reift ;iti> ; k«i naj sup-; tist' lisJ edetl AMERIŠKA AMERICAN IN SPtRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY ©MOV • j AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER da 1" CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 12, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV y razsodba najvišjega sodišča • držav v delavskem vprašanju l*Vlšje sodišče je potrdilo razsodbo sodnika Lau-|8 j.ta'. da piketne straže niso dovoljene pred p°djetjem, kjer ni nobenih delavskih sporov. Nngton, Laj!.lšie sodišče Zed. držav ijg. 0 razsodbo ohijskega I Je8a sodišča, da je bilo pi- V dveh mesecih bo Amerika v vojni, če pade Anglija! ,fn|e Crosby restavranta na 5 Carn Pu ?c egie Ave., v Cleve-■e'dPo čla"ih Ameriške delav-,de®racije nepostavno. 937 ^ na sodniJah že od 'telskivTakrat je zaČela uni" 'Ibc 111 restavracijskih |vrnCeV s Piketiranjem pred X c^tom( ki ga lastuje Mrs. oshv w.-n. jeprošnjo je M r„„ , išca D. C. —10. febr. nih delavskih sporov, ni nobenega vzroka za piketne straže. Isto razsodbo je bil podal tudi sodnik Lausche. Nato je šla unija pred najvišjo sodnijo Zed. držav, ki pa zadeve sploh ni hotela vzeti na razpravo, kar pomeni, da se strinja z razsodbo ohijskega najvišjega sodišča, odnosno z razsodbo sodnika Lauscheta. Mrs. Crosby je v svoji peticiji navedla, da noben njenih uslužbencev ne želi pristopiti k uniji in da so se piketne straže posluževale nasilja in ustrahovanja. To razsodbo smatrajo kot eno najbolj važnih v delavskih krogih. To je drug slučaj, da je prišel odlok sodnika Lauscheta na preizkušnjo pred najvišje sodišče Zed. držav in v obeh slučajih se je najvišja sodna instanca strinjala z njegovo razsodbo. ve 'nCla se Piketne straže ^Hr:-Prošnji Je u£°dil sod-00 ihe p«e 'SodniJe> Frank J- 0&4ija .f; Januarja 1938. z^ftno P°tem s zadevo na f , SodnUo v Cincinnati, ki , j a razsodbo sodnika Lau-^ se izrekla, da sme biti IV*« ,.8tevilo piketov pred 1 aci]o. »jvrr°Sby je šla s Pritožbo [dolSjo.Sodnijo države Ohio, 0ftlla> da kjer ni nobe- P® vina pridejo veljave ^ Bluffs, la. — Harry vin' rposlovodja tukajšnje je gradnikov napovedu-|kan nastal° radi vojne po-aj Je evropskih vin in za-i|jJoameriška vina zdaj le- - Pnti do veljave. vindrtl.n utrjuje, da ame- - a lnso nič slabša od ev-lv0da Amerikanci so se >'innaV?di1'' da cenijo samo ki nosijo etikete iz Nemčije ali Italije. s0 evropska vina 1) v t Stvo ne a. tudi P5lha3'a od tega, da so iKov °ljša, ampak radi hf?0inuv?VOZa' In prav seda" ^rik P°vzročila, da bo-h v- nci spoznali, da so > tih ,ltla celo boljša od ev-^ ' pl'avi Martin. la^mojnemMikeKnezu elJek V°eraj Poročali, je v IVoje pon°či okrog 11 umrl ' i sdomu ro'jak Mike i P ® Kew let' stanujoč na ' A ' Ježie^ee Ave. Doma je J* He Ljubljani, od- fti. x rJfe} v Ameriko pred W aj zaPušča žalujo- Ije iMary' rojena Gre" f'Srw 0rtla iz Šmartnega K eoro, hčer Alice, iz^'^ikov v 61 in več drugih l^sni •'i dve leti je Je na 185. cesti, ka- )0, 1c t Bil K fe8a Pred dvema ted-član društva Do- Po raj ajut:?«reb se bo vršil v ob 8:15 iz po-,#fk>478tV°da August F- je 152- St. v cerkev *ce p°vzete in na poko- Bavla. t, Bije- : SV. aine; riška Naj mu bo zemlja, preo- .... 60'1Nk?ra Predstava ► it°er °b 7:30 priredi scCt(1 Center v 01iver ; I. ^ soli i1 bo čarovnik Mr. na M uskoka predstavo. Na- et, Afr-l!11a' P°kazane bodo : b° tu!- in Policijski od- ^VsCi,pokazal podu2ne ne h - ]p ^ — bo nobene. Nstv>oljen vstop samo M u staršev. Za novo registracijo vojaških novincev Fantje, ki so dosegli starost 21 let od časa registracije, 16. oktobra prošlega leta, se naj-brže ne bodo registrirali za vojaško službo pred junijem. Vsaj tako se poroča iz Wash-ingtona. Ta registracijski dan bo določil predsednik Roosevelt, ki se še ni izjavil, kdaj bo to. Čeprav se ti fantje še niso registrirali, ali pa ki še niso dosegli 21. leta, pa se dnevno prijavljajo prostovoljno k vojakom, poročajo naborne komisije. -o- V Lorainu so izgotovili prvo bojno ladjo Lorain, O. — V soboto so spustili v jezero prvo ladjo, ki jo je izgotovila tukajšnja ladjedelnica. Ladje tega izdelka imajo nalogo, da polagajo mreže proti podmornicam ter so 150 čevljev dolge, 30 čevljev široke in 16 čevljev globoke. Lorainska ladjedelnica je dobila naročilo za 6 takih ladij, clevelandska pa šest. V soboto bo izgotovljena druga taka ladja v Lorainu, 23. februarja pa tretja. -o-- Feighan napada Sweeneya Michael A. Feighan, ki je lansko leto kandidiral proti Martinu L. Sweeneyu, napada slednjega, ker se je pridružil republikancem in glasoval proti najemninsko-posojilnem načrtu. "Zopet je Sweeney zapustil Roosevelta in se pridružil republikanskim apostolom," je izjavil Feighan, ki je tudi pokazal na dva katoliška duhovna, msgr. Ryana in dr. Shee hya, ki sta se izjavila, da dobrobit krščanstva zahteva poraz Hitlerja. Nasilni tatovi Ko je šla sinoči Mrs. Terezija Rozman po cesti blizu svojega doma, 866 E. 76. St., je nenadoma stopil k nji nepoznan moški, ji iztrgal ročno torbico in zbežal. Mrs. Rozman je ob osem dolarjev. Nemške bombnike so videli leteti proti Balkanu Dogodki na Balkanu se naglo vrste. Pričakuje se nemške invazije Eelgrad, 11. febr. — Danes se je opazilo škadrone nemških tri-motornih prevoznih letal, ki so plula v smeri proti Romuniji in Bolgariji. 31 takih letal je plulo danes zelo nizko nad Buda-pešto. Letala so bila takega tipa, kot jih je uporabljala Nemčija za prevoz padalnih čet (parašut-nikov) na zahodni fronti. Vojaški in politični krogi v Belgradu so mnenja, da se vrste važni dogodki v tem kraju Evrope z izredno naglostjo potem, ko je Anglija prekinila odnošaje z Romunsko in potem, ko je Rusija izjavila, da ne bo branila Nemčiji prehoda preko Bolgarije. Diplomati ugibljejo, ali bo Nemčija stavila bolgarski vladi ultimat, da dovoli prehod nemškim četam, ali pa bodo nemške čete iz Rumunije enostavno začele prihajati preko Donave. Položaj v Bolgariji je postal še bolj kritičen, ko je včeraj zle-tel v zrak vlak z 39 železniškimi vozovi, v katerih je bilo olje za Nemčijo. Razstrelba vlaka se je pripetila pol milje v notranjosti bolgarske meje. Osem mož oso-bja je bilo ubitih. Vlada smatra kot vzrok sabotažo. Ako bodo nemški vojaki stopili z bojno opremo na bolgarska tla, bo Anglija takoj prekinila diplomatske odnošanje z Bolgarijo. Angleške bojne ladje obstreljujejo pristane preko preliva Angleški bombniki silovito bombardirajo po vsej Nemčiji Poslanska zbornica je podaljšala delovanje Diesovega odbora Washington, 11. febr. — Poslanska zbornica je za 15 mesecev podaljšala delovanje Diesovega preiskovalnega odbora, ki odkriva mahinacije raznih pro-tiameriških elementov v tej deželi. Zbornica je dovolila odboru nadaljno akcijo z resolucijo, za katero je glasovalo 353 poslancev, proti 6. Za finančno pomoč odboru je zbornica dovolila $150,000. Predlog je veljaven, ne da bi ga senatna zbornica potrdila. Načelnik Dies je zbornici razkladal, kako je ta odbor razkrinkal na tisoče oseb, ki so zaposlene pri ameriških obrambenih delih, a so te osebe v službi totalitarnih držav. Dies je reftel, da je zato, da se izžene iz dežele vsakega nacija in fašista. --o- ARMADA PRESKRBI VSE POTREBNO Columbia, S. C. — Ko je prišel nek vojaški novinec v taborišče, so mu povedali, da je imel jako slabo mnenje o ameriški armadi. S seboj je pripeljal namreč bicikelj, posteljno blazino in odeje ter napravo, na kateri se uči veslanje. Narednik mu je ročno povedal, da so vojaške postelje popolnoma dobre in ker bo pri pehoti ne potrebuje biciklja in ker infaterija nima čolnov, so mu odvzeli tudi veslarsko pripravo. London, 11. febr, — Medtem ko so angleški bombniki bombardirali železniško središče in ogromne zaloge olja v Hanovru, metali bombe v razna pristanišča na francoskem obrežju, so danes zgodaj zjutraj priplule angleške bojne ladje pred belgijsko pristanišče Ostend in ga ob-streljavale. Salve težkih izstrelkov so padale na skladišča in pomole v pristanišču, kjer so se kmalu pojavili silni požari. Drugi škadron angleških letal je pa poletel na Rotterdam, kjer so bombe zanetile mnogo požarov in razstrelb. štirje angleški bombniki se niso vrnili s poleta, medtem ko se zatrjuje iz Berlina, da so izgubili Angleži v zadnjih 24 urah 33 letal. Kljub jasni mesečni noči, pa je prišlo sinoči le nekaj posameznih nemških letal nad Anglijo. Njih bombe so napravile zelo, malo škode v južni jn vzhodni Angliji. --o——— Ker je konj V Santa Anita, Kal. so odkrili spomenik slavnemu konju-dirlcaču Seabiscuit-u. Spomenik je v naravni velikosti dirkača. Pri odkritju je bil navzoč sam Seabiscuit, ki je še vedno pri najboljšem zdravju. Je pač srečen, da je konj. Ker če bi bil človek, bi moral čakati najmanj 25 let po smrti na svoj sporne n i k. Srečni konji! 