GRADBENI 
VESTNIK
GLASILO 
ZVEZE DRUŠTEV 
GRADBENIH 
INŽENIRJEV 
IN TEHNIKOV 
SLOVENIJE
G lavni in odgovorni u redn ik : Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov
Prof dr Janez D U H O V N IK
L e k to r ic a :  
Alenka RAIČ - B LA Ž IČ
Tehnični uredn ik : 
Danijel T U D J IN A
U red n išk i odbor:
□oc.dr. Ivan JE C E LJ  
Andrej K O M E L, u.d.i.g. 
Mag. Gojmir Č E R N E  
Prof.dr. Franci S T E IN M A N  
Prof.dr. Miha T O M A Ž E V IČ  
Janja P E R O V IC -M A R O LT, u.d.i.g
T is k :
T IS K A R N A  L JU B L J A N A  d d
Količina: 900 Izvodov
Revijo izdaja ZVEZA DRUŠTEV GRAD­
BENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV 
SLOVENIJE, Ljubljana, Karlovška 3, 
telefon/faks: 01 422-46-22, ob fi­
nančni pomoči Ministrstva RS za 
znanost in tehnologijo, Fakultete za 
gradbeništvo in geodezijo Univerze 
v Ljubljani ter Zavoda za grad­
beništvo Slovenije.
h t t p : / / w w w . z v e z a - d g i t s . s i
Letno izide 12 številk. Letna 
naročnina za individualne naročnike 
znaša 5000 SIT; za študente in 
upokojence 2000 SIT; za gospo­
darske naročnike (podjetja, družbe, 
ustanove, obrtnike) 40500 SIT za 1 
izvod revije; za naročnike v tujini 100 
USD. V ceni je vštet DDV.
Žiro račun se nahaja pri Agenciji za 
plačilni promet, Enota Ljubljana, 
številka: 50101-678-47602.
1. Uredništvo sprejema v objavo 
znanstvene in strokovne članke s 
področja gradbeništva in druge 
prispevke, pomembne in zanimive za 
gradbeno stroko.
2. Znanstvene in strokovne članke 
pred objavo pregleda najmanj en 
anonimen recenzent, ki ga določi 
glavni in odgovorni urednik.
3. Besedilo prispevkov mora biti 
napisano v slovenščini.
4. Besedilo mora biti izpisano z 
dvojnim presledkom med vrsticami.
5. Prispevki morajo imeti naslov, 
imena in priimke avtorjev ter 
besedilo prispevka.
6. Besedilo člankov mora obvezno 
imeti: naslov članka (velike črke); 
imena in priimke avtorjev; naslov 
POVZETEK in povzetek v slovenš­
čini; naslov SUMMARY, naslov 
članka v angleščini (velike črke) in 
povzetek v angleščini; naslov UVOD 
in besedilo uvoda; naslov nasled­
njega poglavja (velike črke) in 
besedilo poglavja; naslov razdelka in 
besedilo razdelka (neobvezno); 
naslov SKLEP in besedilo sklepa; 
naslov ZAHVALA in besedilo zahvale 
(neobvezno); naslov LITERATURA in 
seznam literature; naslov DODATEK 
in besedilo dodatka (neobvezno). Če 
je dodatkov več, so dodatki označeni 
še z A, B, C, itn.
7. Poglavja in razdelki so lahko 
oštevilčeni.
8. Slike, preglednice in fotografije 
morajo biti oštevilčene in oprem­
ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo 
njihovo vsebino. Slike in fotografije, 
ki niso v elektronski obliki, mo r a j o  
biti priložene prispevku v originalu in 
dveh kopijah.
9. Enačbe morajo biti na desnem 
robu označene z zaporedno številko 
v okroglem oklepaju.
10. Uporabljena in citirana dela 
morajo biti navedena med besedilom 
prispevka z oznako v obliki [priimek
prvega avtorja, leto objave], V istem 
letu objavljena dela istega avtorja 
morajo biti označena še z oznakami 
a, b, c, itn.
11. V poglavju LITERATURA so dela 
opisana z naslednjimi podatki: 
priimek, ime avtorja, priimki in imena 
drugih avtorjev, naslov dela, način 
objave, leto objave.
12. Način objave je opisan s podatki: 
knjige: založba; revije: ime revije, 
založba, letnik, številka, strani od do; 
zborniki: naziv sestanka, organi­
zator, kraj in datum sestanka, strani 
od do; raziskovalna poročila: vrsta 
poročila, naročnik, oznaka pogodbe; 
za druge vrste virov: kratek opis, npr. 
v zasebnem pogovoru.
13. Pod črto na prvi strani, pri 
prispevkih, krajših od ene strani pa 
na koncu prispevka, morajo biti 
navedeni obsežnejši podatki o 
avtorjih: znanstveni naziv, ime in 
priimek, strokovni naziv, podjetje ali 
zavod, naslov.
14. Prispevke je treba poslati 
glavnemu in odgovornemu uredniku 
prof. dr. Janezu Duhovniku na 
naslov: FGG, Jamova 2, 1000 
LJUBLJANA. V spremnem dopisu 
mora avtor članka napisati, kakšna je 
po njegovem mnenju vsebina članka 
(pretežno znanstvena, pretežno 
strokovna) oziroma za katero rubriko 
je po njegovem mnenju prispevek pri­
meren. Prispevke je treba poslati v 
treh izvodih in v elektronski obliki 
(WORD, EXCEL, AVTOCAD, 
DESIGNER).
Uredniški odbor
GRADBENI
VESTNIK
GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH 
INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE 
UDK-UDC 05:625;ISSN 0017-2774 
L J UB L J A NA ,  J U N I J  2 0 0 1 
LETNIK L STR. 129 - 152
VSEBINfi - CONTENTS
Članki, študije, razprave
Articles, studies
Stran 130
Marko Završki, Vukašin Ačanski____________
PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA VIADUKTA 
LOČICA
DESIGN AND CONSTRUCTION OF THE 
VIADUCT LOČICA
Stran 140
J. Lapajne, B. Šket Motnikar, P. Zupančič 
NOVA KARTA POTRESNE NEVARNOSTI 
- PROJEKTNI POSPEŠEK TAL NAMESTO 
INTENZITETE \
NEW SEISMIC HAZARD MAP - INTEN­
SITY REPLACED BY DESIGN GROUND 
ACCELERATION
■ Mnenja in odmevi
Stran 149
Svetko Lapajne____________________
K ČLANKU:
TRŽNA RAZISKAVA SOVPREŽNIH 
KONSTRUKCIJ V SLOVENIJI
M. ZAVRŠKI, V. AČANSKI: Projektiranje in izvedba viadukta Ločica
PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA 
VIADUKTA LOČICA
DESIGN AND CONSTRUCTION 
OF THE VIADUCT LOČICA
STROKOVNI ČLANEK
UDK 624.21 : 625.745.1 MARKO ZAVRŠKI, VUKAŠIN AČANSKI
P O V Z E T E K  V prispevku sta opisana projektiranje in izvedba viadukta
Ločica, ki se gradi na odseku avtoceste Vransko -  Trojane 
in bo predan v uporabo do konca oktobra 2001. Viadukt, ki 
ga tvorita dve prednapeti kontinuirni gredni konstrukciji 
škatlastega prereza skupne dolžine 8B9 m in z glavnima 
razponoma 1 2 5 .ü in 104.0  m, sodi projektantsko -  
tehnično in tehnološko -  izvedbeno med najzahtevnejše 
mostove, ki se trenutno gradijo v Sloveniji. V opisu zasnove 
viadukta so poudarjene glavne značilnosti viadukta, ki so: 
temeljenje podpor z vodnjaki na pobočju, zasnova potresne 
izolacije te r  gradnja prekladne konstrukcije po sistemu 
prostokonzolne gradnje.
S U M M A R Y  In the article, design and construction of the viaduct
Ločica, are described. The viaduct is located on the highway 
section Vransko -  Trojane, and it is under construction 
for the present. The completion of the works is expected 
by the end of October 2001. The viaduct superstructure  
consisting of two separated continuous box girders of a 
to ta l length of 869 metres, with main spans of 125 and 
104 metres, is considered as one of the most exacting 
bridges being constructed in Slovenia at the moment, 
taking into account its design and construction method. 
Some typical features are emphasized: well foundations 
on the slope, seismic protection, and cast-in-situ free 
cantilever construction of the deck.
Avtorja:
Mag.Marko ZAVRŠKI, univ.dipl.inž.grad., GRADIS Biro za projektiranje MARIBOR, d.o.o., Lavričeva 3, 
2000 MARIBOR
Prof. Vukašin AČANSKI, univ.dipl.inž.grad., GRADIS Biro za projektiranje MARIBOR, d.o.o., Lavričeva 3, 
2Ü0D MARIBOR
Gradbeni vestnik •  Ljubljana 50 
M. ZAVRŠKI, V. AČANSKI: Projektiranje in izvedba viadukta Ločica
1 UVOD
Viadukt 6-1 Ločica se gradi na avtoce­
stnem odseku Vransko-Trojane med km 
73.6 +  45,641 in km 74.5 +  14,285. 
Sestavljata ga dva sam ostojna ločena 
objekta, ki potekata od stič išča  avtoce­
stnega nasipa s severnim podaljškom  
Kozice prek Zaplaninskega potoka in lo ­
kalne ceste, nato v srednjem delu po str­
mem in razvlečenem severnem pobočju 
Vreskovega griča, prečkata dolino Bolske 
in m agistra lno cesto Celje -  Ljubljana, na 
koncu pa se prislonita  na strma predpo- 
bočja Jasovnika.
Za v iadukt lahko poudarim o naslednje 
značilnosti: dolžino zavorne enote (869.26 
m), o m e jite v  obrem enitev v podporni 
konstrukciji s sistem om  potresne izola­
cije, te m e lje n je  z vodnjaki na pobočju in 
zelo zahtevno gradnjo prekladne kon­
strukcije po sistemu prostokonzolne gra­
dnje.
Investito r viadukta je DARS d.d., Celje, 
Cesta XIV. d iv iz ije  4, projektant GIZ Gra­
dis, Biro za projektiranje M aribor, d.o.o., 
izvajalec del GIZ Gradis, GP Nizke gra­
dnje M a ribo r, d.d., gradnjo nadzoruje 
Družba za državne ceste, d.o.o., Tržaška 
cesta 19a. Viadukt se je priče l graditi
jun ija  1999 (slika 1), zgrajen pa bo ok­
tobra 2001.
