 0 2 3 : 5 2 Slavija (V) 3 0 1 2 4 : 7 1 Sparta 3 0 1 2 2 : 7 1 Slavija (S) 3 0 0 3 4 : 10 0 Jedinstvo 3 0 0 3 1 : 11 0 V naslednjem naša poročila. BSK : Ljubljana 2 : 1 (1 : 0) številnejši je bil tokrat avditorij kot na tekmi s Hajdukom. Zbralo se je za Bska 'okoli 2500 ljudi ki so živo in bučno sledili dogodkom na igrišču. Tekma je bila težka, ostra, naporna temperamentna tja do poslednjega .žvižga in je šla množici očividno na živce. To se je pokazalo zlasti ob golu za Ljubljano, ko je množica od navdušenja vdrla na igrišče in dajala hrupno duška prekipevajočim čustvom. Niso potrebni taki intermezzi, ker se prav lahko pripeti, da bi savez izrekel zaporo nad igriščem in kdo "bi bil potem nedolžna žrtev? Sam klub, M bi bil močno oškodovan. — Tik pred koncem je padel zmagonosni gol za goste in je ta nepričakovan dogodek — saj se je vsak trenotek pričakovala zmaga belo-zelenih — učinkoval kot mrzla prha. Morda bo le treba pomisliti na tako ureditev igrišča da bo publika močnejše ločena od moštev in terena. Moštvi sta nastopili v napovedanih postavah: BSK: Puhar — Stojilkovič, Dubac — Manola, Lehner, Kneževič — Glišovič, Vu-.ladinovič, Zečevič, Bozovič, Podhradski. Ljubljana: Pogačnik — Žitnik, Stane — Vodišek. Pupo, Boncelj — Janežič, Pepček, Rata j, Vovk, Erber. Polčas je v tej borbi pomenil krepko točilnico za dva dela igre, ki sta si bila kakor noč in dan. Dočim so v prvem delu igre povsem prevladovali na terenu Bskov- ci tako da so bili belo - zeleni potisnjeni ne samo v strogo obrambo, temveč tudi v podrejeno vlogo, se je slika v drugem delu igre povsem preokrenila: Bskovci so se morali obupno braniti, njihove vrste, ki so v prvem polčasu bile tako odlično povezane, so se razsule in povsem raztrgale, njihova obramba, sprva neprehoden zid, je delala brez glave in kopičila napako za napako. BSK je ponovno potrdil svojo re-putacijo kot edino moštvo, ki v Ljubljani j še ni pustilo obeh pik. Tokrat so beograjski ■ plavi«, srečno in nezasluženo, odnesli celo obe točki. Be!o-zeleni so igrali samo 45 minut Igrali tako, kakor so proti Hajduku delali vseh 90 minut in še nekoliko ostrejše, po-letnejše in viharneiše. Kakor so v prvem polčasu zaslužili rezultat polčasa, ki je bil po igri, ne po situacijah pred golom, še premalo izražen, tako bi bili morali v drugem cleln igre i po igri i po situacijah pred golom zabeležiti prepričevalo zmago in knjižiti obe točki v svojo korist. Bi bili morali — če bi bili izkoristili samo ulomek tistega, kar je bilo že zrelo in prezrelo. Toda napad ni bil homogen in ob pravem času ni imel pravega človeka na mestu. Rataj kot vodja napada spet ni mogel nikogar prepričati, čim je prišel Janežič, ki gotovo nima vseh svojstev potrebnih za to mesto, v sredino napada, je bilo tam vse bolj živahno, vse več dela je imela nasprotnikova obramba. Rataj na krilu tudi ni bil igralec velikih kakovosti, je pa dve stvari prav lepo izvedel in dal na. sredo, ?am pa je točno izkoristil trenoten nesporazum med Bubcem in Puharjem ter poslal v pra>:3n cilj. Sicer je bil v napadu Vovk izredno priden, enako Pepček, ki sta oba igrala zelo defenzivno. Erber ie bil prodoren, zmanjka mu na prisebnost prav v odločilnem trenutku, ftele v drugem delu igre je prišla lepo do izraza srednia vrsta, v kateri sta v tem času dobro zaigrala Pupo in Boncelj, ta seveda s svojo staro napako. da na trenotke povsem zanemari svoje krilo. Obrambi ni prigovora; v prvem polčasu je delala pogumno in precej s srečo, dasi je napravila vtis zbeganosti. Dober del njene zasluge je, da je ostalo samo 0 : 1 do polčasa, pri čemer je pripomniti in naglasiti, da ie tisti z^oditek padel v minutah, ko je žitnik moral s terena in je moštvo isrralo z des< timi možmi. Pogačnik je imel neka! posla v rtrvem polčasu in ga je dobro onravil. v drusrem polčasu pa skoro ni b!l zanoslen žogi. ki sta pascali črto, sta bili dobro plasirani in nezadržljivi. še niknü n? moštvo tako po nenotrebnem izgub'lo b'tko. tako nerodno. s toliko smolo. O poteku igre Vrsta strelov s kota ie bil v prvih 30 minutah izkuoiček. ki si ga ie nriborila Bskova nanadalna vrsta z vsem' »leoresta-n;mi nanfbolnimi akeHam' v rrnnuti neseio žitn:ka s terena. Peo*°k °"*e na branilca. Tri minute po tem bije Glišovič zopet s kota idealno lepo. žečevič nastavi glavo in žoga gre neubranljivo v desni spodnji kot. Nekaj minut po tem dogodku se žitnik vrne in v vrste ljuoljanske obrambe se z njim vrne prejšnja sigurnost. V 40. min. ima Janežič prav lepo priliko, toda prezgodaj strelja ali pa bi bil moral podati. Za drugi polčas izvedeta Rataj in Janežič rošado. Ta del igre poteče ves v znamenju izrazite premoči belo-zelenih, ki si pred Bskovim golom ustvarjajo čuda lepih položajev, ali zmerom je še v poslednjem trenutku kaka ovira, ki ne da žogi v mrežo. Od časa do časa napadejo sicer Bskovci, imajo vsega eno priliko v 18. minuti, toda žoga jim ne najde poti tudi v nezaščiteno mrežo, v glavnem pa so bile Bskove vrste povsem razbite in ima prvo besedo na terenu Ljubljana, če niso belo-zeleni izkoristili nič, kar jim je bilo že tako rekoč v naročju, je Rataj v 40. min. povsem iznenada prišel do uspeha: visoka žoga je šla preko njega in Dubca, ta je Rataja kril, da bi žogo ujel Puhar, toda nista se dobro sporazumela, pa se vrinil vmes Rataj in potisnil usnje mimo okle-vajočega Puharja, ki ni vedel, ali naj bi šel ven ali ne. Razvije se divja igra za zmago, borba, v kateri da vsak vse iz sebe. V 47. minuti — podaljšek je bil potreben, ker je od 37. do 39. minute igra zaradi nestanka žoge počivala — pride iz prodora po levi strani žoga do Božoviča, ki jo pošlje ostro poldesno, tam jo Boncelj zgreši, odnosno podaljša Glišoviču na nogo in že je nesreča tu: ostrega strela Pogačnik ne utegne ukrotiti. G. Podupski je sodil tekmo prav dobro. Morda bi se mu moglo prigovarjati, da včasih tudi v škodo pravil preveč ščiti branečo se stran v njenem kazenskem prostoru. Imel pa je nepotrebne »razgovore« z občinstvom. V