90,000 Belgijcev v Afriki pomaga Angliji New York. — V belgijskem Kongu je bila organizirana armada 90,000 mož v pomoč Angliji, kot poroča belgijski poslanik. Več divizij je bilo že poslanih v vzhodno Afriko, kjer so se pridružile angleškim. Nekaj divizij je pa v Libiji v boju proti Italijanom. Vse potrebščine za to armado se nakupuje v Ameriki z zlatom, ki ga ,daje Kongo. Računa se, da bodo te belgijske čete igrale veliko vlogo v Afriki. Hitler, Petain, Franco, Mussolini se bodo danes sestali! O s i š č e snubi Francijo in Španijo za boj proti Angliji Vichy, Francija, 11. febr. — Maršal Petain, načelnik francoske vlade, se je odpeljal proti jugu, kjer se bo sestal s španskim generalom Franconr. Franco je dospel danes čez francosko mejo na potu k sestanku z Mus-solinijem, ki se bo vršil nekje na francosko-italijanski meji. S Petainom sta bila dva generala in njegov osebni tajnik. Kot trdijo poročila, se bo Petain sestal s Francom, ko se bo ta vračal od razgovora z Mussolinijem. Vse telefonske zveze v južni Franciji so bili prekinjene, dokler se bo vozil tod Franco. Zadnje vesti pa celo trdijo, da se bodo sestali Hitler, Petain, Mussolini in Franco. Hitler in Mussolini bosta skušala dobiti od Petaina in Francota francoska in španska pristanišča v Afriki, to je v francoski Tuniziji in španskem Maroku, da bi od tam udarila na angleško armado v severni Afriki. -0- Hišni projekt v Euclidu bodo vseeno gradili Arhitekti za Cleveland Metropolitan Housing Authority delajo načrte za hišni projekt, ki bo veljal okrog $1,000,000. Z gradnjo se bo najbrže pričelo takoj spomladi. Organizacija je p&kupila že parcele od 200. in 207. ceste, severno ob NYC železnici. Zemljišče obsega 50 akrov in tukaj se bo postavilo okrog 200 delavskih hiš. Direktor Ernest Bohn se je izjavil, da bodo šli z zgradbo naprej kljub temu, da je na ape-'.atni sodniji priziv proti zidavi 'ega projekta. Euclidska. stav-binska komisija se je izjavila, da ne bo dala dovoljenja za zidavo. Vodstvo Zadruge Direktorji Slovenske zadružne zveze so izvolili za letos sledeče vodstvo: Predsednik George Pan-čur, podpredsednik Antno Jan-kovič, tajnik Joseph A. Siskovič, blagajnik Anton Nahtigal. Nadzorni odbor: A. Jankovič, Andy Gorjanc in Andy Zupane. Gospodarski odbor: Andy Zupane, Louis Ižanec, Jack Zakovšek in Anton Malovašič. Ostali člani direktorija so: Mrs. Mary Ižanec, Frances Novak, Frank Race, Anton Bokal, Frank Žagar, Frank Beck. Razprodane vstopnice Vstopnice za Al Milnarjev banket, ki se vrši nocoj v Twilight Ballroom, so razprodane. Vstopnice za ples pa lahko dobite nocoj pri blagajni. Cena je 30 centov. Tako se je izjavil Wendell L. Willkie pred senatnim odborom. Willkie nujno priporoča, da pošljemo Angliji 5 do 10 rušilcev na mesec. ZAENKRAT PRIPOROČA SAMO POMOČ ANGLIJI, GRŠKI IN KITAJSKI Washington, 11. febr. — Wendell L. Willkie, lansko leto predsedniški kandidat proti predsedniku Rooseveltu, je danes nujno priporočal sprejem Rooseveltovega najemninsko-posojilnega predloga za pomoč Angliji. Tako je prepričan, da morajo Zed. države pomagati, da je izjavil, da če pade Anglija jutri, bodo Zed. države v vojni en mesec ali dva kasneje. "Ako se zruši Anglija in Nemčija dobi v roke angleško mornarico, ni dosti izgleda, da bi se mi mogli izogniti vojni," je rekel Willkie. Willkie, ki se je v nedeljo vr- K podmornicam Edvard M. Vesel, sin poznanega slovenskega trgovca iz 787 E. 185. St. se je vpisal za šest let k ameriški mornarici in sicer bo na lastno željo prideljen k podmornicam (submarinom). Da za to službo mnogo zahtevajo, kaže to, da je bil izmed 50 prosilcev spoznan za sposobnega samo on. Eddie je star 25 let in, seveda, še fant. V petek odpotuje. Srečno pot in le dobro pomeri torpedo, kadar boš zagledal pred seboj kak kljukasti križ. Pogreb Frank Jazbeca V četrtek zjutraj ob 8:30 se bo vršil pogreb Frank Jazbeca iz hiše žalosti, 1400 E. 43. St. v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo. Mr. Gubane bolan Mr. Jim šepic nam sporoča, da se nahaja slovenski trgovec Anton Gubane na svojem domu pod zdravniško oskrbo, želimo mu skorajšnje okrevanje. K mornarici Anton Znidaršič, sjn Mr. in Mrs. Anton Znidaršič, 1166 E. 60. St. je odšel zadnjo sredo k ameriški mornarici, želimo mu najboljšega zdravja in uspeha nil iz Anglije, kjer se je na licu mesta prepričal o položaju, je priporočal, da senat sprejme najemninsko-posojilni pred log soglasno, vendar je pa priporočal nekaj sprememb k predlogu. Priporočal je, da pošljemo Angliji od 5 do 10 rušilcev na mesec, ker Anglija je zdaj najbolj v potrebi za ladje. Predvsem potrebuje Anglija rušilce, bombnike in trgovske ladje. Izjavil je, da če pride iz Zed. držav pomoč, kot jo dovoljuje najemninsko posojilni predlog, da Nemčija ne bo nikdar stopila na angleška tla. Ako ostanejo njena severna pristanišča odprta in ako bodo dohajale potrebščine redno, bo Anglija Odbila nemški poskus invazije spomladi ali poleti, je rekel Willkie. "In ako se vzdrži Anglija preko letošnjega poletja, potem se bo začela čutiti šele naša pomoč v vojnih potrebščinah in tedaj se bo ost tudi zabrnila. Podprta z našimi neizmernimi 'zalogami, bo Anglija izvedla efekt, ki so ga demokratski narodi začasno izgubili." Dalje je Willkie izjavil: "S polnim prepričanjem podpiram tujezemsko politiko sedanje administracije, ker je moja iskrena želja, da je narod,v takih'časih edin. Moja želja je, da stoji Amerika pred vsem svetom edina in složna, kot prijateljica vseh, ki se bore za svojo svobodo, v boju proti vsem napadalcem demokracije. "Pomoč Angliji ni boj za Anglijo, ampak boj ob njeni strani za obrambo demokracije in svobode." Willkie je zaključil z besedami : "Dobro vemo, da ,če bo premagana Anglija, bodo totalitarne države obvladale svet. Ne bodo imele samo v oblasti Evrope, ampak tudi Afriko, kontrolirale bodo Atlantik. Nemčija bo začela z invazijo, ekonomsko ali vojaško, v Latinsko Ameriko. Istočasno bo udarila Japonska na Kljub slučajni vojni na y Pacifiku bomo lahko pomagali Angliji Washington, 11. febr. -—Predsednik Roosevelt je danes izjavil, da tudi če bi bile Zed. države primorane v vojno na Pacifiku, bi to ne prizadelo pošiljatve vojnih potrebščin Angliji. Toda obenem je izjavil, da ni zaenkrat nobene nevarnosti za tako vojno. Ko so vprašali predsednika, kaj misli o Willkievem nasvetu, da pošljemo Angliji vsak mesec od 5 do 10 rušilcev, je rekel, da za sedaj ne reče nič, da se bo pa sestal-z Willkiem za temeljit raž-,govor glede položaja v Angliji. Nocoj je obiskal Willkie Roosevelta, s katerim se je raz-govarjal poldrugo uro. -o- Narobe vojak New York. — Ko je prišel Francis Rice pred zdravnika, da ga potrdi ali zavrže za vojaščino, je bil spoznan "taublih," čeprav ima Rice srce, jetra in slepo črevo na napačni strani. Zdravnik ga je samo posvaril, naj v slučaju bolezni pri vojakih pove o svojem "notranjem položaju," da ga ne bi začeli na napačnem kraju zdraviti. Zlasti bi bilo to važno v slučaju slepega črevesa, da bi ga vedeli iskati tam, kjer je in ne tam, kjer bi sicer moralo biti. Tatovi v SND V noči od pondeljka na torek so roparji udrli v spodnje prostore SND, kjer so novi balin-carski prostori. V notranjost so prišli skozi okno iz Addison Rd., kjer so ubili okno. Notri so vlomili dvojna vrata, ena lesena, ena z železom obita, da so-prišli v skladišče, kjer je bila skrinjica z denarjem. Odnesli so nekaj čez $100. Vlom krije zavarovalnina. Požgane vžiga- -irv, tj-- ti ujr,, gahce po tleh in mnogo drugih Vzhodno Indijo. Tako bodo Zed. . , v.. v , ....... okornosti kaze, da so bili isti roparji, kot v našem uradu in drugih krajih zadnji teden. Zločinci morajo dobro poznati te prostore, iz česar se sklepa, da niso daleč od naše naselbine. Kar je čudno je to, da se vlomi dogajajo na glavni prometni" cesti, pa jih nihče ne vidi. države obenem s Kanado obkro-žane od totalitarnih držav, ki bodo začele s totalitarnim sistemom trgovine, da uničijo trgovino Zed. držav. Ako bomo hoteli tekmovati s totalitarnimi državami, si bomo morali tudi mi prisvojiti totalitarni sistem. Ako bi hotele Zed. države preživeti ta pritisk, bi morale končno v vojno. V tem slučaju bi se morali boriti sami, ki bo drugačen boj, kot ga pa bojuje danes Anglija." -o- V bolnišnico V Polyclinic bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Antonia To-mažič iz 5905 Prosser Ave. Nahaja se v sobi št. 106. Davey v bolnišnici Mr. Martin L. Davey, bivši ohijski governer, se nahaja v Cleveland kliniki v zelo kritičnem stanju. Samo ožji sorodniki smejo k njemu. Pozdravi iz Floride Mrs. Christine Kresse pošilja vsem svojim prijateljicam in znancem najlepše pozdi-ave iz Floride. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 12, 1941 v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: »a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year ___ __ Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 36 Wed., Feb. 12, 1941 Kam se bo obrnila Francija? V Franciji mešetarijo in sklepajo kupčije za glavo francoskega naroda. Kurirji hite med Parizom in Vichy-em (kraj francoske vlade). Hitler zahteva gotove pogoje, maršal Petain, načelnik francoske vlade, zahteva svoje. Toda nihče ne ve prav za prav kaj se vrši za kulisami in če je vsa ta diplomatska igra samo navidezna, če je samo pesek v oči ostalemu svetu. Ko je maršal Petain odstavil svojega ministrskega podpredsednika Lavala, je ta tekel v Pariz in se tam zjokal na prsih svojih ljubljencev nacijev o krivici, ki se mu godi v Franciji. Hitler je bil tedaj baje zelo razljučen in je zahteval, da se postavi Lavala takoj nazaj. Stari Petain je rekel, da ne in pri tem je ostalo nekaj časa. Toda iz Berlina so hodili venomer ostri ukazi, da se mora nekaj v kratkem ukreniti, ali pa bo nemška armada zasedla vso Francijo. Petain se je udal in poslal k Lavalu admirala Darlana s ponudbo, naj vstopi v vlado kot državni tajnik. Laval je odklonil s pripombo, da stopi v vlado le tedaj, če bo postavljen na čelo, kot ministrski predsednik. Tega pa ne, je rekel Petain. Nato je Petain sestavil novo vlado v kateri je on še vedno glava, a kot ministrski podpredsednik je bil imenovan admiral Darlan, ki je dobil obenem urad zunanjega ministra in ministra za mornarico. Hitler je baje dovolil to imenovanje in zato se zdaj sodi, da bo Darlan posredoval med Petainom in Hitlerjem in da je baje dobil že vsa navadila v Parizu. Hitler je začasno umaknil svojo zahtevo, da se postavi Lavala na čelo francoske vlade, menda v upanju, da bo lahko zdaj povsem obravnaval z novim francoskim kabinetom. Darlan je poveljnik francoske bojne mornarice, obenem zunanji minister in ministrski podpredsednik. Zato Hitler upa, da bo s pomočjo tega lahko dobil v roke francosko mornarico, do kateri se mu tako cede sline. 'Francija ima v rokah dve šibi proti Hitlerju, to je bojna mornarica in pa kolonijalna armada v Afriki. Vprašanje je, kako bo znala nova. francoska vlada vihteti te šibe. Hitler bi rad dobil v roke oboje, francosko mornarico in pa oporišče v Tuniziji. General Weygand, ki poveljuje četam v Afriki, se je že večkrat izjavil, da ne bo poslušal nikogar drugega kot maršala Petaina. Vprašanje pa je, če bo poslušal tudi njega, kadar bi prišlo do tega, da bi se francoska vlada predala Hitlerju. Težko je verjetno, da bi general Weygand, ki uživa v vseh svetovnih vojaških krogih veliko spoštovanje, izročil Tunizijo Hitlerju in s tem zasadil nož v srce Angliji. Prej bi bilo verjetno, da bi Weygand v slučaju, če bi prišlo do končnega: ali, ali, pripeljal svojo vojsko k angleški armadi. Anglija in ves svet zdaj napeto čaka nadaljnega razvoja v Franciji. Tehtnica evropskega položaja in najbrže tudi izida vojne je odvisna od tega, kaj bo storila Francija s svojo bojno mornarico in afriško armado. Lahko gremo celo tako daleč, da zatrdimo, da je šla angleška bojna mornarica obstreljavat Genovo, v skrajni severni kot Sredozemskega morja, samo radi tega, da je opozorila Francijo, naj se ne uda Hitlerju. Pomembne so besede, ki jih je izrekel angleški premier Churchill glede tega drznega čina njegove bojne mornarice, ko je rekel: "Ako je odmev naše kanonade Genove zavalovil ob obrežju, odjeknil od gora, ter je glas naših topov dosegel ušesa naših francoskih tovarišev v njih žalosti in tugi, njim je lahko vlil novega poguma v zavesti, da so v bližini njih prijatelji, pravi prijatelji in da je Anglija še vedno gospodarica na morju . .." Te Churchillove besede so bile obenem vabilo in svarilo. Če je francoska vlada to razumela, se bo videlo v kratkem. Koncert "Slavčkov" V nedeljo, 16. februarja, ob pol štirih bodo peli. Otroci bodo peli v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Otroci so otroci, ki vedno potrebujejo podpore in če jim jo ne bomo dali mi in če jim ne bomo vlivali novega poguma, ne bodo imeli lepega' spomina na nas. če mati ne stoji otroku ob strani in ga bodri, uči, podpira ter vzpodbuja, otrok ne bo imel lepega spomina na mater. Prav tako bo tudi, če narod ne bo podpiral in vzgajal svoje mladine, ta mladina ne bo imela lepega spomina in vere v narod. Narod brez naraščaja pa je zapisan smrti. Vsi se zavedamo, da zavedno ne bomo vzdržali, a veliko pa lahko podaljšamo. Prišel bo čas, ko bomo morali izročiti vodstvo naši narodnih domov in kulturnih ustanov našim zanamcem. Ali pa bomo imeli mladino tudi pripravljeno zato? Če ne bomo mladine privadili, da se ji priljubijo naši narodni domovi in kulturne ustanove, jo pot v bodočem življenju ne bo vodila v narodne domove drugače kot na ples. Ples je ples, muzika je muzi-ka, pa naj bo tu ali tam, samo da se poskakuje in vrti. Tega je povsod odvolj. Naši odri bodo ostali le še v spomin na nekdanje kulturne ustanove in pa prostor za muzikante, ki bodo god-li razposajenim plesalcem. Rojaki in rojakinje, mladina vas potrebuje in vas vabi v nedeljo na koncert "Slavčkov," ki bo ob pol štirih v Slovenskem narodnem domu. Pridite in storili boste narodno dolžnost, da ko bo prišlo do tega, kar pač vsi želimo da bi ne prišlo še tako kmalu, bomo lahko rekli: mi smo storili svojo dolnždst, več nismo mogli. Pozdrav in na svidenje, J. Peternel, tajnica. -o- Iz Collinwooda Ne vojakov, ampak orožje Ko je angle"ški premier Churchill zaklical preko Atlantika Ameriki, da Anglija ne zahteva, niti ne potrebuje ameriških vojakov, ampak potrebuje orožja, letal, municije in ladij, pa bo lahko sama obračunala s Hitlerjem, smo prepričani, da je govoril premier brez zavijanja. Danes se ne vrši vojna v strelskih jarkih. Danes se bije boj samo s tremi silami: bojno mornarico, zračno silo in bojnimi tanki. In za opremo teh bojnih sredstev ni potreba milijone mož. Anglija ima še sama veliko armado, ki je brez vsakega dela. Koliko pa je treba vojakov na bojne ladje, koliko je treba avijatičarjev v bombnike, koliko strelcev v bojne tanke? Primeroma zelo malo. V prvi svetovni vojni se je bilo milijone mož v strelskih jarkih. Tega danes ni. Eno samo letalo, en sam bojni tank s posadko treh do petih mož opravi več kot ena ali več stotnij vojaštva. Torej Anglija ne potrebuje ameriških fantov, da nakle-sti Hitlerja. In to je pa v prvi vrsti, česar se tako bojimo. Vse damo, samo da naši fantje ne bodo poslani na tuja bojišča. Potemtakem te skrbi ni več in lahko damo pomoč Angliji v orožju, letalih, municiji. Nekateri predlagajo, da bi podarili Angliji kaka dva bilijona dolarjev in jo lepo odslovili. Toda kaj pa bo Anglija z dolarji? I Kaj bo dolarje basala v topove, ali ž njimi polnila bombe in jih stresala po Nemčiji? Ne. če hočemo pomagati Angliji in ž njo vsem demokracijam sveta proti divji nemški soldateski, ji poma- že precej časa se ni nič slišalo ali bralo od našega ženskega društva Waterloo Grove še. 110 W. C., zato bom pa jaz malo napisala kako to naše društvo obstoji. Najprej moram povedati, da so članice preveč pozabile zahajati na seje, kar je zelo velika napaka. Kako naj pa odbor vodi društvo uspešno, če mu članstvo ne pomaga. Prosim vas članice, da hodite bolj redno na seje, boste vsaj vedele kaj se pri društvu godi in kako napreduje. Gotovo vam je že znano, da se je naša bolniška blagajna precej znižala, seveda temu je vzrok 'preveč bolniških listin. Na glavni letni seji je bilo sklenjeno, da se naloži po deset centov naklade in da se na Materinski dan priredi ena lepa predstava in takrat bo oddana tudi lepa nagrada. Torej članice, sedaj veste kako je in skrbite, da boste vsaka po svoji moči pomagale našemu bolniškemu skladu. Vem, da vas je precej, ki še nikdar niste potrebovale bolniške podpore. Tiste članice ste nad vse srečne. Mnogo pa je tudi takih, ki se toliko zavedajo, da se ne javljajo bolnim za vsako malenkost. Tistim gre vsa čast in hvala. So med nami pa tudi članice, pomaga. Torej članice, bodimo bolj složne in prave sestre tega društva, da bomo v letu 1941 toliko opomogle naši bolniški blagajni, da bomo zopet dosegle vsoto kot je bila prej. Upam, da se to prav lahko zgodi in še več, vse je pa odvisno od nas članic. že danes vas prosim vse članice, da se gotovo udeležite predstave na Materinski dan. Te prireditve se udeležimo prav vse brez izjeme in prav tako pa vabim člane in članice drugih društev, da nam pridete na pomoč. In še nekaj, na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da bomo imele šivalni klub. Vsaka naj prinese s seboj na sejo svoje ročno delo. Seje bodo kratke kakor po navadi. Na vsaki seji bomo obhajale tudi rojstne dneve naših članic, ki bodo imele rojstni dan v tiste mmesecu. Tako bomo na prihodnji seji obhajale rojstne dneve tistih članic, ki so bile rojene meseca januarja in februarja. Da bomo obhajale tudi januarske je pa zato, ker je bilo to sklenjeno šele na januarski seji in tako se bo to vršilo skozi celo leto. Tako bomo imele tudi nekaj zabave na vsaki seji in gotovo tudi lepe uspehe, če se boste udeleževale sej bolj redno, če ima katera izmed članic kakšno novo, naj jo vpiše društvo takoj, saj je naša jednota največja v Ameriki, članice, prosim vas, da se potrudite, da ne bodo te moje vrstice glas vpijočega v puščavi, želela bi, da bi se še katera članica kaj oglasila, ker je prav lepo čitati poročila o društvenem življenju tega ali onega društva. Upam, da nisem katere članice s tem dopisom kaj užalila, kei- to pač ni bil moj namen, še enkrat vas opozarjam, da se vr- j ši prihodnja ^eja v petek 14. fe- j bruarja. Končno pa želim ured-1 ništvu tega lista veliko uspeha j in precej novih naročnikov v tem letu. Mrs. Gertrude Balish -o- Ob 10 letnici smrti ljubljene matere Pred desetimi leti sem dobila iz stare domovine bridko vest, da so mi umrli moja ljubljena mati. To žalostno vest mi je sporočila moja hči Amalija, ki mi je obenem poslala tudi dve sliki eno še živeče matere in eno pa ko so ležali na mrtvaškem odru. Ko sem odprla pismo, sem mislila, da me bo zadela kap od same žalosti. Sedaj po desetih letih se mi žalost ni še prav nič potolažila, ker imam pred seboj na pisalni mizi sliki, ki mi predstavljata mojo nepozabno mater, nje milo trpljenja polno obličje, ki je nagubano od prestanih skrbi in žalosti, ki so jo morali prestati v svojem življenju polnem trpljenja in pomanjkanja. Večkrat so mi pripovedovali, da ko smo bili še majhni, da so nas večkrat zaprli v sobo ter pospravili vse nevarne stvari in nas izročili v božje varstvo pa odšli na delo na polje. Ker so bili za vse delo sami, si niso vedeli in mogli drugače pomagati. Bili pa so šibke postave in zato se ve koliko trpljenja so morali prestati, a jih nikdar ni nih- v zveličan je." Naj jih je zadela še taka nesreča, niso nikdar tarnali le to so rekli, da je vse to božja volja in da je pač vsakemu človeku odmerjena pot življenja že ob rojstvu pa naj bo že srečna ali nesrečna. Večkrat so tudi rekli, da če bi človek vedel že ob rojstvu koliko bo moral v življenju prestat, da bi marsikateri od žalosti umrl takoj ko bi prišel na svet. Za vse delo so bili sami, tako na polju kot doma pri otrocih. Imeli pa smo tudi kravo in par prašičev, kar je dalo tudi dosti dela. Ustajali so že ob štirih zjutraj in potem garali do poznega večera, poleg vsega obilnega dela pa je bila večkrat tudi bolezen pri otrocih. Ali ni to presegalo vse njih moči, uboga mati! Ko smo pa otroci odrasli, smo jih pa zapustili same in to je bilo pa najhujše za njih. Vedno mi je še v spominu, ko sem jih pred 20 leti prvič obiskala iz Amerike, kako žalostno so tožili, da so osamljeni in kako žalostni so bili, ko sta jih sinova tako pozabila in si sploh niso mogli misliti kako more sin tako pozabiti svojo lastno mater, da se je niti s pismom več ne spomni. Večkrat so mi rekli: "Samo to me tolaži, ker ti tako lepo skrbiš za me, da mi ničesar ne manjka. Za vse to naj ti Vsemogočni povrne na tem in onem svetu." Ko sem gledala njih žalostni obraz radi sinov in ko sem videla kako velike solze so se jim vlile po velih licih, se je tudi mene lotila žalost, ker bi jih bila rada videla, da bi bili vsaj ob koncu svojega življenja zadovoljni in srečni, pa to jim ni bilo usojeno. Sinova pa naj si zapomnita, posebno ta, ki je tukaj v Ameriki, katerega so mati tako neskončno ljubili, da bi mu bili dali celo srce iz sebe. Lahko se spominja kaj so bili mati zanj še potem, ko je bil že odrasel, če bi jim bil pisal vsak mesec kakor sem jim jaz in če bi jim bil še toliko poslal, bi jim ne bil nikdar povrnil, kar so mati storili zanj. Kdor ne spošutje matere in očeta ne bo dolgo živel in mu ne bo dobro na zemlji. Se bo že še spominjal, čeprav nima nobene vere kot samo tisto, da je en s tot mesa velik kos. To so spomini ob desetletnici smrti moje matere, spomini njih trpljenja polnega in bolehnega življenja. Ni jih bilo drugega kot molitev in dnevna pot v cerkev v zadnjih leti, molitev pa vedno še v mladosti, še vedno za njimi žalujoča, Mary Modrijan. -o- Kako so v srednjem veku sodili živali Maškaradna veselica ki so v resnici hudo in dolgo bol- trudni. Navado so imeli, da so ne in ki so resnično vredne bol- zvečer po večerni molitvi rekli niške podpore in tu je naša se- j "Naj bo vse moje trpljenje v vi-sterska dolžnost, da se takim šjo čast božjo in našim dušam Kakor vsako leto, tako vas tudi letos vabimo na našo maška-radno veselico, ki se vrši v soboto 22. februarja, ravno na rojstni dan našega prvega predsednika George Washingtona. Plesalo se bo prav lahko, ker bo igrala izvrstna godba Frankie Jankovič in njegovi fantje. S