Poštnina platana v gotovini. Posamezna Številka 3 dinarja Trbovlje. 2». julija 194!) Štev. 30. Velik delovni polet spremlja trboveljske rudo rje v njihovi borbi za ;zv*š tev letnega piana Delo prt popravilu Jaška v jami Vzhodnega obrata Trboveljski rudnik je eden izmed najboljših rudnikov v državi Trboveljski rudnik je mnogo pripomogel k izvržen ju prve pnldvice Tatove petletke. Stotisoči ton trboveljskega premoga omogočajo hitro izgradnjo naše države, zidanje in delo raznih tovarn in vse večji razvoj prometa. 850 udarnikov tekom dveh let dokazuje velik delovni polet, ki spremlja trboveljske rudarje v njihovi borbi za čimprejšnjo izgradnjo socializma. Pri izpolnjevanju letošnjega plana, ki je znatno večji od lanskega, zabeležuje rudarski kolektiv ogromne uspehe. Tako je bil n. pr. v marcu presežen plan za 10,2%, kar predstavlja največjo mesečno proizvodnjo v rudniku po vojni. V primerjavi z lanskim letom je bil odkopni učinek v jami povečan za 11,9%, proizvodnja pa celo za 50%1 Kolektiv je izvršil polletni plan osem dni pred rokom. S še večjim poletom pa so pričeli trboveljski rudarji drugo polletje. II. Kongresu zveze sindikatov Slovenije so dali obvezo, da bodo dovršili letošnji ‘plAh do 2!). nbvetnbrn. Delovni napori se dvigajo od meseca do meseca zlasti, kadar je videti, da plan ne bo dosežen. V jame prihajajo na pomoč delavci iz dnevnih odkopov in iz uprave, frontne grupe iz Ljubljane in drugih krajev, 342 rudarjev, od katerih je 80 članov Partije, pa se je obvezalo, da bo nakopalo v prostem času skoraj 18 tisoč ton. Dosedaj je izvršenih že 30% te obveze. Dne 25. maja si je zadal kolektiv rudnika Trbovlje na masovnem zborovanju obvezo, da bo prekoračil svojo prvotno obljubo. To Je bilo tudi izvršeno, saj je nakopal mesto IG tisoč ton 16.370 ton. Od starih, izkušenih rudarjev se odlikujeta zlasti 7 kratna udarnika Martin Tomažič in Fran Erjavec na Zahodnem obratu. Martin Tomažič, prvi kopač št. 426 stalno prekoračuje normo do 60%. Sedaj je napovedal tekmovanje rudarju Aliji Sirntanoviču, nje gova številka pa vsem rudarskim številkam v državi. Poleg dosedanjih treh omladinskth brigad je bila pred kratkim osnovana prva mladinska brigada v državi za dela pri zasekavanju, poleg teh pa bodo pričele na raznih obratih delovati še tri nove mladinske brigade. Najboljša mladinska brigada štev. 216 z 7 kratnim udarnikom Alojzom Petkom dosega s pravilnim izvajanjem brigad-| nega sistema do 80% preko norme Ta brigada dela že za tretje tromesečje in je dala obvezo, da bo dovršila letni J plan do 15. septembra. S široko 'gita-cijo in pravilnim političnim delom pa bo dala mladinska organizacija nove mlade delavce za okno. Vse to dokazuje, poleg ostalega, da se trboveljski rudarji zavedajo pomena današnjih dni in da znajo dajati s pospešenim delom odgovor - sem, ki hočejo s klevetami blatiti naše vodstvo in našo državo. Rudniki vztrajno tekmujejo v borbi za plan Po zmagovito izvedeni borbi za izvršitev polletnega plana se trboveljski rudnik vztrajno bori za izvršitev piana do 28. novembra V mesecu juliju je dosegel lepe uspehe Tako je udnik Trbovlje do 24. julija rešil operativni plan s 6.8%. Od obratov je najboljši Zahodni obrat, ki je plan presegel za 8.!)%, za njim je pa Vzhdoni obrat, dočim je obrat Dobrna zaradi odkrivanja novih slojev za 2.6% pod lanom. Tekmovanje med številkami in brigadami ter obrati se nadaljuje v nezmanjšanem tempu. Zagorski rudnik ne zaostaja ter se vztrajno bori zi izvršitev mesečnega plana. Do 24. julij i HI43 je presegel mesečni plan za 2.4% Med najboljšimi obrati pa je Semnik ki je presegel svojo proizvodno nalogo za 10.7%, Kisovec za 4.7%. Kotredež pa za 3.8%. Obrat Podstrana, ki je bil vedno med prvimi, pa ima slabe delovne pogoje ter je 6.9% pod pl mom. Z največjimi težavami pa se bori rudnik Hrastnik in je zato tudi ood planom Kaj pomeni št. 13 na Zahodnem okato Leto ii Ob 1. ujetnici zgodovinske ?a V. kongresa KPJ Minulo je leto dui. odkar je zasedal v Beogradu zgodovinski V. kongres Komunistične partije Jugoslavije. To je bil prvi kongres naše Partije v novi svobodni ljudski državi, v federativni ljudski republiki Jugoslaviji, ki je nastala kot plod zmagovito izpeljane ljudske revolucije pod vodstvom naše slavne herojske KP. Zgodovinski pomen V. kongresa KPJ je še toliko večji, ker sovpada v dobo proslule resolucije Informbiroja, ki zanika vse uspehe in zmage delovnega ljudstva Jugoslavije, grobo krši načelo enakopravnosti, hoteč razbiti zgraditev socializma in obrniti naše jugoslovansko ljudstvo od pravilne poti, po kateri nas vodi naša Partija s tovarišem Titom na čelu. Velik delovni polet naših delavcev, ki so s svojim velikim prizadevanjem in požrtvovalnostjo predčasno izvršili svoje planske naloge, prostovoljna dela članov KP in LF, vse to nam potrjuje dejstvo, da se naše delovno ljudstvo ne da omajati od nikakršnih resolucij, temveč zvesto sledi klicu Partije, ki vztrajno izvršuje zgodovinske sklepe V. kongresa KPJ. V. kongres KPJ je bil ogromnega pomena tako za naše narode, kakor zn svetovni delovni razred. V. kongres KPJ je pokazal, da je naša Partija veren tolmač teženj delovnih množic jugoslovanskih narodov. Ker je naša Partija stala vedno dosledno na strani ljudstva, jo je ljudstvo vzljubilo in ji vselej zaupalo. To se je pokazalo v najtežjih dneh za časa NOB. izkazuje pa se to tudi danes v graditvi socializma. Zgodovinski V. kongres KPJ je prikazal vso pot naše Partije, ki se je v neštetih borbah ojeklenila in dosegla v teh bojih ogromno prekaljenost in zrelost. Se več, V. kongres KPJ je bogato povečal revolucionarno težnjo naše revolucionarne prakse in potrdil vso prehojeno pot naše slavne KPJ. Na podlagi rezultatov, ki jih je dosegla naša Partija pa je V. kongres •jasno orisal pot, po kateri moramo naprej v nadaljnji borbi za zgraditev socializma. S tem je V. kongres KPJ po eni strani nakazal pravilno pot, po kateri moramo naprej v graditev socializma, pokazal pravilnost in doslednost poti, po kateri nas vodi Centralni komite s tovarišem Titom na čelu, po drugi strani pa je V. kongres razbil vse upe imperialistov in ostalih, ki so hoteli na ta ali oni način uničili pridobitve naše ljudske revolucije in nas odvrniti od naše začrtane poti. V. kongres pa je še pokazal, kako je danes naša Partija mogočna in trdna, močnejša kakor kdaj koli in naše ljudstvo se je strnilo okrog Partije, pazljivo spremljalo delo kongresa ter je s prezirom odvrglo vse klevetanje in natolcevanje proti našemu napredku. Odločno je naše ljudstvo stopilo za svojim ljubljenim učiteljem in voditeljem maršalom Titom, ker je vedelo, da je edino ta pot pravilna. Danes, oh obletnici V. kongresa KPJ. pregledujemo ogromne uspehe našega dela, ki nam potrjujejo pravilnost naše poti, dajejo pa tudi odgovor vsem klevetnikom ko-minforma, češ da je naš petletni plan nerealen. Da je naš petletni plan realen, dokazujejo delavci, kmetje In delovna inteligenea. x,si se s ponosom spominjamo obletnice V. kongresa KPJ, ker Vemo, da nas vodi slavna Partija s tovarišem Titom na čelu, in ker vemo. da bomo zmagali le v primeru, če bomo šli po poti, ki nam jo je pokazala KPJ. Takoj po okupaciji je bila osoovana številka 13 na Zahodnem obratu, ka tere naloga je bila opravljati delo povsod tam. kjer so odpovedale vse druge številke, kjer je bilo treba opraviti neko specialno delo, ki so ga lahko opravile le temeljito izkušene moči. Številka 13, ki jo vodita tov. Zagori-šek Anton in Skrinav Franc in ki jo v ostalem sestavlja 8 mož, je opravila od okupacije dalje pa do danes vrst« specialnih del na zruških In v ognju torej pri delih, ki zahtevajo celega moža. Takoj po okupaciji se je oprijela dela na okupatorskih ostalinah ki ni upošteval varstvenih predpisov, namreč mu je šlo le za to, da je izropal čim več našega premoga. Razumljivo je, da ob takem početju niso bili redki ogromni zruški, ki so večkrat segali celo do dnevne površine. Tako je bilo eno prvih del te številke ustaviti ogenj v Južnem Globokem. Delo se je vršilo v dveh etažah, kljub temu [>a je bito v Jvr#» mesecih uspešno dovršeno. Nato se j« p«»javil v sedmem polju hkrati ogenj te irušek. Pod nad- kopom je bil ogenj, vrhu nadkopa zru-šek, visok 17 melrov. Omejiti je bilo treba najprej ogenj, nato pa odstraniti zrušek. Številki -13 se je posrečilo z vztrajnim delom dokončati to delo v rekordnem, času, v 3 mesecih. Delo 3kupine obstaja v glavnem v tesarbi in odkopu premoga v prilikah, ki se običajno ne pojavljajo pri drugih skupinah. Zmago te skupine predstavlja tudi delo, ko se je pojavil nad ležečim poljem ogenj, kjer je bilo treba odkopati čez 2000 vozičkov premoga, s čimer je bil ogenj popolnoma zadušen, ves prostor pa zalit. Tudi tesarjenje zru-ška iz dnevne površine v višini 410 metrov, v globino 356 metrov predstavlja specialno delo, ki bi ga kaka druga kopaška partija ne zmogla. Sjevilka 13 pa je stopila tudi v tekmovanje s številko 216 iz Vzhodnega obrata. V tekmovanju je presegla normo za 73 %, dočim jo je presegla številka 216 za 69%. Trenutno je zaposlena številka 13 na etažj 246, ker je bila ročna široko- čelna partija neuspešna pri atijem J. iu, Sedaj dela ta patrtija na mehaniziranem širokem čelu, številka 13 pa odklanja težave, ki so branile prejšnji številki, da bi zmogla delo v tistim) obsegu, kot ji je bilo določeno. Vodstvo, ki je poverilo številki 13 to delo, je trdno prepričano, da ga bo uspešni' dovršila, kakor je tudi vsa prejšnja na vseh deloviščih, ki so ji bila zaupana, na deloviščih, kjer so se pojavljale največje težkoče, katere pa so uspešno reševali vse do dane«, ker se zavedajo, da je danes dober la jMižrtvovalen rudar prvoboritel j na r>oH v socializem Obvestilo vsem naročnikom »Zasavskega udarniku«. Današnja številka »Zasavskega udarnika« Je dvojna. Prihodnja številka izide 11. avgusta v običajnem obsegu. Posamezna številka (navadna) stane 2 dinarja, le dvojna številka stane 3 dinarje. Vsi, ki prejemajo po več izvodov časopisa, naj za dvojne številke obračunajo po 3 dinarje. Opozarjamo vse naročnike, da takoj poravnajo naročnino, sicer Jim borna pošiljanje lista ustavili. P©išefiE@ ša šerife rezerve delovna st le Ce bi človek verjel vsemu temu kur tl povedo na raznih odsekih za delovno silo, bi nnslil, da je v trboveljskem okraju vse v redu, kar se Uče zaposlitve ljudi. Na prvi pogled tudi zgleda tako, saj vsi vemo, da o brezposelnosti ni govora. Nasprotno pa vsi prav radi stokamo, da na vseh koncih in krajih primanjkuje delovne sile. Ali če pogledamo življenje in to nihanje nekoliko globlje, hitro opazimo, da v tem pogledu večina naših ljudi živi v veliki zmoti. Samo to, da se je v trboveljski rudnik vključilo v mesecu juniju 53 ljudi, a v mesecu juliju od 1—20 v vse tri rudnike in podjetja 122 novih delavcev in delavk iz domačega okraja, potrjuje gornje trditve. Ali je s tem rezervar delovne sile v