predtekmi je Ljubljana B zmagala rad Amaterjem s 5:1 (1 : 1). Bask : Gradjanski 2:1(2:1) Beograd, 21. avgusta. Na igrišču Jugoslavije je bil danes pred 6000 gledalci izveden dvojni ligaški spored. V prvi tekmi je Gradjanski iz Skoplja zasluženo zmagal nad Jedinstvom. T Ted igro je vladala velika vročina in moštvi se zaradi tega nista mogli prav razviti, čeprav so bili gostje ves čas boljši nasprotnik. Jedinstvo se je držalo samo do izenačenja. Prvi gol za Jedinstvo je z ostrim strelom zabil Paršanski v 19. minuti. Po odmoru je v 4. minuti čemerkič. levo krilo gostov, izenačil, nato pa so Skopljanci prešli v nevarne napade, katerih rezultat je bil v 20. minuti efekten gol desne zveze Bogojeviča. Tekmo je sodil ljubljanski sodnik Ma-coratti dosti dobro in zelo strogo. Gradjanski (S) : Jedinstvo 2 : 1 (o : 1) Druga tekma je bila med Baskom in Gradjanskim. Že v 11. minuti je Kokotovič ostro streljal po zemlji, žogo je prestregel Djenovič in ji spremenil smer v lastno mrežo, v kateri Jakšič ni bil pripravljen. 1 : 0 za G. V 17. minuti je zakrivil napako Glaser, ki je slabo oddano žogo položil čabriču na noge, ta pa jo je podal Toma-ševiču. ki je izravnal rezultat. Po 42. minuti je slednjič iz sumljive situacije sprejel žogo šarič, udaril na gol in presenetil nepripravljenega Glaserja. Po odmoru je Gradjanski napel vse sile, da bi se rešil poraza, toda Baskovci so se potegnili v obrambo in vzdržali do konca. Tekmo je sodil g. Mlinarič iz Zagreba. Jugoslavija : Slavija (S) 4 : 2 (1: 1) Sarajevo, 21. avgusta Pred 2000 gledalci je danes Jugoslavija dobila dve točki v Sarajevu. Domačini so bili skoraj ves čas premočni, igrali pa so preveč raztrgano. Za vodstvo sta kmalu po otvoritvi poskrbela iz kota Šalipur in Vidovič, toda v 38. minuti je Petrovič z neubranljivim strelom izravnal. Po odmoru je isti igralec v 8. min. povišal na 2:1 in v 15. min. je Jugoslavija po Perli-ču prišla že s 3:1 v vodstvo. Potem so se popravili Sarajevčani in je Lehr v 23. min. znižal na 3:2, toda tudi Jugoslavija ni dala miru in je v 30. min. Atanackovic postavil končni rezultat. Tekmo je precej slabo vodil dunajski sodnik g. Beranek. Slavüja (V) i Hajduk 1:1 (1:1) Varaždin, 21. avgusta Na stadionu Tivarja je bila danes pred 2500 gledalci ligaška tekma domače Slavije in splitskega Hajduka. Rezultat je bil dosežen že v prvi polovici igre. Vodstvo je dosegel v 23. min. Hajduk po krivdi domačega vratarja in branilca, ki sta pustila vrata prazna in je Lemešič podal žogo vanj. Hajduk se je nato precej razigral, toda tudi domačini so bili zelo dobri in je moral Culič večkrat posredovati. V 43. min. je slednjič Slavija nevarno napadla ter sta Koprivnjak in Bradaška izdelala gol in izravnala. V drugem polčasu je bilo še mnogo napetih situacij na obeh straneh, toda rezultat se ni več menjal. Hajduk je bil boljši v tehniki, domači pa bolj nevarni, niso pa imeli sreče v streljanju. Tekmo je sodil g. Jordan zelo dobro. Hašk : Sparta 5 :1 (4 :1) Zemun, 21. avgusta. Obisk današnje tekme za točke v ligi med Haškom in Sparto je bil precej slab (1200 gledalcev). Serija golov se je začela v 10. minuti, ko je Hitrec zabil vodilni gol. Hašk je nato zmerom boljši in pred vrati domačih se vrste nevarne situacije druga za drugo. Sparta igra samo požrtvovalno in večinoma na prodore. V 24. minuti poviša Horvat z glavo na 2 : 0 in že 3 minute pozneje je spet Kacijan z elektnim golom uspešen. Ne dolgo za tem prisodi sodnik brez pravega razloga enajstmetrovko proti Hašku. ki jo Sparta spremeni v svoj častni gol. 3 : 1 za H. V 31. minuti je spet Kacijan pri žogi in rezultat je 4 : 1. Po odmoru se Sparta obupno brani in posledica je, da zabije Hašk šele v 38. minuti po Horvatu zadnji gol te tekme. Tekmo je sodil g. Monikario iz Skoplja, ki ni bil kos svoji nalogi in je z neprestanim žvižganjem stalno prekinjal igro. GraSika : Reka 2 s 1 (1 : o) Včeraj dopoldne je bila prijateljska tekma med zgoraj imenovanima kluboma, katero je Grafika odločila v svojo korist z enim golom razlike. Obe moštvi sta pred-vedW tipično kombinatorno igro, vendar je bilo mnogo pogrešk v streljanju. V prvem polčasu je prevladovala Grafika, medtem ko je bila Reka v drugem polčasu v premoči. Gole za Grafiko sta zabila TrobevSek ln Jankovič, za Reko pa Aljančič iz prostega strela. Sodil je prav dobro g. Vrhovnik. Celjski nogomet Celje, 21. avgusta. V Celju sta bili danes dve prav zanimivi prijateljski nogometni tekmi. Na Glaziji je enajstorica SK Oefja zmagala nad moštvom SSK Maribora z 1:0 (0:0). Domačini so zmagali tesno, toda zasluženo. Gostje so pokazali tehnično znanje, toda njihov napad je bil premalo povezan, krilska vrata pa je igrala preveč defenzivno. Dobri del so Imeli v ožji obrambi. Celjani so zaradi nediscipliniranosti igralca Dobrajca nastopili nekoliko oslabljeni in so imeli najboljše moči v ožji obrambi in krilski vrsti. Napad se je lepo preigraval. bil pa je premalo odločen pred golom. V ostalem sta igrali obe moštvi precej ležerno. Edini gol dneva je zabil Bajramovič po lepem Peščevem predložku v 2. min. dru gega polčasa. Tekmo je sodil g. Reinprecht objektivno in točno. V predtekmi Je SK žaiec zmagal nad mladino Celja s 4 :0 (2:0). Na igrišču pri »Skalni kleti« pa s» Imeli Atletiki v gosteh ljubljanskega Hermesa. nad katerim so zmagali s 4 : 2 (2 : 2). Do odmora je bila igra precej izenačena, kar kaže tudi rezultat, po odmoru pa 90 bili domačini boljši. V ostalem pa sta obe enajstorici predvajali prav dober nogomet. Tekmo je sodil g. Arhar iz Zidanega mosta precej površno. Ostale nogometne tekme Zagreb: Concordia : Viktorija 6 : 1 (0:1). Prvi start bivšega ligaša v pod-saveznem tekmovanju. Subotica: Novi Sad : Subotica 3 : 0. Tenis Zmaga Maribora v Celju Celje, 21. avgusta. Na tenišču SK Celja v mestnem parku je bil odigran danes teniški turnir med ISSK Mariborom in SK Celjem. Močni in rutinirani igralci Maribora so zmagali visoko s 7 :1. Rezultati so bili naslednji: Single: Cepuder (M) : dr. Ivič (C) 6:2, 6 :1. Cepuder je prepričevalno odpravil svojega sicer dobrega nasprotnika. Voglar (M) : Milutinovič (C) 6:1, 6:3. Talentirani Milutinovič je podlegel rutiniranemu Voglarju. Derr.ovšek (M) : Fabian (C) 6:0, 4:6, 6:0. Fabian, ki je nastopil za Celje kot gost, ni bil disponiran. Tončič (M) : Goršek (C) 6 : 4, 6 : 8, 6 : 2. Goršek je bil skoraj ves čas v ofenzivi in je nudil izvežbanemu nasprotniku močan odpor. Albaneže (M) : Toplak (C) 7:5, 7:5. Napeta borba dveh enakovrednih nasprotnikov. Toplak je obakrat vodU že s 5:1, 5 : 2. Double: Albaneže-Voglar (M) : -.Fabian-Milutinovič (C) 6 : 0. 