pijačo pa vam bodo postregle naše kelnarice in v kuhnji pa se bodo vrtile naše pridne kuharice, ki vam bodo postregle z najboljšim prigrizkom. Za maškare pa bomo imeli tudi nagrade, da se bo izplačalo napravit. Nagrade bodo za najlepšo, najgršo in najpomembnejšo masko. Da boste vedeli, to x , , _ . v • *• i maškaradno veselico prireja ce slišal, da bi bdi tarnali da so ženski klub Slovenskega doma fnllrtVM XT tlrt 1 1 gajmo s topovi in granatami, z bojnimi letali in tanki To ali pa nič. Kakor je najemninsko-posojilni predlog zdaj pristrižen v poslanski zbornici, kongres lahko vzame predsedniku vsak čas oblast, ki mu jo daje ta predlog. Kongres edini ima tudi moč napovedati voino. Torej čemu še oklevamo? Zdaj je samo vprašanje: ali damo pomoč, ali pa pustimo, da Hitler porazi Anglijo, da ne bo potem med Ameriko in Hitlerjem drugega kot nekaj vode, ki je v današnjih modernih časih samo glavna deželna cesta, v kateri ni nobenih obram-benih linij, ne trdnjav. na Holmes Ave. V preteklem letu smo precej nakupile razne posode, a še nimamo dovolj vsega. Zato vas pa letos še bolj vabimo, da pridete na našo veselico ter nam tako pomagate, da bomo lahko še več nakupile, da bo kuhinja res odgovarjala svojemu namenu. Prav prijazno ste vabljeni na našo veselico na pustno soboto, kajti zabave bo za vse dovolj, za stare in mlade. Za ženski klub Slovenski doma vas vabi, F. Sedaj, tajnica. V srednjem veku se je često zgodilo, da so tirali pred sodnike tudi živali, kar se tedaj ni zdelo nič nenavadnega. Neki pravni zgodovinar je naštel 200 takih primerov v enem samem stoletju. V Curihu se je leta 1442 vršila zunaj na trgu čudna sodna razprava. Sodniki v talarjih so sedeli na pokritem odru pred sodnijo. Suh birič je dvignil svojo črno službeno palico in zaklical: "Privedite obtoženca!" In privlekli so v močni železni kletki zaprtega orjaškega volka. Tožen je bil, da je raztrgal dve majhni deklici in sodili so ga po vseh ceremonijah in predpisih. Učen tožnik je začel obravnavo. Enako učen pravnik je zagovarjal zverino. Vrstili so se pisarniški starokopitni izreki. Sklicevali so se z raznimi pravnimi zvijačami, tako je leta 1521 v prvo zaslovel veliki francoski pravdnik Bartolomej Chassenee. Sodišče ga je kot mladega začetnika postavilo za zagovornika podganam, ki so v okraju Autun. uničile ves ječmen. Tožene podgane so sodno klicali na razpravo, a odzvale se niso. Pretkanemu odvetniku pa se je posrečilo oblasti dokazati, da je nenavzoč-nost podgan zakrivilo le nepravilno pravdno ravnanje. Pravdni dan bi morali razpisati za podgane iz vse dežele in ne le za tiste iz Autuna, ker so bile vse zapletene v ta rop. Toda podgane se tudi za drugi poziv niso zmenile. Chassenee je tokrat trdil, da se njegove klijentinje boje priti iz svojih lukenj zaradi "nevarnih" mačk, ki jih imajo tožniki. Sodišče naj poskrbi, da mačke ne bodo nadlegovale podgan med potjo. Pravdači naj se zavežejo, da bodo plačali kazen v denarju, če ne bodo mogle potovati njegove klijentinje v miru. Sodišču se je zidel ta predlog povsem pravno vel javen. Toda tožniki niso hoteli jamčiti toženkam za varno pot. Zaradi tega je oblast pravdo zavrnila. Drug odvetnik bi moral zagovarjati medveda, ki je leta 1499 pustošil vasi v črnem lesu. Ta je predlagal, naj nasilno zverino sodijo porotniki, izbrani med velikaši medvedjega rodu. Nastal je seveda učen prepir in pravdna obravnava se je zavlekla za več kakor teden dni. Tudi stekle pse so sodili strogo po pravilih. Vselej so jih spoznali za krive. Z nobenim pogojem ni bilo mogoče zagovarjati poblaznelih psov, ko da bi ne bili odgovorni za svoje zločine. Po postavah so jih kaznovali najprej s postopoma vedno hujšim mučenjem, ki je trajalo tem dlje, čim več ljudi ali živali so oklali. Porezali so jim ušesa odsekali rep in jim nazadnje pohabili še nogo za nogo, šele po vsem tem mučenju so jih usmrtili. Sem pa tja so bile živali lahko tudi za pričo. Zgodilo se je, da je neki obtoženec, ki naj bi bil kriv umora, vpričo svojega psa, petelina in mačke prisegel, da je nedolžen. Pa so mu verjeli, ker so bili, prepričani, da bi tudi neumna žival prej spregovorila kakor pustila, da bi ušel pravici morilec . . . V srednjem veku so največkrat obtožili zločina črne živali. Ljudje so sodili, da je satanu črna barva najljubša in da se najrajši našemi v črno. Bili so pač praznoverni in zato tudi kruti in neumni. Za zdaj še nimamo drugačne razlage za tisto zdavnje sodstvo . . . Le Bled ga je počasi Sloviti elektrotehnični & telj Mihael Pupin, po rodu iz Banata, je pri vsej svoji tovni slavi doslej častni ene same jugoslovanske ^ akaj j in sicer Bleda. Na mirovni' ier bos ferenci v Parizu leta 1919 s ameriško zastopstvo pod ? novim vplivom v Parizu # lo za Jugoslavijo. Jiiiiilliillllllllll če verjamete" al' pa ne 111111111111111111111 To-le sem dobil po ustn«' ročilu iz tretje roke, morda že nekoliko ušla of ? lu in ko jo bom še jaz n^ Qlm» d obtesal, je niti oni ne bo pfristJar ki je imel vlogo glavnega Pas ka v tej igri. Rečem pa fi 5 ^I'ist da bi se ne bila pripetila. 0 ne bilo albanske vojske i® J0> d ne, če bi Italijani ne pod'1' kov za seboj. Tako se je P* 0 je tako lepo urajmalo, da jes 1 P°v< kim porednim Collinwoo^?11 rajši " kai prav prišla. dJ z; Torej nekega večera je' |,°ral k; slo, da se je na nekem ,etn znanil z brhkim slovenskT0 take is: 1a ftrise kletom nek skuštran ItaliJ8. Prav čeden fant je bil i"(pomi N od t lto je noma nič v žlahti z Finit" solinijem. Dostojno se Je in ko je vprašal dečvo, če J1 spremiti domov, je Prl< Križ božji, saj smo ljudje,^ In ker še ni bilo pozno,j kle povabilo sina sončne naj malo povasuje v kuhi bo oče kmalu prišel do' se bodo lahko malo poS0' In ker je dekle pristne sl^j krvi, ki ve, kaj se spodr brž postavila na mizo ^ kruha in par klobas, kotjl ., v pravilih kot glavno in gostoljub^ 0 . di Ust kar 2i u§!» Sijaje O bi c : ^di t "lene -lj? Pov« ,nic0 m ko resni te ša slovenska postrežljivost. Vse bi bilo dobro in se bilo drugače končalo je, da ni nek nepoklican davih oči vse to videl in višal, da so slovenska de^1 slovenske fante in da bo precej eno zasluženje že svetu, če bi Taljanček tako prišel pri deklet« veljavo. Oglednik je vedel, da ie' tov oče v bližnji gostij tem času že precej pri pa je stekel tje in mu M "Ti, ali si ti za Mussd'1 "Kogaaa? Jaz za M^i Prišl v «?> > Meseca julija preteklega leta je šlo skozi Panamski kanal v obeh smerah 431 ladij, v istem mesecu prejšnjega leta pa 485. Japonsko-kitajska ja že nad tisoč dni. vojna tra- "Dobro, že vidim, da Vidiš, v Ameriški pO' vsak dan berem, kako J° Italijani, če le zagledajo Jaz bi se rad o tem na laž, prepričal. Poslušaj! V "I pri vas sedi zdajle en ljanček in tvoje klobase "Kaj, moje klobase, 0 štajnanemarna! čakaj'" jaz dal kranjskih kloba5, da pridem domov." "Počakaj še malo, da vem vse! Ni treba, da b1 zal roke ž njim. Saj b' preveč in potem boš zaP1 kole napravi. Pojdi vstopi v kuhinjo, kot bi cej nasajen. Potem pa glas zakriči: "Mi, Grik mizi udari. Boš videl, če se res tako Grkov boj* ^ Pa sta šla. Hišni gospfl v hišo in sicer je stop1 kot bi jih šla cela stotni^^ ^ J< gi je pa zunaj počakal^ oknu škilil v kuhinjo. In res, gospodar prece! no odpre kuhinjska vrata vpije proti Italijanu: štalaža, mi Grik!" in mizi, da je krožnik s klobaso takoj preselil vališče iz mize na sredo # v) Taljanček pa pokonci, klobuček in jo ucvre in doli po stopnicah in Holmes Ave. proti St kot bi ga sami živi vrag1 Hi njali. Od tega dogodka je J . . 2akt 0S i Vbro. { ' Ja. ni (H se Je i ni V%0 časa, pa se še ni slišal^l^ keštrunček italijanski kdaj blizu. . 1 y Uff _ ti t"1 "»J-"5 asti i if odu roji ti ^^^^QXIIITTTTTTTIIXIIIIIXIIXIXIIXXXXIXIIirXXrn SATAN IN IŠKARIOT vni 19' u * AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 12, 1911 Po nemškem izvirniku K. Maya Qf***SttXXXXTTTTTTTTXXXXXgTTXT»TX»TTT»gTgirTTTTTTX5 ; 0t ^ ne?" -Vete ja je." ,er boš v kratkem umrl na r "Vete ja —! Čujte, junaški dobil prilike J bojevniki Mimbrenjev, Vete ja, d lajšanje." poglavar Yumov, je ujet!" "Vete ja — Vete ja —!" je šlo od ust do ust. Drenjali so se, silili v njega, psovke so letele od _ . ----------, „„ vseh strani, ki jih ponoviti ni ri P°boljšal." mogoče. Vkljub vezem bi ga bili mm pet je molčal. Poskus se strgali s konja, da nisem pose-p Ponesrečil. gel vmes. Smrtno sovraštvo je a mi daj priliko!" , mu ? jyjj Je pač vjgto /}r> aJi se poboljšaš ali ne. Mi 1 f11 ne koristilo, če bi se r Izboljšal." bpet je molčal. Poskus se Ponesrečil. našel je novo misel. |,a. Shatterhand je krist-vprašal. ■« U " jrir. nek1 jjm, da ni res, kar pravi-o p^^stjanih — » jJj pa.si čul o njih?" ,a f Kristjani brez ozira na ila, .korist vse storijo in vse >» J0> da izpreobrnejo hu- Prijet na begu skozi Francijo Križeva pot slovenskega izseljenskega duhovnika it® tort o: odi'' je ,je seveda res. je* 1 Povem, da sem v tem ,od0 ^rajši slab kristj J za bližnjega ali celo je i 'al kaj žrtvovati za nje-plespm uneti dobiček. ^a. človeka Pa od- ian. če sk'la °le razmišljam, mi alij!ko miSe1, da bi 11 morebi-i" pktp0ma£al, če bi imel kanit® lst od tega — » je 'l0 je dejal- če j' ^ Govori -! Vse zahte.vaš! Samo, da U«. ■ ' . P>'L -j5je sem rekel: ne. i eelT; .01ajšal bi ti položaj, ik t , Cel° in te osvobodil, do"*: tu«i ti moraš nekaj sto-'mene —..» sl resni™?" :0t V^Ue bom o Meltonu, m o svojih belih bra-jb fciB črez veliko vodo #'>ašaj! Vse ti povem!" 1 .^otavljati. \ -eSem zagledal črno pro-.e t>il, ki so za njim ta-•nbrenji. bi bili sicer ob delo in zaslužek. Ko se je ob silovitem vojaškem spopadu pokazalo to- , , . .,,..,.. i , , v, . liko slabih posledic vlade ljud- Konec septembra se je vrnil di pokrajina ob luksemburski! gke f te ^ . ^ d yga je. iz Francije izseljenski duhov- meji v bližini Aumetza hitro I a obrnil ' roti ljudskim fron- nik g Tone švelc ki je polnih | občutila, da se pripralvjajo ve- tašem , tfgti Jki gQ nekdaj osem let pastiroval med nagimi | liki dogodki Ze 8 maja sojbfli y j t f to Ne da bi izseljenci v Aumetzu med luk- nemška letala prvič napadla za yede] je gyelc gtano_ sembursko mejo in znano trd- važne vojaške točke v Aume- , , . ■ ■ , J ' / r, . val torej v praznem stanova- tzu, za tem pa so Francozi v,. liudskofrontaša bližini Aumetza postavili 20 i JJU *naneP lJUdskoirontaSa, ... , ., , p«0«-«**" kamor se je preselil iz Aume-dalekometnih topov, s katerimi Se ute. ka7gneva," sem dejal. | Ne itil"1 vajeti in pojez- ri , 4 t0 Sem v r^ak 5ne Postave so nenadoma da p o* i j" laj° l la«,! V * t* ise > ■'t i| >bas' d» a bi b' z aP1 M bova" govorila. Se- 'aJ ne?" je silil. Je tabor Mimbrenjev. srno," kr, Dj i-?8 nas- Straže sd bile. nnJ6 2adonelo. Puške so Sh° naProti. "atterhand!" sem jim liti 80 Ustili so nas. nam prišli iz teme j Shtavil sem konjfl-^atterhand naj gre z £ .fecial eden. Nfi^r i (nP.' Sl«o se v gozd in %i 1 evje-" k poglavarju!" 4 jih našel. Niso SVa sicer z Winneto-!jeam naproti, pa uteg-goditi, da bi jih bi-MijJkPrišli bi bili in ogenj jiahy enje izdal- ^(•L Sem Pred poglavar- Dva rdeča bi p*; •ik!, bof top3' itni^ši il lcUde n je gledal. ! Od- 2 Winnetouom—. ; "'■ Zakaj ne razjahata.?" >°reta T ■ . lct- iema je pa ne V? ZVeZana' ? Ni Winnetoua Stal je na preži." in prijela ,eCeJ ■atft H l°vSr°! N^dar več ne . ^ b0 t sv°bode! Upam, UTete j,Udi tisti garjevi pes, a> prav tako prišel" v 1 svf; fri: lo K11 v ;k 0l\ ifl it. J ie sal« . i jjfc Se ^ k svojim ljudem, 'kri ,lu s konja in pri ve- ar sto metrov je bil komaj kosti, zato, da si v kehi "ne bi oddaljen od mosta, čez ka- mogel kaj storiti." Drugi- dan je g. švelc bil zaslišan prvič od višjega policijskega uradnika, terega je pravkar peljal, že je zletel most v zrak. Seveda ta vožnja ni bila več prijetna. Vlak ki je seveda takoj postopal mno- je vozil počasi, strah pred go lepše. Najprej ga je vprašal, če je že zajtrkoval, nato pa mu je ponudil kavo in kruha. Povedal mu je tudi, da zaradi suma, ki je nastal proti njemu, ne bo še takoj izpuščen na svobodo, in mu je zato predlagal, naj se pod nadzorstvom odpelje na svoje stanovanje in prinese s seboj potrebno perilo in obleko. G. švelc je tudi to storil, na kar je bil pod nadzorstvom prepeljan v Metz, kjer je bil nastanjen v vojašnici, v kateri je bilo spravljenih že večje število raznih nezanesljivih elementov. Kakor je tam zvedel, so mislili za njega, da je morda nemški padalec. To pa zaradi tega, ker so se raznesle govorice med prebivalstvom, da nemški padalci skačejo iz letal. G. švelc pa ni hodil v talarju, kakor francoski duhovniki, ampak le s kolarjem in v črni obleki kakor pri nas in kakor tudi v Nemčiji. Zaradi tega je padel nanj ta sum. Pri prvem zaslišanju v Me-tzu je uradnik zapazil v aktu tudi nek narisan zemljevid. Misleč, da je g. švelc risal to karto, je takoj prekinil zasliševanje in ga poslal v samotno celico z naročilom, da bo poslan vojnemu sodišču. Kasneje so vendarle akt prebrali in ugotovili, da karte ni risal g. švelc, ampak le orožnik, ki je s karto hotel pojasniti nekatere podrobnosti o bivališču g. Švelca. Dokler tega niso ugotovili, je g. švelcu bolj trda predla. Vendar pa so mu vojaki, ki so ga stra-žili, dajali obroke od svoje hrane in nek podnarednik mu je zadnja dva dni dal v celico slam-njačo, tako da mu ni bilo treba nemškimi napadi na železniške proge pa je tudi vsem sedel v kosteh. Večkrat so videli vsi potniki, kako so se dvigale z letališč velikanske jate francoskih letal in strnjene letele proti jugu. ("Dalje prihodnjič) IZ DOMOVINE — Po kočevskih gozdovih je zapadel visok sneg. Ko drugod še dežuje, večkrat po kočevskih gozdovih že sneži. Zlasti kočevske Gače nad črmošnjicami so kraj, ki ima zmerom mnogo snega. Letos pa v tem pogledu ni bilo izjeme, ker je sneg pobelil vso Dolenjsko. Seveda pa je po kočevskih gozdovih najvišji sneg, saj ga je blizu enega metra. Ker je bil sneg južen in težak, je še z zel&iim listjem porasle veje nagnil globoko proti zemlji. Polomil je pa tudi mnogo drevja. — Smrt koroške korenine. V Dolnčicah pri Rožeku na Koroškem je umrl v visoki starosti 83 let Gregor Paul, po domače Otovčev oče. Pokojnik je bil vzoren gospodar in zavedna slovenska korenina. M A U (Hi LASI Stanovanje se odda Odda se stanovanje, pbstoje-če iz 5 sob; odda se mirni družini. Vprašajte na 1096 E. 71. St. (38) Trgovina naprodaj Proda.se grocerijo in mesni-Lastnik mora prodati zaradi ležati na trdih tleh s podbojem! odhoda iz mesta vsled bolezni, od vrat kot blazino. j Kdor ;se zanima, naj pokliče Po osmih dnevih zapora je do- ENdicott 4017. (38) Slika nam kaže skupino 'nemških vojnih ujetnikov, ki so dospeli v neimenovano kanadsko pristanišče, odkoder jih bodo z vlakom prepeljali v notranjost dežele. Pet. jih je pobegnilo od te skupine in eden izmed teh je baron Franz von Werra, katerega sedaj drže v Ne iv York u pocl varščino druge štiri, so pa takoj ujeli. bil g. švelc posebno sobo. Takoj je opazil, da se je v vojašnici ta čas marsikaj spremenilo. V vojašnici je bilo že 14 slovenskih družin, ki so jih aretirali v Montiersu takoj drugi dan potem, ko so odpeljali g. švelca. Kot člane tujega naroda in kot bivše ljudske frontaše so jih oblasti spravile v vojašnico, seveda moške posebej ,ženske in otroke pa tudi posebej. Nobeden od teh ni smel govoriti z g. Švel-cem. Končno so odpeljali g. švelca na poveljstvo generalnega štaba v Metzu, kjer so ga zasliševali polnih pet ur. Konec dolgega zasliševanja je bil ta, J da je višji častnik rekel g. švel-1 cu: "Pa imamo res v teh časih i mnogo bolj pametnih stvari, s Soba se odda Prostorna soba, primerna za pečlarja, se odda z opremo ali brez. Prost vhod. Vprašajte na 1053 E. 67. St. (Fe 12,14,15) Delo dobi ženska, ki bi delno pomagala v kuhinji in pri čiščenju. Vprašajte v .Flynn's Tavern, 21939 Lake Shore Blvd. (36) Income Tax! Letos mora vsak grocer, mesar, gostilničar, prodajalec sla-šič, prodajalec obuvala, trgovec z modnim blagom itd, izpolniti takczvano polo za dohodninski davek, tudi če je lansko leto ni-i ste izpolnili. Vsak trgovec, ki ....... ,. v ,. , . ima prometa dva tisoč ali več in katerimi bi se morali pečati, ka-1 i, , , , . . , ... , . . . , .. ' . i vsak delavec, ki je zaslužil osem kor pa s takimi oslarijami, ku - • , ... . , . .. , . i sto ali vec, mora izpolniti te po- nam jih nadrobijo nerodni oro- , • . ,. , . , v ., . ' , , „ , i le. Oženjem so prosti davka do .... fV šlfCLMva tisoč dolarjev in za vsakega bpcrocih da bo vojaška oblast otroka d lg_ ^ mo gam. v 48 urah odločila, kam naj se .. gQ oprcgčeni za $800 preseh na jug Francije. j služka_ Te ]e in yga jagni_ Medtem se je začela franco- dobUe dobrom znamim iz. ska fronta podirati. Vojaške ko- vc(jcncu j leno so noč in dan korakale na-1 Marian Mihaljevich . zaj proti Verdunu m 16. junija 6(m gt CIairJ Ave. je bil ze napovedan splosen umik iz Metza. Slovenski izse- (Feb. 6,7,12,14,18,21,25,28) Bivši boksarski prvak James Joseph '(t:Tlmnej) fe sedaj poročnik v ameriški armadi in je telovadni učitelj v Naval Air Station _v ■ Pensacolci., Fla. .Na sliki ga vidimo pri vežbi rekrutov. ,•...' iljenci, zaprti v kasarni z g. švel- l£40 FRIGIDAIRE in Elec-cem vred, so bili pod stražo od- trolux ledenice naprodaj. Ku-pcslani iz Metza. Slovenski iz- pite sedaj in prihranite od 20 seljenci, ki so bili italijanski dr- do 40'/? . žavljani in teh je bila večina, pa N&rwod Appliance & so bili takoj po italijanski napo.1 vedi vojne odpeljani proti Nan-1 , ciju, tako da je g. švelc izgubil: za njimi vsako sled. Njega sa- Furniture 6101 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Wed.-x) AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 12, 1041 ša volja, gospod," je rekel Simon prav tako mirno, toda potegnil je rokavice izza pasu in jih držal v roki. Tedaj se je mladi Bjarne sklonil naprej in jih prijel: "Tu ne boste kupili primernih svatovskih rokavic, Vaša milost." Dvignil je v zrak debele, obrabljene jahalne rokavice in se zasmejal. "Ako se razve, gospod, da se Vam hoče takih, jih utegnete dobiti preveč na ponudbo — in poceni!" Erling Vidkunsson je zavpil. Z naglo kretnjo, se je zdelo, je pometel mladega kralja na eno, one tri pa na drugo stran in jih potisnil k vratom: "Govoril bom s kraljem na samem." "Ne, ne, jaz se hočem pogovoriti z Bjarnetom," je zavpil kralj in stekel za njimi. Toda gospod Erling je pahnil sina z drugima dvema ven. Nekaj časa so postopali po grajskem dvorišču in zunaj po hribu — nihče izmed njih ni iz-pregovoril besede. Stig Haa-konsson je bil videti zamišljen, vendar je molčal kot ves čas poprej. Bjarne Erlingsson pa se je venomer le tiho in skrivnostno smehljal sam pri sebi. čez nekaj časa je prišel iz gradu oproda gospoda Erlinga in jih prosil v imenu svojega gospoda, naj ga počakajo v prenočišču — njihovi konji pa stoje na grajskem dvorišču. Nato so sedeli v prenočišču. Izogibali so se pogovoru o tem, kar se je bilo zgodilo — nazadnje so se zapletli v pomenek o konjih, psih in sokolih. Končalo se je s tem, da sta pod večer Stig in Simon sedela drug zraven drugega in si pravila zgodbice o ženskah — Stig Haakons-son je imel zmerom veliko"zalogo takih zgodbic. Simon pa je imel smolo, da je skoraj vse, katerih se je spomnil, Stig pričel ravno praviti, in sicer jih je bil Stig sam doživel ali pa so se pripetile pred kratkim nekje v bližini Mandvika, četudi se je Simon spominjal, da jih je bil slišal v svoji mladosti od hlapcev doma na Dyfrinu. Toda kljub temu se je s Sti-gom rezgetal in smejal kakor za stavo. Semtertja mu je bilo, kakor da se maje klop, na kateri je sedel — bal se je nečesa, a si ni upal do kraja premisliti, česa. Bjarne Erlingsson se je po-tihoma smejal, pil vino, obgrizo-val jabolka, pukal kapuco in vmes povedal kakšno kratko zgodbico — bile so najbolj zasoljene, a tako zvite, da jih Stig ni razumel. Slišal da jih je od nekega duhovnika v Bjorgvinu, je rekel Bjarne. Nazadnje je prišel gospod Erling. Sin mu je stopil nasproti, da bi mu snel plašč. Jezno se je Erling okrenil k mladeniču: "Ti!" Vrgel je Bjarnetu plašč — nato je očetov obraz spreletel žarek smehljaja, ki ga pa ni hotel pokazati. Obrnil se je k Simonu : "No,, zdaj ste lahko zadovoljni, Simon Andresson, zdaj lahko trdno zaupate, da ni več daleč dan, ko bosta vidva z Erlen-dom mirno in pokojno živela v sosedstvu na svojih dvorih — vidva — in njegova žena in vsi njeni sinovi." Simon je bil za senco bolj bled, ko je vstal in se gospodu Erlingu zahvalil. — Zdaj je vedel, kateri bojazni se poprej ni bil upal pogledati v oči. A zdaj ni bilo nobene pomoči več —. čanju pred očmi vsega dvora. Samo zardela sta obadva kot ogenj, si zrla za trenotek v oči in nato povesila pogled. Nato je Erlend spet podal svoji ženi roko, in odšla sta proti poslopju, kjer sta nameravala ostati med svojim bivanjem v mestu. Simon se je obrnil proti hiši, kjer sta doslej živela s Kristino. Na spodnji stopnici se je nenadoma obrnila in zaklicala za njim z nenavadno zvonkim glasom: "Ali ne greš z nama, svak — najprej se moraš vendar nekoliko okrepčati — ti tudi, Ulf!" Njeno telo je bilo videti tako mlado in mehko, ko je stala tamkaj, nekoliko zasukana v bokih in oziraje se čez-ramo nazaj. Takoj po svojem prihodu v Oslo si je bila začela drugače zavezovati ruto. Tukaj na jugu so samo preproste žene še nosile ruto po starem, kakor jo je tudi ona* nosila od poroke sem,: okoli obraza se je tesno prilegala kot redov-niška tenčica, konci so bili križem zavezani na tilniku, tako da je bil vrat popolnoma skrit, ob straneh in nad kitami zadaj na glavi pa je bila nabrana v mnoge gube. Na severu je ta način zavezavanja rute, ki ga je nadškof ob vsaki priliki hvalil kot najspodobnejšega in najsramež-ljivejšega za pročene žene, veljal tako rekoč kot znamen je po-božnosti. Da bi ne zbujala pozornosti, se je Kristina oprijela te južne novotarije, si zavezo-1 vala ruto gladko na glavo, da je zadaj padala na hrbet in! spredaj videti lase ter • rame in vrat proste. Pole? je bilo treba kite samo t«1 soko zvijati, da se niso vid' pod rute in se je ta venda' k?> priiegala obliki glave.: je bil sicer to že prej vtf njej in ugotovil, da ji dobr stoji — navzlic temu pa PJ bil opazil, kako jo je to p"| lo. In oči so se ji leskettf zvezde. Sigrid Undset II.