i r e d u J š t v o in uprava: Gorica, iiiva Piazzutta štev. 18 Poduredniltvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena : Posamezna štev. L Naročnina : Mesečno L Ih' Za inozemstvo : Mesečno L 1911 Poštno ček. račun: štev. 24 124(0 Lelo VII. - Štev. 10 Gorica - 10. marca 1955 - Trst izhaja vsak četrtek KRIVDA RDEČE FRONTE Komunistični zgodovinarji v Sloveniji pišejo zgodovino medvojnih let sebi v prid, tako da kar vidoma pretvarjajo resnico. Posebno se odlikuje v tem Franček Saje v svoji knjigi Belogardizem. Tudi pokojni Louis Adamič, čeprav Amerikanec po rojstvu in vzgoji, ni bil v tem nič boljši. V knjigi »The Eagle and the Roott« je nakopičil vrsto potvorb, da je grdo. Doma morajo seveda vsi molčati k temu, kar piše Saje ali kdo drug njemu podoben. Ni tako v svobodnem svetu. Tu so se zaceli oglašati ljudje, ki z dokazi in z izjavami zapriseženih prič osporavajo dejstva, kot jih navajata oba navedena moža in tudi drugi rdeči zgodovinarji. Med osebami v svobodnem svetu, ki so si nadele nalogo, da hočejo izpričati resnico osvobodilnega boja v Sloveniji, je tudi dekan Matija Škrbec. Ta živi v Severni Ameriki in od tam zasleduje pisanje rdečih zgodovinarjev in zbira potrebni material za pobijanje njih lažnega zgodovinskega prikazovanja dogodkov med vojno, take čianke ob ja v g a vsakotoliko v »Ameriški domovini«. Zadnji čas je pa izdal posebno brošuro v tiskarni Mohorjeve družbe v Celovcu. Na-slpv ji je »Krivda rdeče fronte«. V tej brošuri se M. Škrbec dotika nekaj najbolj vidnih potvorb v knjigi Belogardizem in v zgoraj omenjeni Adamičevi, knjigi. Glavna poglavja so: Sv. Urh, Pleterje, Dobropolje, Pokol družine Kukoviča. Sledijo razna pričevanja oseb, ki so sedaj v begunstvu, o dogodkih v domovini med komunistično revolucijo. Iz teh izjav in navedenih dejstev se znova potrjuje znana resnica, da so komunisti sistematično izvajali pokole njim nasprotnih oseb z dvojnim namenom: 1. da se tako znebijo najbolj vidnih in nevarnih nasprotnikov pri izvajanju revolucije; 2. da povzročijo med ljudmi preplah, pri okupatorju pa krvave represalije, ki so njim služile, da so ljudje bežali v gozd in tako množili komunistične vrste. To je resnica o toliko opevani osvobodilni borbi. Marsikdo je to spoznal že med vojno, drugi so spoznali sedaj, marsikdo pa tega še vedno noče uvideti. Ko bodo znani in preštudirani se drugi pojavi iz revolucijskih let in prikazano zadržanje rdečih »osvoboditeljev« tudi iz tajnih dokumentov, ki sedaj niso še znani, se bo zgornja trditev prikazala še v jasnejši luči: osvobodilna borba v Jugoslaviji je bila borba komunistov za oblast in socialno revolucijo pod krinko boja zoper okupatorje. Kdor želi knjigo M. Škrbca jo lahko naroči pri Mohorjevi družbi v Celovcu ali pri pisatelju v Clevelandu. Churchill o vodikovi bombi V angleškem spodnjem domu se je vršila pretekli teden debata o angleški obrambi. Debato je otvoril ministrski predsednik Winston Churchill, ki je v svojem zanimivem govoru razložil sedanji položaj, ki je nastal zaradi jedrnega orožja ,ter podal pri tein pretresljivo sliko vojne, v kateri bi se uporabljalo tako zva-no jedrno orožje ali vodikove bombe. »Živimo v dobi,« je dejal Churchill, »ki nima žal primere v zgodovini človeštva, v dobi, ko je ves svet idejno in v veliki meri tudi zemljepisno razdeljen med pristaše komunistične discipline in med pristaše osebne svobode. Med nami vladajo nasprotstva, ki so globoka, kot so bila ona, ki so pretresala dobo reformacije in protireformacije, seveda s to razliko, da sedanja nasprotstva zavzemajo ves svet, medtem ko je bil prizadet takrat le majhen del Evrope. Sedanje stanje na svetu se izraža v sledečih dejstvih: Samo tri države poznajo, toda v različni meri, skrivnost jedrnega (vodikovega) o-rožja ter so tudi v stanu to orožje praktično izdelovati. Od teh treh držav imajo Združene države absolutno prvenstvo na tern polju. Ker je padla možnost, da bi prišlo med Združenimi državami in nami do izmenjave atomskih skrivnosti, smo morali podvzeti sami vse potrebne korake, da bi popravili začetno zamudo. Na iniciativo takratnega ministrskega predsednika in sedanjega voditelja opozicije Attleeja smo začeli takrat izdelovati svoje atomske bombe; glede vodikove bombe pa sem poskušal slediti Attleejevemu zgledu. In tako smo pričeli tudi mi izdelovati vodikovo bombo, ki je predmet današnje debate. Četudi presegajo morda sovjetske zaloge atomskih bomb zaloge Velike Britanije, ni izključeno, da Velika Britanija nadkriljuje Sovjetsko zvezo na polju jedrnega znanstva.« Churchill je poudaril nato veliko razliko, ki je med atomsko in vodikovo bombo. O zadnji je rekel, da je zrevolueionirala vse medsebojne človeške odnose, kajti zoper vodikovo bombo ni nobene uspešne obrambe, ki bi mogla zagotoviti kakemu narodu ali deželi popolno varnost. Na podlagi vesti, ki sem jih prejel, je nadaljeval Churchill, so Združene države edina sila na svetu, ki je v stanu i»vesti napad z vodikovimi bombami v velikem obsegu in v teku nekaj ur. Po Churchillovem mnenju Sovjetska zveza ni napravila do sedaj poskusov z vodikovo bombo, ampak le z bombo, ki je glede moči med atomsko in vodikovo bombo. Prednost, ki jo imajo svobodni narodi v atomskem in jedrnem orožju, se da primerjati prednosti, ki jo imajo Sovjeti na polju konvencionalnega ali klasičnega orožja. In to dejstvo nam daje nekaj upanja^ Sovjeti bi gotovo nespametno ravnali, ako bi se spustili v bližnjih treh ali štirih letih v kak večji napad. Zato smemo računati, da v teku tega časa ne bo prišlo do svetovne vojne. Te Churchillove besede so napravile na spodnjo zbornico mogočen vtis ter so bile sprejete s čustvi vidne olajšave. Churchill, ki je bil ta dan posebno odlično razpoložen, je nadaljeval govor ter omenil, da zoper grozote jedrne vojne ni drugega sredstva kot sporazum o splošni razorožitvi. Ta sporazum pa je bil do sedaj nemogoč bodisi zaradi stališča Sovjetske