6 : 1. Fabian in Milutinovič nista bila vigrana. Cepuder-Ton-čič (M) : dr. Ivič-Goršek (C) 2:6, 6 :4, 6 : 1. Za Celje zelo časten rezultat, predvsem zasluga Gorška, ki je lepo lovil zelo težke žoge. Tončič-Dernovšek (M) : Toplak-Goršek (C) 6:4, 4:6, 4:6. Zaslužena zmaga zelo dobro razpoloženega. Toplaka in Gorška Turnir je bil zelo zanimiv, čeprav so bili Mariborčani znatno močnejši od Celjanov. Gledalcev je bilo znatno več nego pri zadnjem turnirju med železničarjem in Celjem. Lvov : Zagreb 3 : O Varšava, 21. avgusta. AA. (Pat) Pri teniških tekmah med reprezentancama Lvo-va tn Zagreba vodijo Poljaki že s 3 : 0. V ùoublu sta H ebda in Bawarowski po izredno ogorčeni borbi premagala Kovača in Mitiča v petih setih 8:6, 8:6, 4:6, 5:7, 6:4. Ilirija tretja v Novem Sadu Na juniorskem državnem plavalnem prvenstvu je premočno zmagala Viktorija pred Jugom in Ilirijo Novi Sad, 21. avgusta Danes so se tukaj končale plavalne tekme za juniorsko državno prvenstvo, v katerih je prvo mesto z velikim naskokom zasedla sušaška Viktorija, ki je med 150 mladimi plavalci res postavila najštevilnejšo in tudi najmočnejšo ekipo. Po točkah je bil vrstni red naslednji: 1. Viktorija 250, 2. Jug 124, 3. Ilirija 101, 4. Sever 31, 5. Galeb 21, Vojvodina 6.5, Du-brovniški PK 5.5, Brdjanin 3 itd. Tudi doseženi rezultati dajejo nade v lepši razvoj našega plavalnega sporta, saj je bilo na teh mladinskih tekmah doseženih 7 rezultatov, ki prekašajo državne rekorde. V podrobnem so bili doseženi naslednji rezultati: 50 m prosto juniorji: 1. Stakula (J) 26.1 (boljše od rekorda), 2. Defilipis (V) 27.1, 3. Curtini (V) 27.1. 100 m prosto juniorke: 1. Krmpotič (V) 1:15.4 (boljše od rekorda), 2. Fine (I) 1:17.4 3. Radmanovič (V) 1:20.8. 100 m hrbtno juniorji: 1. Martič (J) 1:16, 2. Negovetic (V) 1:16.8, 3. Pestevšek (I) 1:17.8. 100 m prsno juniorke: 1. Werner (I) 1:31 'boljše od rekorda), 2. Martin (I) 1:32.2. 3. Poršič (V) 1:35. 4x50 m prosto juniorji: 1. Jug I 1:54.6 (boljše od rekorda), 2. Viktorija 1:57.4, 3. Ilirija 1:58.3. 3x100 m mešano juniorke: 1. Viktorija 4:14.8, 2. Ilirija 4:34.5, 3 Jug 4:41.8. 200 m prosto juniorji: 1. Defilipis (V) 2:216.4 (boljše od rekorda), 2. Žižek (J) 2:17.5 (tudi boljše od rekorda), 3. Potoč-njak (V) 2:22.1. 50 m prosto juniorke: I. skupina: 1. Bartulica (J) 35.8. 2. Pinter (I) 36.4; n. skupina: 1. Fine (I) 34, 2. Martinčič (V) 34.8; III. skupina: 1. Krmpotič (V) 32.4, 2. Radmanovič (V) 34.4. 100 m prsno juniorji: 1. Bjelič (Sever) 1:16. 2. Polič (V) 1:17, 3. Mihajlovič (Voj.) 1:19.8. 100 m hrbtno juniorke: 1. SmoHk (V) 1:22.6 (boljše od rekorda), 2. Fine (D 1:31 6 J. Orlic (J) 1:32.7. 3x100 m mešano juniorji: 1. Viktorija 3:34.1, 2. Jug I 3:43, 3. Sever 3:45, 4. Jug II 3:46. V skokih je bil vrstni red naslednji: 1. Selan (I) 22.18, 2. Krgin (Galeb) 20.66, 3. Pavliček (Brdjanin) 20.66. Tekme v waterpolu so prinesle danes naslednje rezultate: Jug : Dubrovniški PK 4:0, Viktorija : Ilirija 7:0, Dubrovniški PK : Ilirija 3:0, Jug : Viktorija 4:2. Plavalno prvenstvo LPP Podsavezni plavalni prvak je tudi letos Ilirija V skromnem obsegu, brez reklame tako rekoč in od športne javnosti skoro nezapa-ženo se je v soboto popoldne izvršilo v bazenu kopališča Kolezije tekmovanje za prvenstvo ljubljanskega plavalnega podsave-za. Za dva dni razpisano tekmovanje je v celoti bilo končano v pičli poldrugi uri — dalo je prvaka za leto 1938, ki je po stari tradiciji zopet ljubljanska Ilirija. Udeležba na letošnjem podsaveznem prvenstvu je bila sicer klavrna. Za celo vrsto razpisanih točk sploh ni bilo prijav — kar jih je bito, so pa Wie samo od obeh ljubljanskih klubov, Ilirije in Planine. Plavali-šče v Koleziji, ki ima samo štiri proge, je zadostovalo, da so bila razen v dveh točkah, povsod mogoča takoj finalna tekmovanja in še v niti enem teh finalnih tekmovanj niso bile vse štiri proge zasedene! Spominjamo se še časov, ko sta za podsa-vezno plavalno prvenstvo tekmovala tudi •»amo dva plavalna kluba, pa smo imeli na stprtu čez dvesto tekmovalcev ln tekmovalk! Tudi kvalitativno letošnje tekmovanje ne more zadovoljiti in je v tem pogledu prav tako najslabše za dolgo vrsto let nazaj. Razen juniorja Vodopivca na 50 m prosto in pa morda Rabiča na 100 m prsno so vsi tekmovalci — in tudi one tri požrtvovalne tekmovalke — daleč od onega, kar je bilo upati in pričakovati. Res je. da smo slišali sama nova imena in videli med juniorji izključno mlade, dostikrat še telesno šibke plavače, vendar smo spričo vseh najugodnejših pogojev za gojenje plavanja in za trening, ki so jim na razpolago, pričakovali od njih mnogo več, kar velja zlasti za mlade Ilirijane. ki imajo le svoji številčni premoči zahvaliti, da so podsavezno prvenstvo osvojili tudi letos. Da je imela Planina le eno tekmovalko prijavljeno za recimo 50 m prosto, pa bi bito ilirijansko prvenstvo šlo po vodi! Morda je to resen opomin našemu najstarejšemu plavalnemu klubu! še na en pojav moramo gledati s posebnim nezadovoljstvom, na pojav, ki se je vsakega športnika že silno neprijetno doj-mil. o priliki državnega plavalnega prvenstva, in ki se je vselil — prav po nepotrebnem — tudi v podsavez: cela vrsta prijavljenih plava čev se na startu ni poja- vila ln MU «o med njtarf ta® toki, ki jih sicer na plavališču viden, nastopili pa niso. Ne vemo, kje je to krivda, mnenja pa smo, da je boljše, tekmovalce, za katere vemo v naprej, da ne bodo nastop®, sploh ne prijavljati Za primer navajamo, da je na progi 100 m proSto seniorjl od S prijavljenih plavačev nastopil samo eden, pa še ta s svojim rezultatom prav gotovo klubu ne napravi ja časti! Sicer je bilo tekmovanje samo dobro organizirano in zlasti je sodniški Sbor posloval točno in hitro in je tekmovanje poteklo brez incidentov, protestov in nezadovoljstva. — Doseženi rezultati ao naslednji : 50 m prosto juniorji (10 tekmovalcev^: 1. Vodopivec CP1) 31.2, 2. Gjud I (H) 33.2, 3. Vuga (H) 34.7, 4. Jager (H) 35.5, 5. Jenko (Pl) 37.1, 6. Gjud U (D) 38.8. 