Leto XX., SL 81
Pollnina platana v gotovini
V	Ljubljani, 25, aprila 1933
V organizaciji Jo mol, kolikor moti — toliko pravico«
Izhaja 10. In 25. dne v meseca.
Dopisi moralo biti fraaklranl in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dot. organizacije.
Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 299.
STROKOVNI ČASOPIS.
Čekovni račun štev. 13.562. Telefon interurban štev. 3478.
Znižanje plač in draginja življenskih potrebščin.
Že nekaj let sem se opaža tendenca padanja plač delavcev in nameščencev. Delodajalci so znali ta svoj postopek argumentirati s padcem cen življenskih potrebščin, danes pa, ko cene življenskim potrebščinam rastejo, se izgovarjajo z ekonomsko krizo, samo da imajo ali dobiček ali pa da jim ni treba nič utrpeti.
To je brez dvoma zagrešena stvar. Mi smo stalno naglašali, da se s poslabšanjem) kupne moči delavskega razreda ne morejo gospodarske prilike zboljšati, temveč nasprotno, gospodarski položaj se stalno poslabšuje in to ravno radi tega, ker jc kupna nnoč delavskega razreda uničena.
Tudi v ostalem svetu so slabe gospodarske prilike, vendar obstojajo zato vzroki, ki te prilike do gotove meje opravičujejo, ali sc radi tega ne znižuje kupna moč delavcev in nameščencev.
V	zapadnerm delu evropskih držav je industrija tehnično zelo razvita in napredna in je njena eksistenca odvisna od izvoza, dočimi to pri nas ni slučaj. Mi smo primorani, da za kritje našega konzuma uvažamo mnogo številno industrijsko robo, zato trdimo, da so našim gospodarskim prilikam krivi naši delodajalci.
Naši delodajalci, mesto da gredo po vzgledu delodajalcev v industrijsko razvitejših državah in svoja podjetja tehnično izpopolnjujejo ter se tako borijo proti inozemski konkurenci, — oni gredo za temi, da dan za dnevom znižujejo svojim delavcem in nameščencem plače in tako upropastijo ne samo delavski razred, temveč tudi kmeta in srednji sloj.
Brez dvoma jc, da višina zaslužka mestnega prebivalstva vpliva na podeželje. Kmetijstvo danes propada. uradna statistika navaja, da je od 1. 1920 do 1931 propadlo 32% malih kmečkih posestnikov. Nekdaj tako duhovno kakor mlaterijelno kompaktni kmečki živelj se je začel v zgodovini gospodarskega razvoja diferencirati: na agrarne kapitaliste, na male posestnike in na poljedelce. Danes imamo v Jugoslaviji v kmečkih občinah 1,830.000 duš, ki ne posedujejo nobenih nepremičnin. Malih posestnikov, ki imajo samo toliko zemlje, da sc prežive, imamo 54%, kar pomeni, da imamo samo 12 do 15% boljših domačinov. Statistika nam dokazuje, da imamo v kmetij-stvu 492.500 družin, ki nimajo nobene zemlje.
Ogromno število kmečkega življa — 85 do 92% nima kaj ali samo toliko, da se preživlja, toda ta predstavlja 9,5 milijonov duš. To je pravi jugoslovenski narod, vse ostalo je pa samo dekoracija.
Kaj sledi iz tega stanja?'
Kmet brez vsake možnosti za preživljanje na kmetih, beži v mesta in industrijske centre in stopa v razna dela pod najslabšimi pogoji, samo da zasluži košček kruha, kar ima za posledico, da se s tem poslabšujejo plače, ki so že itak pod vsakim eksistenčnim minimumom. Če pogledamo, pod kakšnimi prilikami danes industrijsko in obrtniško delavstvo živi, potem so za nas merodajni statistični podatki delavskega zavarovanja, na podlagi katerih je ugotovljeno. da znašajo povprečne plače kvalificiranih delavcev Din 24.—, industrijskih delavcev pa 18 Din dnevno. Vprašamo se, ali je s takimi pla-
WWTEd F
TEDEN
(im
V	tisto smer ne boste mogli naprej, gospod podjetnik. Morate takoj zaobrniti na levo.
Strokovno organiziranemu delavstvu vseh dežel.
d
ne.)
V	grenkobe polnih, usodnih časih praznuje svetoven proletariat letos PRVI MAJ, ki je bil vedno velik, reprezentativen in navduševaleu PRAZNIK DfcLA in PRAZNIK INTERNACIONALNE SOLIDARNOSTI.