2 ZASNOVA 
VIADUKTA
2.1 SPLOŠNI PODATKI O 
OBJEKTU
Viadukt levega pasu leži med km 73.7 +  
01 ,588 in km 74.5 +  14,285. Viadukt 
desnega pasu leži med km 73.6 +  
45,641 in km 74.4 +  95,669. Oba via­
dukta potekata prek enajstih polj. Dolžine 
polj levega viadukta so 7 0 ,0 0 +  104,00 
+  70,00 +  70,00 +  70,06 +  70,06 +  
70,06 +  90,08 +  125,00 +  80,00 +
50,00 =  869,26 m. Dolžine polj desne­
ga viadukta so 70,00 +  104,00 +  70,00 
+  70,00 +  6 9 ,9 4 +  6 9 .9 4 +  69.94 +  
69.94 +  125,00 +  80,00 +  50,00 =  
848,76 m. Širini obeh viaduktov na delu 
s skupno osjo sta 13,34 m, na razce­
pljenem delu pa 12,93 m.
2.2 ELEMENTI CESTNE 
TRASE
Os levega viadukta poteka tlorisno od km, 
77.7 +  01,588 do 73.7 +  85,77 v radiju
R =  900 m, od km, 73.7 +  85,77 do km,
73.9 +  05,77 v prehodnici A =  328,63, 
od km, 73.9 +  05,77 do km, 73.9 +  
72,21 v premi, od km 73.9 +  72,21 do 
km, 74.2 +  61,63 v radiju R =  8000 m, 
od km 74.2 +  61,63 do km, 74.3 +
81.66 v prehodnici A =  565,75, ter od 
km, 74.3 +  81,66 do km, 74.5 +  14,285 
v radiju R =  2000 m.
Os desnega viadukta poteka tlo risno  od 
km, 73.6 +  46,00 do 73.7 +  76,32 v 
radiju R =  900 m, od km, 73.7 +  76,32 
do km, 73.9 +  16,88 v prehodnici A =  
377,56, od km, 73.9 +  16,88 do km 74.2 
+  61 ,63  v radiju R =  8000 m, od km
74.2 +  61 ,63  do km, 74.3 +  81,66 v 
prehodnici A =  565,75 in od km 74.3 +
81.66 do km, 74.4 +  95,669 v radiju R 
=  2000 m.
V vertika ln i ravnini poteka os viadukta v 
konkavnem radiju R =  90000 in R =  
80000 m. Prečni sklon se sprem inja od
2,5 % do 3,5 %, vzdolžni sklon na sre­
dnjem delu viadukta je iv =  2,541 %.
2.3 PREČNI PROFIL
Prvi del levega in desnega viadukta v v 
obm očju razcepljene osi:
hodnik = 1 .0 0  m
BVO =  0.44 m
robna črta +  robni pas =  0.50 m
odstavni pas =  2.50 m
vozni pas =  3.50 m
prehitevalni pas =  3.50 m
robna črta +  robni pas =  0.50 m
odm ik BVO od robnega 
pasu =  0,50 m
BVO =  0.49 m
skupna širina_ _ _ _ _ _ _ _ _ =  12.93 m
Drugi del levega in desnega viadukta v 
obm očju skupne osi:
robni venec z odbojno 
ogra jo =  0.90 m
odm ik od odbojne ograje = 0 . 5 0  m
robna črta +  robni pas =  0,50 m
prehitevalni pas =  3.50 mSlika 1: G ra d n ja  v ia d u k ta  L o č ica  ( fe b ru a r  2 G 0 1 )
PR
 "R
EZ
 V
 O
SI 
_E
VE
 K
ON
ST
RU
KC
IJE
M . ZAVRŠKI, V. AČANSKI: Projektiranje in izvedba viadukta Ločica
r
Slika 2: T lo r is  in 
v z d o lž n i p re r e z  
v ia d u k ta
M. ZAVRŠKI, V. AČANSKI: Projektiranje in izvedba viadukta Ločica
vozni pas =  3.50 m
odstavni pas =  2.50 m
robna črta +  robni pas =  0.50 m
BVO =  0.44 m
hodnik =  1.00 m
skupna širina_ _ _ _ _ _ _ _ _ =  13.34 m
2.4 ODMIKI OD OB­
STOJEČIH'OBJEKTOV
Pod levim in desnim objektom potekajo 
lokalna cesta, Zaplaninski potok, potok 
Bolska, magistralna cesta in p linovod. 
Zagotovljena je svetla višina in predpisani 
odmik stebrov od m agistralne ceste oz. 
temeljev stebrov od visokotlačnega p lino­
voda.
2.5 GEOLOŠKO-GEO- 
MEHANSKE KARAKTE­
RISTIKE TEMELJNIH TAL 
V OBMOČJU VIADUKTA
Prevladujočo hrib insko osnovo na ob­
močju viadukta predstavljajo srednje tria - 
sne kamnine, ki se ritm ično menjavajo v 
številnih različicah p litvo pod površjem
grebena Kozice in Vreskovega griča. Za­
stopajo jih ploščati apnenci s polami ali 
gom o lji roženca, p isanim i laporovci in 
laporastim i apnenci ter n jihovi različki, 
peščenjaki, skrilavi do ploščati m eljevci, 
laporasti m eljevci, brečasti apnenci, do­
lom iti, g linovci in redkeje tufski pe­
ščenjaki. Glede na geološko sestavo tal 
in strmo pobočje je b ilo  izbrano globoko 
tem eljenje z okroglim i vodnjaki na kom­
paktni skali (apnenci, laporovec) pri vseh 
podporah razen pri podporah 10D in 10L, 
kjer je izvedeno tem eljen je s p ilo ti zara­
di prisotnosti podtalnice. Dopustne kon­
taktne napetosti na stiku dno vodnjaka - 
tem eljna tla so: q dop =  1200 kN/m2. 
Dupustne kontaktne°napetosti na konici 
pilota so 8060 kN/m2.
2.6 OBTEŽBA IN PREDPISI
Objekt je d im enzioniran na prometno 
obtežbo po DIN 1072 -  razred vozila SLW 
60/30 ter na potresno obtežbo v skladu z 
evropskim predpisom  EC-8/2. V skladu 
S seizmološko karto za povratno periodo 
500 let je objekt v V lil. potresni coni MCS 
lestvice, tako da znaša projektni pospe­
šek tal 0,2 g (2,0 m /s2). Objekt je d im en­
zioniran v skladu s Pravilnikom o tehn ič­
nih norm ativih za beton in arm irani beton 
ter DIN 4227, l-VI del (Predpisi za pred­
napeti beton). Upoštevani so norm ativi 
SODOC iz jun ija  1997. Potresna varnost 
objekta je zagotovljena v skladu z evrop­
skim predpisom  EC-8/2. Obtežba zaradi 
vetra na konstrukcijo je določena v skla­
du z DIN 1072. Upoštevane so sm ernice 
za betonske mostove z zunanjimi predna­
petim i kabli (kabli zunaj prereza brez po­
vezave), ki jih  je izdalo Nemško zvezno 
m in istrs tvo  za promet, Oddelek za gra­
dnjo cest ZRN, 1998.
3 KONSTRUKCIJSKA 
ZASNOVA
3.1 SPLOŠNO
Sedanja varianta zasnove viadukta (slika 
2) je nastala na podlagi več variantnih 
štud ij v predhodnih fazah projektiranja. 
Viadukt je imel po prvotni zasnovi (faza 
PED) na srednjem  delu levega pasu na 
dolžini 400 m zasek z opornim zidom v i­
šine 8 - 1 2  m ter podporno pilotno ste-
-+------- ;----- 13.34 -------- ffl-------- 13.34 '1
-------------+-
i 144 * 1100 , 90 I  90 , 1100 , 144 t1 t 650 450 : $ 1 +50 650 1 r
Slika 3: Š ka t la s t i  prečni p re re z  prekladne konstrukc ije
I (H
 I
M. ZAVRŠKI, V. AČANSKI: Projektiranje in izvedba viadukta Ločica
Slika 4a: Spodnji deviatorji za zunanje kable
Slika 4b: Bradavica za sidranje spodnjih sovprežnih kablov
no, desni pas pa je bil na viaduktu. Pre­
mik trase avtoceste za 15-20  m proti dnu 
doline je om ogočil rešitev z viaduktoma 
za obe smeri in lažjo izvedbo pristopnih 
poti za izvedbo podpor. Z zasnovo viaduk­
ta so upoštevane topografske in geološke 
značilnosti terena in prostora. Večji del
konstrukcije tvori prekladna konstrukcija 
na manjših razponih (70.0 m), ki poteka 
po pobočju vzporedno z dolino. Na m e­
stih, kjer ob jekt prečka stransko do lino  
(Zaplaninski potok, lokalna cesta), na 
začetku in glavno do lino  (potok Bolska, 
magistralna cesta) na koncu objekta, sta
uporabljena večja razpona 104.0 in 125.0 m.
3.2 PREKLADNA 
KONSTRUKCIJA
Viadukt sestavljata dve ločeni prednapeti 
kontinuirni gredni konstrukciji škatlaste­
ga prereza, ki potekata čez 11 polj in pre­
dstavlja eno zavorno enoto. Razponi polj 
so od 50.0 do 125.0 m. Škatlasti prerez 
prekladne konstrukcije (slika 3) je v poljih 
od opornika št.4 do stebra št.8 in od ste­
bra št. 11 do krajnega opornika št.12 kon­
stantne višine 3,50 m. V po ljih  med opor­
nikom št. 1 in stebrom št.2 ter med ste­
bri št. 2 do 3 in 3 do 4 pa se spreminja 
od 3,50 do 5,54 m, med stebri št. 8 do
9 ,9  do 10 ter 10 do 11 pa od 3.50 do
6,50 m.
Prednapenjanje glavne nosilne kon­
strukcije  v vzdolžni sm eri se izvede s 
kabli LH 19*0 .6 , in s icer s tremi skupi­
nami kablov. V fazi prostokonzolne gra­
dnje se prenapnejo zgornji kabli, in sicer 
44 kablov nad podporama 9 in 10 ,3 8  ka­
blov nad podporama 2 in 3 ter 22 kablov 
nad osta lim i vm esnim i podporam i. Po 
izvedbi vm esnih povezovalnih lamel se 
prednapnejo spodnji kabli v polju, in si­
cer 16 kablov v polju razpona 125 m, 14 
kablov v polju razpona 104 m in 8 kablov 
v po ljih  razponov 70 m. Tretja skupina 
kablov so 4 kontinu irn i poligonalnim i 
kabli brez povezave z betonskim prerezom 
za prevzem koristne obtežbe s prometom.
Za vodenje zunaj izven prereza v notranjo­
sti škatle, vzdolž nosilne konstrukcije, so 
predvideni AB deviatorji -  preusmerniki 
v poljih  in nad podporami (sliki 4a in 4b). 
V po ljih  dolžine 104.0 in 125.0  m sta 
predvidena dva deviatorja, v ostalih poljih 
pa po en deviator v sredini razpona. Tudi 
prečniki nad podporami rabijo kot devia­
to rji. V deviatorjih sta predvideni dve re­
zervni "s e d li”  za morebitno dodatno na­
penjanje konstrukcije  zaradi obtežb pri 
izrednih prevozih.
Prekladna škatlasta konstrukcija je izve­
dena v betonu MB 40. Zaradi tehnologije
M. ZAVRŠKI, V. AČANSKI: Projektiranje in izvedba viadukta Ločica
gradnje je b ila  zahtevana m inim alna tla č ­
na trdnost 30 M N/m 2 po 3 dneh. Za ar­
m iranje je  b ila  uporabljena rebrasta ar­
matura RA 40 0 /5 0 0 -2  in za predna- 
penjanje visokovredno jeklo  kakovosti 
1570/1770  MN/m 2.
3.3 PODPORNA 
KONSTRUKCIJA 
S TEMELJI
Podporno konstrukcijo  sestavljata dve 
krajni podpori in deset vm esnih podpor. 
Krajni oporn ik desnega viadukta v osi 1D 
je zaradi visokega nasipa zasnovana iz 
prečnega nosilca- masivne ležiščne gre­
de dim . 445,0  X 300,0 cm z zaledno ste­
no, ki je podprta z dvema stenastim a ste­
broma sprem in ja jočega se prereza 
(4 4 5 .0 -6 3 6 .0 /1 6 0 ,0  cm) in višine 14.71 
m. Ostali krajni oporniki so zasnovani kot 
klasični stenasti oporn ik i. Za obema 
opornikom a sta v v iš in i glave opornika 
predvideni horizontalni p lošč i debeline 
60 cm, ki s trenjem prenašata horizontal­
ne potresne sile iz am ortizerjev v teren za 
opornikom , istočasno pa delu je ta  kot 
pasivni s id ri, ki prevzemata horizontalne 
sile od zem eljsk ih  pritiskov. V zaledju 
opornikov so zgrajene kontrolne komore, 
ki rabijo za napenjanje, zamenjavo kablov 
izven prereza, za pregled ležišč, d ila tacij, 
za dostop v glavno nosilno konstrukcijo  
in za p rik lju č e k  cestne kanalizacije  ter 
drugih vodov.
Temeljenje krajnih podpor je izvedeno s 
polnim vodnjaki premera 9.10 m pri po­
dpori 1D in vodnjaki premera D = 7 .1 0  m 
pri podporah 1L in 12D, 12L na kompak­
tno nosilno  skalo.
Stebri vmesnih podpor (slika 5 )  imajo votli 
po ligonalno oblikovani prerez, d im enzij
4,0 X 4,0 m pri podporah v oseh 4D-8D, 
11 D, 4L-8L, 11L in 5,0 X 4,0 m pri podpo­
rah 2L, 2D, 3L, 3D, 9L, 9D , 10L, 10D. 
Višine stebrov znašajo od 7,5 do 38,0 m. 
Debelina sten pri vseh stebrih je 30 cm. 
Na spodnji strani se debelina stene z vu- 
tastim prehodom na notranji strani izve­
de iz 30 cm na 130 cm na mestu vpetja v 
tem eljno p loščo vodnjaka. Navzgor se 
stebri razširijo  v kapo stebra tlorisne dim.
4.0 X 5.65 m pri manjših stebrih dim. 4.0 
X 4.0 m ter na 5.0 x 4.0 (5.20) pri po­
dporah 2 in 3 ter 5.0 x 4.0 (4.60) pri 
podporah 9 in 10. Razširitev kape pri 
podporah 2 ,3  ter 9 ,1 0  se izvede s stran­
skim i rebri širine 2.0 m.
Debelina polnega dela kape stebra znaša
2.0 m. V sredini kape je predvidena od­
prtina za dostop v steber in podest za 
pregled ležišč. V vsakem stebru so pre­
dvidena dostopna vrata v steber. Dostop 
v notranjost stebrov je mogoč po kovin­
skih lestvah in vm esnih podestih. 
Temeljenje vm esnih podpor je izvedeno
z vodnjaki premera D =  7.10 m pri po­
dporah v oseh 4 -8 ,1 1  in D =  9.10 m 
pri stebrih v oseh 2,3 ,9  in 10. Vodnjak 
sestavlja (slike 5a, 5b in 5 c ) :
- tem eljna plošča, deb. d =  1.50 m 
pri podporah v oseh 4 -8 ,1 1  ter d =
2.0 m pri podporah v oseh 2,3 in 9,
10 ,
- zun a n ji p la šč  vodn jaka  -  o b ro č i, 
deb. 30 -20  cm,
-  notranji del stene vodnjaka deb. d =  
20-30 cm in
-  zgorn ja p lošča vodnjaka deb. d =  
30 cm.
M. ZAVRŠKI, V. AČANSKI: Projektiranje in izvedba viadukta Ločica
Slika 5b: V m e s n a  p o d p o ra
Dno temeljne plošče je vkopano najmanj
2,0 m v kom paktno skalo, merjeno od 
nižje kote pobočnega terena. Vodnjak je 
prek plašča vpet v zem ljino , ki vodnjak 
obdaja.
Podpore v osi 10D in 10L so temeljene 
na pilotih . V spodnjem delu j steber vpet 
v tem eljno blazino dim . 8. 0 x 8.30 x
2.50 m, ki je podprta z devetimi piloti Ć 
150 cm. Piloti so vpeti v nor Ina tem elj­
na tla v dolžin i 2 D p ilo ta  v Kompaktno 
skalo (apnenec), na zgornji strani so vpeti 
v p ilo tno blazino; bočno s< elastično 
opirajo na okoliški teren..
3.4 ZASNOVA  
POTRESNE IZOLACIJE
Za zagotovitev potresne varnosti je bil pri 
zasnovi konstrukcije  upoštevan princip 
potresne izolacije. Z izo lacijo  med prek- 
ladno in podporno konstrukcijo zmanjša­
mo prenos potresne energije v preklad- 
no konstrukcijo. Sistem ležišč in protipo­
tresnih naprav-dušilcev (slika 6) je za­
snovan tako, da je celotna konstrukcija za 
prevzem vertika ln ih  in horizontalnih sil 
zasnovana kot kontinuirana “ p lavajoča” 
konstrukcija, ki s loni na teflon:. Kih drsnih 
ležiščih (osi 2, 3, 9 ,1 0  ) odri. vodenih 
drsnih gumenih ležiščih (osi 1 4,5,7,8 in 
12), ki so vzdolžno pom ična in prečno 
nepomična in fiksnih gum enih iežiščih na 
podporah 6 in 7. Ležišča v kom binaciji s 
h idravličn im i dušilc i (slika 7) na krajnih 
opornikih (dušenje v vzdolžni sm eri) in 
dušilc ih  na vmesnih stebrih v oseh 2,3 ter
9,10 (dušenje v prečni sm eri) zagota­
v lja jo  t.i. potresno izo lac ijo  v prim eru 
močnega potresa.
4 TEHNOLOGIJA 
GRADNJE
4.1 IZVEDBA TEMEL­
JENJA IN PODPOR
Izkop za vodnjake se izvaja s pom očjo 
prstanov (deb.stene 2 0 -3 0  cm ), ki so 
namenjeni zaščiti gradbene jame (sliki 8a
Gradbeni vestnik •  Ljubljana 50 
M. ZAVRŠKI, V. AČANSKI: Projektiranje in izvedba viadukta Ločica
©  ©  ®  ®  ®  ®  ®  @ @ @
h» - p u *.
< >------ -—
i k o n s t r u k c i ja
< > ---------- “*J
jarednastavitev predna; taviteL
i k o n s t r u k c i ja
r -----------1 L  J
©  ' ©  ©  ©  @> ©  ©  ©  ©  ©  ©  @
LEGENDA:
=  dušilec drsno teflonsko ležišče drsno gumijasto ležišče fiksno gumijasto ležišče
Slika 6: Razporeditev ležišč in dušilcev
Slika 7: Dušilec, ki se namesti na vmesnih podporah v oseh 2,3 , 9 in 10,
in 8b). Zaradi nagiba terena so prvi obroči 
izvedeni kot loki, ki so z začasnim i pa­
sivnim i s idri sidrani v zaledno hrib ino.
Izkop se izvaja z bagrom z grabežno žlico. 
Globina posamezne etape izkopa znaša 
okoli 1.0 m.
Po izvršenem izkopu posamezne etape 
sledi čiščenje gradbene jame, ravnanje 
priključne armature na spodnjem  delu AB
M. ZAVRŠKI, V. AČANSKI: Projektiranje in izvedba viadukta Ločica
Slika 8a: Izvajanje izkopa za vodnjak
Temeljenje podpore v osi 10 je bilo izve­
deno na p ilo tih  premera 0  150 cm.
4.2 PROSTOKONZOLNA 
GRADNJA PREKLADNE 
KONSTRUKCIJE
Gradnja prekladne konstrukcije se skoraj 
v celoti izvaja s postopkom prostokonzol- 
ne gradnje s tremi do štirim i pari opažnih 
vozičkov. Za vsak viadukt je potrebno 
izvesti po 11 miz z dolžinami konzol 60.0 
m na podporah 9 in 10, 49.50 m na po­
dporah 2 in 3 ter do 32.50 m na ostalih 
podporah. Odseki ob krajnih podporah se 
v dolžini 15.0 m izvedejo na odru. Dolžina 
baznih delov znaša 6.25 m. Delovni 
ciklus za sim etrično izvedbo lamel znaša 
7 dni. Gradnja miz v oseh 4, 8 in 11 je 
nesimetrična, kar pomeni, da se gradnja 
lamel na eni strani nadaljuje po izvedbi 
veznih lamel na nasprotni strani.
Vezne lamele se izvajajo sproti po do­
končanju posameznih miz, in sicer v na­
slednjem zaporedju: VL23 (vezna lame­
la v 2 .polju  med podporam a 2 in 3), 
VL56, VL34, VL12, VL45, VL89, VL910, 
VL1011, VL1112, VL67.
Po zabetoniranju veznega dela in 
doseženi zadostni trdnosti betona veznih 
delov izvršim o napenjanje spodnjih 
sovprežnih kablov v poljih .
V času gradnje posameznih miz s sim e­
trično prostokonzolno gradnjo je potreb­
no zagotoviti n jihovo stab ilnost. Vpetje 
prekladne konstrukcije  v kapo stebra na 
t.i. malih mizah se izvede s prednapeti­
mi palicam i iz visokovrednega jekla 
(Dywidag) F 36 mm in podpiranjem  z 
začasnimi ležišči -  h idravličn im i preša­
mi (slika 9). Na velikih  mizah M2, M3 ter 
M9, M10 se izvede dodatno sidranje s 
prednapetimi „zem eljskim i s id r i“ na vsaki 
strani stebra na odm iku 1 2 .0 -1 7 .0  m od 
osi stebra (slika 10).
5. SKLEP
Prostokonzolna gradnja zahteva stalne in
Slika 8b: Izvajanje izkopa za vodnjak
prstana predhodne etape, čiščenje stene 
vodnjaka z zrakom pod pritiskom , posta­
v ljan je  mrežne armature ter betoniranje 
zaščitnega plašča z enostranskim 
opažem. AB zaščitni plašč se izvede v 
delu preperinskega sloja. Ta postopek se
izvaja do ustrezne g lobine tem eljen ja . 
Sledi zapolnitev vodnjaka z betonom pri 
krajnih opornikih. Pri vmesnih podporah 
sledi izvedba tem eljne  plošče, stebra, 
notranjega dela obodnega plašča in zgor­
nje pokrovne p lo š č e .
M. ZAVRŠKI, V. AČANSKI: Projektiranje in izvedba viadukta Ločica
PREREZ A -A
r j L _ i _ r
<c<|
.,60.
B L A Q C V IC A
f i
4.00
Dywitiog potce 836 pm
----
[S 
l °
m
i
i f H r T ?
4 Ä J I -
__
J  i
Slika 9 : Vpetje prekladne konstruk 
oije v kapo stebra v času gradnje
Slika 10a: Izvedba 2 .lamele MB
Slika 10b: Pogled na gradnjo (marec 2001)
natančne geodetske m eritve. D oločitev 
nadvišanj v posamezni fazi gradnje je 
izredno zahtevna naloga, ker je potrebno 
upoštevati veliko parametrov, ki vplivajo 
na deform acije konstrukcije, kot so: spe-
m in ja joč i se e lastičn i modul betonov in 
jekla, vp liv  reo log ije  betonov, spre­
m in jan je  statičnega sistem a, neenako­
merne temperaturne spremembe, nihanje 
konstrukcije, ipd.. Prostokonzolna gra
J. LAPAJNE, B. ŠKET MOTNIKAR, P ZUPANČIČ: Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek ta l namesto intenzitete
Slika 10c: Varovanje mize M10 s s i­
dri v času gradnje
dnja zahteva redno prisotnost projektan­
ta, saj so potrebne sprotne korekcije na- 
dvišanj, da se doseže predpisana nivele- 
ta viadukta.
Gradnja objekta je trenutno v največjem 
razmahu. V izvedbi so vsi konstruktivni 
deli viadukta, ki že nakazuje svojo konč­
no podobo.
NOVA KARTA POTRESNE 
NEVARNOSTI - PROJEKTNI 
POSPEŠEK TAL NAMESTO 
INTENZITETE
NEW SEISMIC HAZARD MAP - 
INTENSITY REPLACED BY 
DESIGN GROUND
ZNANSTVENI ČLANEK
UDK 5 50 .343 .4  (497 .12) JANEZ LAPAJNE, BARBARA ŠKET MOTNIKAR, POLONA ZUPANČIČ
P O V Z E T E K  Za potresno odporno gradnjo je v Sloveniji še vedno v veljavi
Pravilnik (z dopolnitvami) o tehničnih normativih za graditev 
objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih CUL SFRJ 31 /1981,49 /1982 , 52/1990), 
ki predpisuje za projektiranje “navadnih stavb” uporabo seizmološke karte, ki kaže vrednosti 
potresne intenzitete za povratno dobo 500 let (Seizmološka karta SFR Jugoslavije in 
tolmač, 1987). Ta karta se z ustrezno zvezo med vrednostmi intenzitete in projektnega
J. LAPAJNE, B. ŠKET MOTNIKAR, P. ZUPANČIČ: Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek ta l namesto intenzitete
pospeška tal lahko uporablja tudi kot karta projektnega pospeška ta l skupaj s slovenskim 
predstandardom, ki ga je leta 1995 izdal Urad RS za standardizacijo in meroslovje kot 
vzporedno in priporočeno možnost za projektiranje in ki je z metodo platnice privzet del 
evropskega predstandarda Eurocode 8 iz leta 1994 (CEN, 1994). V začetku leta 2002 
bo predvidoma stopil v veljavo na popravljenem evropskem predstandardu temelječi 
slovenski predstandard, ki bo pretvorbo intenzitete v projektni pospešek tal nadomestil 
z neposredno uporabo karte projektnega pospeška tal, ki jo objavljamo v tem prispevku. 
Slednja se že sedaj lahko uporablja za prostorsko in urbanistično načrtovanje, za ocene 
potresne ogroženosti pri pripravi ukrepov zaščite in reševanja, v zavarovalništvu in v 
raznih raziskavah te r  za druge potrebe. Objava nove karte je tudi predhodna informacija 
projektantom za pripravo novih projektov.
S U M M A R Y  According to  the current legislation, the official seismic
hazard map of Slovenia is the intensity map for return period 
of 5QÜ years (1987). As suggested by Slovenian prestandard of Eurocode 8 (CEN, 
1994), the design ground acceleration may also be used. For th is purpose an empirical 
relationship between intensity and design ground acceleration is applied. It is expected, 
that the improved version of the Slovenian prestandard will come into force in the beginning 
of the next year. The enclosure of Slovenian prestandard \A/ill be the new map of design 
ground acceleration for rock and return period of 475 years, which is presented in this 
article. The new map is calculated with the improved (Frankel, 1995) approach of spatially 
smoothed seismicity.
A vtorji:
dr. Janez Lapajne, 
dr Barbara Šket Motnikar,
Polona Zupančič
MGP- Agencija za okolje, Dunajska 47, 1000 Ljubljana
UVOD
Pri izdelavi karte potresne nevarnosti S lo­
venije smo izhajali iz priporočil evropske­
ga predstandarda Eurocode 8. Temeljna 
priporočila tega predstandarda so:
- Karta potresne nevarnosti naj bo raz­
deljena na obm očja potresne nevar­
nosti. Na posameznem obm očju  naj 
bo potresna nevarnost po predpostav­
ki povsod enaka.
- Potresno nevarnost na karti naj določa 
ena sama veličina: projektni pospešek 
tal, ki naj bo praviloma enak vršnemu 
pospešku tal.
- Vrednosti projektnega pospeška tal na 
karti naj se nanašajo na trdna tla (vr­
sta tal A).
- Priporočajo se vrednosti projektnega 
pospeška ta l, ki v 50 le tih  ne bodo 
presežene z ve rje tn o s tjo  90 %, kar 
ustreza povratni dobi 475 let.
Vršni (a li “ m a ks im a ln i” ) pospešek tal 
določa največja am plituda potresnega 
zapisa na določenem  mestu. Povratna 
doba je povprečen čas med potresnim i 
pojavi, ki dosežejo aii presežejo vredno­
sti veličine na karti. Potresno gibanje tal 
na dani lokaciji je med drugim  odvisno 
tudi od kamnin in zem ljin, ki sestavljajo 
lokalna tla. Trdna tla opredelju je Euroco­
de 8 kot vrsto tal A, ki jo predstavlja ska­
la ali druga geološka form acija, v kateri 
je hitrost strižnega valovanja vsaj 800 m / 
s in na kateri je največ 5 m slabšega
i
površinskega materiala.
Pri izdelavi karte potresne nevarnosti smo 
izhaja li iz postopka prostorskega 
glajenja, ki je bil razvit in uporabljen pri 
izdelavi kart potresne nevarnosti ZDA, ki 
pa smo ga metodološko bistveno dopol­
n ili ter matematično in num erično izbo lj­
ša li. M odelom  prostorske porazdelitve 
števila nadžarišč potresov, rezultat kate­
rih je velika potresna nevarnost na ob­
m očjih  s pogostim i potresi, med kateri­
mi navadno prevladujejo številn i manjši 
potresi, smo dodali m odele prostorske 
porazdelitve sproščene potresne energije, 
ki izrazito poudarjajo vp liv  velikih in po­
sebej največjih  zgodovinskih potresov 
(npr. potresa leta 1511). Prav taki potre-
J. LAPAJNE, B. ŠKET MOTNIKAR, R ZUPANČIČ: Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek tal namesto intenzitete
si pa nas dejansko najbolj ogrožajo. (Za 
ilus trac ijo : pri potresu magnitude 7 se 
sprosti tisočkrat več energije kot pri po­
tresu magnitude 5.) Na ta način smo 
matematično s im u lira li subjektivno upo­
števanje tega pomembnega dejavnika, ki 
je prisotno v uradno veljavni karti inten­
zitete. Posebna metodološka dopoln itev 
je statistična obdelava tektonskih struk­
tur in neposredna vk ljuč itev  preprostega 
količinskega seizmotektonskega modela 
v izračun vršnega pospeška tal.
VHODNI PODATKI
Vsi vhodni podatki za izračun karte potre­
sne nevarnosti so podrobno opisani v 
članku (Lapajne in Šket Motnikar, 2000), 
zato jih  tokrat le povzemamo. Temeljni vir 
seizmoloških podatkov je poenoten kata­
log potresov Slovenije in sosednjih dežel 
(R ibarič, 1982, 1992, 1994; Ž ivčič, 
1 9 9 2 ,1 9 9 6 ), ki zajema obdobje od leta 
567 do leta 1998 in površino okoli
100.000 km2. Skrajne meje tega obm očja 
so prib ližno 100 km od meja Slovenije. 
Geološko tektonski vhod izračuna je ko­
lič inski seizmotektonski model obravna­
vanega ozemlja oziroma model potresno
dejavnih prelom ov in narivov [Poljak et 
al., 2000]. Med m odeli pojemanja vršne­
ga pospeška tal smo izbrali model ita ­
lijansk ih  avtorjev [Sabetta in Pugliese, 
1996],
MODELIRANJE 
POTRESNE DEJAVNOSTI
Karta potresne nevarnosti je verjetnostna 
karta, ki kaže pričakovane vrednosti izbra­
ne potresne ve lič in e  (v danem prim eru 
projektnega pospeška tal), ki z določeno 
verje tnostjo  (v danem primeru 90 %) ne 
bodo presežene v izbranem obdobju (v 
danem primeru v 50 letih). Pri njeni izde­
lavi smo izhajali iz predpostavke, da na­
sta ja jo  potresi v š irš i okolic i znanih lo ­
kacij preteklih potresov in lokacij pretek­
lega sproščanja potresne energije ter pri 
tem statistično upoštevali tudi seizmotek- 
tonske znač ilnosti ozem lja S lovenije  in 
njene širše okolice.
Glede na dejstvo, da so podatki o potre­
sih, ki so nastali pred ve lik im  lju b lja n ­
skim potresom leta 1895, zelo skromni in 
nezanesljivi, pa tudi podatki o potresih po 
letu 1895 so dokaj nenatančni (stanje se
izbo ljšu je  s postavljan jem  novih potre­
snih opazovalnic), so tudi statistične in 
verjetnostne raziskave zelo nezanesljive 
in m nogolične. Zato smo izdelali pet po 
naši oceni reprezentativnih modelov pre­
tekle prostorske porazdelitve potresne 
dejavnosti (Lapajne in Šket Motnikar, 
2000). Nivo potresne dejavnosti smo do­
loč ili glede na število  potresov (modela 
M1 in M2) oz. glede na sproščeno ener­
gijo potresov (m odeli M1 e, M2e in M3e) 
v časovno različnih podkatalogih. Osno­
vne značilnosti vseh petih modelov so 
prikazane v preglednici 1.
Vsi modeli potresne dejavnosti so glajeni 
z dvostopenjskim postopkom in normira­
ni na referenčni model M1, tako da je 
skupna potresna dejavnost vplivnega ob­
močja v vseh m odelih enaka.
PROSTORSKO 
GLAJENJE POTRESNE 
DEJAVNOSTI
Zaradi velike nenatančnosti določitve lo­
kacij preteklih potresov ter slabega poz­
navanja g lobinske tektonske zgradbe in 
pokritosti geoloških prelomov z mlajšimi
model M l M ie M2 M2e M3e
obdobje [leta] 119 119 309 309 1438
največja napaka lokacije [km] 22 22 33 33 56
korelacijska razdalja c 7 7 11 11 19
G-R naklon b 0.84 0.84 0.84 0.84 0.85
spodnja meja magnitude m 0 3.7 3.7 5.0 5.0 3.7
zgornja meja magnitude m  „ 6.5 6.5 6.5 6.5 7.0
normirni faktor 1 1.25 2.33 2.47 8.27
Preglednica 1: Značilnosti modelov potresne dejavnosti.
J. LAPAJNE, B, ŠKET MOTNIKAR, R ZUPANČIČ: Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek ta l namesto intenzitete
geološkimi plastmi ne moremo neposre­
dno povezati prelomov in drugih tekton­
skih struktur s potresi. Izjema je le potres, 
ki je dne 12, 4 .1 9 9 8  nastal v Krnskem 
pogorju. Številni zapisi popotresov tega 
potresa z začasno postavljenim i potresni­
mi opazovalnicami na širšem  
nadžariščnem obm očju so om ogočili 
izdelavo modela prelomnega pretrga, ki je 
povzročil enega od dveh največjih potre­
sov na ozemlju Slovenije v preteklem sto­
letju [Bajc et al., 2001],
izdelan ko lič inski seizm otektonski m o­
del [Poljak et al,, 2000]:
n,,(m0) =
- $ , t v tr v š v
Z
-i&/VTRV6v , (2)
kjer je n tJ (m 0) število potresov celice i, 
ki jih  med e lip tičn im  glajenjem prestavi­
mo v celico j .  Oznaka r  pomeni transpo- 
niranje, vektor s . pa določa razdaljo med 
celicama i  in j .  Korelacijska matrika R
Prav za območja s pom anjk ljiv im  pozna­
vanjem seizm otektonike je za izračun 
potresne nevarnosti izredno primeren 
postopek prostorskega glajenja, ki ga je 
razvil Frankel [1995] in izhaja iz Cornel- 
love metodologije [Cornell, 1968], Zaradi 
predpostavke o Poissonovi časovni po­
razdelitvi potresov uredimo vhodne poda­
tke o potresih tako, da izločim o predpo- 
trese in popotrese. Namesto klasične 
opredelitve potresnih izvorov obm očje 
razdelimo na celice primerne velikosti (v 
našem primeru 5 km x 5 km). Nivo po­
tresne dejavnosti v M i ce lic i n .(m 0)  do­
loča število oz. sproščena energija potre­
sov z nadžariščem v tej ce lic i. Napako 
lokacije nadžarišča in predpostavko, da 
se bodo tudi v prihodnje potresi pojavljali 
v bližini preteklih lokacij, je Frankel 
[1995] upošteval s krožnim Gaussovim 
glajenjem:
n,(m0) =
i y v "
, (1)
kjer je c korelacijska razdalja in A., 
razdalja med M o  in y'-to ce lico . Radij 
glajenja je 3c. Frankel [1995] je do ločil 
korelacijsko razdaljo na podlagi subjek­
tivnih kriterijev s poskušanjem.
Zaradi objektivnejše do ločitve  obm očja 
glajenja smo glajenje razdelili v dva ko­
raka. V prvem koraku smo s krožnim 
glajenjem po gorn ji enačbi upoštevali 
napako lokacije, v drugem pa smo z e lip ­
tičnim  glajenjem upoštevali smeri prelo­
mov in dolžine prelom nih pretrgov. Pri 
tem smo uporabili za ta namen posebej
določa dolžini obeh polosi elipse (o in r ) ,  
njen pomen pa je podoben pomenu ko­
re k c ijsk e  razdalje c; radija gla jen ja sta 
3a in 3 r .  Azim ut a v m atriki V določa 
smer prve polosi elipse o .
V =
COSOL
s in a
-  sin a  
cosa
(4)
Hkrati je to tudi sm er seizmogenega pre­
loma. Dolžina polosi je enaka dolžini pre­
trga L  in jo izračunamo iz em pirične re­
gresijske zveze (npr. Wells in Coppersmi­
th, 1994) med dolžino pretrga in zgornjo 
magnitudo:
log L = a\ +  b\ mu (5)
Druga polos e lipse r  predstavlja š irino  
seismogenega pretrga in je po predposta­
vki sorazmerna dolžini L  (mi smo privzeli 
r  =  0,2 L).
Tako smo s seizm otektonskim  m odelom  
zgladili preteklo potresno dejavnost (m o­
delirano v petih različicah) in izračunali 
pet modelov pričakovane prostorske po­
razdelitve potresne dejavnosti.
IZRAČUN KARTE
POTRESNE
NEVARNOSTI
Za do ločitev potresne nevarnosti Slove­
nije smo najprej v mreži ce lic, ki pokriva 
ozemlje S lovenije, izračunali letno verjet­
nost prekoračitve vnaprej izbranih vred­
nosti projektnega pospeška tal, nato pa z 
in terpolacijo  izračunali vrednosti pospe­
ška za dano povratno dobo 475 let. 
Ustrezne enačbe so izpeljane iz uve lja ­
v ljen ih  enačb C ornellovega postopka 
[1968] in so b ile  že večkrat objavljene 
[npr. Lapajne in Šket Motnikar, 2000], Za 
izračun smo uporabili lasten računalniški 
program [Zabukovec, 2000], Pomembni 
prednosti našega postopka in pripa­
dajočega računalniškega programa pred 
nekaterim i v svetu uve ljav ljen im i načini 
ocenjevanja potresne nevarnosti, za ka­
tere je značilno več subjektivne 
“ inženirske preso je” , sta večja pregled­
nost in ponov ljivost izračunov.
S petim i m odeli pričakovane prostorske 
porazdelitve števila nadžarišč potresov in 
privzetim  m odelom  pojem anja smo 
izračunali pet različnih kart vršnega po­
speška tal. Povprečje vseh petih kart vr­
šnega pospeška tal smo privzeli za karto 
projektnega pospeška tal. P riporočilo  
evropskega predstandarda Eurocode 8, 
da mora biti karta razdeljena na hom oge­
na obm očja potresne nevarnosti, smo 
upoštevali tako, da smo za vrednost 
projektnega pospeška tal na določenem 
obm očju do loč ili zgornjo vrednost na tem 
obm očju (slika 1).
Karta kaže večjo potresno nevarnost v 
pasu, ki poteka od severozahoda proti 
jugovzhodu države. Z oddaljevanjem  od 
tega pasu proti severovzhodu in jugo ­
zahodu se potresna nevarnost vidno 
zm anjšuje. V om enjenem  osrednjem  
pasu izstopajo tri obm očja z največjo 
potresno nevarnostjo:
-  Območje zahodne Slovenije, kjer s i­
cer manjši potresi niso pogosti, so se 
pa tla  tam v pre teklosti na jm očneje  
tresla. Potresi v Furlan iji v letu 1976 
in potres leta 1998 v zgornjem Posoč­
ju sta še v živem spom inu. Razmero­
ma velike vrednosti projektnega pos­
peška tal na tem  obm očju  so pred­
vsem posled ica  tako ve lik ih  kot tudi 
pogostih potresov v b ližn ji Furlaniji,
Gradbeni vestnik •  Ljubljana 50 1 4 4
J. LAPAJNE, B, ŠKET MOTNIKAR, R ZUPANČIČ: Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek tal namesto intenzitete J. LAPAJNE, B. ŠKET MOTNIKAR, P. ZUPANČIČ: Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek ta l namesto intenzitete
ass.v.ntmitial-WMkopHWrschiJtii i VIMoger «Jon*® 
Jenneisdoif u  Mcdnci (1  
Ženavdtf
POTRESNA NEVARNOST SLOVENIJE - PROJEKTNISPESEK TAL PAb<*|v<*riidlolnj*Dol Son*-KihMCU'U - . l _i
’ utrejo 
. *>r*I Idpptn-hlSlaitbhktiff 2 Sl OsAdl<l 
-I rlfclOKl)̂Rkisil
Ok*»iib O
tMitha Ipdjnetbergyjtxk (U {Uah)k,,
U P P
D eutsch- . ^  
landsberg VKni/trHihi]OkjjsidirH  SPITTAL 
v/  a.dJDrau,
'O ljc i lo D in A */
isbacii S Z A © 0
RfiCA-.ÖllJ,
I S»<r<k»l j
Dobriach
«JlHdCdlGreitenburg
Scnmuiberg < 21? w
Gnkktk Gwktorl
°  Cseaztreg,
Hirrwivttbwi:-ITIdttf POrsTomhatj-ftrunn»rnion
JOO I'manch
I  orkofcl
-  l i n  k
KrcuArrz
iJnj/idm 
,? 'tun 
••jOodensdl
; 3. Geogenl
QVVnjierfxä
'IjMjaksgoBsggr
Ar niete
•z =5̂ **
'ildiilsolerf''
vjohbafih
K ru m p e n d l^ ,'Küstern!!Hermagor
Ratfertrirx?
Stefan VILLACH
BUJ AK , EMtiitT
•RfcniCdOAirjtvfi
r^Oobiaf KLAGENFURT
CELOVEC
epivS
«•m • T-Vlfl -JSBf*4ta
'rkrmakapi^
O.čja zas
M it  Mtnljvo
Špik nad Pol
Kranjska
Ggra
5lV»ffclfa ’ 
Ak <JmI  B6r Dogna , Dunk
.HodnluM
Mojstrana:
ArftffcaMog^o ) c*wi*wfc 
Udinese ff üwä*
ČAKOVEC
jSoriian
).’> Vanzooe
7opuä(3 •„» » n s  Ziai
; Vinica(irilltCMt5CÜ»IWM?‘HCCOa'Musi
[Muzo VARAŽD1IG LadanjeVH»-. trleniea
Gemona
.\Gumtn
Varaždinske
Topilce'/Tarcertčo r^nä '
Jel R in i
PcxkuleÖFaedis
Ifojda : q  Pregrada v \
**Cj>.lafa»ifa«>i<oyj
O Paatearn»L  'PMm .
S P»W
JtblisuoeC
»t?» Sk»,erya»
’i«iovat
Caslr*rioke-
Čg , 'U D IN E -Otuhdjskdk-^ n p lr« :iuAč«o.
•wp*Lefca
Do.«o
-Po*»'* Senovo ^
'u. i  -
1 # * “
/  Ki«*.-..
REPUBLIKA SLOVENIJAButtrio
2 CM NA KARTI USTREZA IO KM V NARAVI
NOVA T tl*  
GORICA
Šem cetar
Šempas
Casttor»
PiAoietie-
Giorgio Vipava
de t F riu li 
Ćervinjan 
- - Aquüeia
ogtej
I '.■N A Straža[O ftactKla
SfcouÄjr
V E U ć iN A  N A  KARTI: PR O JEKTN I PO SPEŠEK T A L  [ g ]j Postojna
>aošk»
PO VRATNA D O B A  4 7 5  LEThiriaAete
■
V illa O pic jna ^
Ugnano
Sabbiadoro VER JE TN O S T PREKOR AČ ITVE VR EON OSTI N A  KARTI: 10 %  V  50  LETIH
Pivka
. KazariNu mLignanoPlneta VR STA T A L  TR D N A  T LA  (A  PO  ECB)
KRAJE N A M E JA H  O B M O Č IJ J E  TR E B A  UVRSTITI V  O B M O Č JA  Z  VE Č JO  
VR ED N O S TJO  PR O JEKTN EG A PO SPEŠKA T A L
'Or«**»**'Muggia
Goreči
A vto rji: Janez  Lapajne, B a rba ra  Š k e t M otm kar, P o lona  Z upanč ič
Osno-na karta Piegfadna Karta R e p u te  Stovemje I 500 000. © G e o d e ta  upra a RepufciKe
Slo^niie. 19Sn  GaiAK lugerje a protekc-tja Oo ol«n,-e sa -jpotabo podolte>/ Geodetske upr a.e 
P flÄ Ä k e  Stotn ije  i t  90JM ^3.200t-2rdr«28-2-2e3l 
/* tema’*,« MOR. Upra a Republike Sto-emje za geofekc
Ankaran/Anearon 
KOPER CAPODISTRIA  
IZO LA 1SOLA
KARLOVAC
Gw-
Tehnična odelava karte in  tick: Geodetski rnžM ut S fovertje
Izdata in  zatožila: MOP, Uprava RS za geofiziko, za dr Janez Lapajne, 2001
Ofwuf
rj7* CaOMtV.Risnpk
iw*
Omli
CCMpCKA' ' j  
SlCCHL-O
A D R A N S K O  M O R JE RETURN PERIOD: 475 YEARS
lir.jatČJ 
P».* a.
Opatija
O Ministry of the Environment and Spatial Planning, Geophysical Survey o f Slovenia
RIJEKA
J. LAPAJNE, B. ŠKET MOTNIKAR, P. ZUPANČIČ: Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek tal namesto intenzitete
saj na tem obm očju potresna žarišča 
na naši strani meje niso bila prav po­
gosta pred potresom leta 1998 in nje­
govimi številnim i popotresi. Leta 1511 
je na tem obm očju nastal tudi doslej 
največji potres z žariščem na slovens­
kih tleh.
- O bm očje L ju b lja n e  in njene b ližn je  
okolice, kjer so šibke jši potresi raz­
meroma pogosti, pa tudi nekoliko moč­
nejši potresi (najm očnejši znani pot­
res se je tu zgodil leta 1895) niso red­
kost. Zato prispevajo oboji k razme­
roma veliki potresni nevarnosti. Tudi 
k izračunu potresne nevarnosti na tem 
obm očju precej prispeva potres iz leta 
1511, posebej na n jegovem  zahod­
nem delu.
- Tretje potresno nevarnejše obm očje je 
obm očje Brežic. K dokaj veliki vred­
nosti projektnega pospeška tal prispe­
vajo tu predvsem številn i razmeroma 
šibki potresi in redki močnejši potre­
si (najm očnejši znani potres je bil tu 
leta 1917, ki je po ve likostn i stopnji 
p rim erljiv  s potresom leta 1998 v Po­
sočju). Nekoliko manjši vp liv na pot­
resno nevarnost tega obm očja imajo 
potresi na hrvaški strani meje in moč­
nejši potresi severno od Zagreba.
PRIMERJAVA Z URADNO 
SEIZMOLOŠKO KARTO
Karta projektnega pospeška tal (slika 1) 
kaže večje in manjše razlike glede na ura­
dno veljavno karto potresne intenzitete 
(slika 2), ki je skupaj s tolm ačem (Tumač 
seizm ološke karte SFR Jugoslavije , 
1987) priloga Pravilniku o tehničnih nor­
mativih za graditev objektov visoke gra­
dnje na seizm ičnih obm očjih  (UL SFRJ 
3 1 /1 9 8 1 ,4 9 /1 9 8 2 , 52 /1990). Te razlike 
lahko razložimo z nekoliko različnim i vho­
dnim i podatki, različno računsko metodo­
log ijo , različnim i subjektivn im i ocenami 
in predvsem z različn im a veličinam a, ki 
ju kažeta karti.
Veličina na uradno veljavni seizm ološki 
karti oziroma karti potresne nevarnosti je 
potresna intenziteta, ki kaže stopnje po­
tresnih učinkov. Karta je izdelana za “ sre­
dnja t la ” (kot so opredeljena v pravilniku 
iz leta 1981) in za povratno dobo 500 let. 
Izračun tem e lji na podatkih o preteklih 
potresih ob subjektivnem  upoštevanju 
seizm otektonskih značilnosti ozem lja in 
avtorjevih  strokovnih izkušenj. Na karti 
izstopa vp liv velikih zgodovinskih in m oč­
nih nedavnih potresov, kar se kaže npr. v 
„o to čk ih ” 8. in 9. stopnje na
nadžariščnem obm očju največjega zna­
nega slovenskega potresa (Idrijsko 1511) 
in na obm očjih  večjih potresov v b ližn ji 
preteklosti (npr. Kozjansko 1974 in Fur­
lanija  1976).
Nova karta potresne nevarnosti kaže vre­
dnosti projektnega pospeška tal. Karta je 
izdelana za trdna tla in za povratno dobo 
475 let. Pri njeni izdelavi je uporabljen 
dopoln jen postopek prostorskega
glajenja potresne dejavnosti. Poleg potre­
snega kataloga (v katerega so vk ljučeni 
tudi potresi, ki jih  avtor karte intenzitete 
še ni imel na vo ljo ) je vhodni podatek še 
količinski seizmotektonski model. Izračun 
je narejen z lastn im  računalniškim  pro­
gram om .
Najpom em bnejša razlika med kartama je 
potresna veličina, s katero je opredeljena 
potresna nevarnost. Za razliko od inten­
zitete je projektni pospešek tal fizikalna 
veličina, ki omogoča neposreden izračun 
potresnih sil oziroma obremenitev. Upo­
raba karte intenzitete za določanje projek­
tnega pospeška je bil le zasilni izhod, ker 
leta 1995 karte projektnega pospeška še 
ni b ilo . Prirejanje vrednosti projektnega 
oziroma vršnega pospeška tal vrednostim 
intenzitete in obratno namreč ni eno lič ­
no. Stopnjam  intenzitete ustrezajo veliki 
razponi vrednosti pospeška, ki se prekri­
vajo preko več intenzitetnih stopenj.
SKLEP
Vrednosti na nedavno objavljen i svetov­
ni karti potresne nevarnosti [ur. Giardini, 
1999 ], pri izdelavi katere je prvi avtor 
tega prispevka in nove slovenske karte 
sodeloval kot koordinator za S lovenijo ,
potrju je, da spada Slovenija med države 
s srednjo potresno nevarnostjo. Ozemlje 
Slovenije je tudi del evropsko-azijskega 
potresnega pasu, ki je za obtihoocenskim 
pasom drugo najpomembnejše potresno 
območje na svetu. Čeprav potresi pri nas 
ne dosegajo prav velikih vrednosti magni­
tude, pa so zaradi razmeroma plitvih 
žarišč njihovi učinki lahko dokaj hudi. V 
prim erjavi s potresno nevarnostjo v 
državah Evropske unije in državah, ki naj 
bi se ji v nekaj letih pridružile, je Slove­
nija po potresni nevarnosti takoj za Grčijo 
in Italijo. V srednji Evropi pa je potresna 
nevarnost daleč največja prav na ozem­
lju Slovenije. To je tudi glavni strokovni 
argument pri s icer neupravičenem av­
strijskem  poudarjanju potresne 
ogroženosti jedrske elektrarne Krško.
Karta projektnega pospeška tal je upora­
bna na raznih področ jih , z novim pred- 
standardom pa se bo uporabljala tudi za 
projektiranje “ navadnih stavb” . Za projek­
tiranje gradbenih objektov, ki zahtevajo 
večjo potresno varnost, bomo po potrebi 
izdelali karte za večje povratne dobe in 
karte spektralnega pospeška. Za projek­
tiran je  pom em bnejših  objektov bodo 
dajale karte le orientacijske vrednosti, za 
določitev projektnih potresnih veličin  pa 
bodo podobno kot doslej potrebne po­
drobne raziskave lokacije  bodočega 
objekta.
Raziskave in razširitev m etodologije, p ri­
prava lastnih vhodnih podatkov in izbor 
podatkov iz literature, izdelava računal­
niškega programa, predhodni izračuni in 
izdelava predhodnih kart, preverjanja 
izračunov ter izdelava končne različice 
karte je potekalo več let na Upravi Repu­
blike Slovenije  za geofiz iko na M in is tr­
stvu za okolje in prostor v sodelovanju z 
Inštitu tom  za konstrukcije , potresno 
inženirstvo in računalništvo na Fakulteti 
za gradbeništvo in geodezijo Univerze v 
Ljubljani (Lapajne et al., 1997a, b; Lapaj­
ne, 2000; Šket M otn ikar et al., 2000; 
Fajfar et al., 1995 - 2000).
Pri nas in tudi s icer v svetu obstaja zara­
di pom anjk ljiv ih  in nezanesljivih vhodnih
J. LAPAJNE, B, ŠKET MOTNIKAR, P ZUPANČIČ: Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek ta l namesto intenzitete
%  . X  „ *  w _ - <
Slika 2: Uradna seizmološka karta: potresna in tenzite ta  za povratno 
(avtor za ozemlje Slovenije: V. Ribarič).
podatkov ter glede m etodolog ije  
ocenjevanja potresne nevarnosti še pre­
cej odprtih vprašanj, ki jih  bomo tudi v 
prihodnje reševali v okviru evropskih in 
svetovnih sm ernic ob upoštevanju s lo ­
venskih seizm oloških, seizm otektonskih 
in geoloških značilnosti. Trenutno na­
daljujemo raziskovalno delo na posp lo- 
šitvi postopka in izdelavi uporabniku 
prijaznega računalniškega programa. 
Morebitni novi m očnejši potresi in na­
tančnejše določitve potresnih ve lič in  
bodo zahtevale novo m odeliranje
pričakovane prostorske porazdelitve po­
tresov, poleg tega bodo zapisi takih po­
tresov na več opazovalnicah om ogočili 
izdelavo za naše ozemlje značilnega m o­
dela pojemanja, natančnejša opredelitev 
in morebitno odkritje danes še nepozna­
nih seizm ogenih struktur pa prevredno­
tenje seizmotektonskega modela. Novi in 
natančnejši podatki bodo poleg bo ljš ih  
verjetnostnih ocen om ogočili tudi zane­
sljivejše fizikalno modeliranje in determ i­
n istično določanje projektnih potresnih 
ve lič in . Zato se ocenjevanje potresne
nevarnosti stalno izpopolnjuje in posoda­
blja, karte projektnih potresnih ve lič in  pa 
naj bi se praviloma preverjale vsakih pet 
let in po potrebi zamenjale. Ocenjevanje 
potresne nevarnosti in izdelava p ripa­
dajočih kart je poleg obveščanja o potre­
sih najpom em bnejša uporaba podatkov 
opazovanja potresov, saj je ena od te­
m e ljn ih  podlag vseh ob lik  zaščite pred 
potresi.
L ITE R A TU R A
Bajc J., Aoudia A., Sarao A., Suhadolc R, The 1998 B ovec-K rn m ounta in  (S loven ia ) earthquake sequence. G eophysical 
Research Letters, Vol. 28, št. 9 ,1 8 3 9 -1 8 4 2 , maj 2001.
CEN -  European C om m ittee  fo r S tandard ization, Eurocode 8 -  Design provisions for earthquake resistance ofstructu- 
res-Part 1-1: General rules-Seism ic actions and general requirements for structures, European Prestandard, E N V 1998- 
1-1, 25 str, 1994.
Cornell, C. A., Eng ineering  se ism ic  risk ana lysis, Bull. Seism. Soc. Am. 5 8 ,1 5 8 3  - 1 6 0 6 ,1 9 6 8 .
J. LAPAJNE, B. ŠKET MOTNIKAR, P. ZUPANČIČ: Nova karta potresne nevarnosti - projektni pospešek ta l namesto intenzitete
Fajfar, P, Lapajne J., Perus I,, Šket M o tn ikar B., Z upančič  P, F isch inger M., V id ic  I ,  Izdelava strokovn ih  podlag za do­
loč itev  potresn ih  param etrov za slovensko ve rz ijo  standardov Eurocode 8, Raziskovalna naloga, Univerza v L jubljan i - 
Fakulteta za arh itekturo , g radbeniš tvo  in geodez ijo  -  In š titu t za potresno inženirstvo in računa ln iš tvo , M in is trs tvo  za 
oko lje  in p rostor -  Uprava Republike S love n ije  za geo fiz iko , 1995,
Fajfar, P, Lapajne J., Peruš L, Šket M otn ikar B., Zabukovec B., Zupančič P, F isch inger M., Izdelava strokovnih podlag za 
tehn ične  predpise in standarde Eurocode, Raziskovalna naloga, Univerza v L jub ljan i - Fakulteta za arh itekturo , gradbe­
ništvo in geodez ijo  - Inš titu t za potresno inžen irs tvo  in računa ln iš tvo , M in is trs tvo  za oko lje  in p rostor - Uprava Repu­
b like  S loven ije  za geofiz iko , 1996.
Fajfar, P, Lapajne, J., Peruš, L, Zabukovec, B., B., Zupančič, O cenjevanje potresne nevarnosti, I. Faza. Raziskovalna 
naloga. L ju b lja n a , Univerza v L ju b lja n i - Faku lte ta  za a rh itektu ro , g radben iš tvo  in geodez ijo  - In š titu t za potresno 
inženirstvo in računaln iš tvo  & M in is trs tvo  za oko lje  in prostor - Uprava Republike S loven ije  za geo fiz iko , Ljubljana, 
1997.
Fajfar, P, Lapajne J., F isch inger M., Peruš L, Šket M o tn ika r B., Zabukovec B., Zupančič P, Strokovne podlage za do­
ločanje potresne obtežbe za s lovenski predstandard EC8 -  II. faza, R aziskovalno-razvojna naloga, Univerza v Ljubljani
- Fakulteta za arh itekturo , g radbeniš tvo  in geodez ijo  - In š titu t za potresno inženirstvo in računa ln iš tvo , M in is trs tvo  za 
oko lje  in p ros to r - Uprava Republike S lo ve n ije  za geofiz iko , 1998.
Fajfar, P, Lapajne J., F isch inger M., Peruš L, Šket M o tn ikar B., Zabukovec B., Zupančič P, Strokovne podlage za do­
ločanje potresne obtežbe za s lovenski predstandard EC8 -  III. faza, Raziskovalno-razvojna naloga, Univerza v Ljubljani
- Fakulteta za arh itekturo , g radbeniš tvo  in geodez ijo  - In š titu t za potresno inženirstvo in računa ln iš tvo , M in is trs tvo  za 
oko lje  in p rostor - Uprava Republike S lo ve n ije  za geofiz iko , 1999.
Fajfar, P, Lapajne J., Peruš L, Šket M otn ikar B., Zupančič P, Šoštarič M ., Projektni parametri za potresno odporno projek­
tiran je  gradbenih ob jektov po Eurocode 8, R aziskovalno-razvojna naloga, Univerza v L jub ljan i -  Fakulteta za gradbeni­
štvo in geodez ijo  - in š titu t za potresno inžen irs tvo  in računaln ištvo, M in is trs tvo  za oko lje  in prostor - Uprava Republike 
S loven ije  za geo fiz iko , 2000.
Frankel, A,, M app ing  se ism ic  hazard in the Central and Eastern United States, SeismologicalResearch Letters, Vol. 66, 
No. 4, 8 -2 1 , 1995.
G iardini, D. (U r.), 1999, The g loba l se ism ic  hazard assessm ent program  (GSFIAP), Annali di G eofis ica, vo l. 42, št. 6, 
1 0 8 5 -1 1 0 7  (p rilo g a : karta G lobal se ism ic  hazard map)
Lapajne, J. K., Šket M otn ikar B., Ja lov išče  B o rš t-v e r je tn o s tn a  ocena vršnega pospeška tal, Gradbeni vestnik 4 9 ,171- 
184, avg. 2000.
Lapajne, J. K., Šket M o tn ikar B., Z upančič P, P re lim ina ry  se ism ic  hazard maps of S lovenia, Natural Hazards 1 4 ,1 5 5 -  
164, 1997a.
Lapajne, J. K., Šket M otn ikar B., Zabukovec B., Z upančič P, S p a tia lly -sm oo thed  s e ism ic ity  m o d e llin g  of se ism ic  ha­
zard in S lovenia Jo u rn a l o f Seismology, Vol. 1, št. 1, 7 3 - 8 5 ,1997b.
Lapajne, J. K,, Som e features of the sp a tia lly  sm oothed se ism ic ity  approach, Proceedings of W orkshop S e ism ic ity  m o­
de ling  in se ism ic  hazard m apping, Po ljče, 2 7 -3 3 , 2000.
Poljak M,, Zupančič  P, Lapajne, J. K., Šket M o tn ika r B., 2000, S e ism ote c ton ic  input fo r spa tia lly  sm oothed se ism ic ity  
approach, P roceedings of W orkshop S e is m ic ity  m o d e llin g  in se ism ic  hazard m apping, Poljče, 1 1 7 -1 2 4 , 2000. 
P raviln ik o teh n ičn ih  norm ativ ih  za g rad itev  ob jektov  visoke gradnje na se izm ičn ih  obm o č jih , Uradni lis t SFRJ, 844- 
855, št. 3 1 /1 9 8 1 .
Praviln ik o sprem em bi p rav iln ika  o te h n ič n ih  no rm ativ ih  za grad itev o b jektov  visoke gradnje na se izm ičn ih  obm očjih , 
Uradni lis t SFRJ, 1 2 4 9 -1 2 5 1 , št. 4 9 /1 9 8 2 .
Praviln ik o sprem em bah in dopo ln itva h  p rav iln ika  o teh n ičn ih  norm ativ ih  za grad itev ob jektov visoke gradn je  na seiz­
m ičn ih  o b m o č jih , Uradni lis t SFRJ, 1729, št. 4 9 /1 9 8 2 .
R ibarič, V., Seizmičnost Slovenije - Katalog potresov, Seizm ološki zavod SR S lovenije , L jub ljana , 649  str., 1982. 
R ibarič, V., Seizmičnost Slovenije - Katalog potresov, Dodatek 1, S eizm ološki zavod SR S love n ije , L jub ljana , 145 str., 
1992.
R ibarič, V., Seizmičnost Slovenije -  Katalog potresov, Dodatek 2, S eizm ološki zavod SR S loven ije , L jub ljana , 91 str., 
1994.
Mnenja in odmevi: K članku: tržna raziskava sovprežnih konstrukcij v Sloveniji
Sabetta, F., Pugliese A., Estim ation  of response spectra  and s im u la tion  of nonsta tionary earthquake ground m o tions, Bull. 
Seism. Soc. Am. 86, št. 2, 3 3 7 -3 5 2 ,1 9 9 6 .
Šket Motnikar, B., Lapajne, J. K., Zupančič, P, Zabukovec, B., A p p lica tio n  of the sp a tia lly  sm oothed s e ism ic ity  approach 
for Slovenia, P roceedings of W orkshop S e ism ic ity  m o de ling  in se ism ic hazard m app ing , Po ljče, 1 2 5 -1 3 3 , 2000. 
Seizmološka karta SFRJ za povratn i period od 500 godina. Zajednica za se izm o lo g iju  SFRJ, Beograd, 1987.
Tumač seizm ološke karte SFR Jugo s la v ije . Za jedn ica  za se izm o lo g iju  SFRJ, Beograd, 1987.
Wells, D. L., C oppersm ith , K. J., New em p irica l re la tionsh ips  am ong m agnitude, rupture length, rupture w id th , rupture 
area, and surface d isp lacem ent, Bull. Seism. Soc. Am. 84, št. 4, 9 7 4 -1 0 0 2 ,1 9 9 4 .
Zabukovec B., OFHAZ -  A co m pute r program  fo r s p a tia lly  sm oothed s e ism ic ity  approach, P roceedings of W orkshop S e i­
sm icity m odeling  in s e ism ic  hazard m apping, Po ljče, 1 3 5 -1 4 0 , 2000.
Živčić, M., Katalog potresov, Projekt NEK-PSFIA92, Univerza v L ju b lja n i, FAGG -  IKPIR, L jub ljana , 1992.
Živčič, M. (uredn ik), Q uantita tive S e ism ic Zoning of the C ircum  Pannonian Region, QZEZ-CIPAR, S c ie n tific  report on Task 
A: Se ism ic ity  and G eodynam ics. Com m . Eur, C om m ., P ro ject CIPA CT 9 4 -0 2 8 3 , M in is trs tvo  za oko lje  in prostor -  Uprava 
RS za geofiziko, L jub ljana , 1996.