100 m prsno juniorke (3 tekmovalke)-: 1. Filipič 1:51, 2. Sehen 1:51.9, S. Knez 2:04.4, — vse tri Ilirija. 200 m prosto senior ji (2 tekmovalca): 1. Nahtlgal (Pl) 3:14. 2. Hodalič (H) 3:35.7 100 m prsno juniorji (1 tekmovalec): 1. Miklavc (B) 1:37,4. 100 m prsno Iunior jI (9 tekmovalcev): 1. Rablč (II) 1:32, 2. Kerševan (D) 1:41.6, 3. Loborec (Pl) 1:41.9. 4. Rustia (B) 1:43.5, 5. Erozovič (B) 1:44.8. 6. Smole (Pl) 1:50.7. 100 m prsno seniorj! (3 tekmovalci): 1. Glaesener (Pl) 1:36.4, 2. Horvat (Pl) 1:37, 3. Pertot (II) 1:37.2. 200 m prosto juniorji (3 tekmovalci): 1. Vodopivec (P!) 3:05.3, 2. Jäger (B) 3:22.4, 3. Vuga (II) 3:24. 100 m prosto senior ji (2 tekmovalca): 1. Kucler (Fl) 1:29.2, 2. Hodalič (E) 1:38.3 4x50 m prosto juniorji (2 štafeti) : na cilj je prišla prva štafeta Ilirije v času 2 : 19 pred Planino z 2 : 30, bili pa sta obe štafeti radi napačnih predaj diskvalificirani. 4x50 m pronto senior ji: (1 štafeta) : Planina v 2:34. S to točko je bil zaključen plavalni spored — prvenstvo v plavanju je osvojila Ilirija z razmerjem točk 116 : 107. Ilirija : Planina 10:1 (4:0) Water-polo tekma med Ilirijo in Planino nam je pokazala košček zgodovine te lepe igre v vodi. Ker so po razpisu smeli v waterpolu nastopati samo senior ji, sta se oba prijavljena kluba hipno znašla v krizi: Kje dobiti po 7 seniorjev za moštvo? Problem je bil slednjič rešen tako, da je na vsaki strani nastopilo po šest igračev. Ilirija je postavila moštvo iz res »stoodstotnih« seniorjev, saj so v njenem moštvu nastopili kar trije, ki smo jih gledali igrati water-polo še na Ljubljanici, ko ili-rijanskega kopališča še nikjer ni bilo. Pa še je bilo to moštvo — pravijo, da po svoji veliki rutini — toliko premočno nad svojim nasprotnikom, da je tudi v sporazumno skrajšani igri doseglo dvoštevilčni rezultat. pri katerem je zlasti odločilno sodeloval Otruba. Planina je svoj častni gol spravila pod streho v poslednjem trenutku — pet sekund pred koncem igre. S to svojo zmago nad Planino je Ilirija osvojila prvenstvo LPP tudi v waterpolu. Finti na olimpijskih igrali Šele ruska revolucija 1. 1905. je omogočila veliki vojvodini Finski, da se je toliko osvobodila pritiska iz Petrograda, da je mogla misliti tudi na sport. Takrat šele je dobila pravico, da se je kot samostojen narod pojavila na mednarodni tekmah in seveda tudi na olimpiadah. V velikem navdušenju za sport Finci niti niso mogli pričakati prve olimpiade po 1. 1905, temveč so poslali svoje tekmovalce že na »vmesne« olimpijske igre, ki so bile L 1906 ▼ Atenah. Tamkaj se je najbolj odlikoval metalec diska po helenskem stilu Järvä-nen, ki je kot sin severa z metom na 35.17 m osvojil »grško« prvenstvo. Tudi v boksa so imeli Finci takrat svojega zmagovalca. Takoj pri naslednji olimpiadi L 1908 v Londonu je bilo že 65 aktivnih udeležencev iz Finske, v Stockholmu pa že 204. Po vojni se je njihova udeležba gibala takolec 1. 1920 v Anversu 65, 1. 1924 v Parizu 121, 1. 1928 v Amsterdamu 99, leta 1932 v Los Angelesu le 50 in slednjič v Berlinu 137. Naštevati uspehe finskih olimpijskih tekmovalcev na vseh dosedanjih olimpiadah bi bilo zelo težko. Narodi, po številu mnogo močnejši, se niti zdaleka ne morejo primerjati ž njimi. 2e pred vojno so dosegli deloma v nogometu, posebno pa v lahki atletih zavidljive uspehe, še močneje pa se nato uveljavili kot svoboden narod. L. 1920 v Anversu so spravili celo serijo zmag v najtežjih lahkoatletskih disciplinah, uspešno pa so zastopali finski sport tudi rokoborci. Stiri leta pozneje v Parizu je bil zacija vse olimpiade Finec Paavo Nurmi. ki je sam prejel štiri zlate kolajne. Seveda so tudi tukaj imelii svojega tradicionalnega olimpijskega prvaka v maratonskem teku. Dobri na tej olimpiadi so MB spet finski rokobrci. Finci so nato 1. 1928 v Amsterdamu nadaljevali z nabiranjem olimpijskih lov»» rik. Nurmi jim je priboril še eno zlato kolajno, poleg njega pa so se uveljavfli še slavni tekači Ritola, Larva, Loukola to pa zmagovalec v desetoboju Irjöla. Pras» tako so Finci tudi v Parizu zadržali svojo močno pozicijo v olimpijski rokoborbi. Prvič so Finci sodelovali na olimpiad izven Evrope 1. 1932 v Los Angelesu. TudS tamkaj njihovi uspehi niso bili majhni. T« so se pojavili novi zvezdniki z lahkoaflefr> skega polja, kakor Lehtinen, Iso HoDq Järvinen in še mnogi drugi. Na tej olmv piadi so se Finci prvič izkazali tu Iinski olimpiadi so finski telovadci zasedB boljša mesta od jugoslovenskih Soboto«, Pol stoletja ze déhfìe GMD» darujmo ie na poi stetetfaS Sokolski praznik v Kočevju častna udeležba pri otvoritvi Sokolskega doma Kočevje, 21. avgusta. Narodno zavedni prebivalci Kočevja, ki po se najskrbneje pripravljali za današnjo svečanost otvoritve svojega ponosnega Sokolskega doma, so danes z navdušenjem sprejeli bratske goste, ki so radostni pri. hiteli v Kočevje, da bodo priče prelepega narodnega slavja. Tam, kjer se je slovenski Sokol moral pred vojno skrivati pred preganjalci, je sokolska misel dan?s po 30 letih obstoja in ob 201etnici svobode slavila zmagoslavje. Kočevje je na široko odprlo vrata častnemu številu gestov, ki so se prišli prev:rit, da na tem ogroženem ozemlju budno straži jugoslovanski Sokol, katerega 30-letni trud je zdaj častno poplačan. Iz Ljubljane, iz Notranjske in seveda še posbno iz Dolenjske s0 prihiteli bratje in sestre po misli in delu, da skupno