Z bolestjo se spominjamo odprtih ran. ki jih je zadal nacionalizem tisočerim hi tisočerim delavcem in njihovi organizirani skupnosti. Obžalujemo žrtve, ki so padle in vse, ki trpe v ječah in v koncentracijskih taboriščih. Nepopisna tuga je legla na organizirani proletariat celega sveta. Težke nevarnosti prete delavskemu razredu. Pravična jeza se polašča vseh, ki so prepojeni s čustvom človečan-stva in pravičnosti. Vendar mi vemo, da bodo vznikle iz teh črnih dni reakcije, žrtev in onečaščenih čustev človečanstva in pravičnosti nove, popolnejše moči, ki bodo nekega dne zlomile vso pošast groze, krvi in sramote. Zakaj neupogljiva je volja delavskega razreda. Četudi so zakrili črni oblaki mainonizma in nacionalizma sonce človečanstva in ljubezni, zgodilo se bo, kakor se dogaja hudournim oblakom v vročeni poletju, ko se nakopičijo na sonce od vseh strani in ga pogoltnejo. Ni dolgo, a oblaki se razlezejo in sonce zopet sije in pozdravlja.
Ali vse te žrtve, ki so doprinešene, ne smejo biti zaman in ne bodo zaman. Dvigniti morajo proletarijat vseh dežel in ga bodo dvignile k novim borbam, k novim zmagam, k popolni zmagi. Iz napak, ki so povzročile la požar, se moramo učiti. Nesporazume in spore, ki rujejo v notranjosti delavskega razreda, ki ga cepijo in slabijo njegovo moč, moramo izkoreniniti. Vse zapreke, ki ovirajo resnično skupnost vseh, ki streme k svobodi in po organiziranemu gospodarstvu, se morajo odstraniti. Z vsakovrstnimi manevri in zavijanji se je rušila delavska solidarnost, delavska avtoriteta in mora za vselej prenehati.
Daleč smo od malodušnosti, da bi položili orožje. Ali nas je mar bilo v temnih in krvavih letih svetovne vojne strah pred eventuelno zmago prenapetega nacionalizma, ki je grozil, kakor sedaj, idejo in misel internacionalne solidarnosti pogaziti in za vedno uničiti? Obnovljena in močnejša kakor kedaj poprej je vstala misel in ideja proletarske solidarnosti, internacionalne organiziranosti in zavednosti človeštva, da se je začel pojavljati v točnejših obrisih in vidikih novi svet. V tem duhu mora naše gibanje, ki je prestalo še vse drugačni ognjeni krst, gledati in stopati v bodočnost.
Naj reakcija razgrinja svoj ščit, naj z brutalno silo vsiljuje svojo voljo, naj se opaja s sanjami, da je za vedno zlomila demokracijo in gibanje za osamosvojitev delavskega razreda, doživela bo porazno prebu-> jenje. Saj je to njen zadnji odblesk tistih političnih in gospodarskih sil, ki v svojem besnenju podzavestno čutijo, da njihovo stoletno gospodstvo zahaja.
Nepokoljebivo bomo korakali po cesti, ki smo si jo sami začrtali. Ob spominu na prabitna določila PRVEGA MAJA, dneva internacionalne demonstracije za skrajšanje delovnega časa, kličemo tudi danes: V BOJ ZA 40 URNI DELOVNI TEDEN, da se omili kriza in brezposelnost. Kakor tedaj, se mora ta zahteva vsega proletarijata uveljavljati s pomnoženimi močmi v internacionalnem obsegu.
Veliko napora, odločnosti in požrtvovalnosti zahteva ta operacija, ki naj izreže zversko hotenje sebičnosti iz današnjega človeka in vzgoji človeka, dostojnega tega imena. In mi verno, da bo ta cilj dosežen. Za to akcijo se mora žrtvovati vse, ker od nje je odvisna usoda delavskega razreda.
Težkim časom gremo nasproti in bližnja bodočnost je mračna. Ali delavski razred in njegovi voditelji bodo iz tradicije delavskega gibanja in iz lastne vere v to gibanje črpali moči in sile. ki so potrebne, da razpršijo temne oblake in premagajo vse ovire. Vkljub črnim dnevom, vkljub vsem porazom pelje naša pot k skupnemu, začrtanemu cilju.
Na tej poti ne poznamo obotavljanja, utrujenosti in malodušnosti!
PREDSEDSTVO STROKOVNE INTERNACIONALE.
čarni mogoče živeti človeka dostojno življenje, življenje dostojno človeka, ki dela in s svojim delom ustvarja bogastva državi in družbi? In to celo danes, ko cene življenskim potrebščinam neprestano rastejo, plače delavcev in nameščencev pa kljub temu znižujejo?
Uradni indeks ugotavlja, da znaša eksistenčni minimum za 4 člansko družino mesečno Din 2.400, d očim pa isti indeks ugotavlja, da znašajo povprečne plače kvalificiranih delavcev Din 24 dnevno, kar znese mesečno Din 600.—.
