6, številka Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 20*—, za pol leta K 10***, za četrt leta K 5*—. Posamezna številka 40 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. PoSiljatvo na uredništvo in upravništvo Ljubljana, Šelsnburgova ulica štev 6. II. nadstr. Telefon št. 225. VII leto Rokopisi se ne vračajo. — inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 60 vinarja, pri trikratni po 58 vinarja, pri šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat. — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. ¥ Ljubljani* dne 7. februarja 1.920. Socijalizem in strokovne organizacije. Naše strokovne organizacije so socialistične. O tem ni prav nobenega spora. Na naših shodih in pri vsem delovanju v strokovnih organizacijah se vedno naglasa razredno stališče naših delavskih organizacij. To je povsem naravno, zakaj, če si delavstvo hoče priboriti boljše^ raz-inere, se mora postaviti v fronto proti drugi fronti, ki ima kapital in ki delavs<.vo izkorišča ter proti vsem hlapcem kapitalizma S tem mislimo, je dovelj označeno, da imamo danes že po naravi razmer v človeški družbi dva razreda. Razred, ki dela in ga za to delo nekoliko odškoduje kapitalizem in razred kapitalistov in meščanov, ki ima dobiček delavčevega dela ali pa vsaj veliko manj kakor d.elavec. Ta gospodarski proces ustvarja na eni strani vedno več neimovitega delavstva, na drugi strani pa množi imetje kapitalistom. V tem smo popolnoma jasni, ker ga vidimo pred nami. Vprašanje pa nastane, kam nas vodi ta gospodarska pot človeške družbe? Da po tej poti ne pridemo ’do ugodne rešitve delavskega vprašanja, icJasno. Zaraditega so delavske strokov-ne organizacije razredne in socialistične. Razredne, ker se zavedajo, da se nahajajo V boju s kapitalističnim razredom, in soci-listične ker se zavedajo, da se bodo krivice v Človeški družbi odpravile le z iz-premerpbo sedanje človeške družbe v socialistično. Načelo delavskega razreda je tedai iasno. Danes važnejše vprašanje pa je, ali imajo strokovne organizacije in socialistično gibanje sploh tudi nalogo bojevati se za izboljšanje delavskih socialnih razmer ali ne. Nekatere »rudeče Šembilie« nam prerokujejo, da mora imeti delavski pekret namen, da odpravi med delav- LISTEK. Zakoni in naredbe. Okrožnica vsem okrajnim glavarstvom, mestnim magistratom in državni posredovalnici za delo. Manipulacija pri nakazovanju podpor ne- zaposlencem: I. Županstva izpolnijo za vsakega neza-poslenca po tri formularje »potrdila o nezaposlenosti«, magistrati pa Po dva formularja. Potrdilo je datirati z dnem, ko se je nezaposlencc zglasil pri županstvu oziroma magistratu. K datumu je pristaviti podpis in pritisniti občinski oziroma mestni pečat. Izpolnjena potrdila ima poslati županstvo s prilogami vred pristojnemu glavarstvu kot službeno pošiljatev, oziroma stvom čimvečjo bedo, delavstvo naj gara, naj strada in sicer pade naj v tako bedo, da te bede ne bo moglo več prenašati in takrat mora priti do družabnega preobrata. To načelo jo deloma zagovarjal utemeljitelj znanstvenega socializma Karl Marks. Ali v tern oziru je že iz previdnosti izrekel le možnost, ker ni mogel v podrobnostih vedeti, kako se bo razvijal kapitalizem. In danes nam kaže razvoj kapitalizma že precej drugačne oblike. Kapitalizem se sicer ojačuje, a se obenem demokratizira in pridobiva s tem na moči v najrazličnejših družbah in gospodarskih organizacijah. Ce ta razvoj opazujemo, dobimo novo sliko družbe: na eni strani pravcati proletarijat in ha drugi strani demokratični kapital, ik objema vedno večje plasti človeštva. In če imenujemo ta razvoj nekako socializacijo družabnega imetja, mislimo, da smo zadeli pravo. To se nam