prosla ve zmago, v ranem jutru so prispeli gostje z vlakom iz raznih krajev vzdolž dolenjske proge. V teku dopoldneva in v prvih popoldanskih urah pa so prispevale cd vseh smeri nove edinice z avtobusi in kamijoni. Iz Velikih Lašč, iz Sodražce, iz Ribnice, iz Novega me?'a, iz Črnomlja, iz Metlike in iz Logatca j? bila udeležba zlasti častna. Domačini so pc vedli goste v novo, z žulji zgrajeno trdnjavo, v arhitektonsko lep in reprezentativen Sokolski dom, ki stoji sredi tihe prirodn- lepote ia drugem bregu Rinže. Z upravičenim ponosom so lahk0 povabili goste v okraš2no dvorano, kjer je zaslužni kočevski starosta, župan in notar Lovšin, ob 11. otvo-ril slavnostno sejo. Prisrčno je pozdravil številne udeležence in delegate. Toplo se je spominjal zaslug blagop:kojnega Viteškega kralja nasproti sokolstvu in današnjega starešine kralja Petra II. Nato je Herman Rainer lepo recitiral zelravico Marjana Tra ta rja, sp:snjen0 za vezilo kočevskemu Sokolu Br. Vekoslav F i g a r je izčrpno podal zgodevino kočevskega Sokola. Nato je župni starešina br. P i p e n-bacher iz Ljubljane sporočil topi- pozdrav« in čestitke. V imenu vojnih dobm-voljcev je prof. Ernest Türk čestital in v znak priznanja izročil kočevskemu Sokolu knjigo »Kladivarji Jugoslavije«. V imenu ZKD je inž. Zajec obljubil, da bo Zveza kulturnih društev tudi v bodoče kakor doslej stala kočevskemu Sokolu ob strani in ga podpirala v njegovih plemenitih prizadevanjih. Sokolski dom v Kočevju naj postane središče vsega naci-onalega prosvetnega in kulturnega življenja, zavetišče čiste jugoslovenske misli. V imenu Zveze emigrantov je delgat Viš-njevec iz Ljubljane prinesel*tople pozdrave. Prisrčna je bila manifestacija, ko jena govorniški eder stopil fcr. J a v o r e k, ki se je kot sokolski delegat pripeljal naravnost iz Prage na kočevsko slavnost. Navdušene ovacije se dolgo niso polegle in so se ponovno stopnjevale, ko je brat Ja-vorek sporočil pozdrave bratskega naroda in zagotovil, da s- nam nikakor ni treba bati za usodo ČSR. Prosvetar novomeške župe in zastopnik CMD vneti narodni delavec na Kočevskem šolski upravitelj Marijan T r a t a r je primerno orisal potr:be in težave slovenskega življa na Kc-čevskem. Naposled je br. Fig ar sporočil še pozdrave kočevskega Orjema. Z navdušenjem sta bili sprei'ti brzojavki kralju Petru Tl. in Savezu SKJ. Ob 14. se je izpred kolodvora razvila po glavnih kočevskih ulicah slikovita, krasna oovorka, ki je bila vsepovsod burno pozdravljena. Na čelu je stopala ribniška sokolska godba. Sl dilo je 9 praporov, nato pestra skupina narodnih noš. potem dolg= vrste sokolstva, od članov in članic do nadebudne dece. Sledilo je še lepo število Sokolov v civili.. Med posebno vidnimi gosti je bil tudi minister n. r., senator Ivan Pucclj. če rečemo, da je bilo v sprevodu 700 sokolskih pripadnikov, smo rajši povedali premalo kakor preveč. Vsepovsod po mestu je narodno zavedno občinstvo tvorilo š pa lir. Sprevod je šel do konca mesta ,nato pa So je vmil pred Sokolski dom. Sledil je javni nastop, ki je bil zelo dobro obiskan 5n je res odlično uspel. Najočitneje je potrdil, da se je sokol stvo res skrbno pripravilo za kočevski praznik. Naposled se je razvila prijetna domača zabava. Težavna rešemnje Rafka Justina iz objema skal pod Triglavom Pogreb bo danes popoldne v Ljsibljani Ljubljana, 21. avgusta. Kakor nam poročajo z Gorenjskega, so truplo ponesrečenega nadučitelja in upokojenega univerzitetnega kustosa g. Raj-ka Justina prenesli reševalci v dolino. Truplo bo prepeljano v Ljubljano, kjer bo pogreb v ponedeljek ob 17. uri izpred kapele pri Sv. Križu. Za pokojnikom žalujejo vdova gospa Marija, hčerka in trije sinovi. Reševanje Rajka Justina je bilo zelo težavno. Podrobnosti o reševalni akciji nam sporoča naš znani plezalec in reševalec Uroš Zupančič. Iz njegovega poročila posnemamo: V petek popoldne ob 15. uri je dospelo telefonično poročilo iz Aleksandrovega doma preko Bohinja na Jesenice, da se je na grebenu Triglava smrtno ponesrečil g. Rajko Justin. Marljivi reševalec Korenini je obvestil svoja tovariša Zupančiča in Moreta in že je trojica brzela s kolesi proti Mojstrani, nakar je hitela skozi Vrata na Triglav. Pohvalno je treba omeniti ravnateljstvo KID, ki gre v vsakem nesrečnem primeru svojim uslužbencem uvidevno na roko in jim nudi dopust za reševalno odpravo. Trije reševalci so bili v 5 urah iz Jesenic na Kredarici. V Vratih je trojica obvestila pismeno še Jožo Copa in Miha Potočnika, ki sta ta dan z udeleženci plezalnega tečaja plezala nekje v Skrlatici. Na Kredarici so reševalci izvedeli, kako se je Rajko Justin ponesrečil. Blizu Vodnikove plošče je za trenutek obstal, da se odpočije od napora ali slabosti, že naslednji trenutek pa je padel v znak na južne stran grebena, zdrsnil je po -skalovju in takoj izginil pričam izpred oči. Takoj popoldne je oskrbnik Šest pregledal kraj nesreče, nižje v steno si ni upal. Neki nosač pa je šel pod steno ob Aleksandrovem domu v nadi, da najde mrtveca, ki je morda obležal pod navpičnimi stenami na melišču. Tudi ta trud je bil zaman. Nadaljnje iskanje so ustavili, ker ni bilo ljudi, ki bi se upali spustiti se za ponesrečencem v steno. Obšli so vse robove, a tudi z njih niso uzrli nesrečnika. Eks-pedicija je dospela ob 20. zvečer na Kre- darico in ni bilo izgleda, da bi se v noč napotila iskat pokojnika. V soboto zgodaj zjutraj sta Uroš Zupančič in More šla z vrvmi po poti na Triglav, Korenini pa je šel še po vrvi na Aleksandrov dom. Trojici se je pridružil mladi plezalec Igor Triller, ki je šel po reševalne vrvi v Staničevo kočo. More in Župančič sta pred 6. uro prišla do pod Vodnikove plošče. Na prodnati vesini sta takoj opazila sledove padca. Ko sta tako bila na pravi sledi, sta se pričala spuščati nizdol v steno. Kmalu st,a našla pokojnikovo čepico in krivo palico. Nadaljevala sta pot za sledovi krvavih madežev, ki so jasno kazali preko neprestanih gladkih plati v levo. Kakih 200 m pod grebenom sta ob 7. v