S 600 dinarji mora dclavec preživljati sebe in svojo družino, šolati svoje otroke in plačevati stanovanje, — o kakih kulturnih potrebah ne more biti niti govora. Delavec in njegova družina se preživlja z najslabšimi in najcencjširm življenskimi potrebščinami, stanuje v nezdravem stanovanju, za katerega mora dajati skoraj dve tretjini svojega zashižka.
Toda tako žive oni, ki še delajo. Kako pa žive oni, ki so že mesece in leta brez dela in zaslužka? Po podatkih in priznanju za to merodajnih jc 100.000 nezaposlenih, ki so odpadli od socialnega zavarovanja. Kje so pa oni, ki ne spadajo pod obvezno socialno zavarovanje? Število teh presega gotovo tudi 100.000. Po izjavi samega g. ministra socialne politike imamo 500.000 kmečkih delavčev, ki se brez javne podpore sploh niso v stanu preživljati.
Na poslabšanje položaja delavcev in nameščencev tudi silno vplivajo nepravično porazdeljena javna bremena, ki delavca in nameščenca nesorazmerno obremenjujejo v veliko večji meri, kakor druge, bogatejše družabne sloje. Neposredni in posredni davki v raznih oblikah težko obremenjujejo kupno moč širokih delovnih slojev.
Zdi sc nam, da nikjer na svetu ni toliko špekulacij in oderuštva, kakor ravno v naši državi. Kmet za ono mak),' kar pridela, skoraj nič ne dobi, posredovalna trgovina je urejena za izmozgavanje revežev. Karteli in razni konzorciji imajo popoln monopol cen in si tako na eni strani kopičijo silna bogastva, medtem ko na drugi strani velike množice naroda gladujejo.
Položaj delavca in malih ljudi postaja vsak dan težji, trgovina pada, stavbstvo in industrija je v popolnem zastoju. Namesto, da bi sc iz tega težkega položaja poskušalo najti izhod z zvišanjem1 plač in mezd, s skrajšanjem delovnega časa in tako omogočilo zaposlitev večjega števila delavstva, — sc dela ravno nasprotno. S tem se gospodarski položaj vedno poslabšuje, tako da vidimo v začetku gospodarske prosperitete, ki se začenja s pomladjo, kako tovarne ustavljajo obratovanja, obrtniki propadajo in armada zaposlenih se vsak dan veča. Izgleda, kakor da bi cel svet izgubil glavo, nihče ne vidi izhoda iz tega položaja. Kapitalizem v zapadnih državah, ki stoji na robu propada, išče rešitve v fašizmu, reakcija se jača in dviga glavo in za vse neprilike, ki so posledice svetovne vojne, je krivo delavstvo.
Zato je delavski razred, organiziran v svobodnih strokovnih organizacijah Ujedinjenega radničkega save-za Jugoslavije na svojih mnogoštevilnih in dobro obiskanih zborovanjih ob dvanajsti uri dvignil svoj glas in zahteval, da se neha z brezglavim zniževanjem plač, da se naj zniža in kontrolira delovni čas in tako omogoči zaposlitev nezaposlenih. Nadalje je zahteval, da se ukinejo državne in samoupravne trošarine na vse živ-
Ijenske potrebščine, da se strogo uveljavlja zakon proti špekulaciji, da se organizira javna kontrola nad delovanjem kapitalističnih kartelov, da se uzakoni zavarovanje delavstva za brezposelnost, starost, onemoglost in smrt in' druge zahteve, ki so bile navedene v resoluciji, katera je bila poslana na vsa odločujoča mesta.
Te zahteve delavstva sc morajo izvršiti, ne samo zato, ker jih zahteva delavstvo, nego, ker je to edini izhod iz bede in krize, ki ju preživlja 9 in pol milijona državljanov Jugoslavije. Ostalo peščico, ki dopolnjuje številko prebivalstva v Jugoslaviji, je treba poučiti, da zemeljske dobrine niso samo za njo, nego za vse.
Mi pa, strokovno organizirano delavstvo, odločno v močno skupnost mogočnega Ml. Kdor ni z nami, je proti nam, je zaveznik buržuazije.
Zasedanje Zveze strokovnih internacional (IGB).
Izvršni odbor Zveze Strokovnih internacional je zasedal od 9. do 11. aprila 1933. — Sedež internacionale se prenese v Pariz.
Dne 9. aprila 1933 se je vršila v Limmathausu v Ziirichu seja izvršnega odbora Zveze strokovnih internacional pod predsedstvom W. M. Citrine (Velika Britanija), odbornikov: Jouhauxa (Francija), Mertensa (Belgija), Jacobsen (Danska), Tayer-le (Čehoslovaška) in generalnega tajnika W. Schewenelsa ter podtajnika G. Stolza in Šmita za nameščence. Bile so zastopane sledeče centrale: Belgija, Danska, Finska, Francija, Velika Britanija, Latvija, Poljska, Nizozemska, Avstrija, Italija, Švedska, Švica, Španija, Čehoslovaška in Madžarska. Od posameznih strokovnih internacional (profesionalnih internacional) so bili zastopani: uradniki, oblačilni delavci, tipografi, slikarji, kovinarji, javni nameščenci, privatni nameščenci, transportni delavci, učitelji in tekstilni delavci ter delavci diamantnih del.