zveze, ki noče sprejeti mednarodnega nadzorstva, bodisi zaradi nezaupanja, ki ga je Sovjetska zveza vzibudila pri svobodnih narodih s svojim vmešavanjem in napadanjem na vseh koncih sveta. Dokler ne pride do splošne in sporazumne razorožitve giede atomskega, pa tudi glede konvencionalnega orožja in dokler se ne ustvari delujoči sistem mednarodnega nadzorstva, toliko časa se mora svobodni svet držati le ene politike. Ta politika temelji na tako zvani »obrambi zastrašenja«, ki odsvetuje nasprotniku v njegovo lastno korist vsako vojno pustolovščino. Ta politika, je dejal Churchill, ne izključuje razorožitve, a da doseže svoj uspeh, se mora naslanjati na moderno in učinkovito orožje ter na sredstva, ki nam nudijo možnost, da moremo odvreči to orožje na sovražnikove (slrategične) objekte kot povračilo za njegov napad. Zato je sodelovanje z Združenimi državami bistvene važnosti, ako bi hoteli uničiti v nekaj urah clbjekte sovražnika, ki bi začel kak nepremišljen napad. Čisto nov položaj pa bi utegnil nastati, je nadaljeval Churchill, v dveh, treh ali štirih letih, ko bo dohitela Rusija ostale države v jedrnem orožju. Takrat bi utegnila Sovjetska zveza misliti, da bi mogla s kakim presenetljivim napadom doseči zmago. Na to možnost bo moral svet posebno paziti. S tem pa ni rečeno, da bo takrat vojna nevarnost večja, kot je sedaj, kajti takrat bo dosegel svet neko »bombno nasičenost«, tako da bi pomenila vsaka vojna popolno uničenje obeli nasprotnikov. Churchillov govor je sprejela spodnja zbornica z vidnim odobravanjem. Tudi angleški tisk ga je ugodno komentiral. Še celo levičarski »Daily Mirror«, ki je Churchilla že neštetokrat pozval, naj se umakne zaradi starosti in nezmožnosti iz političnega življenja, je zapisal <■> Churchillu sledeče besede: »Sir Winston Churchill je govoril kot izkušen državnik. Nobena dežela nima državnika, ki bi imel toliko izkušenj.« Churchill se je v tej debati o angleški obrambi oglasil še enkrat k besedi in sicer takrat, ko mu je vodja skrajne laburistične levice Bevan očital, da se drži slepo politike, ki jo Združene države Veliki Britaniji vsiljujejo. Pri tej priliki je Churchill razložil zbornici, da je takoj po Stalinovi smrti začel delati na to, da bi prišlo do sestanka med njim, Eisenhowerjem in Malenko-vim. Bil je že na tem, da bi obiskal Eisenhovverja ter ga poskušal pridobiti za tak sestanek na najvišji ravni, toda zaradi delnega mrtvou-da, ki ga je bil zadel, da je bil prisiljen opustiti ta načrt. (Naj omenimo, da je bila vest o Churchillovem mrtvoudu do sedaj splošni javnosti popolnoma neznana). To se je zgodilo koncem junija 1953. leta. Pozneje, je dejal Churchill, so začeli Sovjeti svojo znano gonjo zoper evropsko obrambno skupnost, kar je imelo za posledico, da sem moral opustiti svoje tedanje načrte. Vendar sem še sedaj mnenja, da bi bil tak sestanek umesten, toda šele takrat, ko bodo pariški sporazumi dokončno ratificirani. Izraelski napad na Egipet V noči na prvi marec se je dogodil v bližini Gaze na meji med E-giptom in Izraelom težak incident. Po egiptovskih poročilih, ki jih je v glavnem potrdila komisija ZN, je močan oddelek izraelskih vojakov napadel neko egiptovsko vojaško taborišče severno-vzhodno od mesta Gaze, ki leži na egiptovskem ozemlju. Med napadom je skupina napadalcev pognala v zrak velike vodne naprave, ki so oskrbovale z vodo taiborišče in oradotno pokrajino. Poleg tega je neki kamion, ki je prevažal egiptovske vojake, zadel na elsko ozemlje, zaradi česar da je prišlo do boja, med katerim so izraelske čete pregnale Egipčane čtez mejo ter jih nato še zasledovale na egiptovskem ozemlju. Komisija Združ. narodv, ki je vso stvar preiskala, daje krivdo Izraelcem ter trdi, da so Izraelci napadli neko vojaško pozicijo v bližini gaškega kolodvora ter se poslužili pri tem mož- narjev, ročnih bomb, avtomatičnega orožja, tako zvanili »Molotovljili steklenic« in raznih drugih razstrelil. Egiptovska vlada se je zaradi tega krvavega incidenta pritožila pri Varnostnem svetu ZN, obenem pa je sporočila, da se ne bo pomišljala podvzeti odločne in primerne u-krepe, da zaščiti varnost države, svoje pravice in svojo državno čast. Kako so kitajski komunisti ravnali z angleškimi ujetniki mino, nakar so izraelski vojaki začeli iz zasede streljati na Egipčane ter jih napadli tudi z ročnimi bombami. Šele ko so prihitela Egipčanom nova pojačenja na pomoč, so se Izraelci umaknili na svoje ozemlje. Pri teh bojih eo imeli Egipčani 42 mrtvih in okoli 30 ranjenih mož, med njimi osem civilistov. Izraelci so pa priznali 8 mrtvih in 13 ranjenih vojakov. Izraelsko poročilo se glasi seveda čisto drugače. Izraelske oblasti trdijo, da so Egipčani vdrli na izra- Angleško obrambno ministrstvo je objavilo pred kratkim zbirko dokumentov, ki pričajo o nečloveškem ravnanju kitajskih komunističnih oblasti z angleškimi ujetniki korejske vojne. Zbiranje teh dokumentov je zahtevalo dve leti skrbnega raziskovanja. Kitajski komunisti so porabili precej truda, da bi prevzgojili vojne ujetnike, ki so jim padli v korejski vojni v roke in ki so jih smatrali za vojne zločince že zaradi tega, ker so se borili pod zastavo Združenih narodov. Ta prevzgoja, kateri so se morali podvreči vsi u-jetniki, je obstajala v tem, da so morali vojni ujetniki čitati marksistično literaturo ter se udeleževati neštetih javnih komunističnih predavanj in privatnih razgovorov. S to prevzgojo, ki je trajala šest do sedem ur na dan, so poskušali spremeniti »reakcionarno mišljenje« zavezniških ujetnikov ter napraviti iz njih navdušene pristaše progresivne demokracije. Vsako toliko časa so morali ujetniki izpolniti neke vprašalne pole ter potom samokritike podati oziroma izdati svoje politično mišljenje. Tisti, ki so s svojimi odgovori na stavljena vprašanja dokazali, da so dosegli določeno stopnjo prevzgoje, so bili deležni posebnih predpravic: Dobili so boljšo hrano in več cigaret, dovoljeno jim