skalni zagati opazila nesrečnika, zagvozdenega v zagato, z razbito in navzdol obrnjeno glavo. Sama nista mogla pričeti reševanja, ker je pokojnik ležal v strmi skali. Sla pa sta dalje pregledovat teren, kam bo treba spuščati ali dvigati mrtveca. Uroš Župančič se je spustil mimo mrtveca nreko visoke Drevese J nižje na široko polico, ki je vodila levo navzdol. Po njej se je spuščal skozi kamine in plati vedno nižje na melišče in snegove na južni strani Triglava, proti Aleksandrovemu domu. To je bil tudi edini prikladen in možen sestop z mrtvecem. Okoli 11. ure so prišli Korenini, Jože Ccp, Triller, dr. Bogdan Brecelj, dr. Miha Potočnik in inž. Avčin. Skupno so vstopili raz greben v steno, kjer sta jih čakala More in Zupančič ter jih vodila niže. Med potjo so našli še Justinovo žepno uro razbito, kazalci so kazali 6.20. Reševalci so bili kmalu pri pokojniku. Dr. Brecelj je ugotovil dejansko stanje: hrbtenica zlomljena in zdrobljena, glava popolnoma razbita, med tem ko so bili udi še celi, toda močno obtolčeni. Takoj so reševalci napeli vrvi in zabili kline ter se z mrtvecem spustili preko prevese na široko prikladno polico., kjer so pokojnika povezali za nadaljnji prenos. Mrtvec je bil silno težak, varovanje in reševanje je bilo otežkočeno kljub izvežbanosti reše- valcev. Saj je naporna pot vodila preko plati in strmin kaminov. Kljub vsem težavam so pokojnika prenesli pod steno popoldne ob 16. uri. Udeleženci plezalnega tečaja so bili med tem že prinesli pod steno nosila, nakar so pokojnika odnesli dalje po meleh in snegu k Aleksandrovemu domu. Reševati je bilo treba po težki steni v višini do 300 m poševno. Odprava je funkcionirala brezhibno in gre pohvala dr. Breclju, ki je učitelj nove generacije reševalcev. Reševalci so se preko Kredarice vrnili v Vrata precej izmučeni. Glede obveščevalne službe v naših planinah pa naj bo pripomnjeno naslednje: Kadar se primeri nesreča v planinah, naj se o njej ne čujejo ugibanja, marveč naj o njej govorijo le priče ali člani reševalne ekspedi-cije. Oskrbniki postojank, v katerih rajonu se je nesreča zgodila, so poučeni, kako naj po najbližji poti pismeno pošljejo sporočila po zanesljivih ljudeh najbližji reševalni postaji. »In zdaj odletim v Ameriko... « »Od tam mi boš gotovo pisal razglednico.« »Ne verjamem, ker ne bo časa, jutri nameravam biti že zopet doma.« (»Ric et Rac«) Peter živkovic v Mariboru Maribor, 21. avgusta Danes opoldne se je pripeljal z avtom iz Rogaške Slatine, kjer biva na oddihu, v Maribor predsednik Jusoclovenske nacionalne stranke g. Peter Živkovic. V njegovem spremstvu so bili nekateri ugledni možje, ki takisto bivajo v Rogaški Slatini. Obisk Petra Zivkoviča v Mariboru je bil zasebnega značaja. Ko je obedoval »Pri orlu«, so ga obiskali vidnejši predstavniki mariborske JNS. Po kosilu se je g. Peter Živkovic spet vrnil v Rogaško Slatino. Razstava v Jakopičevem paviljonu zaključena Ljubljana, 21. avgusta. V Jakopičevem paviljonu je bila danes zaključena razstava slik in kipov, ki je zadnja dva tedna poživljala sicer mrtvo sezono v Ljubljani. Ves dan so prihajali še zadnji obiskovalci in si ogledovali dela 21 umetnikov, razobešena po stenah in razstavljena po štirih malih dvoranah. Ob enajstih je Ivan Mrak prečital pred zbranim občinstvom svoj programatični govor, v katerem se je dotaknil nekaterih načelnih vprašanj o ustvarjanju sploh: Danes, v dobi velikih duševnih pretresov je le malo časa za poglobljeni študij, zato se je zlasti neposredno po vojni, polagala prevelika važnost na impulz in vse premalo na znanje. Vendar se je naš umetnik danes navzven nekoliko pomiril, dosegel je pa tudi sam v sebi ravnovesje med duhom in materijo. Popoldne se je vršilo žrebanje slik, ki so bile določene kot nagrada za deset permanentnih vstopnic. Za nagrade so bile izbrane slike: Kristus (Cargo), dobila številka 1482; Voli (Cargo), dobila številka 2948; Žena z vrčem (Smerdu), dobila številka 2995; Sveti Nikola (Smrekar), dobila številka 911; Slovenska pokrajina (Ja-kac), dobila številka 1416; Fužine (Slaper-nik), dobila številka 1279; Gameljni (Pav-lovec), dobila štev. 1479; Tihožitje (Vav-potič), dobila številka 2871; Gozdiček (Jakopič), dobila številka 2651; Spomladanska Madona (France Kralj), dobila št. 923. — Kdor je bil izžreban, dobi izžrebano umetnino pri Antonu Kosu na Mestnem trgu. Maribor preko nedelje Maribor, 21. avgusta Prijetna, poletna nedelja. Številni mariborski planinci so šli že včeraj .popoldne matjaževat na sivo Peco. kier je prišlo do izraza vedro, toplo planinsko razpoloženje. Tudi na otoku je bilo razgibano življenje vnetih kopalcev in kopalk. Po precejšnjem presledku zopet lepa nedelja. Sinoči se je peljal skozi Maribor z vlakom ob 9.20 v salonskem vozu češkoelova« ški zunanji minister dr. Kamil Krofta. Ofi_ delnega sprejema na kolodvoru ni bilo. Drugih posebnih dogodkov danes v Mariboru nismo imeli. Pač pa poročajo iz t ale o skrivnostni smrti malega otročička. V soboto popoldne je pripeljala namreč neka ženska pred hišo Angele Laknerjeve na Fali zibelko z majhnim olročickom ter nato 'zginila. Otrok je nekaj časa glasno kričal, nato pa utihnil. Ko so ljudje pogledali, kaj je v zibelki, so videli, da je bil otrok mr« tev. Orožniki so o doaodku obvestili mari_ bonsko državno tožilstvo, ki je odredilo obdukcijo otrokovega trupelca. ki bo na sel- . niškem pokopališču. Sumijo, da jc bil otrok J zastrupljen. Orožniki «o izsledili mater, neko Ivanko Gradišnikovo, ki je dejala, da je bil otrok nezakonski in da je otroka pustila pred Laknerjevo hišo zaradi tega, ker je imela nek opravek. Pod avto je prišla med Pragerskim ia pragersko graščino zasebnica Marija Blat_ nikova iz Sv. Jurija ob Taboru, stanujoča na Pragerskem. Hotela se je izogniti avtomobilu, pa jo je pri tem zgrabil blatnik in jo podrl na tla. Kolo je čisto razbito. S poškodbami po nogi in ostalem delu telesa so jo polskavski gasilci prepeljali v meriš borsko splošno bolnišnico. Pravcato rabuko sta