je zdelo potrebno omeniti, ker smo v svojih nalogah večkrat premalo na jasnem in je zaraditega podana možnost, da omejeni ljudje zaradi svojega lastnega renomeja razširjajo nazore, ki nimajo praktične opravičenosti. Naloga strokovnih organizacij je v prvi vrsti dvojna: pospeševanje razredne zavesti in boj za izboljšanje socialnih razmer delavstva. Vse to je potrebno zaraditega, ker se delavstvo zaveda, da mora zagotoviti delavstvu pravične socialne razmere le socialistična družba, boj za izboljšanje socialnih razmer v sedanjosti pa je potreben zaraditega, ker more biti za boj in za novo socialno družbo sposoben le zdrav in krepak človeški rod. Če drevesu odtegujemo hrano in ga ne negujemo recimo več rodov, to drevo polagoma izumre. S človekom in njegovim rodom je isto. In. delavci, prepričajmo se enkrat, če tisti, ki nam priporočajo bedo, tudi sami žive v bedi? jih ima na zahtevo nezaposlenca temu izročiti kuvertirana, da jih sam nese na glavarstvo. ir \ II* Glavarstvo, oziroma magistrat izda-sta plačilno nakazilo, če so dani pogoji naredbe in okrožnice z dne 20. oktobra t. 1. En izvod potrdila s plačilnim nakazilom vred pošlje glavarstvo županstvu, en izvod poverjeništvu za socijalno skrbstvo v svrho kontrole, en izvod pa obdrži glavarstvo zase. Magistrat pošlje en izvod potrdila poverjeništvu za socialno skrbstvo, en izvod pa obdrži zase. Glavarstva tn magistrati imajo tedensko pošiljati poverjeništvu potrdila^o nezaposlenosti. Poverjeništvo pa pošlje po izvršeni kontroli te izvode državni posredovalnici za delo. Potrdila, ki iih obdrže glavarstva in magistrati, imajo le-ti shraniti v posebni mapi in jih uvrstiti po občinah in v posameznih občinah po alfabetnem redu. Strokovne organizacije in delavsko gibanje sploh mora iti za tem, da delavski rezred dvigne kulturno in gmotno, ga vzgoji socialistično. V bedo tirati delavstvo, to stališče pa mi delavci ne odobravamo. Če je to stališče raznim »Sembi-ljam« tako sveto, naj store to tudi zase! Mi pa hočemo naprej! Naša organizacija, (Dopis iz Maribora.) Jugoslovanska socijalno demokratična stranka, katera vsled pomanjkanja agitatoričnih moči pred vojno ni mogla razširiti svojega delokroga do tiste severne točke bivše avstrijske monarhije, kjer prebivajo Slovenci, je bila po prevratu 1. 1918 primorana to storiti vsled tega, ker bi bil sicer proletarijat predvsem slovenski izročen še nadalje izkoriščanju podjetnikov, kar bom omenil še pozneje. Nemški delavci so pa postali itak brezpravni, ter izročeni raznim šovinističnim fanatikom v posmeh, zaničevanje in šikaniranje. Temu je tudi pripisovati različne male scene, ki se odigravajo tu pa tam po delavnicah. Da se temu neznosnemu položaju delavstva odpomore, se je začelo po vseli okrajih, kjer prebivajo industrijski delavci, snovati prvič krajevne skupine strokovnih organizacij, in drugič krajevne politične organizacije, katere so se spojile potem v okrožno organizacijo, ki je imela 25. marca 1.1. svojo prvo konferenco, klen se je sklenuc takojšnjo ustanovitev strokovnega 5n političnega tajništva, kar se je tudi takoj t?vedlo. Delavstvo obeh narodnosti je bilo do tedaj popolnoma desorientirano ter kakor že omenjeno prepuščeno podjetnikom na milost in nemilost. Po 4 do 5 K dnevne plače brez naturah” ni bilo nič posebnega. Županstva imajo istotako shraniti potrdila v posebni mapi. Razvrstiti jih je po! vaseh in v posameznih vaseh po alfabetnem redu. >*; '»-"'v- '- IN. Ko dobi županstvo od glavarstva plačilno nakazilo, obvesti nemudoma prosilca, da mu je podpora nakazana in kedaj se naj oglasi v občinskem uradu, kjer dobi izplačano podporo. Nezaposlenca je povabiti najpozneje na prvi plačilni dan pS8e županstvo ozipoma magistrat pristojnemu davčnemu uradu, k! refundira M»nn vsoto, kot Je razvidna iz poslanega Hagalngta^a zapisnika. Drogi farvod blagajniškega zapisnika tfgBraiMPflnrtaan mirom« magistrat zase. Frolefarfjaf gre svojo začrtano pof ne oziraje se na »narodne« in »krščanske« kričače in da bo dosegel svoj cilj, so nam porok naše močne organizacije, ki se vsak dan množe in naši uspehi na strokovnem polju. Vse to nam kaže, da smo na pravi poti po kateri bomo hodili tudi v bodoče. Žabe pa naj se med tem napihujejo in mogoče se Jim posreči, da bodo končno — pcčile. Brezposelni rudarjL Lansko poletje, ko so postale prehranjevalne in druge razmere v Nemčiji in Nemški Avstriji posebno težavne, se je vrnilo mnogo naših rudarskih družin, ki so leta in leta živele v westfalskih in zgomje-štajerskih revirjih, v domovino, misleč, da bo tu dovolj dela in dovolj jela za pridnega in dobro kvalificiranega delavca. Pa, bridko so se zmotili. Že cele mesece čakajo ti reveži na zaposlenje, obračajo se sem, obračajo tja, a vse zaman, od brezposelne podpore pa tudi ne morejo živetL Res, več kot čudno se nam zdi, da pri tem velikem pomanjkanju premoga ni dela za naše rudarje. Kakor smo se informirali, leži mnogo tozadevne krivde na delavskem oddelku poverjeništva za socialno skrb, ki vkljub neprestanemu drezanju ni ukrenil za brezposelne rudarje še prav ničesar. Več dejanja manj velikih besed bi ne škodilo prav nič, ker kvalificirani delavci ln njih družine vendar ne morejo gladu pod zemljo, bi radi delali in je delo v premogovnikih potrebno, da ne nastane še večja kriza v industriji, ki bi le povečala bedo med delavstvom. Izpor tiskarjev in knjigovezov ▼ Zagrebu. Trf tedne so v Zagrebu že fzprt! tiskarji in knjigovezi, okrog 650 oseb. Ob novem letu je namreč potekla mezdna pogodba in delodajalci, namesto da bi pogodbo podaljšali In dovolili nekaj manjših zahtev so odpovedali vsemu osobju ter predložili s svoje strani pogodbo, ki obsega znatna poslabšanja zlasti glede načina plače In dela. Hoteli so najprej uvesti urno plačo, odpraviti praznike brez vsakršne minimalne plače, k! je sedaj v veljavi. Pomočnikom so sicer obljubili zvišanje plač, če puste pomožno delavstvo na cedilu. Posameznikom ponujajo po 1000 K plače, če postanejo stavkokazi. Solidarnost delavstva se pa ni prekršila. Ttl ne gre več za plačo, ne gre za delovno razmerje. 1L Davčni urad vodi o izplačevanju podpor nezaposlencev blagajniški poddnevnlk k dnevniku za sodjalno skrbstvo, kjer za-beležuje vsote, Izplačane posameznim občinam, sklicujoč se na odnosne priloge, t. j. na poslane blagajniške zapisnike županstev oziroma magistratov. Koncem vsakega meseca pošlje davčni urad prepis poddnevnika pristojnemu glavarstvu, izvirnik s prilogami pa računskemu oddelku poverjeništva za socialno skrbstvo v Ljubljani. m. Okrajno glavarstvo zbere prepise poddnevnikov in napravi sumar o izplačanih podporah v poročilnem mesecu. Sumar bodi razpredeljen po davčnih okrajih. Ta sumar pošlje glavarstvo do .15. vsakega meseca poverjeništvu za socialno skrbstvo, prepise poddnevnikov pa shrani glavarstva marveč grel za organizacijo, H H Jo raZI razbili podjetniki. V zadnjem času sploh opažamo, da industrijska zveza v Jugoslaviji dela na vse kriplje, kako bi uničila najprej stare, močne organizacije in potem še druge. To so že poizkusili v Sarajevem, v Zagrebu in v Ljubljani, a v teku tega leta imajo namen poizkusiti tak atentat še na nekaterih' organizacijah. Naša iskrena dolžnost Je, da se tudi delavstvo na Slovenskem zaveda ob tem boju, kako velikega pomena Je. Niti ena, stavka ali izpor, ki je pravilno pripravljen od strani organizacije ne sme propasti, ker bi propast