—ŽENA zdelo nekaj časa morda težko verjetno — da znate Vi, kljub svoji mladosti modro in krepko vladati dve veliki kraljevstvi." "Tako je, gospod in kralj," se je vmešal Erling Vidkunsson, "ni ga človeka v naši deželi, ki bi Vam bil odklanjal pokorščino v stvareh, ki jih imate pravico ukazovati —" "Ne? Torej mislite, da Erlend ni snoval prevrata in izdaje — če stvar pogledamo pobli-že?" Trenotek se je zdelo, da mu bo gospod Erling Vidkunsson moral ostati dolžan odgovor, tedaj pa je spregovoril Simon: "Vi, gospod, ste naš kralj — vsakdo pričakuje, da boste nezakonita dejanja kaznovali po zakonu. Ako pa pojdete po isti poti, po kateri je pred Vami šel Erlend Nikulausson, tedaj se utegne zgoditi, da stopijo na plan in povedo sv/)i| imena tisti, za katere bi zdaj po vsej sili radi zvedeli, ali pa drugi možje, ki morebiti začenjajo razmišljati o tem, kako in kaj je bilo s to stvarjo — kajti dosti govorjenja bo, če boste, Vaša milost, tako ravnali, kot ste zapretili, s tako znanim in visokorodnim možem, kot je Erlend Nikulausson'." "Kako to mislite, Simon Andresson?" je ostro rekel kralj — hkrati je zardel. "Simon misli," je posegel vmes Bjarne Erlingsson, "da bi Vaši milosti ne bilo kdo ve kaj v korist, če bi ljudstvo začelo povpraševati, zakaj Erlend ni bil deležen iste zaščite moške časti, do kakršne ima pravico vsakdo razen tatov in ničvrednežev. Lahko bi se domislili drugih vnukov kralja Haakona —" Erling Vidkunsson se je naglo obrnil k sinu, bil je videti jezen — toda kralj je vprašalo suho. "Ali izdaijalca ne štejete med ničvredneže?" "Nikdo ga tako ne imenuje, če se mu njegov načrt posreči, gospod," je odvrnil Bjarne. Vsi so trenotek onemeli. Nato je začel Erling Vidkunsson: "Imenujmo Erlenda kakor si že bodi, toda za Vas se ne spodobi, da bi radi njega prekršili zakon —." "Tedaj je treba zakon pri tej priči spremeniti," je srdito rekel kralj, "če v resnici nimam toliko moči, da bi doznal, kako je z zvestobo ljudstva do mene —" "Vendar pa ne morete ravnati po spremenjenem zakonu, dokler ni spremenjen, razen če ljudstvu storite silo, to pa se že od nekdaj ne more privaditi nasilju svojih kraljev," je osorno rekel Erling. "Saj imam vendar oporo v vi-teštvu in tistih možeh, ki so mi prisegli zvestobo," je odgovoril Magnus Eiriksson z mladeni-škim smehom. "Kaj pravite, Simon Andresson?" "To pravim, gospod — morebiti bi se pokazalo, da ta opora ni tako zanesljiva — ako sodimo po tem, kar je zoper svoje kralje storilo viteštvo in plemstvo na Danskem in Švedskem — ko ljudske množice niso imele moči, da bi njim navkljub podpirale kraljevsko oblast. Ako pa se, Vaša milost, bavite s takimi naklepi, Vas prosim, da me odslovite iz svoje službe, kajti potem rajši živim kot kme|t." Simon je govoril mirno in premišljeno; najprej je bilo videti, da kralj ne razume, kaj misli. Nato se je zasmejal: "Ali pretite, Simon Andresson? — Ali bi mi radi vrgli rokavico?" "Zgodilo se bo, kakor bo Va- "če je tako, se morate, gospod kralj, poskusiti sporazumeti v tej stvari v Erlendom. Zagotoviti mu morate varno spremstvo, ki ste mu ga obljubili, in dovoliti svojemu sorodniku razgovor z Vami —" "Da, sorodnik je, moj in Vaš, in gospod Ivar me je pregovoril, da sem mu obljubil varno spremstvo, toda on se ni držal svoje prisege, in on se tudi ni spomnil najinega sorodstva —" Kralj Magnus se je nekoliko zasmejal in spet položil Erlingu roko na laket. "Moji sorodniki, dragi prijatelji, se zdi, da živijo po tistem pregovoru, ki ga imamo v naši deželi in ki se glasi: žlahta raztrgana plaha (Fraende fra-ende vaerst: sorodniku najhujši je sorodnik). Pa vendar sem povsem pripravljen, izkazati svojemu sorodniku Erlendu s Ilusabyja milost, radi Boga in naše Ljube gospe in radi svoje deviške zaročenke, mu podariti življenje in imetje ter preklicati izobčenje, če se hoče spraviti z menoj, nadalje mu dati dovolj časa, da zapusti deželo, če hoče oditi k svojemu novemu gospodu, vojvodi Haakonu. Prav tako milosten bom nasproti vsem tistim, ki so bili njegovi zavezniki — ampak vedeti hočem, kdo so, in kateri izmed mojih mož so mi hinavsko služili. Kaj pravite, Simon Andresson J— znano mi je, da je bil Vaš oče trdna opora mojega deda, očeta moje matere, in Vi sami ste pošteno služili kralju Haakonu — ali se Vam ne zdi, da imam pravico, razčistiti to stvar?" "Takole mislim, gospod in kralj" —Simon je stopil naprej in se spet priklonil — "dokler boste, Vaša milost, dobrotno vladali po poŠtavah in običajih te dežele, pač nikdar ne boste izvedeli, kdo so bili tisti možje, ki so hoteli seči po nepostavnih dejanjih in kralju prelomiti zvestobo. Kajti kakor hitro bo ljudstvo videlo, da hoče Vaša milost čuvati pravice in šege, kakor so bili to določili Vaši predniki, ga gotovo ne bo človeka v tej deželi, ki bi mislil izpodkopavati mir in red. Nasprotno, molčali bodo in si rajši mislili — kar se je od najmaflJ? do največje1 i društv in posaraez® izdeluje lično moderna s venska unijska tiskaf® ' Nekako štirinajst dni kesne-i je je bil Erlend Nikulausson ' prost. Simon je z obema hlapcema in Ulfom Haldorssonom odjahal ponj v Akersnes. Drevje je bilo skoraj že golo, kajti prejšnji teden je bilo vi-1 harno vreme. Pritisnil je bil mraz — ko so možje jezdili proti mestu, je trdo zvenelo pod kopiti in njive so bile blede od slane. Dišalo je po snegu, nebo je bilo enakomerno oblačno in sve- ■ tloba motna in mrzlo siva. Simon je bil opazil, da Erlend eno nogo nekoliko vleče za seboj, • ko je prišel na grajsko dvorišče, . ko pa se je vzpenjal na konja, je ■ bil videti nekoliko trd in okoren. 1 Tudi je bil močno bled. Obril si je bil brado in si dal pristriči lase — gornji del obraza mu je ■ bil zdaj prsteno rumen, spodnji pa bel z modrikastimi kocinami; oči je imel vdrte. Navzlic temu je bil videti lep v svoji dolgi, : temno modri obleki in plašču, in ko se je poslavljal od Olafa Ky-rninga, je stal visoko vzravnan; može, ki so ga v ječi stražili ter mu prinašali hrano, pa je obdaril z denarjem kakor kakšen imenitnik, ki odhaja, s svatbe. Med ježo se je izpočetka zdelo, da ga zebe; nekajkrat ga je stresel mraz. Nato mu je prišlo v lica nekoliko rdečice, obraz se mu je razživel — kakor da so v njem zakipeli sokovi in življenje. Simon si je mislil, da Erlenda gotovo ni lažje zlomiti kot vrbovo šibo. Dospeli so do prenočišča in na dvorišču je stopila možu na-i sproti Kristina. Simon ni hotel gledati tja, pa vendar ni mogel drugače. Podala sta si roke in spregovorila nekaj besed, mirno in z jasnim glasom. Vedla sta se zelo lepo in spodobno pri tem sre- Ameriška Domovij 61 1 7 ST. CLAIR *V CLEVELAND,OH' V BLAG SPON DESETE OBLETNICE S» GA LJUBLJENEGA IN KOJNEGA SINA IN POJDITE K VAŠEMU CVETLIČARJU ki je Etffu vdan za vedno Pr 12. februarja, 1931 v CleV1 —na— OlorKii; Dragi, nezabni in ljublF brat. Danes .le minijo des«1 zatisnil blage cči in nas PuS ne tavati za Tvojimi hlag'^ Ob tužni obletnici klečimo S* grobu, očesa nam so rosna. ^ v mili prošnji k Vsemogočni ka na.i Ti bo ameriška grud" V BLAG SPOMIN Žalujoči STARŠI. BRAT in SI PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE MATERI V SPOMIN Danes, 12. februarja, je minilo deset let, odkar so umrli moja srčno ljubljena in nepozablje-na mati OSME OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NEPOZABLJENEGA SINA IN BRATA ki je mirno v Bogu zaspala dne 12. februarja, 1940 Beg odvzel soprogo in mater in srce zlato našlo je pokoj, naš spemin naj bo darilo, spava.1 v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: JOSEPH, soprog. HČI in SINOVA. ki nas je za vedno zapustil dne 16. februarja, 1933. Vse prekmalu v cvetu življenja Bog poklical Te je k sebi. V miru božjem sladko počivaj, in prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: po domače Klančnikova mati, na slovenskem Javorniku na Gorenjskem. Ob spominu na Vas, draga moja mati, se mi trga srce ob misli, da ste odšli za vedno. Kaj bi dala, da bi se vsaj še enkrat mogla sniti z Vami, mati moja srčno ljubljena. Pa zastonj, ker ta želja je nedosegljiva. Da bi vsaj mogla na Vašo grudo poklekniti in poljubiti zemljo, ki krije Vas, mati, ki pa so že same kosti. Vse je nedosegljivo, samo mir sli, koje plavajo tam na koro-ško-bevskem pokopališču v grenkosti. Tukaj mi pa zalivajo solze žalosti oči ob nepozabnem spominu zadnjega svidenja. Naj Vam da vsemogočni Bog nebeški mir in rajsko sonce naj Vam sije na veke. Do svidenja, mati. Vaša žalujoča hči MARY MODRIJAN. JOSEPH, oče. SESTRA in BRATA. Cleveland, O., 12. februarja, 1941 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega "ENGLISH-SLOVENE READER' kateremu je znižana cena ^ in stane samo: Naročila sprejema Peruti so jim pristrižene. — Nemški zrakoplov d t ]ci so bili zajeti v Angliji, so bili pripeljani v neimenovano1 kanadsko pristanišče, kjer jih kanadski vojaki najprej ponovno preiščejo in potem pošljejo v jetniška taborišča. Cleveland, O