trboveljskem okraju izčrpan? Se dolgo ne! Res da nimamo brezposelnosti ali imamo za to toliko več nepravilno zaposlenih. Kar poglejmo naša podjetja lokalnega, pa tudi republiškega značaja. Preveč jih je. da bi vse naštevali. Ali skoraj v vseh teh podjetjih bomo pri natančnem pregledu ugotovili, da bi na mnogih delovnih mestih, kjer delajo zdaj moški, lahko zaposlili žensko delovno silo. Marsikje bomo ugotovili, da Je tu pa tam zaposlenih preveč ljudi zaradi nepravilne in neplanske razme- V cilju medsebojnega spoznavanja In prenašanja izkušenj dela na ostale rudnike, je bila formirana v Trbovljah 61 članska brigada rudarjev iz vseh rudnikov Slovenije. Na pobudo člana Centralne uprave Zveze rudarjev Jugoslavije tovariša Heglerja Jožeta in v sporazumu z Generalnimi direkcijami Slovenije in Hr-vatske je bila organizirana brigada, ki nosi naslov revirskega junaka tovariša »Franceta Fakina«. Brigado, ki jo vodi večkratni udarnik Bačnik Albin, rudar Zapadnega obrata rudnika Trbovlje, sestavljajo najboljši rudarji, z nekaj izjemami vsi udarniki. V dvajsetčlanski ekipi rudnika Trbovlje so vsi udarniki, razen dveh. — Poleg Bačnika so v brigadi 5kratni Z ustanovitvijo ljudske inšpekcije je bil storjen korak naprej pri krepitvi in poglabljanju demokratičnosti naše ljudske oblasti. Preko ljudskih inšpektorjev sodelujejo delovne množice z našo oblastjo in s svojimi predlogi pomagajo graditi našo ljudsko oblast, s stalnim spremljanjem in kontrolo na terenu pa skrbijo za pravilno sprova-janje zakonskih predpisov in ščitijo demokratične pravice delovnega ljudstva. Zelo važna naloga ljudske inšpekcije je, da posveča posebno skrb vsem tistim nalogam in zakonskim ukrepom, ki se nanašajo na izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva. Boriti se mora proti škodljivstvu in vsem ostuiim oblikam škodljivega in neodgovornega odnosa do ljudske imovine. Prav tako pa se mora boriti proti brezdušnemu reševanju pritožb in prošenj, ki se tičejo delovnega ljudstva. Da pa se bodo te naloge pravilno in dosledno izvajale je potrebno, da že v pripravah za volitve in volitvah samih zagotovimo, da bodo prišli v grupe ljudske inšpekcije ljudje, ki bodo s čutom odgovornosti reševali naloge, ki jih bodo sprejemali od članstva. Pri nas so se v mesecu juniju in v začetku tega meseca vršile priprave, nato pa tudi volitve same, Z volitvami ao prvi začeli na terenih OF v Zagorju že v mesecu juniju. Važnost, ki jo pripisuje naš« delovno ljudstvo ljudski inšpekciji se kaže s tem, da so bili predvolilni sestanki in nato volilni sestanki na terenih OF v Zagorju, zelo dobro obiskani. Na teh sestankih so izvolili 3 grupe ljudskih inšpektorjev, v katerih ' " moških, 7 žena in 1 mladinec. f, način pa je mladice ▼ teh grupau premalo. Prav tako je stltve. Vsi tl ljudje, predvsem na moški, naj bi se zaitoslili v rudniku ali drugih za prvo petletko važnih gradi-liščih. Slišimo pa že zdaj, da bi bila večina teh ljudi pripravljena to storiti, ali glejmo: nekateri upravniki podjetij so se namesto njih postavili v bran in začeli tožiti, da bo podjetje brez teh in takih ljudi propadlo. Res čudni in »zavedni« upravniki! Ali se ti ljudje ne zavedajo, da je plan zakon, ki smo ga vsi dolžni izpolniti. Se več nepravilno in neracionalno zaposlenih ljudi pa imamo na našem podeželju. Se imamo kočarje in bajtarje, ki se ubijajo na krpici zemlje ali pa hlapčujejo vaškim bogatašem za bore dinarje. Zakaj nebi mogli te ljudi, pa tudi vse hlapce in dekle, kolikor jih je še v našem okraju, vendar že enkrat prepričati, da za njih ni pravega in resničnega življenja na vasi, arnpak da bodo zaživeli človeka vredno življenje šele takrat, ko se bodo vključili v našo delovno skupnost v naših tovarnah in drugih gradiliščih. Tu smo navedli samo nekaj primerov, so pa še drugi. Dolžnost naših množičnih organizacij je, da vso od-višno delovno silo odkrijejo in jo prepričajo o nujnosti pravilne zaposlitve. udarnik Koritnik Karel, Dornik in ostali. Iz Zagorja je 13 rudarjev, ki so vsi udarniki, med njimi dva celo osemkrat, Burkeljc Ferdo in Garantini Vinko. Tudi rudnik Hrastnik je poslal najboljše, prav tako tudi Velenje, Senovo in Laško. Brigada bo na delu v Raši 1 mesec ter bo imela poseben odkop. Sestavljena je iz kopačev, vozačev in pomožnih delavcev. Tako bo brigada tovariša »Fakina Franca« v Raši seznanila tamkajšnje delavce s svojimi izkušnjami, sama pa se bo seznanila z delom rudarjev v Raši. Nasprotno pa se bodo rudarji iz Rase, ki so prišli v Trbovlje, seznanili z delom v trboveljskem rudniku. tudi premalo žena, kajti ravno žena je v dnevnih stikih z različnimi ustanovami in podjetji na terenu, kar ji daje možnost stalne kontrole in dajanja predlogov za izboljšanje raznih i>o-manjkljivosli in bo tako s svojimi predlogi in ukrepi pomagala utrjevati našo ljudsko oblast. Zaradi teh dejstev ju nujno potrebno, da so žene najmanj 23 udeležene v grupah ljudskih inšpektorjev. V začetku tega meseca so se pričele izvajati volitve n3 15 terenih OF Trbovlje in bile končane 10. t. m. Kavno tako so bile zaključene volitve po OF odborih do 15. t. m. v Hrastniku in Radečah. Volitve po sindikalnih podružnicah >e še ni^o pričele nikjer. Vzrok temu je, da OSS Trbovlje še ni imel izpolnjenega odseka za ljudsko inšpekcijo, !< 1 ' I bi izvedel naadljn jo organizacijo v po podružnicah. Napačno je o, da je bil določen za vodjo od sesa za ljudsko inšpekcijo referent za preskrbo, kateri ima ogromne naloge pri zagotovitvi materialne oskrbe delavcev, razen tega pa je bil v času priprav v frontni brigadi v Mislinjah. V zadnjem času se je to slabo organizacijsko stanje popravilo in bo odsek za ljudsko inšpekcijo v kratkem izvedel volitve po glavnih podružnicah naših industrijskih centrov. Za pomankljivosti pri organizaciji volitev in za zastoj vseh priprav v mesecu juniju nosi odgovornost komisija za ljudsko inšpekcijo pri lO OOF Trbovlje, katera je v tej dobi posvečala premalo pažnje organizaciji priprav za volitve in planiranju volitev, ravno tako pa tudi člani komisije niso konkretno zadolženi za sektorje, kjer so predvidene grupe ljudskih inšpektorjev. Bo končanih volitvah bo komisija za ljudsko inšpekcijo pri lO OOF Trbovlje s pomočjo Okrajne kontrolne komisije izvedla po sektorjih enodnevne seminarje za izvoljene člane ljudske inšpekcije. Ti seminarji bodo od 15. t. m. do 20. t. m. v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Radečah. Delo gozdnih brigad je končano Frontna brigada »Lojzeta Hohkrauta« je uspešno zaključila svoje delo v pohorskih gozdovih. Za svoje zasluge si je priborila v trajno last zastavo republiškega odbora. Ze to dokazuje, da so frontovci pravilno razumeli dolžnosti in obveze, ki so si jih zadali. V' brigadi je bilo precejšnje število mladincev in žena, ki so prav tako uspešno pomagali pri izvrševanju piana kot moški. Delo je bilo razdeljeno po desetinah, med katerimi je bila najboljša Brigada je bila ena izmed treh brigad, ki so bile ustanovljene v trboveljskem okraju z namenom, da tudi naš okraj doprinese svoj delež pri izpolnitvi gozdarskega plana. Brigadi je bilo odrejeno delovišče na Podpeci. Ko je prišla na odrejeno mesto, je pričela najpreje urejevati svoj logor. Ze prvi dan so brigadirji uredili in pripravili potrebno orodje, posamezne skupine pa so si napovedale medsebojno tekmovanje. Dan na to so odhajale skupine v zgodnjih urah na delo z zavestjo, da gredo sekat les, za katerega bo dobila naša država stroje, potrebne za zgraditev težke industrije in s tem za graditev socializma. Zapele so žage in sekire. Smreka za smreko je padala, pridne roke brigadirjev pa so hitele obsekovati veje in lupiti debla. Brigadirji so se zavedali, da tekmujejo, zato so se zagrizli v delo s tako silo, da je izgledalo, da ne bodo odnehali. Po nekaj dnevih se je pojavila prva ovira dež. Brigadirji so se zbrali v sobi in pričeli debatirati o planu ter m3. Zaskrbljeno so presojali da ne bodo dosegli plana če jih bo oviral dež. Ugotovili so, da bo treba napeti vse sile, če bodo hoteli doseči plan. Izrabili so vsak trenutek, ko je ponehaval dež ter nadaljevali z delom. Tekmovanje se je zaostrilo iz dneva v dan. Štab brigade je pohvalil prve najboljše skupine. Pri delu se je izkazovala zlasti 5. skupina, katero je vodil tovariš Omahne. Dež jih ni več zadrževal. Delo je šlo hitro izpod rok in izdelani so bili vedno številnejši m3. Preteklo je tri tedne, odkar se je osnovala kmetijsko obdelovalna zadruga v Loki pri Zidanem mostu. 10 kmetov se je odločilo, da prične z novim življenjem. Tudi mi iz revirjev smo se odločili, da napravimo izlet med kmete zadružnike. Iniciativo za to je prevzel agit. prop. pri OK KPS Trbovlje. 23. 7. smo se odpeljali s kamionom tako, da smo prispeli do 10. ure na občni zbor splošne zadruge. Bilo nas je 28, od teh nekaj mladincev, nekaj članic AFZ, katere so zadružnikom krpale in nekaj oficirjev iz vojnega odseka Trbovlje. Navzoča sta bila tudi org. sekretar OK KPS in sekretar agit. prop. komisije pri OK KPS, katera sta celotni izlet tudi vodila. Po zaključku občnega zbora so prišli v dvorano še ostali člani kmetijsko obdelovalne zadruge. Razgovor z njimi je trajal nad dve uri. Tu smo želeli, da nam predsednik kmetijsko obdelovalne zadruge lov Zagorc Franc pove, kako so osnovali zadrugo? Dejal je: »Težko«! Bilo je mnogo dela, toda danes želimo, da se naša zadruga razširi tja preko Račiče, tako, da bi zajeli v našo zadrugo ves K LO I-Kika pri Zid. mostu, da bi ta desetina, ki jo je vodil tovariš Lajevii Ivan, in je dnevno presegala plan. Pa tudi drugi niso zaostajali.' Poleg fizičnega dela je bilo v brigadi preskrbljeno tudi za kulturno in politično delo. Brigadirji so imeli svoj stenčas ter so pridno pisali zanj. Vršili so se sestanki, predavanja, ob nedeljah pa so prihajale k našim frontov-cem kulturne skupine iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Po končanem delu v brigadi se je 15 tovarišev obvezalo, da bodo še nadalje ostali v gozdarstvu. Tako bodo še nadalje pomagali v borbi za les, ki ga potrebuje naša industrija. Prav tako uspešna je bila tudi brigada, ki je bila na delu v gozdovih v Radečah. Tudi tu so naši frontovci dosegli lepe uspehe. Tako so naši ljudje najboljše odgovorili na vse klevete, s katerimi blatijo naše narode. 26. junija 1949 je bil za brigado važen dan. Brigado Je obiskala delegacija AFZ iz Črne, ki ji je prinesla prehodno zastavico in darove. Delegacijo je pozdravil ob njenem sprejemu komandant tov. Petrič in se je z;ihvulil za prinešene darovt. Nato je predsednica AFZ pozdravila brigado in oouda-rila, da so frontne brigade tiste, ki ro predrugačile staro miselnost stalnih gozdnih delavcev, da ni brigadni način dela najboljši. Obsodila je krivično postopanje zunanjih ministrov velesil, ki so odločili, da se Slovenske Koroške ne priključi ostali domovini, s čemer so dokazali, da ne upoštevajo 1,700.000 žrtev, padlih za osvoboditev vseh Jugoslovanov, pa tudi ne osvoboditve Korošcev izpod tujega gospod-stva. Nato je govoril tovariš Dolane, ki je orisal pot proletariata od prve svetovne vojne do danes, ob zaključku pa je nakazal borbo in pomen frontnih brigad pri izpolnitvi gozdarskega plana. Po govoru je izročil komandant brigade prehod' zastavico najboljši skupini, ki j« - vodil tovariš Omahne, ta pa jo je predal najboljšemu brigadirju v svoji skupini tov. Kmodiču. Tov. Smodič se je zahvalil delegaciji AFZ za zastavico, pozval vse skupine na nadaljno tekmovanje in obljubil vsej brigadi, da bo njihova skupina stalno presegala dnevno normo za 25%. To se je res zgodilo. Brigada je izpolnila svojo nalogo, dosegla predpisani plan in se vrnila, sedaj pa «e njeni člani vključujejo v nove frontne brigade, ki bodo poprijele za delo povsod lam, kjer se bo izkazala potreba. štela preko 200 družin in bi obsegala nad 1500 ha zemlje. V tej zadrugi so še pomanjkljivosti, smo pripomnili. »Ni še urejen brigadnl 3istem deta in ne kolektivni način i>b-cielave zemlje.« »Zadruga se je šele osnovala,« pripomni predsednik. Predsednik kmetijske zadruge tov. Zupančič, ki je bil tudi navzoč, je bil v eni izmed zadrug v Vojvodini. Kar začudneo je gli-dal velike uspehe dela in lepo življenje zadružnikov, notranjo ureditev dela itd. Dejal je: »Edino v zadrugi je življenje za kmeta.« Doma je iz Račiče. To vas bi radi priključili h kmetijsko obdelovalni zadrugi, toda tam so trdi. Org. sekretar OK tov. Jamnikar vpraša predsednika KZ tov. Zupančiča: »No, ti si predsednik — kaj misliš o tem, da bi se vas Račiča priključila h kmetijsko obdelovalni zadrugi Loku?« »Dobro bi bilo,« je dejal. »In ti s svod posestvom,« ga vpraša nadalje ■ »r? »Jaz pa zaenkrat še ne grem." u ta govori, »res je lepo življenje v žalni g i in vse je v redu, ne grem pa še ne.« Siovensici rudarji izmenjavajo izkušnje z rudarji Iz Kaše Volitve v grupe ljudske inšpekcije so izvršene Kako je delala brigada »Franceta Salomona" Prvi Met v našo zadrugo Ne glej me, kaj delam, temveč poslušaj, kaj te učim K melje v vasi Račiča pravijo: »Kadar bo vstopil v zadrugo tov. predsednik sam, bomo pristopili tudi mi, on pa misli ravno nasprotno.« Eden v tej vasi zavira, pa kljub temu bo tudi Račiča socializirana. Bila bi že Jahko, če bi predsednik KZ tov. Zupančič poleg vsega pripovedovanja o lepih uspehih in lepem življenju zadružnikov sam vstopil v zadrugo in dai tako vzgled vsem ostalim kmetom v vasi Kačiča. Ob zaključku je tov. Sovre — sekretar agit. prop. pri OK KPS izročil trem najboljšim članom zadruge in tov. Plebevšek Agati, Pompetu Francu in Boberlu Petru knjižne nagrade, poročnik Dobrila Branko pa je v imenu vojnega odseka Trbovlje izročil nekaj knjig zadrugi, ki naj služijo v uporabo vsem zadružnikom. Pred odliodom smo sl še ogledali ekonomijo rudnika Hrastnik, nato pa smo se odpeljali z veseto pesmijo nazaj v revirje. Pričela se je žetev V nižje ležečih krajih trboveljskega okraja se je pričela žetev. Ječmen so poželi že povsod. Zanje se še žito po nižjili predelih, dočim se še ni pričelo z žetvijo žita v višinskih krajih. Na ekonomiji rudnika Trbovlje v Hote-mežu žanjejo z žetvenim strojem, ki pa je na razpolago tudi kmetijsko obdelovalni zadrugi »1. maj« in ostalim. Letošnja žetev obeta bogat pridelek. Okrajni odbor — Kmetijski odsek je naredil sporazumno s krajevnimi ljudskimi odbori plan žetve in mlačve. V večini slučajev bo izvršena mlačev s strojem. Borimo se neizprosno proti koloradskemu hrošču Dejstvo, da se je že tudi v našem okraju pojavil največji uničevalec krompirjevih nasadov, koloradski hrošč, nam narekuje dolžnost, da storimo vse potrebne Ukrepe, s katerimi bomo, če ne že uničili, pa vsaj (mejili do najmanjše mere delovanje tega škodljivca. Okrajni ljudski odbor je pokreni! vse mere, da se omeji razširjenje hrošča na ostale predele, vendarle posamezni krajevni ljudski odbori niso razumeli resnosti akcije, zaradi česar so bili ih »nekod po deželi ukrepi zoper koloradskega hrošča le malo uspešni. Talij ljudski odbori bodo seveda morali svojo površnost popraviti. Vemo pa tudi, da niso krivi površnosti le krajevni ljudski odbori, temveč tudi ljudje, kj ne uvidijo in nočejo uvideti potrebe, da se ravna enotno pri uničevanju koloradskega hrošča. Da je res tako, nam dokazuje primer, na katerega je naletel organ ekipe pri Mestnem ljudskem odboru Trbovlje ob pregledovanju krompirjevih nasadov in ki prav gotovo ni vreden posnemanja. Ko je vaški vodja naselja na Doberni dne 20. junija pozival ljudi, naj gredo pregledovat svoje krompirjeve nasade, je dejala neka navzoča oseba, da je dovolj ljudi pv pisarnah, ki naj pre-. gledujejo nasade po bližnji trboveljski okolici. Seveda je organ kontrolne ekipe, ki je slišal to izjavo, omenjenega tovariša primerno zavrnil in poučil. Na podlagi te izjave pa se nam vsiljuje vprašanje, kaj je ta tovariš mislil, ko je to izjavil. Prav gotovo ni mislil, da bo trpel škodo uslužbenec, ki sedi v pisarni, če bo njemu uničil koloradski hrošč krompirjev nasad. Jasno je, da utrpi pri uničevanju nasada največjo škodo lastnik sam. Čudno je. da se tega dejstva nekateri še danes nočejo zavedati. Včasih se človeku vsiljuje mnenje, da delajo to posamezniki iz gole škodoželjnosti. Skrb ljudske oblasti pa je, da s svojimi aktivisti prikaže prebivalstvu, kolikšna škoda lahko nastane, če se bo koloradski hrošč fazširil, ker v tej akciji ni vprašanje posameznika, temveč skupnosti, saj se moramo zavedati, da je krompir eden izmed naših najvažnejših prehranjevalnih sredstev. Pri takih prehranjevalnih predmetih ne trpi le posameznik, marveč zaradi posameznikov trpi skupnost. S svoiim delom gradi in ustnaria mladina brai$tyo in edin$ivo med brigadami na avlo cest# Delo »Tončke Čečeve« na Avto cesti Kmalu po pričetku del je poleg drugih slovenskih brigad prišla na Auiostrado Bratstva - Edinstva tudi prva revirska MDB »Tončke Čečeve« iz Trbovelj. Brigada je sestavljena po večini iz srednješolcev in učencev v gozdarstvu. Fizično slaba se je zagrizla v kubike in dosegla kmalu lepe uspehe, kot si jih žele brigade, ki so že dalje časa n« delu in dela vajene. Brigada je že drugi dan dosegla in presegla normo za 19 •/•, tretji dan pa za 32*/*. Brigada dela na zemeljskih delih, na izkopu zemlje, nekaj mladincev pa dela pri demontaži ozkotirne železnice. Mladinci, ki delajo pri trganju tira, stalno presegajo normo za več kot 100%, 13. julija pa so jo celo za 293 •/•. Skupina gimnazijcev, ki dela v tej skupini pod Merčunovem vodstvom, je bila pohvaljena. Prav tako je stalno pohvaljena 2alarjeva trojka, ki si je do tedaj že štirikrat priborila prehodno zastavico »Najboljši trojki«. Ta trojka presega vsakodnevno normo za 100 V«. Tekmovanje se je razmahnilo tudi med četami, ki so skoraj vse enako močne in so si zapovrstjo priborile četno zastavico, čeprav e vsaka četa, ko jo je sprejela, sklenila, da je ne da izlahka iz rok. Poleg fizičnega dela je, dosegla brigada tudi lepe uspehe pri kulturno-prosvct- nem in fizkultumem delu. Takoj ob prihodu na Auiostrado in celo že v Trbovljah so izšli stenčasi vseh čet. Najlepši pa je stenčas 3. čete, v kateri sta bila risarja pokojni Pustišek in Knez, ki sta jih lepo okrasila. Po vsem taborišču sta Izobesila slike naših voditeljev Tita, Kardelja in Rankoviča, iz kamenja pa sta na star brigadirski način uredila dvorišče. V brigadi so ustanovili pevski zbor, ki šteje okrog u'0 brigadirjev in brigadirk. Pevski zbor bo nastopil na sekcijskem festivalu 31. t. m. S pesmijo bo tekmoval z drugimi bratskimi pevskimi zbori. Na festivalu bo zastopal trboveljsko brigado tudi harmonikaš Skoberne Dorko. Tudi v fizkuituri brigada hitro raste, saj je v nogometu premagala vukovarsko in šibeniško brigado, pod-iagla pa le reški brigadi. V odbojki so prav tako zmagali nad vukovarsko medtem, ko jih je šibeniška z boljšo tehnično igro z lahkoto premagala. Isto se je zgodilo z žensko ekipo. Brigadirji se pridno pripravljajo na tekmovanje za fizkulturni znak, za katero so se množično prijavili. Ker razvija brigada tako na široko svoje delo, je nujno, da vladata v taborišču določen red in disciplina, sicer bi se vse delo razblinilo v nič. Disciplina je predpogoj, da se delo pravilno razvija. Na drugi strani pa brigada prebiva v taborišču, čigar okolica ni brez nevarnosti za zdravje mladincev. Pitna voda ni ravno najboljša, zato Je štab brigade odredil, da pijejo brigadirji samo razkuženo vodo. Pod taboriščem teče Cezina, ki je bolj nevarna kot izgleda, zato je vodstvo sekcije prepovedalo vsako kopanje, kar je štab poudaril tudi v dnevnem povelju. Izpolnjevanje teh ukrepov je nujno potrebno, če hoče brigada ohraniti svoje brigadirje pri zdravju in tako napredovati pri »vojem delu. Tega pa se ne zavedajo vsi mladinci in mladinke. Disciplina posameznikov je zakrivila, da- je prišlo do nesrečnega primera, ki je vrgel iz tira vso brigado. 13. julija je kljub vsem prepovedim ušel iz taborišča brigadir Pustišek ter 1 km in pol daleč od taborišča utoniL Tovariš je bil sam in verjetno je zdrknil po blatnem dnu v globino, suj je Cezma po nekod globoka do 6 metrov, plavati pa ni znal. Se dva brigadirja je imela brigada, ki sla kršila disciplino ter se tudi kopala, zato jih je štab brigade kaznoval z odhodom domov. Vkljub tej nezgodi, ki je težko zadela vso brigado, brigada vneto nadaljuje svoje delo pri graditvi Auto-strade in za to, da se vrne domov Kaj je treba vedeti v zvezi s popisani potrošnikov Popis potrošnikov zagotovljene preskrbe, ki ga je nedavno odredila zvezna vlada, ima predvsem namen, zagotoviti rednejšo in boljšo preskrbo tistim, ki imajo pravico do zagotovljene preskrbe. Ta popis je predvsem v in teresu potrošnikov in je zato dolžnost vsakega potrošnika zagotovljene pre skrbe pomagati popisnim organom In sodelovati pri popisu. Zato morajo biti potrošniki poučeni tudi o tem, koga bo zajel popis oz. kateri potrošniki s< (»opišejo. S popisom bodo obseženi vsi potrošniki, ki so popolnoma ali deloma prevzeti v zagotovljeno preskrbo z živili, tekstilnim blagom in obutvijo. Popiše jo se torej vsi potrošniki zagotovljene preskrbe, tudi tisti, ki jim je bila zaradi možnosti preskrbe iz lastnih virov ‘priznana samo delna preskrba (na primer samo s sladkorjem, maščobo ali mesom). Dokaz, da je nekdo potrošnik v zagotovljeni preskrbi, je potrošniška nakaznica, ki jo je treba o! Dopisu pokazati popisnim organom. Ker se bodo pri popisu našli tudi potrošniki, ki imajo sicer pravico d zagotovljene preskrbe, pa iz kakršnega koli razloga nimajo potrošniške nakaznice (bodisi da je potrošnik izgubi svojo nakaznico al ije ni pravočasn-zahteval ali mu je krajevni ljudski odbor ni dal, ker ni imel dovolj nakaznic itd.), se razen potrošnikov, ki imajo potrošniške nakaznice, popišejo tudi: a) tisti potrošniki, ki ob času popisa niso dobili nakaznic, ker jih podjetje, ustanova ali krajevni (mestni) ljudski odbor iz katerega koli razloga ni mogel izdati; b) tisti, ki sc nakaznice izgubili ali niso pravočasno oddali potrošniškega potrdila; c) tisti, ki niso dobili nakaznice zaradi spremembe bivališča. Tl navedeni potrošniki se popišejc in vnesejo v posebne sezname samo tedaj, če izroče popisni ekipi namesto potrošniške nakaznice potrdilo ustanove ali podjetja (ki jim izdaja nakaznice), da imajo pravico do zagotov Ijene preskrbe. V takem potrdilu mora podjetje ali ustanova navesti: priimek (očetovo ime) in ime potrošnika, kategorijo nakaznice in pripombo, ali je potrošnik sprejet v popolno ali pa le v delno preskrbo (v primeru delne preskrbe je treba na\»estl, za katere predmete se odrežejo odrezki na nakaznici). Brez takega potrdila se noben potrošnik iz navedenih tret skupin (a, b in c) ne popiše. Zato morajo podjetja, ustanove, krajevni (mestni oz. rajonski) ljudski odbori poskrbeti, da izdajo svoijrn potrošnikom pravočasno potrebna potrdila, če je kaj takih primerov. Popisna ekipa prevzame taka potrdila, medtem ko potrošniško nakaznico dobi samo na vpogled. Potrošniki, ki se hranijo v menzah, morajo predložiti glavo živilske nakaznice. S tem v zvezi je treba pripomniti, da se ne popišejo potrošniki, ki «e preskrbujejo pri vojaškem trgovskem podjetju (aktivni pripadniki JA in člani njiliovih družin) in pripadniki resora notranjih zadev (uprave narodne milice in uprave državne varnosti) ter člani njihovih rodbin. Sem spada tudi industrijska milica s člani njihovih družin. Osebe, ki so zaposlene v ustanovah in podjetjih JA, pa ne spadajo med aktivne pripadnike JA, se zajamejo * tem popisom, če imajo civilno potrošniško nakaznico ali če imaio pravico do zagotovljene preskrbe. Industrijska četa gasilcev rudnika Žagarje je zelo agilna Od osvoboditve pa do danes se je naša četa vidno Izboljšala. Ce analiziramo naše delo, naše stremljenje po gasilskem domut ki je v letošnjem letu v planu, bo naša četa prva, ki bo dala vse od sebe, da se nam uresniči ta želja in zgradi gasilski dom, ki bo ponos Zagorske doline. Z izvolitvijo tov. Zupana za poveljnika, je zavel nov duh v vrstah našega gasilstva, in duh, ki se vedno bolj širi in nam postavlja nove naloge in smernice v našem gasilstvu. Na njegovo pobudo smo si zadali na gasilski konferenci nalogo, da bomo pri gradnji gasilskega doma sodelovali s prostovoljnim delom, od pričetka do konca gradnje. V naši četi se nahajajo po večini novi gasilci, ki nimajo dovolj prakse, da bi samoiniciativno izvedli težke naloge, ki stojijo pred nami, Potrebno je, da nam Uprava pusti na položaju tov. Zupana, ki ima dolgoletne izkušnje v gasilstvu. Njemu tudi pripada polno priznanje, da je v Industrijski četi rudnika Zagorje gasilstvo oživelo, z njegovo iniciativo je povečal članstvo 28 mož in osnoval žensko grupo, ki šteje 16 članic in mladinsko grupo, ki šleje 20 mladincev. Naša četa se udeležuje tudi prostovoljnega dela. Tako vje napravila 27. marca 30 udarniških ur v jami in na odkrivanju dnevnega kopa v Semniku. Dne 3. aprila je bilo napravljenih 390 ur na državni ekonomiji v Dolskem pri Lazah. Ko se je pokazala potreba, da Je moral tov. Zupan prevzeti drugo dolžnost, je njegovo mesto prevzel tov. Rečnik, ki pa ne more posvetili vse svoje sposobnosti gasilstvu, čeprav Ima za to vse pogoje, ker ga ovira v tem njegova služba. Novi gasilski zakon predvideva, da se mora postaviti za poveljnika oseba, ki izrecno odgovarja za to službo. Uprava rudnika nam gre v vseh ozirih na roko. Tudi pri nabavi gasilskega orodja in ostalega materiala, v kolikor ga je možno dobiti, nas ne ovira, ker tudi ona stremi za tem, da pomanjkljivosti odpravimo. Je pa še precej pomanjkljivosti v naši četi, posebno pri osebni opremi mladincev in ženske grupe. Mladinska grupa se je dne 3. aprila 1949 odlično pokazala pri gašenju požara nad Abesinijo, kjer so povečini sami mladinci Industrijske čete pogasili požar. Želeti je, da bi se tej mladini, ki ima vse pogoje za nadaljni razvoj v gasilski stroki, dala oprema, kot jo imajo mladinci v Trbovljah. Ce bomo mladino na ta način zadovoljili, bomo lahko pričakovali od nje še večje : uspehe. Primanjkuje nam edino strokovnega znanja. Potrebno bi bilo poslati nekaj članov na gasilski tečaj, ki bi posredoval znanje tudi ostalemu članstvu. V gasilski stroki mora biti vsak gasilec ali gasilka seznanjena z raznimi tekočinami za polnjenje Minimaxovih aparatov, kakor tudi z raznimi modernimi tehničnimi sredstvi, ki se danes uporabljajo v gasilstvu. Naša gasilska organizacija stremi za strokovno in politično izobrazbo, da bomo kot budni čuvarji ljudske imovine lahko polagali račun pred ljudstvom, ki nam je zaupalo tako odgovorno nalogo. Naš cilj je zgraditi gasilski dom, zato se obračamo do vseh sosednih čet in ostalih masovnih organizacij, da nam pomagajo ostvariti la cilj. €itn bolj se uveljavljajo socialistična načela v kmetijstvu, tem jasneje spoznavamo in odkrivamo ne v'*de$elju, na vasi, kopate vire neizkoriščene delovne sile! Na uri pred v® jaške vzgoje se vzgajajo mladinci za zveste čuvarje naših meja Ljudska tehnika — šola socializma Za mladinci nočejo zaostajati tudi mladinke. Preko 150 se jih je vključilo v predvojaš ko vzgojo* 2e nekaj mescev so v našem okraju v smislu zakona o predvojaški vzgoji! Intenzivno izvajajo v posameznih; centrih predavanja in, praktične vaje v smislu tozadevnih predpisov, navodil in načrtov. Kakor vsako novo stvar tako so tudi ta način vzgoje naše mladine gledali nekateri postrani in so z raznimi ugovori, odvračanjem itd. hoteli omalovaževati posečanje teh vaj. Mladinci so spočetka gledali na vso zadevo kot na nekaj, kar je odveč, na nekaj, kar jim jemlje nepotrebon na teden po nekaj ur časa. Zaradi tega je bil začetek precej težaven, vendar pa se je pozneje med vajami In predavanji pokazalo, da v tistih centrih, kjer so nastavniki prišli na predavanja pripravljeni, kjer so znali z živim in zanimivim pripovedova-jem iri prikazovanjem pritegnili mladino, poset ni padel, temveč še celo dosegel 100 ‘h udeležbo, tako da vsi mladinci z veseljem in polnoštevilno obiskujejo ta predavanja. Obiskali smo enega teh centrov v času predavanj. Mala dvorana, na odru tabla in v dvorani sami klopi. Na stenah slike naših vodij. Mladincev je okrog 40. Mirno sede in napeto po-slušujo predavatelja. Na sporedu je opis puške. Demobiliziran borec Jim opisuje puško, nje sestavne dele in njihovo funkcijo. Razlaga vse odlike puške, sistem itd. Vidi se mu, da je z njo precej rokoval in da jo je v marsikateri partizanski borbi uspešno uporabljal. Pri opisu samem pride »nehote na spomine iz partizanskih borb in živo po primerih dokazuje, da si v borbi brez puške kakor slepec brez oči. Ko konča da puško v roke obveznikom in puška roma iz rok v roke, zatvarač se razstavlja, sestavlja, ponavljata se opis in funkcija posa-imeznih delov. Vidi se, da imajo obvezniki zanimanje za stvar in voljo, naučiti se vsega potrebnega za poznejšo vojaško življenje. Zatam je politična ura. Predavatelj, bivši partizanski politdelegat predava o vrhovnem komandantu lov. Titu in opiše v zvezi s tem ves razvoj Partije in narodnoosvobodilne borbe ter tudi jasno dokaže razlike med sedanjo ljudsko armijo in bivšo jug. armado. Poudarek predavanja je v tem, da je naš vrhovni komandant človek ne samo odličnih političnih sposobnosti, temveč da združuje poleg tega v sebi tudi vse sposobnosti velikega stratega in vojskovodje, kateremu je uspelo iz malih partizanskih grup ustvariti odlično organizirano ljudsko armijo. — Urai je minila kot bi trenil in z zadovoljstvom zapuščajo tako mladinci kot predavatelj dvorano. Prepričani smo, da bo predvojaška vzgoja preobrazila našo mladino. Pripravila jih bo dobro za njihovo vojaško dolžnost ter istočasno s političnimi urami tudi pripeljala do tega, da bodo poleg zvestih čuvarjev naših meja postali tudi zavedni in! predani državljani v svojih civilnih poklicih. Zavedajoč se velikih nalog, ki jih ima naša armija, slavne zgodovine in velikega slovesa, ki ga uživa, bodo tudi ti obvezniki predvojaške vzgoje ob svojem času postavili celega moža v čast domovine in socializma. Stroj centra (mladinci in mladinke) po končani vežbi na potu proti kabinetu v v steklarni Hrastnik Po II. kongresu Svetovne sindikalne federacije V območju OSS-a Trbovlje so sindikalne podružnice in delovni kolektivi imeli v čast in solidarnost s sklepi II. Kongresa svetovne sindikalne federacije zborovanja, na katerih so pozdravljali II. Kongres in ponovno izrekli solidarnost z mednarodnim proletariatom. Na vseh teh zborovanjih so delovni kolektivi ponovno obsodili vse laži, ki jih širijo Sovjetska Zveza in države ljudske demokracije o našem delavskem razredu in našem državnem vodstvu. Delavstvo črnih revirjev je že neštetokrat dokazalo pravi delavski internacional izem in vsestransko solidarnost s svetovnim proletariatom, ki se mora še boriti za boljše življenje in za osvoboditev izpod imperialističnega tabora. Z vseh zborovanj so pošiljali delovni kolektivi pozdravne resolucije Svetovni sindikalni federaciji, v njih pa so manifestirali svojo uspešno borbo za predčasno izvrševanje planskih nalog in Titove petletke. Sindikalne organizacije se dobro zavedajo, da pomeni predčasna izvršitev planskih nalog in Titove petletke, čimprejšnjo zgraditev socializma v naši državi, s tem pa podporo in utrditev v borbi. Sleherni naš delavec se zaveda, da bo zgraditev socializma v Jugoslaviji močan prispevek k utrditvi socialističnega tabora, obenem pa bo zgrajen graniten steber v borbi mednarodnega proletariata. S kolikšno zavestjo in predanostjo do našega partijskega vodstva delajo naši delovni kolektivi, dokazujejo tudi opravljene prostovoljne ure, saj so jih izvršili samo v prvem polletju letošnjega leta 26.426 in to na preobrazbi naših vasi, pri gradnji cešt, pri pomiš-či v gozdarstvu in na urejevanju svojih ekonomij. S tem dokazujem in odgovarjajo vsem klevetnikom, da ne trpe zaviranja socializma v naši državi. Naši delavci si grade stanovanja V Zagorju gradijo delavci okoli 80 stanovanjskih hišic za sebe in za svoje družine. Pri sedanjem pomanjkanju delovne sile pomeni to precejšen irispe-vek k izboljšanju stanovanjske stiske, | kajti to prizadevanje pridnih delavcev moramo računati kot izvenplansko povečanje stanovanjskega fonda. Delavec po svojem rednem delu dela na gradnji svoje stanovanjske hiše ter s tem prispeva svoj velik delež k izgradnji socializma v naši državi. Ostali delavci več ali manj pomagajo s prostovoljnim delom svojim sotovarišem-graditeljem. Pri gradnji svoje stanovanjske hišice se je najbolj izkazala tovarišica Znidarjeva, ki s svojo marljivostjo daje vzgled in pobudo ostalim graditeljem. Graditelji imajo še precej težkoč glede nabave potrebnega materiala, vendar pa najdejo tozadevno pomoč pri naši ljudski oblasti in pri upravah naših podjetij, tako, da bodo večino Jiišic že to leto spravili pod streho. K tej gradbeni podjetnosti je mnogo pripomogla in bo še pripomogla okrajna opekama v Zagorju, ki je začela že na veliko izdelovati zidno opeko. Opekarni pa primanjkuje delovne sile, ki jo ostali delovni kolektivi y okviru svojih masovnih organizacij nadomeščajo s prostovoljnim delom, tako da ne bo nobenega zaostanka v proizvodnji tega potrebnega gradbenega materiala. Ce hočemo imeti udobna stanovanja, moramo podpirati podjetne graditelje s prostovoljnim delom ali na kak drug način, udeleževati se moram prostovoljnega dela pri opekarni, da bo mogla producirati dovolj opeke za vse interesente. Ce bomo pravilno razumeli naloge, ki se nam postavljajo glede stanovanjskega vprašanja ter pristopili k samoiniciativnemu reševanju tozadevnih problemov, potem bomo kaj kmalu odstranili stanovanjsko stisko. Naj živi prekaljeni borec za pravice delovnega ljudstva, tovariš Miha Marinko! Znano je, da je odvisna izgradnja socializma v naši državi v prvi vrsti od čim hitrejše industrializacije v naši državi. Vprašanje je, kako doseči maksimalni uspeh industrije v splošnem in posebej še težke industrije. Država mora imeti pregled nad sredstvi za proizvodnjo in ako je državna oblast v rokah ljudstva, tesno povezanega s svojimi voditelji, potem so zbrani vsi potrebni elementi za izgradnjo socialistične države. Ako se vprašamo, ali smo vse to 'v naši državi dosegli, lahko odgovorimo pritrdilno. Prav v organizaciji sredstev za proizvodnjo je treba najti rešitev vseh notranjih vprašanj naše socialistične izgradnje. Rekonstrukcijo vseh panog industrije v naši državi si je nemogoče zamisliti brez organizacije težke industrije, izdelave težkih strojev za proizvodnjo rudarstva, metalurgije, kadrov postavila osnovo za idustria-Zato je razvoj težke industrije poslal osnovna naloga industrijalizacije naše države. Reševanje tega vprašanja pa ni enostavno. Velik del je prevzela v zvezi s lem vprašanjem napredna tehnika, ki bo z vzgajanjem novih kadrov za našo industrijo in s tehničnim dvigom teh kadrov postavila osnovno za industrializacijo države. Delo ljudske tehnike usmerjamo v tri pravce in to: 1. Približati tehniko vsem slojem delovnega ljudstva, predvsem na vasi, tam, kjer je danes največji rezervar naših bodočih delavcev in tehnikov v naši industriji in naši armijl. V vsaki večji vasi moramo organizirati klube tehnike z onimi panogami, za katere se pokaže največje zanimanje. V vseh šolah je treba učence seznanjati s tehniko, tako da si bo lahko sleherni že vnaprej izbral svojo bodočo panogo delavnosti. 2. Klubi tehnike lahko mnogo pripo- morejo pri dvigu kadra v naši industriji in pri učenju novih delavcev, katere bo industrija v tem letu sprejela. Treba pa je, da se klubi predhodno dogovore S tehničnim vodstvom v tovarni, s katerimi načini bodo dosegli najboljše uspehe. 3. Novatorstvo in racionalizatnrstvo sta važni panogi današnjega udejstvovanja, največ pa pričakuje v tem pogledu država od klubov tehnike. Klubi tehnike in poedinci so že mnogo delali na tem polju jn dosegli lepe uspehe v vseh panogah. Ustvarili so konstrukcije domačega. motorja, foto aparata, motornih in jadralnih avijonov, raznih strojev itd. To delo pa je treba še bofj dvigniti. Klubi tehnike morajo biti zaradi tega v najožjem stiku z birojem za napredek produkcije. Naše delovno ljudstvo ima še ogromne rezerve ljudi, ki so sposobni pa neizkoriščeni in katere je treba, najti in mobilizirati za delo in jim zadajati naloge. Ko jih bomo pravilno usmerili v delo, bodo sposobni napraviti stvari, ki so nam potrebne za izgradnjo socializma. Ljudska tehnika aktivno sodeluje v borbi za izpolnitev petletnega plana in daje našemu gospodarstvu in vojski več tisočev pilotov, šoferjev, motoristov, mornarjev, radiotelegrafistov, padalcev, foto in kino amaterjev in drugih tehnikov. Za našo državo je ljudska tehnika posebno važna, ker se tehnični razvoj države meri po tem, koliko ljudi obvlada tehniko. Človek, ki obvlada tehniko in ki zna ravnati s tehničnimi sredstvi, lahko mnogo več koristi skupnosti kot tisti, ki obvlada tehniko le za določene stopnje znanja. S svojim delom hočemo doseči, da bo Ljudska tehnika postala velika šola graditeljev socializma in prispevati hočemo svoj delež k izpolnitvi našega petletnega plana. Na žalost Je danes Se zelo pogosiprimer, da so nekateri aktivisti na* rodono osvobodilne fronte prekomerno obteženi z delom, medtem ko drugi nimajo kaj delati. Taki primeri se dogajajo bodisi zaradi slabe organizacije dela, bodisi zaradi sektaSkc ozkosti. Dolžnost organizacij Fronte je, da čimprej odpravijo take nedostatke. Treba Je popolnoma izkoristiti vse kadre Fronte. S svojim članstvom v Fronti prevzemajo vsi ti tudi odgovornost za delo Fronte in odgovornost za delo oblasti, zato morajo sodelovati na vseh področjih obnove in gradnje naSe dežele, pa tudi v politični aktivl-zatiji ljudskih množic. Po njihovem delu bodo ljudske množice ocenile vsakega posameznika. ES. Kardelj Preskrbimo pravočasno dovolj kurjave delovnemu ljudstvu Posvetimo več pažnje DUR-om in menzam Da se ugotovi stvarno stanje v delavsko - uslužbenskih restavracijah in menzah, je napravila Uprava družbene prehrane s pomočjo trg. inšpekcije in sindikata temeljite preglede po vseh večjih delavsko-uslužbenskih restavracijah in menzah. V največ primerih so se delale grobe napake v poslovanju, za katere nosijo odgovornost uprave podjetij, ker niso posvečale dovolj pažnje kadru, ki je zaposlen v delavsko-uslužbenskih restavracijah. Podjetja so dolžna skrbeti za prebrano delavcev in nameščencev, ki nimajo možnosti hraniti se v skupnem gospodinjstvu, bodisi zaradi zaposlenosti žena, ali drugih okolnosti, zato ne bomo dovolili, da bi nam v bodoče posamezniki, t. j. upravniki in uslužbenci menz ter DUR-ov, preprečevali to skrb s svojim malomarnim odnosom do dela v menzah. Da bi odstranili pasivnost abonentov, ki imajo pravico soodločanja v menzah, bomo navedli nekaj grobih kršitev Uredbe o delavsko-uslužben-■kih. restavracijah, ki bi jih morali abonenti reševati na skupnih sestankih. V DUR-u elektrarne je zaposlenih kar 8 uslužbencev za 48 abonentov. Na ta način je morala uprava plačevati velike vsote denarja za nepotrebno osebje, čeprav bi za to delo zadostovali 4 uslužbenci. Uslužbenci tudi niso hoteli oddati živilskih nakaznic za konzumirano jed in so na ta način živeli na račun ostalih abonentov. V kuhinji in priročni shrambi sta Vladala nered In nesnaga. Prti so bili ^mazani in zmečkani. Za poslovanje z živilskimi nakaznicami, ki je skrajno knalomarno, je odgovoren upravnik DUR-a, ker ni vodil o tem prave evidence. Tako poslovanje je omogočilo poedincem prisvajanje raznih živilskih potrebščin, kakor tudi živilskih kart. Dalje se pijača ne izdaja na način, da bi bila blokirana, pač pa pride lahko Vsaka posamezna uslužbenka do denarja, ki Se nahaja kar na štirih krožnikih nepreštet. Nihče od uslužbencev hi znal pojasniti, kako je prišel denar na krožnike in čigav je denar, skrit pod zabojčkom za pribor. Med sindikalno podružnico in upravo ni bilo najboljših odnosov, kar pa 9e pripisati temu, da sindikat ni zavzel pravilne linije kontrole ter so posamezni nestrokovni člani sindikata sami izvrševali direktno kontrolo, brez pomoči dobrega knjigovodje ali pa strokovnjaka v gostinstvu. Take kontrole slabo vplivajo na uslužbence in te ruši morala vsega osebja. Tipičen primer slabega poslovanja ■o tudi DUR-i rudnika Zagorje. Kljub prizadevanju upravnika DUR-ov, da bi bilo poslovanje na primerni višini, je poslovanje slabo, kar je pripisati le njemu, ker si pri osebju ni znal ustvariti potrebne delovne discipline in avtoritete ter je bil pri vsakem Selu le težak, dočim je njegovo pravo delo t. j. nadziranje poslovanja, dajanje nasvetov uslužbencem in upravljanje DUR-ov, ostalo le na papirju. Tako je dovolil, da se jim je pokvarila precejšnja količina krompirja. Ko Je uprava rudnika dala nalog upravniku, da mora izdati prašiče, ki jih krmi restavracija za izboljšanje prebrane, upravi, da jih bo porabila ob proglasitvi udarnikov, je upravnik to tudi storil, čeprav je jako dvomljivo, da bi mu uprava te prašiče vrnila, kot je obljubila. Obljubila mu je prašiče iz svoje ekonomije, kjer jih pa še me rede. Večje in manjše slične napake smo našli tudi pri ZIDAR-ju v Trbovljah in Hrastniku, v kemični tovarni in rudniku v Hrastniku. Uprava rudnika Hrastnik računa na primer za vožnjo kruha iz pekarne do restavracije ki je oddaljena 500 metrov, kar 13 dni po 8 ur dela z enim parom konj, po 600 din na dan, tako &a stane komad kruha celih 9 din. Tako ravnanje uprave je nepravilno, zato je popolnoma nemogoče doseči znižanje režijskih stroškov. Vzoren primer ostalim delavsko-Uslužbenskim restavracijam pa je re- Preskrba drv za potrebe delovnih ljudi predstavlja vsako leto težko skrb preskrbovalnim organom. Skoraj vsaka zima zateče naše delovne ljudi brez zadostne količine drv in to predvsem one, ki so zaposleni izven rudnika. Na iniciativo GO ZSJ in GO ZSS je Okrajni sindikalni svet formiral štab za sečnjo drv, ki pa je bil doslej le na papirju. Posamezni člani tega štaba ne čutijo nikakršne potrebe po sodelovanju za sestav brigade, za njihovo preskrbo ali za politična dela v brigadi. Vsekakor mislijo posamezni člani OLO, da je to pač dolžnost sindikalne organizacije in delavcev, zato delata le jx) eden do dva člana štaba. Drugi vzrok slabe organizacije sindikalne brigade je tudi ta, da so direktorji podjetij smatrali to akcijo za nepotrebno in niso dali ljudi za sečnjo drv, kljub temu, da so zaprosili UZP za drva, drugi direktorji pa so dali v te brigade ljudi, ki jim v podjetjih niso koristili, kar je vzrok, da so že v prvih dneh pobegnili iz brigade. Da so se delale talke ogromne napake po pod- jetjih, Je kriva tudi sindikalna organizacija, ki ni znala prikazati pomena sečnje drv za delovnega človeka. Sindikalne podružnice in uprave podjetij so vse preveč gledale to akcijo kot akcijo lokalnega značaja in da morajo sekati drva le tisti kolektivi, ki nimajo zagarantiranega premoga. Prav tu pa niso gledali na skupnost in na široko potrošnjo prav vseh delovnih ljudi. Okrajni štab. ki je pri OSS, opozarja ponovno vse sindikalne organizacije in uprave podjetij, da takoj pristopijo k nadaljnji mobilizaciji delovne sile in jo pošlje v brigado, ki se nahaja v Jurkloštru pri Rimskih Toplicah. Ta brigada mora do 1. septembra posekati 11.000 kub. metrov drv, kar pa bo nemogoče doseči z dosedanjim številom brigadirjev. Zato naj predsedniki sindikalne organizacije in direktorji podjetij posvetijo malo več pozornosti pošiljanju delavcev v sindikalno brigado, ker bomo le na ta način preskrbeli našemu delovnemu človeku zadostne količine kurjave za zimo. Ali je mladina Zahodne* ga obrata res neaktivna Dne 18. julija 1949 se je sestal mia dinski sekretariat Zapadnega obrata. Po 6. mesecih je pregledal delo mladinske organizacije na obratu. Tovariš sekretar, ki je pred nedavnim časom zamenjal prejšnjega sekretarja, je poročal o delu in dejal, da je mladinski aktiv v prvih mesecih tega leta zadovoljivo opravljal svoje delo, ki pa se jc pozneje ustavilo in ni bilo nobenega sestanka več. Mladina ie prihajala sicer še na sestanke, toda sekretarja ni bilo, zato pa kasneje ni bilo mladine. To se je zgodilo nekajkrat, dokler ni sekretar ugotovil, da ni treba nobenih sestankov več. Toda mladina je še vedno na obratu. Mladina prihaja še vedno na delo in dela, dela za plan ter za izgradnjo domovine. Veselje do dela mladina še ni izgubila, še vedno čaka trenutka, da jo bo Partija združila, ter jo povezala v mladinsko organizacijo. Mladina Zapadnega obrata je pripravljena žrtvovati vse svoje sile, da zagotovi sebi in drugim boljše življenje. Mar ne dokazujeta to mladinski proizvodni brigadi 429. In 430., kateri redno prekoračujeta norme od 15 do 30%. Mar ne dokazuje to mladinska zaselcovalna številka, ki se je na pobudo pomočnika upravnika, člana KP, pred. kratkim formirala in, ki je prva te vrste v našem rudniku? Dal To dokazuje, da je mladina tega obrata pripravljena na marsikatero delo, kar si niti sindikalna, niti Partijska organizacija ne predstavljata. Na drugi strani pa moramo gledati tudi na to, da mladina, ki dnevno bije borbe pod zemljo, potrebuje počitka in razvedrila. Mladina potrebuje organizacijo, katera jo bo vzgajala, ji nudila razvedrilo, ji vzbujala ljubezen do kulturnega in fizkulturnega udejstvovanja itd. Mar ni tukaj zopet poklicana mladinska organizacija, ki jo vodi Partija ln Tito, da tej mladini zagotovi potrebno razvedrilo in vzgojo? Mar ni tudi Partijska in sindikalna organizacija odgovorna za to delo? Je! Zato smo prepričani, da bo mladina na Zapadnem obratu v čimkrajšem času našla svoje mesto v mladinski organizaciji, kjer se gradi nov človek, ki bo znal ceniti pridobitve NOB in ki bo krepko nadaljeval delo naših velikih učiteljev Ponoven odgovor mladine trboveljskega okraja našim »kritikom« Okrajni komite LMS je že od meseca maja vršil med mladino v okraju agitacijo za vstop v mladinsko delovno brigado. 2e takoj v začetku se je za brigado prijavilo veliko število mladine, predvsem učencev v gospodarstvu in dijakov, dočim med kmečko mladino tudi pozneje ni bilo pravega odziva za to veliko akcijo. Po vztrajnem delu mladinskih aktivistov se je prijavilo v gimnaziji Trbovlje 92 mladincev in mladink. V nekaterih primerih pa ti mladinci doma niso našli razumevanja. Končno število prijav 6. VI. je bilo 246, to je 16 več, kot je bilo prvotno predvideno. Toliko mladine se je prijavilo kljub temu, da so nekateri dejali, da ne dajo svojih hčerk v tako bando, kot je Mladinska delovna brigada. No, brigada je kljub takim izjavam bila formirana in je tudi odšla na delo, kaže pa, da nekateri še danes ne razumejo potrebe izgraditve te ceste, ki je v sestavu celotne izgradnje socializma pri nas. Take izjave so podobne izjavi naših »Kritikov« in sovražnikov socializma, ki mladinske delovne akcije tako vztrajno klevetajo z raznimi »kasarniškimi režimi« in »prisilnim delom«, samo da bi mladino nove Jugoslavije odvrnili od izgradnje socializma in njihovega vodstva: Komunistične partije Jugoslavije in maršala Tita. Brigada je imela 2. julija brigadno konferenco, na kateri so sprejeli svoje obveze na vseh področjih dela mladinske organizacije, obenem pa je napovedala tekmovanje vsem 30 slovenskim mladinskim delov- Nadaljevanje na 6. strani. Natečaj a sprejem učencev v Geološki tehnikum in rudarske srednje tehnične šole V šolskem letu 1949./50. se bo vršil sprejem novih učencev v sledeče šole linistrstva rudarstva FLRJ: RUDARSKE SREDNJE TEHNIČNE SOLE Rudarske srednje tehnične šole se uhajajo v Boru, Varaždinu, Knjažev-u in Trepči. Te šole imajo rudarski a metalurški oddelek. Sola v Boru ima udarski in metalurški oddelek, šole v Varaždinu, Knjaževcu in Trepči pa majo samo rudarski oddelek. Po do-ršitvi šole pridobe učenci kvalifika-ljo rudarskega industrijskega tehr.ika. >o Uredbi o strokah pa se razporede r zvanje mlajšega tehnika rudarske in netalurške stroke. V šole se sprejmejo kandidati z dovršeno nižjo gimnazijo in položenim ližjim tečajnim izpitom ali njej enaki oli s polaganjem sprejemnega izpita. Na dan vpisa ne smejo biti kandi-lati mlajši od 14 let, niti starejši od 18 let. Šolanje traja 4 leta. GEOLOŠKI TEHNIKUM V PANČEVU Geološki tehnikum v Pančevu ima samo geološki oddelek. Po dovršeni šoli pridobe učenci kvalifikacijo geološkega tehnika, po Uredbi o strokah pa so razporejeni v zvanje mlajšega tehnika geološke stroke. V šolo se sprejemajo kandidati dovršeno gimnazijo in položenim nižjim tečajnim izpitom oli njej enaki šoli s polagajem sprejemnega izpita. Na dan vpisa ne smejo biti kandidati mlajši od 14, let, niti starejši od 18 let. Šolanje traja 4 leta. Za vpis v omenjene šole morajo imeti kandidati sledeče pogoje: 1. da je državljan FLRJ in 2. da je popolnoma zdrav in sposoben za delo v rudarstvu. Ob vpisu morajo predložiti kandidati sledeče dokumente: 1. Lastnoročno napisano prošnjo, taksirano z 10 din. 2. Zdravniško spričevalo. 3. Spričevalo o dovršeni šoli 4. Rojstni list. 5. Potrdilo o imovlnskem stanju. 6. Življenjepis, v katerem naj navede vse važnejše dogodke iz svojega dosedanjega življenja ln šolanja. Vsi učenci omenjenih šol bodo prejemali štipendijo od Ministrstva rudarstva FLRJ ali generalnih direkcij. Učencem bo osigurano stanovanje in prehrana v internatih, ki so osnovani pri vsaki šoli. Prošnje z dokumentu Je treba vložiti osebno ali preko pošte na uprave šol in sicer na sledeče naslove: Za metalurški oddelek: Rudarska srednja tehnična šola Bor. Za rudarski oddelek: Rudarska srednja tehnična šola Bor Rudarska srednja tehnična šola Varaždin. Rudarska srednja tehnična šola Knja-žcvac. Rud. srednja tehnična šola Trepča. Za geološki tehnikum: Geoioški tehnikum Pančevo. Vsak kandidat mora navesti v proš nji svoj točni naslov: kraj, krajevni LO, okraj, republiko in zadnjo pošto. Prošnje za vpis se sprejemajo do 30. avgusta 1949. stavracija v hrastniški steklarni, katera zasluži za svoje poslovanje vse priznanje. Tako poslovanje je plod vsestranskega interesiranja upravnika DUR-a, uprave ln vseh uslužbencev, zaposlenih v restavraciji. Porast abonentov od 115 v marcu, na 208 v juniju, nam zgovorno pove, da imajo uslužbenci steklarne popolno zaupanje v delavsko-uslužbensko restavracijo, ki jim nudi ceneno in dobro hrano. Prostori jedilnice sicer niso najbolje opremljeni, te objektivne težkoče pa bo uprava steklarne z dobro voljo premostila. Dolžnost vseh uprav podjetij, ki imajo v sklopu delavsko-uslužbenske restavracije je, da pregledajo ves kader in najbolj zdrave uslužbence pošljejo na gostinske tečaje na Bled in Doberno, da bomo dobili tudi v našem okraju .vrsto dobro izvežbanega zdravega kadra. S temeljitejšim sodelovanjem med upravami podjetij ln upravo družbene prehrane ter množičnimi organizacijami pa bomo tudi na tem polju dosegli uspehe, ker so za to dani vsi pogoji. V trbove tskem domu v Bakru dob.vajo naši na mojze pa je deklamiral pesem »Materi«! Danes so pionirji risali pod vodstvom Lojzeta Frankopanski grad. jedilnica je okusno okrašena s parolami, stenčas pa je še prtfv posebno lep. Ne manjka mu niti prostora za »Ali že veste?«. Najlepši dan za pionirje je bila sobota, ko so priredili prvi taborni ogenj. Povabili so vse pionirje iz Celjskega doma ter pionirje in pionirke, ki taborijo v Bakru. Prireditev je prikazala trboveljsko dolino, življenje delavcev nekoč, med vojno in danes. Spored je bil končan s himno CRD, katera je povzročila veliko navdušenje. Vsi gledalci so bili zelo zadovoljni z našim delom, pionirji pa po tečajev na Korošici In v Vratih, katere so z odličnim uspehom absolvirali. V septembru bo podružnica izvedla »Planinski teden«, za katerega vrši že sedaj priprave. Izvedba tedna pa bo še pomembnejša, ker bo v okviru 'edna prirejena s sodelovanjem vseh okoliških PD proslava 50 letnice otvoritve prve planinske koče v Zasavju, Hausen-biichlerjeva koča na Mrzlici, ki je bila ob okupacij? požgana. Po izvedbi »Planinskega tedna« pa se bo pričelo društvo pripravljati na zimsko sezono, za katero že izdeluje delovni program s čimer dokazuje, da se njegovi člani ne predajajo mrtvilu, marveč, da se dobro zavedajo pomena današnjih planinskih društev. Ki služijo skupnosti in ne več posameznikom kot nekoč. V Zagorju nujno potrebujejo pralnico, čistilnico, krpalnico Pred nekoliko meseci smo slišali na zboru volivcev, da se bo v doglednem času v Zagorju ustanovilo več lokalnih podjetij, med temi tudi pralnica, krpal-nica in likalnica. Zainteresirani, to so večji del samci ali pa vdovci se upravičeno vprašujejo, če niso ta planska vprašanja popolnoma pozabljena. Te tri vrste lokalnih podjetij so res nujno potrebna in se bo uprava podjetij KLO morala resno zanimati za rešenje tega važnega vprašanja. V vasi Završe je zasvetila električna luč V okvirju elektrifikacijskih del DES-a, obrala Trbovlje, so bila v minulem tednu dokončana vsa dela na elektrifikaciji vasi Završe. To kar so si marljivi kmetje izpod Kuma v stari Jugoslaviji samo lahko želeli, je ljudska oblast nove Jugoslavije izvedla. Da je bila elektrifikacija izvršena, ima predvsem zasluge Elektrifikacijski odbor KLO Dobovec, na čelu s tov. Trotovškom, ki se ni ustrašil nobenega koraka in je naredil vse, da je odstranil ovire, ki so se pojavljale. Nadalje nosni na svoj uspeh. Brez dvoma so trboveljski pionirji prekosili s to prireditvijo oba odreda. Pred večerjo so pionirji zopet po-strojenl v zbor, kjer ocenjujejo svoje delo, kritizirajo nedisciplinirane ifio-nirje, če so potrebni, jih kaznujejo in predajajo zastavico najboljši četi. Po večerji igrajo odbojko, šah in plešejo kola. Ko zapiska piščalka, tečejo pionirji v sobe in po ponovnem pisku vlada v domu popolna tišina. Taiko preživljajo naši mali svoje počitnice ob lepem Jadranu, si krepe svoje telo, spoznavajo okolico in ljudi, med katerimi žive in se vzgajajo v pionirske voditelje, ki bodo znali poleg svoje največje naloge učenja, Izvrševati v prihodnem šolskem letu tudi se ostale pionirske dolžnosti. gre zasluga za uspešno izvršeno delo obratu DES-a Trbovlje ln Elektro-obratu rudnika Trbovlje, katerih delavci so izvršili večje, število udarni-niških ur po svoji službi na obratu. Največ pa so pri delu pripomogli požrtvovalni kmetje sami, ki so poleg trdega dela na svojih njivah kopali jame za novi vod, postavljali drogove in pomagali električarjem pri montaži. Kmetje Iz Završja ln njihov odbor lahko služijo za vzgled požrtvovalnosti in volji do ustanovitve ugodnejšega In lepšega življenja v novi Jugoslaviji. l>vig življenjske ravni ena najvažnejših nalog lokalnega gospodarstva j Pri tieerdh rudar* tfko * industrijske šole v Trbovljah Rudarsko-industrijska .šola v Trbov-Ijah ima 3 glavne oddelke: rudarski, kovinarski In elektrooddelek. Skupno število učencev na vseh treh oddetkih je 313, predava pa na šoli 39 predavateljev. Povprečni učni uspeh na šoli je približno 70% pozitivnih. Najboljše uspehe v šoli so pokazali zadnji letniki. Tako imata n. pr. rudarski in elektrooddelek 100% pozitivnih učencev, d očim jih imajo kovinarji 83%. Vsi zadnji letniki bodo konec junija imeli zaključne izpite. Odličij! in prav dobri učenci pomagajo slabšim, za katere so organizirani razni krožki, individualno jih poučujejo tudi doma. Sola ima svoj internat, predvsem za rudarske vajence. V njem je prostori, za 140 učencev. Rudarski učenci, ki so v internatu, niso vsi iz Trbovelj, ampak tudi iz drugih krajev po Jugoslaviji. V internatu imajo svojo kuhinjo in menzo s petimi dnevnimi obroki hrane, s katero se mladi »knapic zelo pohvalijo. Disciplino imajo vzor-no, učijo pa se v krožkih, ki so namenjeni predvsem splošnim predmetom. V političnih krožkih, ki so periodični, pa se mladi rod pod vodstvom svojih vzgojiteljev razvija v bodoče voditelje vajence, ki so danes najbolj potrebni, naših obratov In revirjev. Gmotno pomoč jim nudi s štipendijami od 1500 do 2500 din mesečno. Učenci dobivajo obleko, obutev, delovno obleko ln tudi vso fizkultumo opremo. Vsi so člani sindikata in Imajo svoj sindikalni šolski pododbor ter so organizirani v sindikatu 100%. Upravljajo se sami. Za razvedrilo jim služi več sekcij; Igrajo šah, plng-pong, sodelujejo pri raznih folklornih skupinah in telovadnih društvih ter v kulturno umetniškem krožku. Imajo svoj orkester in svoje Instrumente. Krožek ljudske tehnike zelo dobro deluje In pomaga pri nazornem pouku. Fantje sl sami izdelujejo učila. V Tednu ljudske tehnike so odprli svojo razstavo, ki prikazuje delo vseh oddelkov. Vprašanje povezave med prakso le teorijo so dobro rešili. Za praktično delo so določeni posebni nadzorniki. In sicer za vsak oddelek posebej, M tesno sodelujejo s predavatelji teoretičnih predmetov. Kinematografi KINO ZAGORJE predvaja Sobota 30. julija ob 6. In t,. zv. Nedelja 31. julija ob 10. dopoldne. 6. in 8. zvečer, sovjetski film POVEST O PRAVEM ČLOVEKU Sobota 6. avgusta ob 6. in 8. zv. sovjetski film •ZLATI ROG« KINO TRBOVLJE predvaja avstrijski film zabavne vsebine »OTROCI PRATRAa Predstave od petka do ponedeljka razvidne iz reklamnih omaric. Temu sporedu sledi sovj. film »POVEST O PRAVEM ČLOVEKU« KINO »RAJKO« HRASTNIK predvaja sovjetski tlim »DALJNA NEVESTA« Predstave: sobota 30. julija ob 6. in 8. zv. nedelja 31. julija ob 4., 6. in 8. ponedeljek L avgusta samo ob 6. 'ladaljnji spored: angl. film »KARNEVAL« Predstave: sobota 6. avgusta ob 6. in 8. nedelja 7. avgusta ob 4., 6. In 8. Francoski film »OCE GORIOT« Predstave: sre fig 10. avgusta ob 8. četrtek 11. avgusta ob 6. in 8. Pogled na Baker Podružnica PDS v Trbovljah se pripravlja na ^Planinski teden" Mladinsko moštvo SSD Rudarja je doseglo na mladinskem prvenstvu FLRJ v Skoplju Sl. me*te Na letošnjem državnem mladinskem | prvenstvu v nogometu, ki je bilo v I Skoplju, je zastopal republiko Slovenijo SSD Rudar, mladinski prvak Slovenije zn leto 11)49. Prvič sl je mladinsko moštvo Rudarja osvojilo ta naslov. Mnogo je bilo vloženega truda, da sc je iz mladih rudarskih fantov vzgojilo trdno moštvo, ki je danes eno izmed najboljših mladinskih moštev v državi. Takoj po osvoboditvi leta 1945 si je vodja nogometne ekipe Rudarja tovariš ing. Petrič zadal nalogo, vzgojiti iz mladih fantov moštvo, ki bo v Velik uspeh v ] Mladinci Hudarja so leUis prvič osvojili prvenstvo republike. Po uspešnem tekmovanju v prvenstvu celjskega okrožja so se kot prvaki grupe plasirali v finalna tekmovanja za naslov republiškega prvaka. V Mariboru so I bližnji bodočnosti lahko tudi izpolnilo I vrsto liginega moštva. Prva leta mladinsko moštvo še ni dosegalo velikih uspehov. V letu 1947 je bilo celotno mladinsko moštvo Rudarja na gradnji proge Samac— Sarajevo. V Trbovlje so se vrnili zagoreli in močni. Igrali so 1947 in 1948 za republiško prvenstvo, toda vedno so izgubili v finalu. Ta neuspeh pa jim ni vzel volje. Uprava Rudarja, kakor tudi mladinci, so posvetili vso skrb pravilnemu treningu, ki jim je prinesel v letošnjem letu zaželeni uspeh. letošnjem letu bilo časa do odhoda v Skoplje. Pred odhodom so igrali v Celju in premagali mladince Kladivarja z rezultatom 5:0. Odšli so z zavestjo, da se bodo častno borili, tako kakor se njihovi očetje, bratje in sestre borijo za izvr- i,.iS Mladinsko moštvo Rudarja Trbovlje amagali proti Železničarju, doma Igrali nerešeno in se v odločilni finalni tekmi srečali z ljubljanskim Železnikarjem. Njihova zavest in borbena volja, doseči uspeh, sta jim prinesli anr.go. Z nerešenim rezultatom v Ljubljani, v Trbovljah prvič 6:2 in drugič 1:0 so postali prvaki. J,e malo je ševanje planskih nalog v rudniku, cementarni, elektrarni in drugod. Niso odhajali po prvenstvo, temveč da »e marsičesa naučijo in da častno zastopajo slovenski In revirski nogomet. Pot do finala v republiškem prvenstvu ni bila lahka. Se težja pa je bila pot do finala v državnem prvenstvu. Skoplje je sprejelo najboljšo mladinska moštva Odhod iz Trbovelj v četrtek 30. Junija zvečer. Topli stiski rok na kolodvoru. .Verjetno boste na petem ali šestem mestu, če se boste dobro držali — so bila mnenja raznih prijateljev nogometa. Vlak je brzel proti Zagrebu in dalje proti Beogradu. Prišla so še dtruga moštva: Dinamo, Hajduk, Čelik. Sloga, Radnički. Malo postrani so gledali mladinci Rudarja postavne in močne Spličane in ostale. S temi pa bo težko, je dejal levi branilec Rudarja Traun. Nobenega se ne bojimo, je vzkliknil mali Opresnik, — bomo pa z voljo in srcem zaigrali, to je orožje, ki premaga najmočnejšega nasprotni- ka. Samo en dan odmora in pričela se je plemenita borba mladinskih moštev za častni naslov državnega prvaka. Prvi nastop Rudarja, prvi uspeh Po svečanem defileju vseh nastopajočih moštev se je v prvi tekmi sestalo moštvo Rudarja s Čelikom iz Zenice. Borba je bila velika in nerešen rezultat je vsekakor lep uspeh, saj je moštvo Čelika igralo proti Dinamu iz Zagreba nerešeno, proti Hajduku pa izgubilo z 1:0. Moštvo Rudarja je zaigralo z voljo, toda z nervozo. Vsa nji- Svečan pričetek prvenstva mladincev FLRJ v nogometu v Skoplju Moment pred golom Čelika, Kla nčššar pošlje žogo preko prečke hnva premoč v drugem polčasu ni prinesla zmage mladincem Rudarja. 1:1 je bil rezultat prvega nastopa. V četrtek pa moramo zmagati, se oglasi po tekmi vodja napada Klančišar, vkljub temu, da Igramo proti Slogi. Pet golov boste sprejeli — je bilo mnenje raznih nogometnih strokovnjakov, ki so se zbrali na prvenstvu. V začetku so Rudarje zapostavljali, češ, favoriti so Sloga, Dinamo, Hajduk. Toda bilo je drugače. To, kar ima moštvo Rudarja. je vztrajna borba in požrtvovalnost In to mu je tudi prineslo uspeh. Rezultat 1:0 proti Slogi ni bil velik, vendar je bil to prav lep uspeh. Rudar je igral borbeno in prodorno, dočim je Sloga igrala tehnično dosti bolje, kar pa ni dovolj za dosego uspeha. Drugi uspeh Rudarja prijetno presenečenje Kdo bo prvak I. grupe in prvi ti-nalist, ki se bo boril za končni naslov državnega prvaka je odločila tekma Rudar : Dinamo iz Zagreba. Se nikoli se niso mladinci Rudarja tako zagrizli v igro kakor pri tej tekmi. Dinamo je igral odlično s tehnično lepimi kombinacijami. Toda Rudar je prikazal skopljanski publiki hiter, prodoren in uspešen nogomet. Igral je z voljo ho zmage, katero si je tudi priboril. Zmaga nad Dinamom je bila velik uspeh Rudarja. Tako je Rudar postal prvi finalist in čakal, kdo bo finalist druge grupe. Ker so v drugi grupi vsa moštva imela enako število točk. so se odigrale ponovne tekme Prvi gol proti Dinamu Je dosegel Opresnik na podložek Klančišarja. Vardar (SScspIJc) je psstal prvak za leto 1949v trboveljski Rudar pa si je osvojil n. mesto V četrtek 20. avgusta se je odigrala finalna tekma za naslov državnega prvaka. Mladinsko moštvo Rudarja se je temeljito pripravilo na to zadnjo tekmo. Trdno so bili prepričani v zmago toda zgodilo se je nasprotno. Hkoplj&nski Vardar je odločilno tekmo, ki je bila ena izmed najboljših. odločil v svojo korist z minimalnim rezultatom 2:1. V odločilni tekmi za naslov državnega prvaka je moštvo nastopilo v naslednji postavi: Pajer, Sore, Traun, Cestnik, Lebar, Sori. Savšek, Ameršek, Klančišar, Koritnik in Opresnik. Rudar je nastopil v isti postavi kakor na prejšnjih tekmah •: izjemo desnega krila, katerega je to pot igral Savšek. V tej tekmi je bilo videti lep nogomet, kakršnega so želeli videti ljubitelji nogometa. Lepe k<«nhinnel)e. ostri streli, pravilno postavljanje in kar je glavno, lopa Igra brez kakršnih koli grobosti. Vardar je prvi dosegel gol. To pa moštva Rudarja ni spravilo s tira. Zaigralo je še z večjo voljo in poletom. Kmalu nato je Klančišar prebil obrambo Vardarja in (kisegel Izenačenje s krasnim strelom. To je bil tudi najlepši gol. ki je bil dosežen tekoma celotnega tekmovanja. Rudar je igral lepr\ in premišljeno. S svojimi hitrimi aket-jami in premišljenimi kombinacijami si je Rudar osvojil skopljansko publiko. ki je pozdravljala lepe kombinacije Rudarja. V drugem polčasu je Rudar po krivdi golmana sprejel druRi gol. ki pa je bil dosežen iz offside pozicije. Po igri. ki sta jo zaigrali obe moštvi, bi zmago zaslužfl Rudar, dobil oa jo je Vardar, ki pa se je v odločilnem momentu bolje znašel, kar mu je tudi prineslo zmago in častni naslov nogometnega prvaka države za 1949- Oh zaključku je govoril Generalni sekretar Nogometne zveze Jugoslavije tov. Viktor Vrhovne Po zaivljučlcu prvenstva je spregovoril zbranim moštvom generalni sekretar Nogometne zveze Jugoslavije Viktoi Vrhovac, ki je predal zmagovalnemu moštvu Vardarja prehodni pokal in mu čestital k zmagi. Med drugim je izrekel: »Po tem, kar smo videli na tem prvenstvu, smo lahko sigurni, da bo ta mladina tista, ki bo dostojno zamenjala naše najboljše nogometaše. Verujem v njihovo sposobnost, da bodo tudi oni znali reprezen-tirati našo državo in naš nogomet, kt po vsem svetu uživa velik ugled in spoštovanje. Na tem prvenstvu ste poleg borbenosti, poleta in ostalih dobrih lastnosti — pokazali, da ste dobri nogometaši. Važno pa je tudi dejstvo, da je med igrači posameznih republik ustvarjena ljubezen, tovarištvo, brat-, stvo in edinstvo. Vse to nam dokazuje, da je naš mladi nogomet vzgojil nove nogometaše Titove socialistične Jugoslavije. K uspehu It u dur j a o pripomogli vsi Od vseh igračev rta tekmovanju se je najbolj izkazalo levo krilo Rudarja, ki je bilo ob enem tudi najboljše levo krilo izmed vseh nastopajočih. Mali, Polde Opresnik je osvojil simpatije tisočev gledalcev s svojimi uspelimi potezami in kombinacijami. Od Rudarja so se izkazali še centerior Klan-čišar, oba branilca Traun in Zaubi, zlasti Traun je pokazal, da bo še dobra moč in zamena, ko bo treba okre- piti prvo moštvo. Malj Cestnik je bil poleg Opresnika med najboljšimi, Lebar ni zaostajal za drugimi cenžer-halfi. Sore, Koritnik, Ameršek, Sori in golman Pajer so s svojim požrtvo-vanjem pripomogli k velikemu uspehu Rudarja ter so s svojo igro dokazali, da je slovenski nogomet napredoval in ne zaostaja za nogometom v drugih republikah Trbovlje so sprejele f izk u 11 u rnike-nogometaše Brzovlak je drvei od Zidanega mosta proti Trbovljam. Veliko število Trboveljčanov je pričakovalo mladince Rudarja. Vlak se je ustavil, v pozdrav je igrala godba. Se nikoli niso v zgodovini revirjev sprejemali nogometašev na ta način. V imenu Rudarja je nogometaše pozdravil ing. Petrič in jim čestital k uspehu. Pred restavracijo v Trbovljah, pa je čakala večtisočglava množica, ki je v špalirju in s cvetjem dočakala mlade reprezentante. ki so tako uspešno zastopali slovenski nogomet. Pionirsko moštvo je v dresih podarilo vsakemu igraču šopek cvetja. Vzkliki in godba, mladinci pa so bili veseli in solzni po tako lepem sprejemu. V imenu Okrajnega komiteja KPS Trbovlje jim je čestital in jih pozdravil tovariš Pečar Otmar. Za sprejem, ki so ga pripravili, pa se je zahvalil v imenu mladincev in vodstva mladincev tov. Šuštar- ki je ob zaključku svojega govora poudaril: »Kakor ste se rudarji in ostali borili doma za izvršitev planskih nalog, tako so se mladinci Rudarja v Skoplju borili za častno zmago«. Zdravo, rudarji mladinci — naprej k novim zmagam! FD Železničar (Postojna) : Bratstvo (Hrastnik) 2:o (osi) Moštvo SSD Bratstva je moralo v nedeljo 24. julija na daljšo pot in tc v Postojno, kjer je odigralo drugo kvalifikacijsko nogometno tekmo za vstop v slovensko ligo in tudi to tekmo odločilo v svojo korist ter zasluženo zmagalo z rezultatom 4:2. Domačini so igrali tehnično mnogo bolje, vendar so jih gostje iz Hrastnika prekašali s svojo hitro in požrtvovalno igro. v kateri so se bofili do skrajnosti. Omeniti moramo še to, da so se domačini obnašali zelo nedisciplinirano, za kar je mora) sodnik nekatere igralce večkrat celo opominjati Kratek potek igre; Začetni udarec imajo gostje in po nenadnem prodoru Komlanca dosežejo vodstvo 1:0. Po prejetem golu pričnejo domačini ostro napadati, a obramba gostov je na mestu ter jim zavrača vse njihove napade. Tako se je končal prvi polčas. Po odmoru domačini močno navale pred gol gostov, ki se jim končno posreči izenačenje po desnem krilu, ki izkoristi napako desnega branilca gostov. Kmalu dosežejo gostje zopet vodstvo in zvišajo rezultat na 2:1. Vnovič je bil uspešen Komlanc. Igra se razvija v ostrem borbenem tempu, kj ga diktirajo domačini ter prehajajo pred gol gostov in izenačijo rezultat na 2:2. Po prejetem golu gostje niso popustili, temveč so se še bolj zagrizli v igro in po hitrem prodoru Groznika zvišali rezultat na 3:2. Domačini so po tretjem golu popolnoma popustili In so bili gostje popoln gospodar na terenu ter so beležili še en gol po Grčarju in s tem tudi končni rezultat 4:2 za SSD Bratstvo. Gledalcev je bilo okrog 1.000 In je bilo med njimi preko 200 Hrastničanov, ki so navijali in bodrili igralce. Sodil je tov. Perko iz Ljubljane prav dobro, Rudar (Liga moštvo) : Rudar (Mladinci) Moštvo Rudarja je izkoristilo lepo nedeljsko popoldne ter odigralo prijateljsko tekmo z mladinci Rudarja, ki so nas tako častno zastopali na državnem prvenstvu v Skoplju Pred pričetkom tekme je vodstvo Rudarja podarilo spominsko diplomo tovarišu Kosu. ki že 20 let aktivno igra nogomet Tekma sama le bila zanimi- 2:o (l:o) v a. Končala se je z rezultatom 2:0 v korist liginega moštva. Ligino moštvo je zaigralo prav dobro in je dalo vse iz sebe. Ce bi fantje lz liginega moštva vedno igrali s tako voljo, potem ne bi bilo nikoli vprašanja zmage. Mladinci so igrali vztrajno ln lepo, toda morali so kloniti bljšim- starejšim tovarišem ŠAH Hrastnik : Rog. Slatina 'i: 4 V nedeljo, dne 1?. julija, so gostovali v Rogaški Slatini hrastniški šahi-sti. ki so odigrali prijateljsko tekmo na sedmih deskah. Zmagali so domačini z rezultatom 4:3. Tekmo so igrali v novo urejenem šahovskem domu in jo te gledalo veliko število gledalcev, •osameznl Izidi tekme so naslednji: Rrol Grašer (Slatina) : Kladnik '0 KiOilt Gregl F 01 . erk : Kačiči 1:0, Drofenik : Gregl V. 0:1, Zbil : Zavrašek 1:0. Krejačič : Špan 1:0, Legat : Slanšek 0:1 Popoldne Je bil dvokrožni moštveni brzoturnir, na katerem so sodelovali tudi Celjani, ki so se ustavili v Rog. Slatini P° tekmi v Rogatcu. Izidi tekem brzoturnirja so naslednji Celje : Hrastnik 9 in pol : 6 in pol: Rog. Slatina rCelje 13 in pol : 2 in pol: Rog. Slatina : Hrastnik 13:3 Vrstni red: Rog. Slatina 26 in pol, CVIjo 1? ter Hrastnik 0 in pot točke. Pospešimo razvoj V nafti državi je organiziranih nad 1300 vaških telovadnih društev, ki štejejo nekaj vcC kakor 20.01)0 članov. V letošnjem letu Jo na crossili, okrajnih zletih in ljudskih mnogobojih sodelovalo nad 100.060 vaških fizkulturnikov. Preko 25.600 vaftkih mladincev je vsako leto na avtomobilski cesti, pri gradnji Novega Beograda in na ostalih delovnih akcijah. Vsi ti se vročajo domov kot izkušenj kizkiilturniki in so hkrati glavni pobudniki tizU ul turnega gibanja na vasi. Ljudski mnogoboj, tekmovanje za !‘iz-kulturni znak, crossi, zleti, partizanski marš itd. so bili nekdaj vaški mladini nepoznani, danes pa so sestavni del njihovega vsakodnevnega življenja. Ljudski mnogoboj Je na primer v tem letu množično prodrl med kmečko mladino in mnogi so na tem področju prvikrat tekmovali. Neizkušeni, toda krepki mladinci in mladinke, so dosegli dobre rezultate v vseh disciplinah atletike. V posameznih ljudskih republikah so bile v letošnjem letu razile fi/.kulturne prireditve na vasi. V Makedoniji so letos organizirali prva tekmovanja med posameznimi vasmi. V fizkulture na vasil mnogih vaških krajih Srbijo ki mladina gradi nogometna igrišča, atletsko ijlese itd. Da hi ho fizkuttora na vasi še ImlJ popularizirala, jo Nogometna zveza Ju-gONlavi.jp določila, da nogometna društva iz večjih mest organizirajo redna tekmovanja ne samo v bližnjih, temveč tudi v »ajoddaljencjših vaseh. Kolesarska zveza je določila, da bodo imeli naši najboljši kolesarji v letošnjem letu več propagandnih dirk na vasi. V tein letu ho v raznih podeželskih krajih organizirali Ncdrm klubov za konjski šport. V športni innožičiiUKti Jo hil dosežen velik uspeh zlasti v Vojvodini. Čeprav so naloge Kj/.k ul turne zveze za množični razvoj fizkiiHuro na vasi ju»-uo, so se. zgodilo pomanjkljivosti, ki so otežkočale pravilni razvoj rizkulturnih organizacij. Tako nekatere republiške zveze, kakor tudi športno sekcije iz po. HRiueznih mest niso organizirale predvidenih športnih tekmovanj po vaseh in kmečkih obdelovalnih zadrugah in so s tem zavrlo tempo razvoja fizkultur«* ri podeželju. Hiter razmah športa V zadnjem lotu se j« v istrskem okrožju zelo razširil šport med vsemi sloji prebivalstva. Velike zasluge pri tem ima Zveza društev za telesno vzgojo, ki sv trudi, da hi šport tudi‘v istrskem okrožju postal dostopen vsem. Doslej ima zveza včlanjenih 61 telovadnih in športnih društev ter krožkov. V okrožju je 44 nogometnih moštev, od katerih Jih Je 5 igralo ia prvenstvo STO-Ja, 14 pa za prvenstvo cone B. V preteklem letu m> ta društva odigrala 694 tekem, od teh pet z jugoslovanskimi moštvi ju eno z italijanskim moštvom. Sedem prijateljskih tekem na Je bilo odigranih r nogometnimi klubi Jugoslovanske armade v coni B v istrskem okrožju STO Zveva Je organizirala 750 telovadnih skupin, ki so nastopilo s 7.580 telovadni na raznih nastopih. V lahki atletiki je ZDTV organizirala 10 tekem čez drn in stvn, katerih sc je udeležilo 956 atletov; atleti So tekmovali tudi v Italiji in Jugoslaviji. V peteroboju je nastopila 45 skupin. ZDTV ima dalje 5 ženskih in 2 moški vrsti igralcev košarke, ki so prav tako nastopali tudi v jnc/ein.stvu. Za odbojko ima 15 vrst z 960 igralci, ki ko imeli 150 nastopov. V Izoli in Piranu Sta dva kluba za plavanje in voalHiije s 60 člani. Le v koledarski panogi je razvoj šele v početkih in obstoji samo eno društvo, vendar pa sta bili organizirani že dve večji kolesarski dirki. Lista najboljših igralcev namiznega tenisa Mednarodna federacija ra namizni tenis je izdala uradno svetovno rang-lix najboljših kolesarjev LR Srbije, llrvat-ske, Slovenije, Črne goro, Makedonije in Cent talnega doma JugoHlovanske armade .Partizana«, »Dirka republike« Je razdeljena v C etap. skupna dolžina pa znaša S2.r»,7 km. Prva otapa od Sknpljn do Ohrida Je najdaljša (211* km) ter vodi čez Tetovo, (lostivar, Debar in Strugo. V Ohridu bedo tekmovalci en dan počivali. Droga 114 km dolga etapa vodi od Ohrida čez Kesanj in UitolJ do Prilepa, tretja etapa Prilep—Titov Veles- -Deinir Kopija—Djcv-djelij.i jo dolga 169 km. Četrta etapa v dolžini 10S km gr« od OJevdjelile čez Valaodovo in Struninico do Bernva, kjer bodo tekmovalci en dan počivali. Dno L avgusta hudo vozili na predzadnji etapi, ki Jc 125 km dolga. Ta etapa vodi od Berova če* Perovo selo in Kočane do šlipn. Zadnjo etapo (It6.t km) bodo prevozili tekmovalci 2. avgusta od Stipa čez Kumanovo v Skoplje. .Dirka republike« je nnjvečja kolesarska dirka, kj Je bila doslej organizirana v 1.11 Makedoniji. Na prvi poletupi Skoplje—Dehar le prvi prispel član srbske ekipe Koata Todorovič. Upravam gostinskih obratov v Zagorju bi priporočali več skrbi za higieno, posebno pri straniščih, ker bo sicer trpela rešilna postaja. V pogledu nečistoče v straniščih prednjači gostinski obrat pri »Grčarju« In tudniška točilnica v Toplicah. V CRD je nameščenih 7 zvočnikov, ki so pa nemi, bržkone zaradi počitnic, ki so se sedaj vsesplošno pričele. Preklic Podpisani Jagodič Janez prosim žensko. katera je v soboto dne IS. julija t. 1. okrog 12. ure našla pred novo stavbo pri Okrajnem odboru Industrijsko nakaznico (točke) R-2 (SD) številka 220105 — registrska številka 28, izdana dne 14. julija 1949 še imensko neizpolnjena, da je toliko poštena, da Isto vrne na Okrajni ljudski odbor soba štve. 17-H, poverjeništvo za državne nabave, tov. Jagodiču Janezu Zenska, katera jo je našla Je osebno poznana in sem prepričan, da bo toliko poštena ter jo vrnila prizadetemu V nasprotnem primeru jo proglašam ORGANIZIRANO DENARNO VARČEVANJE NAM PRINAŠA MNOGO KORISTI! Dolžnost vsakogar, ki že ima hranilno knjižico je, da seznani z njeno koristnostjo in prednostjo tudi svoje tovariše v podjetju, prijatelje itd., da bo denarno varčevanje postalo poznano vsemu delovnemu ljudstvu in dobilo res pravi socialistični značaj, kakršnega mora imeti v naši državi. uredništvo Trhovtle - Uprava rudnika Trbovlje telefon 14 - Tiskarna Šlovenskeea ooročevalca — Odgovorni urednik Stane Sušlar