je bilo dopisovanje z domačimi ter so uživali še razne druge ugodnosti. Ostali pa, ki niso pokazali nobenih znakov komunistične prevzgoje, tako zvani »reakcionarji«, so bili izpostavljeni dobesednemu trpinčenju in mučenju. Omenjena angleška zbirka dokumentov podčrtuje junaško potrpežljivost britanskih ujetnikov v prenašanju vseh teh muk in trpljenja ter z nekakim ponosom ugotavlja, da se je od 978 vojnih ujetnikov le 40 u-jetnikov oklenilo komunističnih naukov. Vsi ti »novi komunisti« so sedaj doma, toda zelo je dvomljivo, ali bodo v svojem domačem okolju ostali vsi zvesti novemu političnemu mišljenju, ki so si ga pridobili z dodatnimi zavojčki cigaret ter z dvojnimi porcijami riža. Trpinčenje, ki so ga bili »reakcionarji« deležni, je bilo v resnici grozno. Dostikrat so morali stati nepremično do sedem ur v pozoru, ponoči so jih zbudili neštetokrat iz spanja ter jih zasliševali. Tiste, ki so se komunistični prevzgoji upirali, so zapirali v lesene celice, ki so bile le poldrugi meter visoke in 60 centimetrov široke. Neki ujetnik je prestal v taki celici celih šest mesecev. Dostikrat so vrgli komunisti vrv okoli kakega tramu ter privezali na en konec ujetnikovo nogo, iz drugega konca vrvi so pa napravili zanko, v katero so vtaknili ujetnikovo glavo, obenem pa opozorili ujetnika, naj gleda, da ne zaspi in ne pade na tla, ker bi v tem slučaju samega sebe zadrgnil in umoril. Dostikrat so morali hoditi ujetniki ure in ure bosi po zamrznjenih rekah in tisti, ki so se temu upirali, so morali za kazen klečati na produ, s težkim kamnom na glavi ter s predse iztegnjenimi rokami. In to ure in ure! Kdor se je spreobrnil oziroma hlinil svojo spreobrnitev, je moral pred političnim komisarjem podati tole izjavo: »Dosedaj sem bil vojni zločinec, toda sedaj se obvezujem, da bom na podlagi Leninovih in Stalinovih naukov dela), za mir.« Od vseh angleških vojnih ujetnikov se jih je kakih 300 »spreobrnilo« na la način ter podalo gornjo izjavo. Šest sto pa jih je vztrajalo do premirja, to je do konca. Tisti, ki so se vdali, so po svoji vrnitvi v domovino poročali o prestanih mukah ter potrdili s tem poročila tistih, ki se niso hoteli vdati. Angleško uradno poročilo pravi, da so se kitajski komunisti poslužili vseh sredstev in tudi moralnega in telesnega mučenja, da bi spreobrnili ujetnike h komunističnemu mišljenju. To taktiko so uporabljali že prej napram ujetnikom nacionalistične Kitajske ter dosegli z njo velike uspehe, toda šele v Severni Koreji so uporabili te metode napram zapadnim ujetnikom. — Ni to začetek kazni za angleško izdajstvo nad jugoslovanskimi protikomunističnimi borci? Spremembe v sovjetski vladi V vladi Sovjetske zveze so se izvršile zadnje čase neke spremembe. Prva vlada, ki jo je bil sestavil Ma-lenkov po Stalinovi smrti, je obsegala poleg prezidija (predsedništva) še 23 ministrov. V prezidiju vlade so sedeli poleg predsednika Malen-kova še štirje prvi podpredsedniki (Berija, Molotov, Bulganin in Ka-ganovič) in podpredsednik Mikojan. Ta koncentracija eksekutivne o-blasti je bila v nasprotju s tradicijo Stalina, pod čigar režimom je štela sovjetska vlada nad 50 ministrov. Pol leta po Stalinovi smrti so začeli deliti ministrstva ter ustvarjati nova, tako da šteje sedanja vlada 51 ministrstev. Zato ni čudno, da so razširili tudi dosedanji prezidij vlade, posebno ker je ta prezidij štel po likvidaciji Berije in po imenovanju Bulganina za predsednika vlade le dva prva podpredsednika in šest navadnih podpredsednikov. Novi prezidij vlade bo štel po zadnjih imenovanjih poleg predsednika Bulganina še pet prvih podpredsednikov (Molotov, Kaganovič, Mikojan, Saburov in Pervuhin) in 8 navadnih podpredsednikov, med katerimi je tudi odstavljeni Malen-kov. Padec Malenkova je postal po razširitvi prezidija še bolj očiten. Odkod denar Indijski komunistični poslanci so v parlamentu stavili predlog, naj vlada uvede preiskavo, odkod dobivajo katoliški misijonarji denarna sredstva in v kakšne namene jih uporabljajo. — Pri tej priliki pa je stavil neki drug poslanec predlog, naj bi uvedli preiskavo, odkod ie dobila indijska komunistična stranka ogromna denarna sredstva pri zadnjih volitvah. Tretja postna Tisti čas je Jezus izganjal hudega duha, ki je bil nem. Ko pa je hudega duha izgnal, je mutec spregovoril in množice so se začudile. Nekateri izmed njih pa so rekli: »Z Beelcebubom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.a — Drugi pa so ga skušali in so zahtevali od njega znamenja z neba. Toda on je poznal njih misel in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo? Ker pravite, da z Beelcebubom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa s prstom božjim izganjam hude duhove, je res prišlo k vam božje kraljestvo. Kadar močni oborožen varuje svoj dom, je na varnem njegovo premoženje; če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal in razdeli njegov plen. Kdor ni z menoj, je zoper mene in, kdor ne zbira z menoj, raztresa. Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja in, ko ga ne najde pravi: ’Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem izšel.’ In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno. Tedaj gre in si prevzame sedem drugih duhov, hujših, ko je sam, in gredo vanjo in ondi nreb’-vajo: in končno stanje tega človeka je hujše od prejšnjega.« — Ko je pa to govoril, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile.k — On pa je rekel: »Da, še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo.« * Kadar se da človek voditi od svojih strasti, tedaj ne pride iz tega nič dobrega. Zaslepljen je in zato pride do takšnih neverjetnih trditev, kakršna je ta, da mora biti Kristus v zvezi s poglavarjem hudih duhov, ko jih izganja iz obsedeneev. Kristus pa te obrekovalce sijajno zavrne. V svojo obrambo izvaja sledeče: Vi trdite, da sem izgnal hudega duha s pomočjo poglavarja hudih duhov. Po vašem bi torej hudi duh svoje lastno delo razdiral. S tem se pa njegova oblast ruši in je z njo pri kraju. Torej nastopa zdaj ravno ono drugo, božje kraljestvo, katero vam jaz oznanjam. Vrhu tega so celo v vaših vrstah taki, ki hudega duha izganjajo. Moji lastni učenci, ki so tudi iz vašega rodu, so hude duhove večkrat izganjali. Zakaj ne očitate tudi njim vsega tega, kar govorite proti meni? Zato pač, ker sami dobro veste, da je tak očitek nesmiseln. Sledi torej, da kar delam jaz, je iz božje moči. da se je zato med vami resnično začelo kraljestvo božje in je Mesija že tukaj. — Dosedanja oblast satanova nad svetom je pri kraju, ni pa še pri kraju njegovo sovraštvo in njegovo zapeljevanje posameznega človeka. Zato naj se vsakdo pridruži meni, če hoče biti varen pred hudim duhom. Kdor ni z menoj, zapade zopet pod njegovo oblast in je tako proti meni. Kdor bi se mislil sam ustavljati hudemu duhu, mu ne bo kos, ker napadi bodo prišli od tolikih strani, da postane slabši, kot je bil prej. Nad seboj bo imel kar sedem hudih duhov. Prvi mu odvzame dušni mir, drugi imetje, tretji mu ogroža življenje, četrti mu zaslepi duha. peti zakrkne njegovo srce, vsi ti skupaj ga pa potisnejo v naročje duha ne vere, ta ga nazadnje privede do duha obupa, kar pomeni dokončno pogubo. Ne smemo si domišljati, da smo v našem času kaj bolj varni pred neizprosnim zalezovanjem hudega duha. Njegovi napadi se brez pre-Stanka nadaljujejo, vedno nam grozijo nevarnosti za dušo in, kdor ni trden v veri, ne obstane. Radi tega je potrebno dvoje: 1. da svojo vero, to je verske resnice, točno poznamo; 2. da po naukih in zapovedih vere živimo brez ozirov na desno in levo. Žal se mnogi med kristjani dajo begati od posvetnega duha, ki je odločno veri nasproten. K temu bi omenili, kar je kardinal Richard, svoječasno pariški nadškof, pravil o odličnem katoličanu: Rad se spominjam enega izmed najodličnejših vernih katoličanov našega sto- letja. Še mlad je začutil v duši nemir in negotovost, ko je čital napade, ki sta jih modroslovje in protiverska znanost objavljala proti naukom Cerkve. Kaj stori vestni in globokoumni mladi mož? V svoji knjižnici poišče obrabljeno majhno knjigo — katekizem. Ob čitanju in resnem premišljevanju teh preprostih in rtbenem globokih resnic mu je kmalu postalo v duši vse jasno in vsakršen dvom se mu je razpršil kakor megla pred soncem.« Večina med posvetnjaki je pa v tej važni zadevi tako površna, da se niti ne potrudi spoznati točno, kaj pravzaprav vera uči. Tozadevno piše protestantski pastor Schulze: »Ako ho- če kdo katoličanstvo prav soditi, ga mora prej poznati. Toda ravno to manjka našim najglasnejšim prega-njavcem katoličanstva.« In pisatelj Dollinger: »Gotovo štiri petine protestantskih napadov na katoličanstvo sloni na napačnem razumevanju.« Velja pač tudi za naš čas, kar je nekdaj francoski minister Talley-rand trdil: »Nesrečen je, kdor ne pozna glavnih verskih resnic, toda še bolj nesrečen je, ako jih pozna le slabo, površno.« Zato namreč, ker je ob svojem odklanjanju vere bolj kriv, bolj zakrknjen. Zato pa: s srcem in dušo vedno s Kristusom, našim Vodnikom in Učiteljem. Od njega se naučimo, kako naj vztrajamo, od njega prejemamo milost, da se zmagovito z njim združimo. Iz življenja Cerkve NAČRTI UNITALSI bolni- Italijanska organizacija za prevoz kov na božja pota UNITALSI namerava organizirati v tem letu 21 posebnih vlakov za Lurd in 30 vlakov za Loreto. Računajo, da se bo teh romanj udeležilo 40 tisoč bolnikov in spremljevalcev. SLOVENSKE MISIJONARKE ZDRAVNICE V samostanu zdravniških sester v Angliji (Co. Durham) je bila preoblečena za sestro zdravnica dr. Ela Ehrlichova iz Žab-nic, nečakinja pok. prof. dr. Ehrlicha in sestra misijonarja v Indiji. Prav tja sta prišli v noviciat dve drugi slovenski zdravnici rodni sestri Žužkovi iz Ljubljane. Kakor vidimo je zgled dr. Janeža, ki deluje v misijonih na Formozi, potegnil nove moči za seboj. ŽIVLJENJEPIS SV. PIJA X. V Ameriki zelo ljubijo statistike in tako napravijo tudi za vsak mesec statistiko, katera knjiga je bila najbolj čitana. Za lanski april so ugotovili, da so ljudje najbolj čitali življenjepis sv. Pija X. PRESTOP V KATOLIŠKO CERKEV Nemški pisatelj in časnikar Johann Tuker je prestopil v katoliško Cerkev. Doslej je bil duhovnik protestantske episkopalne cerkve. IZGON KAT. DUHOVNIKA IZ MOSKVE Sovjetske oblasti so odvzele patru Bis-sonnetteu, kaplanu ameriškega poslaništva v Moskvi, pravico bivanja v Sovjetski zvezi ter mu sporočile, da mora v teku štirih dni zapustiti deželo. Ameriški poslanik Charles Bohlen je v imenu svoje vlade protestiral zoper ta ukrep pri sovjetski vladi ter jo opozoril, da izgon omenjenega duhovnika krši sporazum, ki sta ga dosegla leta 1933 predsednik Roosevelt in sovjetski zunanji minister Litvinov v tem oziru. Na podlagi tega sporazuma je bilo ameriškemu po- slaništvu dovoljeno imeti v svoji sredi tudi enega katoliškega duhovnika, ki je skrbel v duhovnem oziru za ameriško kolonijo. Protest ameriškega poslanika ni imel nobenega uspeha in tako je moral pater Bis-sonnette zapustiti Moskvo, oziroma Sovjetsko zvezo. Ameriški krogi sodijo, da so sovjetske oblasti izgnale patra Bissonnetta iz Moskve predvsem zaradi tega, ker tudi ameriške oblasti niso hotele podaljšati pravoslavnemu metropolitu Borisu bivanje v Združenih državah. NOVA POPRAVLJENA IZDAJA SVETEGA PISMA Benediktinska opatija v Beuronu na Bavarskem ima načrt, da izda novo izdajo svetega pisma. Sedanja uradna izdaja latinskega teksta je delo svetega Hijeronima iz četrtega stoletja. Benediktinci pa sedaj zbirajo še starejše tekste iz katerih bodo potem pripravili novo izdajo. Delo bo izšlo v 28 zvezkih: 15 za stari in 13 za novi zakon. Delo bo kritično in res nekaj novega. Večji del prostora bo zavzemala razlaga svetega pisma. Doslej je izšel šele drugi zvezek. MOLITVENIK ZA MORNARJE Poveljstvo britanske mornarice je izdalo poseben molitvenik za katoliške mornarje. Knjižica bo razdeljena tudi med mornarje trgovinske mornarice. CELA ŠPANSKA DRUŽINA V SAMOSTANU Redek je slučaj, da bi vsi člani družine postali redovniki. A zgodil se je v Toledu v Španiji, kjer je oče z osmerimi otroki danes v samostanu. Tri hčere so se Bogu posvetile v redu karmeličank, ena je pa stopila v red častilk presvete Krvi. Dva sinova sta člana neke redovne družine v Južni Ameriki, tretji je med usmiljenimi brati sv. Janeza od Boga in zadnji je stopil v karmelski red. Po smrti svoje žene je pa pred tremi leti zaprosil za sprejem med karmeličane še njih oče in je danes v samostanu v Toledo, kjer opravlja službo vratarja. PO SVETU Napredek v Egiptu V Egiptu so odpravili kanen težkih verig. Doslej so morali biti vsi obsojenci vkovani v težke verige. Visok državni uradnik je javno in simbolieno izvršil v prisotnosti uradnih oblasti zlom verig na enem izmed obsojencev. Labodji spev Svetovno znani tenorist Benjamin Gigli, ki gostuje v Londonu, je sklenil, da so to njegovi poslednji javni nastopi. Po londonskih koncertih ne bo več nastopal. Umaknil se bo v zatišje lepe vile v Reeanati. Bogata zapuščina Pred kratkim umrli francoski književnik Pavel Claudel je v svojem življenju napisal: 20 dramskih del, 11 pesniških zbirk, 13 del posvetne in 18 del verske proze. S Claudelom je šel eden izmed predstavnikov franc, liteurature tega stoletja in najpomembnejši predstavnik kat. književnosti. Ogromen promet vojaških letal preko oceanov Military Air Transport Service v Ameriki sporoča, da je tekom leta 1954 odletelo vsakih 54 minut vojaško letalo preko Atlantika in Pacifika. Vsako uro tekom preteklega leta «e je dvignilo v zrak vojaško transportno letalo Nesreče v zračnem prometu Leta 1950 je bilo 1195 mrtvih, leta 1951 1023, leta 1952 757. Nesreče torej številčno padajo, četudi promet močno raste. Poglejmo še število letal, katera so se ponesrečila: Leta 1950 211 letal, 1931 165 letal. 1952 170 letal. Društvo himalajskih gorskih vodnikov Znani šerpasi, vodniki raznih planinskih odprav, ki proučujejo Himalajo, so pred kratkim v Bengaliji ustanovili društvo, ki mu predseduje zmagovalec Everesta Ten-sing. Društvo bo skrbelo za gorske vodnike in njihove družine, razen tega pa bo vzgajalo naraščaj za težaven poklic vodnikov, ki bodo spremljali bodoče odprave na himalajske gore. Hkrati bo dajalo podpore svojcem ponesrečenih vodnikov in nosačev. — Švicarska planinska zveza je podarila društvu kopijo filma, ki ga je posnela švicarska planinska odprava pred dvema letoma na Himalaji, vrteli pa ga bodo v indijskih filmskih dvoranah v korist novega društva vodnikov pod Himalajo. 400 opic se je zadušilo V Londonu se je zadušilo v nekem tovornem avtomobilu, ki je bil brez ventilacije, 400 opic, ki so bile namenjene za prevoz v Združene države. Katoliški tisk v Ameriki Po podatkih katoliškega tiskovnega di-rektorija imajo katoliški časopisi in magazini, ki izhajajo v Združenih državah, nad 20 milijonov naročnikov. Zdaj izhaja v Združenih državah 20,701.000 izvodov 537 katoliških publikacij. To pomeni 16 publikacij in 1,800.000 naročnikov več kot lani. V Kanadi pa izhaja 34 katoliških publikacij z naklado 1,192.000 izvodov, tako da torej izhaja v Severni Ameriki zdaj 591 katoliških publikacij v nakladi več kot 22 milijonov izvodov. Pivo in zdravje Vseučiliški profesor dr. med. Viljem Stepp je na podlagi dolgoletnih raziskovanj ugotovil, da je pivo ne samo okrep-čujoča pijača, ne samo redilni »tekoči kruh«, pač pa tudi izredno zdravilno poživilo. Omenjeni zdravnik je predpisoval pivo pri lomih .kosti. Pivu ta zdravnik, pripisuje pomembno vlogo pri želodčnih operacijah. Priporoča ga rekonvalescentom, ker vzbuja tek, malokrvnim in sploh bolnim, ki so izgubili znatne količine krvi.. Posebno je pivo priporočljivo — po mnenju tega zdravnika — za živčne ljudi; take, ki so nagle jeze in tudi za ljudi, ki so telesno izčrpani zaradi prekomernega dela in naporov. Za nespečne je prav posebno priporočljivo močnejše pivo, ki je, po mnt-nju tega zdravnika, pravo zdravilo. Pivo zdravnik priporoča nosečim in doječim materam v količinah po pol litra na dan. Z eno besedo: V ocenjevanju piva je nastala prava revolucija. To pa niso samo ugotovitve omenjenega zdravnika, pač pa se s temi raziskovanji ukvarjajo kemiki, biologi in zdravniki. Posebno Angleži so dognali, da pivo ne vsebuje zgolj alkohola, ogljikove kisline, škrobnega sladkorja, beljakovin itd., pač pa tudi celo vrsto amino kislin in predvsem znatno količino dveh važnih vitaminov, laktolavin (vitamin B 2) in nikotinsko kislino '(antipelagravitamin). Prof. Stepp pri svoji obrambi piva ni prezrl nevarnosti, katerim se izpostavljajo prekomerni pivci piva. Zato resno svari o-bilne uživalce piva pred težkimi obolenji, katerim se izpostavljajo. Cirkus Maximus - igrišče za nogomet Kjer so nekdaj meščani starega Rima prisostvovali dirkam s konjsko vprego, bodo zdaj prebivalci modernega Rima prisostvovali tekmam v nogometu. Rimski mestni odbor je namreč sklenil, da se ima slavni Cirkus Maximus spremeniti v igrišče in javen park. Cirkus Maximus, ki je najstarejši od vseh starorimskih cirkusov, je v podnožju Palatinskega griča. V njem je prostora za 200.000 oseb. Sneg in viharji od ligurske obale do Julijske Benečije Pomlad, ki je že natrosila po travnikih in poljih prvo pomladno cvetje, se je morala spet umakniti pred gospodovalko zimo. Zapihala je mrzla burja in kar čez noč smo se znašli sredi najhujše zime. V nedeljo je že v prvih jutranjih urah začel naletavati sneg, ki je potem brez prestanka šel ves dan. Čudovit je bil pogled na zasneženo pokrajino. Vse je bilo pod belo odejo, vrtovi so bili odeti v najlepše razkošje, kakršnega človek ne gleda vsak dan v goriški in tržaški okolici. Snežna belina je kar vid jemala in skoro škoda se nam je zdelo, ko se je sueg v ponedeljek pod žarki sonca začel spreminjati v zamazano brozgo. O velikih snežnih viharjih poročajo iz vseh krajev severne Italije. Še na Rivieri, kjer je večna pomlad, je v nedeljo zapadel sneg. Snežni zameti so blokirali skoro vse ceste in še vlaki so po več ur obtičali v snegu. V Julijskih Alpah je sneg zapadel 1 meter visoko. Upajmo, da se je s tem zadnjim snežnim pozdravom zima za letos poslovila od nas. Nove postave NAOKROG s povprečno 56 vojaškimi potniki, petimi pacienti in 20,000 funti tovora in prtljage. Vojaška letala so: L Preletela Pacifični ocean 5.810-krat z 250.000 potniki in pacienti ter 33.600 tonami tovora in pošte. 2. Atlantski ocean so preletela 4.000-krat z 200.000 potniki in pacienti in 49.300 tonami tovora in pošte. Od 1. junija 1948 so vojaška letala vsega skupaj preletela Pacifik 44.430-krat, A-tlantik pa 20.788-krat. Sposobnost črncev Črnka Marian Anderson, odlična altistka, je odpela vlogo Ulrike v Verdijevi operi Ples v maskah. Prvič v zgodovini je nastopila črnka v metropolitanski operi v New Yorku. Žela je izreden uspeh. Čudovit otrok ll-lelna Tržačanka Ivanka Jenko je nastopila v Camegijevi dvorani v New Yorku in si s svojim srebrnim sopranom osvojila poslušalce. Kritika jo primerja s slavno Lily Pons. Churchillova hiša razpada Angleški premier Churchill se bo moral kmalu izseliti iz rezidence britanskih premierjev, ker je pričela nad 200 let stara hiša dobesedno razpadati. Trije važni zakoni o nezakonskih otrocih Že nekaj let sem se piše in razpravlja v Italiji, kako priti nasproti nezakonskim osebam, ki morajo nositi krivdo nezakonskega rojstva vse življenje, čeprav sami niso pri tem nič zakrivili. Včasih je to res težka pokora, ki jo morajo otroci nositi za krivdo staršev. Danes je nezakonskih otrok iz raznih razlogov precej visoko število. In gotovo, da je nerodno, ,ko moraš na vsak korak kazati dokumente pa povsod pričati, da si neznanih staršev ali neznanega očeta. Zato so v rimskem parlamentu stavili zakonski osnutek, ki ga je senat odobril preteklega 3. februarja. Novi zakon sloni na načelu, da se nezakonskim otrokom vpišejo izmišljeni, toda umrli roditelji, oziroma roditelj, če je samo eden neznan. Zakon ima dva člena. Prvi se glasi: 1. »Ko gre za otroka, katerega starši so neznani, mu matični uradnik na županstvu da ime in priimek in v posebni opombi zapiše tudi ime za neznanega očeta in ime ter priimek za neznano mater. 2. člen določa, da kadar je znan eden izmed roditeljev, občinski matičar pripiše v opombi ime in priimek za ostalega neznanega roditelja. Tako bo v uradnih civilnih dokumentih stalo zapisano, da ima vsakdo očeta in mater, čeprav bosta v primeru nezakonskih otrok eden ali drugi roditelj ali celo oba le izmišljena. — Ta zakonski osnutek je bil v senatu soglasno sprejet, a ga mora sedaj odobriti še poslanska zbornica, da postane pravnomočen. Predvideva pa se, da bo tudi ta sprejela zakon brez spremembe, saj so bili v senatu zanj vsi. Seveda bo pa novi zakon veljal le za civilne dokumente, kajti v cerkvenih dokumentih bodo še naprej veljali predpisi cerkvenega zakonika kot doslej. Stanovanjske najemnine Pretekli torek 8. marca je poslanska zbornica odobrila zakon o hišnih najemninah. O tem zakonu smo že zapisali. Danes povzemamo glavne določbe: 1. Zapora stanovanj se podaljšuje do konec leta 1960. 2. Najemnine se povečajo vsako leto 1. januarja za 20°o na podlagi prejšnje najemnine. Prvič se najemnina poveča od prvega meseca po odobritvi tega zakona. Ker je sedaj zbornica zakon za malenkost spremenila, bo zopet prišel pred senat. Zato bo stopil v veljavo šele čez kak mesec. 3. Najemnina se poveča samo za 10’/o pri onih, ki žive v težkih gospodarskih prilikah (upokojenci, brezposelni, številne družine itd.). 4. Če živi najemnik v veliko boljših razmerah kot gospodar, sme ta prositi sodnika, da poviša najemnino više kot predvideva zakon. Toda v nobenem primeru ne sme najemnina presegati 40 kratno vrednost one, ki so jo plačevali pred 12. oktobrom 1945. 5. Nobeni poviški se ne smejo zahtevati za stanovanja najnižje vrste ali za najemnike, ki žive v uboštvu. Kmetijske pogodbe O teh slednjih sc bije izredno hud boj. Osnutek, ki ga je po silnih težavah sprejela vlada, ne zadovoljuje nikogar. Nevarnost je, da se prav zaradi tega zakona razbije sedanja Scelbova vlada, ki jo podpirajo štiri sredinske stranke. Liberalci, ki so sprva bili silno nasprotni zakonu, so se sedaj vdali; zato pa groze republikanci in socialni demokrati, da ne bodo sprejeli predlaganega zakona. V tem primeru bo Scelbova vlada morala odstopiti. .Katoliški glas" v vsako slovensko družino I Razprave o deželni avtonomiji se nadaljujejo Kot smo že zadnjič omenili, je vprašanje o deželni avtonomiji razburilo duhove kot že dolgo ne kako drugo. In kar je zanimivo pri tem, je dejstvo, da so si nasprotni ljudje iste stranke, kajti videmski demokristjani so v tem oziru zavzeli čisto nasprotno stališče kot goriški in tržaški. Zastopnik furlanske kršč. demokracije senator Tessitori zagovarja namreč ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija brez Trsta. V Gorici in Trstu so pa prav tako odločno za to, da mora priti v okvir dežele tudi Trst. To stališče zagovarjajo predvsem v Gorici. Brez Trsta, pravijo, nočejo imeti avtonomne dežele. Tako nekako so izzveneli govori, ki so jih imeli pretekli teden demokristjani in njih zavezniki v pokrajinskem deželnem zboru v Gorici. Potek te zanimive razprave je bil naslednji : Po poročilu, ki ga je imel o deželni avtonomiji že prej dr. Culot in o katerem smo že poročali, se je razvila debata o predloženem vprašanju. V debato so posegli različni svetniki, ki so zavzeli vsak svoje stališče. Pri tem so samo potrdili svoje gledanje, ki je 'bilo že znano. Komunistični svetovalci so se zavzeli za deželno avtonomijo s Trstom ali brez Trsta. Tudi oba slovenska svetnika. Rudi Bratuž in Viljem Nanut, sta se izjavila za deželno avtonomijo, ki naj se ustanovi takoj, brez odlašanja. Mišini so bili pač nasprotni, ker so načelno zoper deželne avtonomije; demokristjani in ostali svetniki vladnih strank so si osvojili predlog dr. Culota. ki zahteva, naj se k avtonomni deželi Furlanija-Julijska Benečija priključi tudi Trst in sicer že koj spočetka, tako da bi tržaški zastopniki sodelovali že pri volitvah v prvo ustavodajno deželno zbornico. Ker pa v Trstu nimajo še pokrajinskega sveta in bi zato trenutno Trst ne mogel sodelovati pri omenjenih volitvah, naj se počaka s sklicanjem deželnih volitev, dokler ne bo tudi Trst imel svoje pokrajinske zbornice. Za to resolucijo je glasovalo 14 svetnikov, proti njej pa sedem, (4 kominformisti, oba slovenska svetnika ter misinski). Vprašanje deželne avtonomije pride sedaj v razpravo v goriškem občinskem svetu. Vse kaže, da bodo tudi tu zavzeli približno enako stališče kot pri glasovanju v pokrajinskem svetu. Toda Goričani delajo menda račun brez krčmarja. Vprašanje je namreč, če bodo Tržačani sploh hoteli vstopiti v sklop dežele Furlanija-Julijska Benečija. Znaki so, da ti obeti Tržačane ne mikajo pTeveč. Saj računajo, da bi v tem primeru kljub pomoči Goričanov ostali pred Furlani v precejšnji manjšini. Videm bi n. pr. imel 18b občin, Trst 6, Gorica 20. Videm bi imel 716 tisoč ha površine, Trst 22 tisoč, Gorica 47 tisoč. Videm bi imel 795 tisoč»prebivalcev, Trst 296 tisoč, Gorica 133 tisoč. Močno nesorazmerje je tudi, če primerjamo gospodarsko zgradbo tržaškega ozemlja, ki sloni predvsem na trgovini, industriji ter obrti, dočim je videmsko zgrajeno predvsem na kmetijstvu. Poleg tega se Tržačani zavedajo, da so nekoč tvorili Svobodno tržaško ozemlje, torej skoro samostojno državico, v novi deželi pa bi postali le njen manj važen del. Vsi tl in še drugi pomisleki psihološkega značaja dajo slutili, da se bodo Tržačani le zelo neradi priključili deželi Furlanija-Julijska Benečija, če ne pride vmes kaj nepredvidenega. Zato je praktična rešitev vprašanja o sestavi naše dežele težja kot so v Rimu predvidevali. IZ JUGOSLAVIJE Dr. Franc Kotnik umrl Dne 15. februarja je po kratki bolezni umrl v Celju dr. Franc Kotnik, sedanji ravnatelj Družbe sv. Mohorja v Celju in bivši mnogoletni banovinski nadzornik srednjih šol. Pokojni se je rodil pred 73 leti v vasi Dobrije v župniji Ravne (Guštanj) na Ko-roškem. Študiral je v Celovcu na humanistični gimnaziji, ki jo je leta 1902 z odliko dovršil. V letih 1906 do 1911 je kot profesor podučeval na celovški gimnaziji. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Jugoslavijo, kjer je učil na humanističnih gimnazijah Slovenije in bil nato vsled svojih vsestranskih zaslug imenovan za prosvetnega inšpektorja Slovenije. Po drugi svetovni vojni je stopil v pokoj. A svoj pokoj je uporabil za to, da se je ves daroval za blagor mladine in domovine. Postal je ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju, ki jo je v težkih povojnih razmerah na noyo organiziral, da je še vedno naj-močnejša družba v Sloveniji. Z mnogimi zaslužnimi dobrimi deli je šel vdan v božjo voljo in previden s tola-žili sv. vere v večnost. Vse svoje žive dni je ostal zvest besedam, ki jih je izrekel ob gimnazijski maturi: »Tudi kot laik bom delal za Cerkev in narod!« Položili so ^a k večnemu počitku na pokopališču njegovega rojstnega kraja v Ravnah. Nič ne pomaga Jugoslovanske oblasti se brezuspešno bore proti lepljenju znamk za zapiranje pisem, na katerih je naslikana Stepinčeva glava. Kljub občutnim kaznim se še vedno dobe na Hrvatskem pisma, ki imajo na zadnji strani to znamko. Darilo Burme Jugoslaviji Skoro poldrugi milijon ton riža bo poslala Burma Jugoslaviji v dar, tako je izjavil burmanski obrambni minister. Indijski darovi za Tita Jugoslovanska tovorna ladja »Dinara« je prevzela nalogo, da pripelje v domovino vse živali, ki jih je dobil Tito v dar med svojim nedavnim obiskom v Indiji in v Burmi. Med drugim so natovorili 2 slona, 1 leoparda in več drugih redkih indijskih Prisilno delo Izseljeniški mesečnik »Naša luč« objavlja v marčni številki nekaj pisem o prisilnem delu v Jugoslaviji. Pisma potrjujejo še dobro znano resnico, da je v novi Jugoslaviji življenje idejnih nasprotnikov kaj malo vredno. Ponatisnemo samo nekaj vrstic: »Taborišče je bilo v Medvodah skrito v gozdu. Veliko fizičnih delavcev je zahtevala hidrocentrala na Savi. Tam sem naletel prvič na duhovnike v taboriščih. Ti duhovniki so navadno opravljali najtežje delo in sicer v gramoznici. Sicer so se obsojenci vedno menjavali pri delu, le duhovniki so bili neprenehoma 2 meseca zaporedoma določeni za gramoznico...« — Vrstice ne potrebujejo komentarja. Briški koloni dobijo spet zemljo Nekam dolgo so morali čakati nanjo, saj je od priključitve minilo že celih deset let. Sedaj so oblasti le uvidele, da ni pametno slediti ruski metodi, kjer je agrarna reforma kar čez noč pometla z najvišjimi glavami, ker ji niso bile kos. Zdi se, da je jugoslovanska agrarna reforma, ki je sedaj v teku, pametnejša. Posebna komisija je sklenila, da bodo vrnili približno 400 bivšim briškim kolonom zemljo, ki so jo do sedaj upravljale delovne zadruge. Po novem sistemu bodo goriška Brda razdeljena v tri komplekse. Največji del bo last zasebnih kmetov, drugi bo obsegal državni posestvi na Dobrovem in v Vipolžah, tretji kompleks pa bo delovna zadruga v Cerovem, kjer bodo še naprej skupno obdelovali zemljo. Koloni bodo prejeli od 1 do 3 ha zemlje oziroma vinogradov in tudi stanovanjske hiše in poslopja, ki jih sedaj uporabljajo, bodo postale nijhova last. RAZNE NOVICE Scelba in Martino pojdeta v Washington Ministrski predsednik Scelba in zunanji minister Martino se pripravljata na prijateljski obisk v Washingtonu. Dobro poučeni krogi pripominjajo, da bo prvi obisk italijanskih državnikov v Združenih državah, ko ne bodo prosili Amerike za pomoč, temveč bodo imeli prednost politični razgovori. Opažati je namreč, da v zahodnih krogih vedno bolj cenijo sodelovanje Italije, odkar je Jugoslavija začela voditi nevtralno