M M c m  t r a  r a
( Q ) E )
in
[ M l  d  W □
V rubriki so objavljena mnenja, ki spodbujajo razm išljanja o aktualnih problem ih gradbene stroke in odmeve na že obja­
vljene prispevke v Gradbenem vestniku ali drugod. Prispevki izražajo osebna stališča njihovih avtorjev.
K ČLANKU: TRŽNA RAZISKAVA 
SOVPREŽNIH KONSTRUKCIJ V 
SLOVENIJI
Avtorji: Simon Šilih, Boris Snoj, Stojan Kravanja 
Gradbeni vestnik, letnik 51., april 2001
Članek navaja zaporedje razlogov, zakaj 
se sovprežne konstrukcije pri nas soraz­
merno malo uporabljajo. Pri tem pa niso 
navedeni bistveni tehniško-gospodarski 
razlogi. Ti pa so:
Prednost vseh jeklenih konstrukcij je v 
majhni lastni teži v prim erjavi z veliko no­
silno odpornostjo. To prednost obdrže 
tudi vse sovprežne konstrukcije , če so
kombinirane z lahkim i sam onosnim i po l­
n iln im i ploščam i, naj gre za strehe ali za 
stropove. Majhna lastna teža konstrukcije 
pa je gospodarnostno utem eljena le pri 
večjih razponih in pri sorazmerno m ajh­
nih koristnih obtežbah, kot je na prim er 
sneg. Sovprežne konstrukcije bi b ilo  to ­
rej sm iselno uporab iti pri konstrukcijah 
srednjih  in več jih  razponov dvoranskih 
objektov, bodisi za zbornične bodisi za
industrijske komplekse. Za mostne objek­
te, ki so namenjeni zelo velik im  koristnim  
težam in za bivalne objekte pri manjših 
razponih pa večja lastna teža betona ne 
vpliva bistveno na gospodarnost kon­
strukcije . Tako v takih prim erih uporaba 
jekla ali sovprege ni gospodarna.
Prof. Svetko Lapajne, univ.d ip l.inž.grad.
Mnenja in odmevi: K članku: tržna raziskava sovprežnih konstrukcij v Sloveniji
ODGOVOR
Namen tržne raziskave je bil ugotoviti 
obseg uporabe in vzroke za trenutno re­
dko uporabo sovprežnih konstrukcij v 
S loven iji. Pri tem sva želela ugotoviti 
izključno mnenje predstavnikov gradbe­
nih pod je tij, ne pa sama postavljati do­
ločenih hipotez. Anketiranci so lahko po 
lastni presoji navedli vzroke, zakaj teh 
konstrukcij ne uporab lja jo  pogosteje. 
Eden izmed vzrokov bi lahko bil tudi, da 
sovprežne konstrukcije niso gospodarne 
iz razlogov, ki jih  navaja prof. Svetko La­
pajne. Vendar pa so predn jačili drugi 
razlogi, kot npr.: niso dovo lj poznane, 
nim ajo tra d ic ije ...
Strinjava se z mnenjem prof. Svetka La­
pajneta glede področja gospodarne upo­
rabe sovprežnih konstrukcij v visokogra- 
dn ji. Se pa prednosti sovprežnih kon­
strukcij kažejo tudi v m ostogradnji. Teža 
sovprežnih mostnih konstrukcij je 40-50
AVTORJEV
% manjša od arm iranobetonskih in pre­
dnapetih konstrukcij, kar ima pri večjih 
razponih ve lik vp liv  na prekladno kon­
s tru kc ijo , predvsem pa pomeni manjše 
stroške stebrov in tem eljenja.
Pri zelo ve lik ih  razponih mostov (večjih 
od 500 m) je lastna teža odločujoča, zato 
je jek lo  v teh prim erih edini primeren 
m aterial, (npr. zadnji večji most, Akashi 
-  Kajiko na Japonskem).
Tržna raziskava je bila izvedena kot uvod 
v obširnejšo prim erjalno analizo, s kate­
ro sva želela na podlagi primerjave med 
sovprežnim i in arm iranobetonskim i 
m edetažnim i konstrukcijam i do loč iti 
razpone, pri katerih je uporaba sovprežnih 
konstrukcij ekonom ično ugodna. Torej 
d ob iti rezultate na podlagi konkretnih 
izračunov, na pa teoretičnih predvidevanj 
in hipotez.
Ugotovila sva, da so pri prostoležečih 
sistem ih, obrem enjenih z lastno težo in 
koristno obtežbo 5 kN/m2, sovprežni no­
s ilc i cenejši pri razponih, večjih od 30 m. 
Ko upoštevamo tudi težo konstrukcije, ki 
v veliki meri vpliva na stroške zidov, ste­
brov in temeljev, se prednosti sovprežnih 
konstrukcij kažejo pri razponih od 25 m 
naprej. Pri koristni obtežbi 10 kN/m2 pa 
so to razponi, večji od 24 m (oziroma 22 
-  24 m ob upoštevanju teže kon­
strukcije ).
Z raziskavo sva torej dokazala, da se pre­
dnosti sovprežnih pred betonskimi 
medetažnimi konstrukcijam i kažejo izra­
ziteje pri večjih koristnih obtežbah in ne 
obratno.
Simon Š ilih  in Stojan Kravanja
Spoštovani!
Slovenski gradbeniki se  ponašamo s svojo strokovno- 
znanstveno revijo “Gradbeni vestnik”, ki izhaja že 50. 
leto! Kljub vmesnim kriznim obdobjem v slovenskem 
gradbeništvu,  je revija ohranila svojo kvaliteto in 
naročnike tudi po zaslugi sodelovanja gradbenih podjetij 
in posameznih strokovnih inštitucij,  ki so omogočila 
izdajanje revije s svojimi vsebinskimi in reklamnimi 
prispevki.
“Gradbeni ves tn ik” je revija, s ka tero  predstavljamo 
slovenski in tuji strokovni javnosti naše  znanstvene in 
strokovne dosežke z vseh področij gradbeništva,  obe­
nem z njo izobražujemo in stanovsko povezujemo kolege, 
saj je revija tudi člansko glasilo Zveze društev  gradbenih 
inženirjev in tehnikov Slovenije [od maja 1 9 9 8  s ta lne  
članice Evropske zveze gradbenih inženirjev - ECCE].
K sodelovanju vabimo vsa za in te res i ran a  gradbena 
podjetja, da revijo podprejo, obogatijo in počasti jo  s 
svojimi predstavitvami in reklamnimi oglasi.
Temeljna moč Vašega podjetja so strokovnjaki, njihova 
moč pa je znanje in dobra informacija!
Za reklamne oglase se  priporočamo po naslednjem 
ceniku:
1/1 barvni oglas na naslovnici 20 0 .0 00 ,0 0  SIT
1/1 črno - beli 
1/2 barvni 
1/2 črno - beli 
1/4 črno - beli
1 0 0 .0 0 0 . 00 SIT
1 0 0 .0 0 0 . 00 SIT
5 0 .0 0 0 . 00 SIT
2 5 .0 0 0 . 00 SIT
V ceno je v š t e t  DDV. Rabat  ponavljanja oglasa znaša 
1 0 % .
ZDGITS
NAROČILNICA ZA “ GRADBENI VESTNIK»
Do preklica  n a ro č a m (o )... izvod(ov) rev ije  GRADBENI VESTNIK in se obvezujem (o), da bom (o) naročnino
poravnal(i) v zakonitem  roku po prejem u računa ali položnice.
Naročnik:
Ime in p r i im e k : . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Podjetje , u s ta n o v a :. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Naselje, u lica, hišna š t . : . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Poštna š te v ilk a : . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Ime p o š te : . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Davčna številka n a ro č n ik a :. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Status (ve lja  samo za ind iv idualne naročnike), obkroži:
-za p o s le n  -u p o k o je n e c  -š tu d e n t
Kraj in datum Podpis
Naročilnico izrežite in pošljite v kuverti na naslov:
GRADBENI VESTNIK,
Karlovška 3 
1000 Ljubljana
I
I
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
Kak
s
trat
lOVOSt
ličijo
i
i
i
i
i
i
i  ^
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
«
i i
IS
9(
0
m
tiskarna 
ljubljana, d.d.
1000 Ljubljana, Tržaška 42, 
SLOVENIJA
telefon: ++386 1 4231515 
telefax: ++386 1 257 14 61, 423 41 23 
e-mail: tiskarna.Ijubljana@mrak.si
PRIPRAVLJALNI SEMINARJI TER 
IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE 
V GRADBENIŠTVU, ARHITEKTURI IN 
KRAJINSKI ARHITEKTURI V LETU
2001
MESEC SEMINAR IZPITI
GRADBENIKI ARHITEKTI KRAJINARJI
Junij ustni: 4. - 7.6.
Septem ber 17. - 21.
O ktober B. - 12. pisni: 27.10.
November 1 2 . - 1 6 . ustni: 5. - B. 11. pisni: 7.11.
pisni: 24.11. ustn i: 19. - 21.11.
December 17. - 21. ustni: 3. - 7.12.
A. PRIPRAVLJALNE SEMINARJE
organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS),
Karlovška 3, 1000 Ljubljana (telefon/fax: 01 /422-46-22), E-mail: gradb.zveza@siol.net
Seminar za GRADBENIKE poteka 5 dni (46 ur) in pripravlja kandidate za splošni in 
posebni del strokovnega izpita, Cena seminarja znaša 65.000,00 SIT z DDV.
Seminar za ARHITEKTE IN KRAJINSKE ARHITEKTE poteka (prve) 3 dni in jih pripravlja 
za splošni del strokovnega izpita. Cena seminarja je 33.000,00 SIT z DDV.
K seminarju vabimo tudi kandidate, ki so že opravili strokovni izpit po določeni stopnji 
izobrazbe, pa so si pridobili višjo in morajo opravljati dopolnilni strokovni izpit. Ponujamo 
jim predavanje iz področja “Investicijski procesi in vodenje projektov”. Cena predavanja 
in literature je 10.000,00 SIT z DDV.
Seminar ni obvezen! Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20 
kandidatov). Udeležca prijavi k seminarju plačnik (podjetje, družba, ustanova, sam 
udeleženec ...). Prijavo v obliki dopisa je potrebno poslati organizatorju najkasneje 20 
dni pred pričetkom določenega seminarja. Prijava mora vsebovati: priimek, ime, poklic 
(zadnja pridobljena izobrazba), in naslov prijavljenega kandidata ter naslov in davčno 
številko plačnika. Samoplačnik mora k prijavi priložiti kopijo dokazila o plačilu.
Žiro račun ZDGITS je 50101-678-47602; davčna številka 79748767.
B, STROKOVNI IZPITI
potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Dunajska 104, 1000 Ljubljana. 
Informacije je mogoče dobiti pri Ge. Terezi Rebernik od 10.00 do 12.00 ure, po telefonu 
01 / 568-52-76.