dvignila v Loški ulici Terezija P. iz Mlinske ulice in Ivan 2. s Tržaške ceste. V ritmu klofut in bunk sta se pripodila iz Mlinske ulice v Loško, kjer se je zbralo okoli obeh precej ljudi, ki so se pri tem imenitno zabavali. Terezija in Janez *»ta se tako obdelovala s pest_ mi. da sla bila oba čisto krvava po obrazu. Stražnik je napravil temu tragikomičnemu prizoru konec z energičnim postopkom ter povabilom obeh na policijsko stražnico. Tragična smrt mladeniča v Dravi Pri Mariborskem otoku je utonil 16letni France Prešeren Maribor, 21. avgusta Danes popoldne okoli pol 17. ure se je družba mladih fantov kopala v levem rokavu Drave pri Mariborskem otoku. V družbi je bil 161etni France Prešeren, sin strojevodje državnih železnic iz Stephen-sonove ulice 1. Fantje so pogumno plavali po sredi Drave. Nedaleč od mostu, ki veže otok z levim bregom Drave, pa je France Prešeren obupno zakričal in naslednji trenutek že izginil pod vodo. Fantje so spla- vali za njim. toda Prešerna ni bilo več na površje in ga nikakor niso mogli najti. Prihiteli so reševalci s čolnom, vendar so vsa prizadevanja do večera ostala zaman. Pokojni France Prešeren je bil zelo dober plavalec. Vse kaže. da ga je v odprti Dravi pri naglem plavanju prijel krč. Tragično smrt ubogega fanta obžalujejo vsi, ki so ga poznali po njegovem lepem značaju in po nadarjenosti. Obupana mati pod savinjskim vlakom V smrt je šla 38 letna Amalija Teržanova iz Dobrove Celje, 21. avgusta. Ko je vozil savinjski izletniški vlak davi okrog pol 5. iz Celja proti Petrovčam, se je vrgla kakih 25 m daleč od prelaza v Kersnikovi ulici neka ženeka na progo. Kolesa so šla čez njo in ji odrezala desno nogo v kolku in levo nogo pod kolenom ter je prizadejala dve veliki rani na glavi. Strojevodja je ustavil vlak in izstopil, ženska je ležala na progi z glavo proti Celju. Bila je že mrtva. Strojevodja je stopil zopet na lokomotivo in nadaljeval vožnjo. V Petrovčah je javil zadevo, nakar so obvestili celjsko postajo, odtod pa policijo. Na kraj samomora je prispela komisija, ki je ugotovila dejanski stan in odredila prevoz trupla v mrtvašnico na okoliško pokopališče. V mrtvi so spoznali 381etno Amalijo Tržanovo, ženo delavca in hišnega posestnika z Dobrove pri Celju. Mož Tržanove je prišel dopoldne na policijo in prijavil, da je zjutraj okrog štirih, ko je še spal, odšla njegova žena z doma. Ko se je pozneje zbudil in opazil, da žene ni več doma, je mislil, da je šla v cerkev. Ker je pa še čez nekaj ur ni bilo domov, je v hudi slutnji odšel v mesto in prijavil nestanek žene. Na policiji je izvedel, da je njegova žena skočila pod vlak. Tržanova je bila v zadnjem času duševno zmedena. V soboto je dejala svojemu 11-letnemu sinu-edincu, da je ne bo več videl. Nekaj ur pozneje je izvršila svojo obupno namero. 35*000 železniških delavcev snuje enotno vsedržavno stanovsko organizacijo Maribor, 21. avgusta. V mariborski Delavski zbornici so se danes dopoldne zbrali delegatje železniških profesionistov in delavcev, aktivnih in upokojenih, da se posvetujejo in sklepajo o ustanovitvi samostojne in popolnoma neodvisne strokovne organizacije, ki ne bo reševala političnih vprašanj, marveč le njihova krušna vprašanja ter se bo borila za moderni delavski pravilnik in za take plače, da bodo odgovarjale eksistenčnemu minimumu, kakor tudi za primerne pokojnine. Na konferenco je prispelo 43 delegatov iz vseh delov države. Srečko Gantar je v imenu sklicateljev objasnil pomen in namen konference, nakar je bilo sklenjeno, da se za ustanovitev nove organizacije izvoli naslednje predsedstvo: Ivan Drnovšek iz Maribora, Stjepan Malerič iz Zagreba, Danilo Slonovič iz Sarajeva in Vasa Mijatov iz Kraljeva. Na dnevnem redu sta bila v glavnem dva referata: o položaju železniških delavcev in profesionistov in o sklepih za intervencijo v Beogradu ter o predložitvi pravil nove organizacije. Delegat Brenčič iz Ljubljane je orisal položaj 35.000 železniških profesionistov in delavcev, France Brezovšek iz Ljubljane pa žalostno stanje upokojencev, zlasti onih s kronskimi rentami. Prejemki in pokojnine se morajo vsekakor povišati v skladu z občutno naraslo draginjo. V teku let so se popolnoma znižale premije in akordi. Zaradi pomanjkanja kreditov delavec ne more izrabiti pristoječega mu dopusta. Progovni delavci so leto za letom obsojeni na brezplačni dopust in v delavnicah je že večkrat bil skrajšan delovni čas, s čimer so spet znižani prejemki. Tisoči delavcev še vedno čakajo na stalnost, ker ne morejo biti sprejeti v pokojninski fond in ne dobijo voznih" ugodnosti. Pokojninski fond je urejen tako, da morajo doplačevati velike zneske za nazaj, čeprav so že enkrat plačali za dotično dobo članarino. Kljub temu so pokojnine prenizke in članska doba za dosego polne pokojnine predolga. Znižati jo je treba na 30 let. Na predlog Mihe Zagodeta iz Siska je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki je sestavil resolucijo, da bo predložena prometnemu ministrstvu in generalnemu ravnateljstvu železnic. 1 WILLYS vorn I V EKONOMIČNOSTI GORIVA, JAKO-STI, BRZINI IN V IZDRŽLJIVOSTI MATERIJ ALA. GENERALNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: DJORDJE VLASENKO, BEOGRAD, USKOČKA 8. ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO: JOSIP STUPICA AVTO GARAŽA LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 6. Tone Cerer pripoveduje o Londonu Kamnik, 21. avgusta Najodličnejši predstavnik našega plavalnega sporta Kamničan Tone Cerer se je vrnil iz Londona. V močni mednarodni konkurenci se je plasiral na tretje mesto in tako dosegel uspeh, kakršnega še ni noben naš plavač. V disciplini 200 m prsno je danes Jugosloven Tone Cerer tretji v Evropi, takoj za Nemcema Balkeom in Sietasom. V srednji Evropi danes naš re-prezentant nima konkurence, v celi Evropi pa sta nad njim samo dva Nemca. Oba sta že v letih, ko športnik doseže vrhunec in nimata mnogo nade na izboljšanje svojega časa, medtem ko Cerer stalno napreduje in pri vsakem nastopu izboljša svoj lastni rekord. To se vidi najbolje v tem., da je Cerer od lani izboljšal svoj rekord v sladki vodi za celih 8 sekund. Cas, ki ga je postavil v Londonu z 2:47.6 je novi jugoslovenski rekord in bi bil z njim Cerer pred 10 leti na olimpiadi v Amsterdamu olimpijski zmagovalec. Takrat je postavil olimpijski rekord v disciplini 200 m prsno Japonec Tsuru-ta z 2:49.2. Na naslednji olimpiadi 1932 v ski rekord na 2:45.4 na berlinski olimpiadi ski rekord na 2:45.4, na berlinki olimpiadi pa je bil zmagovalec Japonec Tetsuo Ha-muro z 2:42.5, drugi pa je bil Nemec Erwin Sietas z malenkostno razliko 2:42.9 Sietas je letos v Londonu mnogo popustil in tako ga je prehitel rojak Balke. ki j' zmagal v času 2:45.8,'Sietas pa 2:45.9. Vidi se, da je njegov čas najbrž že minil in tako smemo polni nade pričakovati, da se bo naš Tonček v teku dveh let povzpel do olimpijskega časa. Zaskrbljeni smo gledali na našo plavalno reprezentanco, ko je odhajala v London. Samo Cerer in Ziherl sta nas šla zastopat na evropsko plavalno prvenstvo, z njima pa kot delegat plavalne zveze Zagrebčan g. Fischer. Savez jih je pustil ne pot brez denarja, ki ga je moral vodja pota sam založiti, da sta naša reprezentan-ta sploh mogla odpotovati. Ker so v Londonu dobili samo povrnjene stroške za pot in hrano, jim je na povratku zmanjkalo denarja in sta ostala naša plavalca, ki sta nas tako odlično zastopala v Londonu v Bruxellesu brez večerje. Naš Tone Cerer je skromen fant in športnik v pravem pomenu besede, zato se nikoli ne pritožuje in ne kritizira. Pravi samo, da si je nabral v Londonu novih skušenj, ki mu bodo drugič prišle prav. V: del je, kako drugi narodi skrbe za svoje reprezentante, kako jih čuvajo in negujejo, da bi dosegli čim boljše rezultate in proslavili svojo domovino. Preskrbeli so jim domačo kuhinjo, tako da sprememba hrane ni neugodno vplivala na njihovo razpoloženje in kondicijo. Tone Cerer pa se je vprav zaradi hrane počutil slabše in je tudi to sorazmerno vplivalo, da je dosegel manj, kakor bi lahko, če bi v taki konkurenci plaval v domačem bazenu. Močno je oslabel in izgubil na teži. Cerer je pravi športnik, ki skrbno čuva svojo telesno kondicijo, uživa hrano, ki mu najbolj vzdržuje energijo, ne kadi in ne pije med tekmovanji in hodi redno k počitku. V Londonu so bile v vseh teh pogledih neurejene razmere. Zjutraj je odšel v plavalni stadion v Wimbleey, kjer je ostal ves dan, gledal tekmovanja in se dolgočasil, da je zvečer od 18. do 20. lahko treniral. Madžari in Nemci so vsak dopoldne trenirali na tihem v manjših kopališčih v bližini njihovih hotelov, popoldne počivali, zvečer pa spet treniralL »Seie čez teden«, pripoveduje Cerer, »smo uganili njihovo skrivnost in z nekim visokošolcem, Zagrebčanom, smo našli ko- pališče v Baker Streetu — slavna ulica, v kateri je stanoval Sherlok Holmes. Tu sem potem treniral v družbi z rojakom Stergarjem, ki je bil v sodniškem zboru za skoke.« O izbirnem plavanju na 100 m prsno za plavalni dvoboj Amerika : Evropa, kjer je bil tretji, nam je Cerer dejal: Tu sem taktično pogrešil. Pri startu sem za malenkost zaostal, v prvih potegih pa so mi konkurenti ušli naprej. Plaval sem pač prvič v tako močni konkurenci, pa sem hotel plavati na svoj način. Potegnil sem in 10 m Rred ciljem sem bil za glavo pred ostalimi. Tu pa. sam ne vem zakaj in kako, sem iz metuljčkovega stila napravil par zamahov v klasičnem stilu in ko smo udarili na cilj, sem bil za desetinko sekunde za drugim, oziroma dve desetinki za prvim v času 1:13.6. Nova izkušnja, ki si jo velja zapomniti. V Ljubljani sem na tej progi dosegel že čas 1:12. Tu je res Cerer po nepotrebnem izgubil prvo mesto, kar je popolnoma razumljivo, ker doma zadnja leta ni imel nobene konkurence in tudi pri mednarodnih srečanjih nima v srednji Evropi tekmeca. Tako je lahko poljubno menjaval stil, a vedno in povsod zmagal. O nastopu in predteku na 200 m prsno, kjer se je bil Cerer plasiral takoj za olimpijcem Sietasom, pravi naš reprezen-tant: Po plavanju mi je Stergar raztol-mačil komentarje plavalnih strokovnjakov in publike. Pravijo, da sem plaval lepo in ležerno, kakor da mi gre samo za to, da se plasiram v finale, ne pa za čas. Listi so sodili, da bom šele v finalu potegnil in Stergar je celo trdil, da so me nekateri postavljali za zmagovalca. Na treningu sem nekoč plaval 500 m metuljčka, kar so označili za »fenomenalno«. Stergar mi je stalno trobil na ušesa: Tone, drži se, večina te smatra za zmagovalca! To bo vsekakor točno, kakor smo mogH povzeti po radio prenosu. Nemški napovedovalec je poslušalcem takole predstavil našega Cerer ja: Poleg naših reprezen-tantov se je pojavil Jugosloven Cerer. Crn ko zamorec, krasno atletsko razvit Njegov pojav nam obeta presenečenje, ker vse kaže, da bo najbrž zmagovalec. To bi bila velika senzacija tega nastopa. In na koncu je napovedovalec radostno javil: Naša dvojna zmaga. Cerer je tretji, presenečenje je izostalo. Nas, ki smo poslušali radio, pa je le navdal ponos na uspeh našega Tončka: tretji v Evropi z novim jugoslovenskim rekordom, ki spada v svetovno rang-listo. Bravo Cerer, le tako naprej! Londonski športni listi so prinesli slike našega reprezentanta, kako plava metuljčka. Z ozirom na njegovo mladost, mu obetajo še lepo športno kariero. Seveda, če bodo tudi naši merodajni razumeli, da pod takimi pogoji, kakor v London, naši reprezentanti ne bodo mogli hoditi po rekorde. Brez denarja, brez skrbne domače oskrbe, prepuščen sam svoji iznajdljivosti in slučaiem, naš Tone Cerer ne sme več na pot. Športnikom, ki tako odlično zastopajo našo domovino v mednarodni športni areni, moramo nuditi vse pogoje, da dosežejo čim več. Posebno pa takim talentom kot je naš Cerer. Talent in pravi športnik, ki tudi svoj način življenja tako usmerja, da bi dosegel čim boljši uspeh v čast kluba. čigar član je, in v ponos države, ki jo tako odlično zastopa. z. J. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani