USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH OSEB Nekatere OZD so se že prebudile Popis invalidnih oseb, ki ga je opravilo socialno skrbstvo in število obravnav ter predlogov za obravnave na strokovni ko-misiji kažcjo, da je v naši občini več kot polovica vseh invalidov, ki živijo v Ljub-ljani. To dejstvo nas tudi zavezuje, da mora-mo v naši občini storiti zanje več kot dru-god. Več predvsem pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Žal pa po-datki kažcjo, da v dclpynih organizacijah ni dovolj posluha za razreševanje tega vprašanja. Le tri OZD so sc vključile v usposabljanje in zaposlovanje tch oseb, pri tch pa moramo izpostaviti Utensilijo, ki se je-ob Iliriji-Vedrog in Hoji najbolj vključi-la v kvalitetno usposabljanje invalidnih oseb. Pravzaprav je edina, ki je pripravlje-na prvzeti to težko obremenitev in tudi odgovornost. . Prepričani smo, da pogoji za invalidne, ki se lahko vključijo v delovni proces niso le v Utensiliji, verjetno so v marsikaeri .organizaciji še boljši. Zakaj torej tak me- čehovski odnos ostalih? V trenutku, ko razpravljamo o social-nem položaju delovnega človeka, o njego-vih delovnih in življenjskih pogojih, ko se pripravljamo na 3. konferenco ZSS na te-mo socialna politika, tega vidika vsekakor ne bi smeli izpustiti. Razprave so v delov-nih organizacijah tekle na vse smeri, k človeku," ki ima zmanjšane delovne spo-sobnosti pa ne. Kje so vzroki? Smo kot člani samoupravnih organov, kot člani družbenopolitičnih organizacij v OZD enostavno pozabili na invalide, ali pa smo preveč zaverovani le vase in nam je prav malo mar drugih? V Mercatorju je bcseda že nancsla na to področje, v Slovenijales TOZD Žičnica pa bodo posebno scjo na-menili izključno problemu zaposlovanja invalidov. Nckatcri so se torcj žer prcbudi-li, pa drugi? _, Žal pa so razprave preozke, dljc od ra-zmišljanj, katcra obstoječa delovna mcsta so primerna za invalide, niso poscglc. Pogovarjati pa bi se morali o mo/.nostih prirejanja določcnih delovnih nalog, ki bi bile v procesu dela prav tako ekonomsko upravičene. Črke v zakonu namrcč invali-dom še ne pomenijo realne možnosti zapo-slitve oziroma ustreznega usposabljanja. Poieg OZD pa bi morale svojo aktivnost povečati tudi strokovne službe pri SIS za zaposlovanje, ki imajo v ta namen uspo-sobljene kadre in katerih dolžnost je, da v takšnih vprašanjih sodelujejo in pomagajo združenemu delu. Seveda pa invalidnosti ne smemo obrav-navati le s tega stališča. Veliko več mora-mo narediti, ne le razpravljati, da do inva-lidnosti ne bg prihajalo, več moramo torej pozornosti posvečati varstvu .pri delu, usposobljenosti ravnanja z delovnimi sred-stvi, s stroji. N. L. Č.