politiko in ni več računati, da bi zahodnemu bloku pomagala v primeru sovjetskega napada. Tudi Balkanska zveza nima več tistega pomena, kot ga je i-mela takrat, ko so jo sklenili. Danes na njenih sestankih in konferencah govore le še o gospodarskem in kulturnem, ne pa več o vojaškem sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo V Rimu imajo že več tednov pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe ter sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Pogajanja pa le počasi napredujejo, ker Jugoslavija želi, da bi ji Italija priznala iste ugodnosti, kot jih uživajo države Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje. Hoče zlasti, da bi lahko uvažala iz Italije vsakovrstno blago, sama pa ne nudi Italiji tistih surovin, ki jih Italija najbolj potrebuje. Hoče tudi, da bi jugoslovanska vlada imela pravico spremeniti kupne in prodajne cene, ki bi jih sklenila jugoslovanska ter italijanska podjetja. Vendar pa je upati, da bodo pogajanja kočno uspela. V Vidmu pa so še vedno pogajanja o obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo v smislu londonskega sporazuma o rešitvi tržaškega vprašanja. Tudi tam ne gre vse gladko in ponekod se kažejo že znaki nezadovoljstva. Pokrajinski tajnik Krščanske demokracije za Trst prof. Renato Romano je celo izjavil, da bo propadel londonski sporazum, če bodo propadla ali se preveč zavlekla videmska pogajanja. Daljni Vzhod Položaj na Daljnem Vzhodu, zlasti v kolikor se nanaša na Formozo, še vedno ni razčiščen. Komunistični Kitajci bi Formozo radi zasedli, zahodne države pa jim tega ne pustijo, ker bi s tem prišel v nevarnost ves tamkajšnji obrambni ustroj. Angleži in Amerikanci imajo različne poglede o rešitvi formoške zadeve, vendar pa sta se zadnje čase njuni stališči precej zbližali. Amerikanci ne bodo več podpirali Čang-Kaj-Šeka, da bi napadel rdečo Kitajsko, če se Peking obveže, da ne bo sprožil vojne zaradi Formozc. KsUiLiTSUlRiA Znanstveni zbornik »Vrednote'1 Lani ustanovljena Slovenska kulturna akcija v Argentini je o božiču 1954 izdala zbornik znanstvenih razprav, ki ima naslov »Vrednote« in čigar prvi izvodi so prišli zdaj tudi k nam. Knjiga obsega skoraj dve sto strani in je namenjena predvsem izobražencem. Prinaša članke oz. razprave z raznih področij znanosti. Ignacij Lenček je pisec dolge razprave »Iz etike narodnosti« (23 strani), Alojzij Geržinič je zanimivo o-svetlil »Slovenski narodni značaj« (10 str.), Marijan Marolt je nanizal »Misli o slovenski kulturni zgodovini« (15 str.), Vinko Brumen je .spregovoril o »Idejnih temeljih medsebojne strpnosti« (15 str.), Ruda Jur-čec je napisal članek »Oblikovanje slovenske državne misli« 5 (str.), Janez Vodopivec pa dolgo razpravo »Ob Petrovem grobu« (33 str.). Tineta Debeljaka prikazu Antona Novačana (na 6 straneh) sledi iz tega zapuščine komedija »Janez Goli-gleb« (29 str.). Marijan Marolt je objavil članek »Meštrovič in Slovenci« (3 str.), Vinko Beličič »Pogled na povojno slovensko leposlovje (18 str.), Martin Jevnikar je strnil zadnje ugotovitve naših književnih zgodovinarjev o Cankarju v članek »Cankar na Dunaju« (7 str.), Branka Sušnik je napisala razpravo »Verovanje Indijancev Lengua« (9 str.), Avgust Horvat pa je pisec zadnjega članka: »Poskusi reform pri angleških laburistih« (16 str.). Treba je priznati, da se slovenski znanstveniki zunaj Slovenije zavedajo, kaj je njihova dolžnost: nepristranski in pošteno preučevati razna vprašanja in zavzemati do njih stališče kot svobodni ljudje. Veliko delo usmiljenja mladega slov. doktorja Mlad fant, študent medicine je bil, ko je začel. Zasmilili so se mu ljudje, ki so bolehali in umirali v največji bedi, dušni in telesni, in ki zaradi uboštva niso mogli poklicati zdravnika, da bi rešil življenje komu izmed svojcev. M. Paučič je bil sam revež. Ubog na denarju, toda bogat po značaju in plemenitosti. Zaveden Slovenec in praktičen katoličan je že kot študent posvetil vse svoje zdravniške sposobnosti siromakom ne iz dobičkaželjnosti, ampak le zaradi usmiljenja do trpečih, zapuščenih sirot. V okolici Barcelone se je naselilo veliko število družin, ki so prišle iz vseh delov Španije, zlasti pa iz Andolucije (južni del), da bi si v modernem velemestu ustvarile boljše življenje. V Barceloni je v zadnjih letih število prebivalstva močno naraslo, tako da se je že približalo dvema milijonoma. Zaradi tega je silno težko dobiti stanovanje v mestu. Revne družine so bile prisiljene si poiskati streho pod milim nebom in se zavarovati pred naravnimi silami v votlinah ali v zasilno pripravljenih lesenih kočah. Večina je že navajena živeti v bedi in pomanjkanju, zato je razumljivo, da se ne brigajo preveč za higieno in zdravje. Uboštvo in nizko stanje kulture, sta kriva, da se širijo pri teh ljudeh najrazličnejše bolezni. Mnogo je pravih ciganov in torej živijo po cigansko, ostali pa so sirote, ki ne znajo prijeti za nobeno delo in ki torej živijo kot morejo. Tu je našel svojo prvo klientelo M. Paučič. Delo je bilo težko in sitno. Vsako nedeljo, pozimi in poleti, v mrazu, dežju in vročini, se je napotil sam proti oddaljenim kočam, da bi olajšal bolezen ali rešil življenje nepoznanemu tujcu. Toda ni bila ta edina težava, bile so druge mnogo težje-Bolnikc je moral pregledati, ugotoviti bolezen, poskrbeti jim zdravila in mnogokrat tudi živila. Kako je vse to dr. Paučič napravil, še sam ne ve povedati. Zdraviln so silno draga in število bolnikov je bilo vedno visoko. S svojim denarjem ni mogel kupiti ničesar; vendar ni obupal. Z vzgled-no vztrajnostjo je iskal in prosil na vseh koncih in krajih in ni prenehal, dokler ni dobil. Veliko ljudi je že ozdravil. Težje slučaje je spravil v bolnico na medicinski fakulteti, kjer je poskrbel, da so jih brezplačno zdravili. Tako skrbi M. Paučič za svoje cigane. Ce greš z njim » v barake«, vidiš kako ga to preprosto ljudstvo ceni in spoštuje. Na vogalu vidiš staro ženico, ki čaka. da