Glasnik S.E.D. 51/4 2002. stran 43
DRUŠTVENE STRANI	S.LD.
Opazovanje z lastno udeležbo: v narodni noši iz Podkorena, pri Gašper, leta 1958. foio: Eva Rudolf f~/oioteke Gorenjskega muzeja.
Na obisku pri Cvetkovih v Srednji vasi v Bohinju, leta 1991. Foto D. Holvnski. hfototeke Gorenjskega muzeja.
ŠOPEK ROŽ ZA NAŠO KOLEGICO ANKO NOVAK
Mlada diplomantka je leta 1959 dobila službo kustosinje etnologinje v Gorenjskem muzeju v Kranju. Mladostna energija, strokovno znanje, pridobljeno pod skrbnim varstvom profesorja dr. Vilka Novaka na Oddelku za etnologijo ljubljanske Filozofske fakultete, in hotenje delati dobro, še bolje odlično, so jo gnali, da je naslednja desetletja vztrajno in trmasto delovala v ls>ti smeri: zbrati muzcatijc, ki bodo pona-z;trjale in predstavljale gorenjske ljudi, njihovo kulturo, delo in življenje. Sprva z vlakom ali včasih tudi avtobusom do izhodišč-tle postaje, potem pa peš od hiše do hiše je ri*ziskovala gorenjske vasi, hiše in njihova podstrešja. Šele po letu 1970 je te poti opravljala s svojim osebnim avtom. Za el-noluško zbirko Gorenjskega muzeja je pridobila številne predmete. Sama je o tem P i sala: »V preveliki skrbi za reševanje gradiva na terenu smo zanemarjali slabe Možnosti, ki so bile na voljo Gorenjskemu muzeju,... Edino zdravilo za nevzdržne razmere. ki so rasle iz neskladja med zbirko, njeno pomembnostjo, depojem in primernostjo obdelave, so bile včasih hudomušne reakcije.«1 Vztrajati v za marsikoga
Na stopnicah značilnega pastirskega stanu na kobilah v Lazu leta 1978 ob snemanju filma o tradicionalnem življenju v bohinjskih planinah. Foto: Naško Križnar. ¡zfototeke Gorenjskega muzeja.
63 1
nevzdržnih razmerah in delovati za prihodnost. za tisto, kar verjame, da je dobro in pravično, je Ankina življenjska odlika. 7. njo je etnologiji Gorenjske postavila trdne temelje z izbrano zbirko dobro dokumentiranih muzealij. s terenskimi zapiski, članki in tudi filmi. Njeno veselje je bilo zbrano gradivo predstavljati javnosti; postavila je 21 razstav v muzejskih in drugih prostorih v Kranju in po Gorenjskem. Čeprav je razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem večkrat gostovala celo v tujini in tudi na Dunaju, je njena najljubša razstava Plan-šarski muzej v Stari Fužini. Brez njene vere v njegovo potrebnost in trdega dela bi nam bogata dediščina življenja ljudi in živine v bohinjskih planinah ne bila dostopna tako prijetno in kakovostno. Ob življenjskem jubileju. Anka, se Vam zahvaljujemo za opravljeno delo. Razmere za gorenjsko dediščino so se v marsičem izboljšale. Še naprej pa moramo trmasto in vztrajno delali, da bodo muzealije. ki ste jih zbrali, dostopne javnosti. Anka, iz srca voščimo vse najboljše!
Tatjana Dolžan Eržen
Prevzem Gorenjskemu muzeju podarjenih ženskih rut pri Brkovcu na Dobrem polju pri Brezjah, leta 1980, Iz jbioteke Gorenjskega muzeja.
Ponovljena razstava Materialna kultura v Besnici v OŠ v Besnici leta 1991 oh 500-letnici prve omembe Desnice. Foto: D. Holynski. Iz jbioteke Gorenjskega muzeja.
I Anka Novak. Delo etnološkega oddelka. V: 40 let Gorenjskega muzeja. Kranj. 1993, str. 44