vzorne organizacije v. boju pomenila poraz delavstva sploh. Organizacija hrvaških tiskarjev torej zasluži po vsej pravici našo moralno in materijal-no podporo. Značilno je pri tem, da se industrijska zveza spušča v boj z najjačjl-mi organizacijami, kar pomeni toliko, kot da se dobro zaveda, kako hud trn so v peti kapitalizma krepke delavske organizacije. Kaj je z volitvami? Volitve v občine hi se morale po prvotnem načrtu vršiti že Januarja in februarja. Na Hrvatskem se menda te volitve izvrše po zastarelem razrednem volilnem pravu. Na Slovenskem pa še ni govora o volitvah ln tudi glede volivne pravice še ni med strankami nikakršnih dogovorov. Vlada za Slovenijo še ni sestavljena in še »1 videti nikakršnega Izhoda Iz absolutizma na Slovenskem. Načrt za občinske volitve, ki ga je bil izdelal predsednik vlade g. dr. Žerjav, pa nikakor ni tak, da b! v Sloveniji obveljal. Kriza je pa nastala tudi v centralni vladi. Socialistični ministri ss. Kristan, Ko-rač in Bukšeg so zahtevali povsem demokratično volilno pravico in so zagrozili z izstopom iz vlade, če vlada, oziroma stranke ne pritrdijo temu načelu. Že dalje Časa se pa opaža tudi, da opozicionalne stranke zopet žele vstopiti v vlado v Bel-gradu. Vrše se v tem zmislu razna pogajanja in slcoro nedvomno Je, da če pride do nove vlade, bodo zaveli v naši meščansko agrarni državi povsetn drugi šc bolj reak-clonarni vetrovi In Jugoslavija bo postala zibelka reakcije. Danes, ko pišemo to, še ta vprašanja niso rešena, nikakor pa ne more biti rešitev več daleč in potem bodo zopet krmarili državne in deželne posle nazadnjaki in obrekovalci naših soclalnodemokratičnih zastopnikov. A eno ostane! Delavstvo mo- IV. Pri poverjeništvu za socialno skrbstvo se vodi zapisnik o Izplačanih podporah, ki se opira na mesečne sumarje glavarstva. , Računski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo ima predložiti mesečno račun o izplačanih podporah, razpredeljen po davčnih okrajih. Manipulacija pri ustavitvi podpore. L 1 Kadar ni več pogojev za podporo, prestane županstvo oziroma magistrat z izplačevanjem. Nezaposlenec ima v tem primeru izročiti svoje plačilno nakazilo v občinski oziroma magistratni pisarni. Zupan oziroma poslujoči uradnik označi na nakazilu vzrok in dan ustavitve. Poleg tega izračuna skupno vsoto podpor, ki jih je dobival nezaposlenec v posameznih tednih. (Konec prihodnjičj nisfatf na Fratniku, mora vzfrajatf v Boju ta svojo volilno pravico in za primerno socialno stališče v državi. V boju mora vztrajati neomajno neglede na obrekovanja! Le delavstvo samo si more priboriti s svojimi organizacijami svojo bodočnost. Resolucija o obrtno nadaljevalnih šolah sklenjena na protestnem manifestacijskem sborovanju v bivši Mahrovi hiši dne 25. januarja 1920. V imenu učencev in njih staršev protestira zbor najodločneje zaradi zavlačevanja uvedbe pouka na obrtno nadaljevalni šoli v Ljubljani. Nedopustljivo je, da so vse oblasti deželne in občinske kakor vsi merodajni faktorji tako brezbrižni za tako eminentne važne zadeve kakor je šolski nadaljevalni pouk obrtnih vajencev. Vsled vojne ni bilo tega pouka za vajence celih šest let, za eno generacijo je zaostalo delavstvo v naobrazbi, v meščanskih listih in pri Javnih uradih se pa zgražajo nad podivjanostjo mladine, nad delamržnostjo, ter da je na. Slovenskem tako malo dobro izvežbanih delavcev. Krivi teh žalostnih razmer pa so ravno tisti, kateri se najbolj zgražajo, to je slovensko meščanstvo, ter občinski svet mesta Ljubljane, kateri nima razumevanja za duševne povzdige delavstva, ravno tako je kriva deželna vlada, ker uganja samo strankarsko politiko, namesto, da bi skrbela za Izvedbo zakonov, ki so delavstvu v korist. Ker je vprašanje šolskega pouka neodložljivo. zahteva zbor, da ukrene deželna vlada in občinska uprava mesta Ljubljane vse potrebno, da se pouk takoj prične, da poskrbi takoj potrebne kredite * to svrho, ako ne drugače, pa naloži podjetnikom bogatinom, vojnim dobičkarjem, da dajo potrebna sredstva. Pozove naj se poverjeništvo za socialno skrb, da stori potrebne korake pri poverjeništvu za uk in bogočastje, v katerega Področje spada ta zadeva, da stori svojo dolžnost ter izvede zakon z dne 16. julija 1907, § 99j)< p0 katerem so obrtniški vajenci obvezni obiskavati obrtno nadaljevalno šolo. Iz strokovnih organizacij. Za ujedinjeuje živilskih delavcev in sorodnih strok v Jugoslaviji se je na I. rednem občnem zboru Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani dne 1. in 2. februarja sklenila naslednja resolucija: Današnji zbor nalaga novemu odboru, da čimpreje stopi v stik z vsemi ostalimi zvezami živilskih delavcev v Jugoslaviji glede medsebojnega sporazumljenja za upostavitev enotne centrale v Jugoslaviji. 1. Principielno stojimo na stališču ujedi-njenja, katero se mora izvršiti. 2. Vsled obstoječih razmer, katere, žal, moramo upoštevati, se nam zdi tesna centralizacija, kot so jo zamislili v Beogradu, za sedaj neizvedljiva. Gospodarske, politične in tudi kulturne prilike Posameznih pokrajin so tako različne, da bi se s takojšnjo tesno centralizacijo smotreno delo obstoječih zvez oviralo. 3. Udruže-nje naj se izvede na federativni podlagi; pokrajinske zveze stopilo potom centrale medsebojno v najožji stik, da potom te federativne zveze pridemo v najkrajšem času do vpostavitve tesne centralizacije, ker le potom takšne operacije je možno v združenje v 'tesni centralizaciji, ne da bi trpele škodo posamezne že obstoječe zveze. Podružnica unsjarjev v Mariboru je imela 31. januarja 1920 člansko zborovanje, ki je bilo jako dobro obiskano. So-drug Tomc je poročal na shodu o poteku, oziroma o stanju mezdnega gibanja ter naglašal potrebo enotnega nastopa v celi Sloveniji, o sestavi precenjevalne komisije ter o važnosti iste. Razvila se je debata od strani članov, ki se ne morejo strinjati z današnjimi razmerami, namreč neznosno draginjo. Padli so neopravičeni očitki. Sodrug Tomc je posegel večkrat v debato ter dokazal, da so vsa očitanja neopravičena. Končno so člani po pomirljivem pojasnilu sedrugov sami uvideli, da je ta obrt zelo v kritičnem položaju, ker pomanjkuje surovin. Po 2 in pol urnem zborovanju je predsednik podružnice zaključil zborovanje z apelom, da naj obvarujejo delavsko solidarnost. — Dne 1. februarja 1929 se je vršilo člansko zborovanje usnjarske podružnice v Ptuju. Sodrug Tomc je pojasnil položaj ter vse delo, ki ga je osrednji odbor izvedel in kaj da je še začrtano za rešitev v najkrajšem času. Omenil je ustanovitev precenjevalne komisije, in ko ista prične s svcjim delom, bo tudi v naši stroki mogoče uvesti plačilne razmere, kakor so danes ob tej vedno naraščajoči draginji, proti kateri mora delavstvo najodločneje protestirati ter se ludi najskrajnejših sredstev posluževati. Po raznih odgovorih na vprašanja članov zaključi predsednik zborovanje. Dne i. in 2. so se vršili občni zbori v Slovenjem gradcu, Šoštanju in Radečah, ki so bili jako dobro obiskani, na katerih je poročal sodrug Novšak o delovanju osrednjega odbora, industrijalcev ter deželne vlade za nabavo surovin, katerih pomanjkuje v naši usnjarski kakor tudi čevljarski obrti. Delavstvo naj vztraja solidarno, da se vsa ta dela po mogočnosti dobro in v prid delavstva izvedejo. MezdnO gibanje sodarjev in kletarskih delavcev v Mariboru se je končalo s popolnim uspehom. Plače znašajo tefcien-sko 115—160 K po raznovrstnosti kvalifikacije. i Domači presied. Bartl Fran mrtev. Sodr. Bartl Fran je po dolgotrajni bolezni umrl v sredo ponoči. Starejši sodrugi in organizacije poznajo njegovo delo v delavskem gibanju, ki je bilo požrtvovalno in uspešno. Dalje časa je bil s. Bartl tudi upravitelj „Zarje“. Bodi mu zemlja lahka in drag spomin 1 Klerikalna kultura in resnicoljubnost Glavni almanah slovenske .klerikalne kulture »Večerna posoda" je v zadnjem času mnogo čvekaril o sodr. Kristanu, ki je baje potoval na Dunaj z edinim namenom, da organizira trajen uvoz nemških delavcev v Jugoslavijo. In to seveda zopet z edinim namenom, da s pomočjo 40.000 in toliko nemških delavcev pospeši germanizacijo naše države! To je bilo namreč resno pisano in mišljeno in nobenega dvoma ni, da so tem vestem verjeli tudi klerikalni žurnalistični sve-drači. Saj si drugače ne moremo misliti, da bi uredniki slovenskega krščansko-katoliškega večerneg;. kulturnega glasila zavestno lagali dan za dnem v tako ogromnem obsegu. Bodisi tako ali tako, dejstvo je pač, da so te dni vsi slovenski * listi, tudi klerikalni, objavili dementi nem-ško-avstrijskega ministra s. Hanuscha, da se nemških delavcev ne bo pošiljalo v Jugoslavijo, kor Uh sami potrebujemo, fn 'da so forej vse tozadevne vest! zlagane! Kaj poreče sedaj »Večerna posoda"? Ali bo svoje laži preklicala, ali pa bo za svoje resnično in plemenito žurna-listično delo tirjalo knezoškofov blagoslov? Volitve ta kompromisi. »Slovenski Narod", ta opravljiva tetka, je postal silno nervozen. Delo socijalist v mu draži živce prav tako kot tukajšnjim političar-jem. Pripoveduje namreč o »kompromisu" socijalistov z Neme'. Ker Da je »Narodov" dopisnik slabo informiran, pojasnimo stvar mi. Pod predsedstvom vladnega komisarja g. dr. Pl iferja je sklenila liberalna stranka kompromis z nemškimi nacijonalci, in sicer v posvetovalnici mestnega magistrata. ZedP;H so se, da bado kandidirali pod naslovom „Wirtschaftspartei“. Za vodjo nemške kompromisne liste je * istavljen stavbni mojster Glasser, slovenske liste Da trgovec Weixel. Toliko v pojasnilo. Ce pa hočejo demokratje z lažjo prikriti to svoje delo, bomo o tem podali še ve~ inter-esantnejšetm materijal.i o libera^-o-nem-škem kompromisu. Razumemo se menda?! Kar se tiče vo: ” -a in hujskanja, pripominjamo, da je to za nas nrav nepotrebno, med tem ko se liberalna stranka spušča celo v demmeifantstvo. Na rep je stopil dr. Žerjav klerikalcem s mm, da je razpustil več klerikalnih občinskih odborov. Nssmo prijatelji nasilja, a več kot jasno je, da sedanji občinski odbori že davno več ne odgovarjajo volji ljudstva. Zato se za tenu razpuščenimi občinskimi odbori ne bo nihče jokaL Oddelek za upravljanje sovražne unovine, ki je bil dosedaj podrejen ministrstvu za trgovino, preide s 1. febr. y, področje ministrstva za pravosodje. Obgvalnica deželne vlade za Slovenilo sporoča, da ima v zalogi večjo množina otroških čevljev na razpolago, in sicer št. 26—34 po ceni od 34—130 K za par. Izdajali se bodo od pondeljka dne 26. t. m, naprej v pisarni Gbuvalnice na Turjaškem trgu št. 3/11. Pravico do nabave teli čevljev imajo revnejši sloji, ki doprinesejo tozadevno uradno potrdilo. Izdai? se vsak. dan samo od 9. do '0. ure dopoldne. Sukneno blago iz Češke. Minister za prehrano je sklenil s češkimi t\črnicami sukna dogovor za veliko dobavo blaga. Naročeno sukno ima priti v Belgrad v drugi polovici februarja. Ujetniki se vračaj). Iz Italije se je pripeljalo 3600 ujetnikov med njimi 700 Slovencev. povečini Suie.vev, Vsi i ripove-dujejo, koliko goria so pretrpeli v u!ct-ništvu. Na domačih tleli prisrčno pozdravljeni ! Zahvala. Presrčno se zahvaljujem vsem delavcem in delavkam tovarne K. Pollak v Ljubljani, ki so mi naklonili ob moji dolgotrajni bolezni znesek 353 K 83 h v podporo. — Josip Haler. Društveni funkcionarji in člani, pozori Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 7. tedenski prispevek L l. zapadel. Vsi člani, ki imajo prispevek plačan samo do 52 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora bo upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 52. prispevek t. L že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. Svetovni Ruski oegunci v Jugoslaviji. V Jugoslavijo pribeži okolo 16.000 Rusov. Begunci so ostanki bele jrarde. V tej stvari je interpeiiral v Belgradu sodrug Kopač. Ker imamo sami svoje begunce in vojne invalide ter sirote, nai se dovoli bivanje v državi le tistim, ki se lotijo dela. V Belgradu imamo tudi rusko poslaništvo; vzdržuje ga Jugoslavija, ki pa ni zastopstvo prave Rusije, marveč le zastopstvo Kolčakove vlade. Ruske sovjetske čete so prispele do rumunske meje. Če Rumunija ne sklene s sovjetsko vlado miru, začne Rusija ofenzivo. Izključitev socialističnih poslancev iz parlamenta Zedinjenih držav. Ameriška država Novijork je izključila pet novoizvoljenih socialistov iz zbornice s 140 glasovi proti 6 glasovom, češ. da ne priznavajo državo in njeno zakonodajo. Nemškim vladarjem puste premoženje. Glar.om zakonskega načrta, ki ureja premoženjsko vprašanje med bivšimi nemškimi vladarji in državo, ostane del gradov i.i drugega imetja vladarskim hišam. Le-te ohranijo popolno s\obo^o v razpolaganju s premoženjem, ki Jim ostane ter dobe od države za ostali dol imetja, ki pripade državi, primerno de-nnr-'i -»Inino. Obvestila. v Občni zbor podružnice oblačilnih delavcev v Tržiču (prediiničarji) bo v ponedeljek dne 9. t. m. zvečer. Odbor vabi k polnoštevilni udeležbi. Stavbeni delavci dobe delo. Neke opekarne potrebujejo 30 IzvežbanD ope-karjev v ljubljanski okolici. Kdor bi re-flektiral na tako delo. nai se zglasi v tajništvu stavbinskih delavcev (v Mahrovi hiši). Viničarji plačajo pristopnino 1 K in na teden po 50 vin. Člane sprejema »Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo” v Ljubljani in tudi zaupnik Stanislav Premu/.ak v Studencih t>ri Mariboru, Okrajna cesta 9. Vse natančne podatke dobe pri centrali v Ljubljani ali pa pri delavskem tajništvu v Mariboru. Berggova ulica 4. Poi miSijarda. Pred kratkim se je vršil v Ljubljan’ kongres socialističnih zadružnih organizacij, ki ie s številkami pokazal, kako ogromna je danes na~a moč in kako ogromni so uspehi, ki t.o jih dosegli naši socialistični voditelji s svojim neumornim in nesebičnim delom. Na pršuti ene roke oi lahko seštel naše konsumne organizacije ie pred enim letom, danes iih imamo — 29 v vseh večjih delavskih luojih po Sloveniji in še vedno prihajajo od vseh strani prošnje za nove kom sume. Naša gospodarska organizacija preskrbuje danes nad 160.000 oseb s potrebnim živežem in blagovni promet naših . ospo-darskih organizacij ie snašal zadnjih 7 mesecev nsi pUi milijarde. To so številke, tako ogromne, da se nismo upaj, ;iikdar nit' sanjati o njih. Ni čuda da naši nasprotniki kar pihajo od jeze ter naneniajo vse moči. da bi čim najbolj obhitili one naše jodruge ‘n voditelje, ki so z vztrajnim cMom pripomogli našim sljtpnim gospodarskim organizaci-'nrn do tako ogromnega razvoia. Kaj ta-c.fia nasprotniki ne m^ejo pokazati. Tu se vidi moč organizacije, moč združenega ljudstva. Potrebno se nam zdi, da ob tej priliki povdariino še eno. Iz teh številk se jasno vidi tudi vrednost dela in vrednost besed. Zadnje čase zahajajo namreč med delavstvo mladi dohtarji in drugi taki mladi, nezreli ljudje, ki so polni velikih besed ter begajo delavstvo z velikimi in lepimi besedami. obenem na tako radi zabavljaio na stare, izkušene sodruge in voditelje. Vprašajte te mlade učenjake, kaj so ustvarili oni dosedai za delavno ljudstvo. Glejte prijatelji, vsa ta ogromna gospodarska organizacija je delo naših sodrugov A. Kristana, Prepeluha, Podlesnika, Ufatnlka, Čnbala in drutrih. ki so osiveli v boju za proletarske pravice in sedaj si upajo priti mladi frkolini. ki so se še včeraj sramovali socialističnega delavstva, ter zabav-Ijaio na sodrusre. ki imajo pokazati za se-boi tako ogromno delo. V velikih dejanjih se kažeio nravi pri-iatHij ljudstva, ne pa v velikih besedah. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. J. C. Dobava 2. Poslana nam naročnina K 5.20 ie le za 1 četrtletje, ker za celo 1*=*to stane 20 K. — Upravništvo. Izdajatelj !n odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani naznanja, da je po dolgotrajnemu bolehanju preminul danes njen vestni uradnik in bivši dolgoletni načeinilsgospod Fran BartL Pogreb bo jutri v petek, dne 6. t. m. ob '/«4. uri popoldne iz hišo Gledališka ulica št. 7. na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen časten spomin! Ljubljana, dne 5. februarja 1920, Nadzorstvo. Načelstvo. M iši-po dgane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti n k o porabljate moja najbo je preizkušena Iri splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim miSIm T—; za podgane in miši K 7- - ; za gčurko K 8*—; posebno močna tinktura za stenice K T—; uničevalec moljev K 6'—; prašek proti mrčesom K 4’— in 8 —; mazilo proti ušem pri ljudeh K 6-—; mazilo za uši pri živini K 4 — in 8 —; prašek za uši v obleki in perilu K 6 — tinktura proti mrčesu na sadju in na zelen'adi (uničevalec rastlin) K 6‘—; prašek proti mravljam K 6—. Pošilja po povzetju zavod za eksport M. Jflnker, Zagreb 6., Petrinjnka ul. 3. Iva n la x in sin Ljubljana Dunajska cesta 17. priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev m m In stroje za pletenje (StrlckmaschiDefl) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki se dobo zastonj in franko. mmM jf|mm 0 H UČITELJSKA tiskarna IJU, um ulita štev. 6. rifistninoa itdrsjj i ontjaa uma. n Tiskovine za šole, županstva Ib urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode ln veselice. - LETNE ZAKLJUČKE Najmodernejša uredba za Uskanje listov, knjig, bro-- Sur itd. itd. - V . STEREOTIPI J A LITOGRAFIJA. fi = KAJ® DELIČ ---- § draguljar in zlatar Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 4. priporoča avojo zlatarsko in draguljarsko delavnico za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlatovanje in posrebrovanje itd. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vs h vzorcih in merah, uhane i. t.d Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po naj višjih cenah ali pa izmenjava za novo blago. Okrama b Asiška blagajna $—n v LžiebBjanS. p ^ Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne i.re so od 8. zjutraj da 2. popoldne. Ob aedeljah in praznikih ■ —je blag jna zaprta. Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje 'topol, pogrni Dr. Kopnina Peter splošno zdravljenj e «11 - VjI Turjaški trg št. 4. v okr. bol. blag. Dr. im zajet '-10—V»ll torjaild irg a. 4. splošno zdravljenje 2-3 frančiškanskim 2. ir. Utor Breskvar i i J—»/*12 >ljtiarj«n n. U. splošno zdravljenje 1-2 fnuftl iti fc 4. Dr. Alojz Kraigher 8—9 Turiaiki trg fl. 4. splošno /.dravijenjo 1—3 Poljanska cisti 18. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki ie v nujnih slučajih. Troskov ki nastanejo, Kadar /.boleli £ian Mln po. iovo druge zdravnike, da ga lefiijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljuh in praznih se ordinira le v nujnih slučajih.