V	svojem otvoritvenem govoru je Citrine omenil, da se vrši zasedanje izvršnega odbora Zveze strokovnih internacional v najkritičnejšem trenutku po izbruhu svetovne vojne, ker je fašizem, ki je zavzel Italijo, Poljsko, Ogrsko itd., zavzel sedaj tudi Nemčijo. Hitler je z nasiljem vzel osebno svobodo in tisk ter se poskuša uveljaviti kot cenzor nad svetovnim tiskom. Delavski razred se brutalno terorizira in tlači, strokovnim organizacijam se onemogoča vsaka akcija. Bodočnost skriva nečuvene
Jose! Luitpold:
Molitev iz XX. stoletja.
(»Die neue Stadt«.)
Prev. Mile Klopčič.
Vsaka pot — cesta dobrote, vsak mostiček — brat vsem na svetu, vsaka dver — vrata lepote, vsako okno — lasno oko.
Vsak otrok — šolar resnice, igre vse — smisel življenja, vsak napev — glas o svobodi, vsaka pesem — svetu pozdrav!
Vsak zemljan — vez med človeštvom, vsako čelo — vsem posvečeno, in srce — polno ljubezni, vsepovsod je sreča doma.
Maribor.
AKADEMIJA DELAVSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V MARIBORU. Na pobudo krajevnega medstrokovnega odbora (Strokovne komisije) priredijo delavska kulturna društva v soboto, dne 6. maja t. 1. ob pol 20. uri v unionski dvorani akademijo. Nastopila bodo naslednja društva; Pevski in tambura-ški odsek pekov; Delavsko pevsko društvo »Frohsinn«; Pevski odsek »Svobode«; »De-toljub«; Govorilni zbor »Svobode«; Delavsko pevsko društvo »Enakost« iz Studenc; Pevski zbor »Graiike«; Godba glasbenega društva žel. del. in uslužbencev; Salonski orkester »Graiike« in Godba del. kolesarskega društva. Vstopnice v predprodaji se dobijo v knjižnici Delavske zbornice, papirnici »Ljudske tiskarne«, upravi našega lista in pri zaupnikih. Opozarjamo vse delavce in nameščence na to delavsko prireditev in jih vabimo, da si pravočasno nabavijo vstopnice.
Ka) je z anketo za novellzacijo uredbe o odpiranju In zapiranju trgovin in obratovaliiž? - Kaj je z nedeljskim požitkam In z odpravo nožnega dela za pekovsko obrt v Dravski banovini? Druge banovine so to že uredile in uzakonile nedeljski požitek
in odpravile nožno delo v pekovski obrti Kaj je
z nedeljskim počitkom za brivsko obrt? Brezposelnost brivskega in vlasuljarskega delavstva in delavk je velika, zato naj bodo brivnice v nedeljo zaprte!
nevarnosti, vojni zapletljaji so podobni atmosferi, ki je bila leta 1914. V tej situaciji je dolžnost Zveze strokovnih internacional, da se kljub vsem nedostatkom demokracije bori za demokracijo in pobija FAŠIZEM Z VSO ODLOČNOSTJO IN MOČJO. Svetovna kriza se ne bo premagala s frazami, tudi ne s »hitlerjanizmom« in »mussolinizmom«. Vodeča nit je in ostanejo sindikalni in demokratični osnovni pojmi.
V	imenu Socialistične delavske internacionale je pozdravil zasedanje Friedrich Adler, v imenu švicarskih strokovnih organizacij M. Meister in za internacionalni biro dela Ad. Staal.
K vprašanju o borbi proti fašizmu in k položaju v Nemčiji je poročal generalni tajnik W. Schevenels. Ugotovil je, da je fašizem s prevzemom oblasti v Nemčiji zavzel prvo veliko industrijsko državo, ki je desetletja veljala kot vzgled delavskega in sindikalnega gibanja. Poudarjal je, da mora Zveza strokovnih internacional voditi svojo borbo zoper fašizem in temu podobnim kapitalističnim ofenzivam z vso odločnostjo in vztrajnostjo. FAŠIZEM NI SAMO PRODUKT versailske mirovne pogodbe in svetovne gospodarske krize, nego istočasno ZADNJE SREDSTVO kapitalizma za ohranitev oblasti, ki je v odločilnih momentih izrabil tudi revolucionarno Iraziranje komunistov in njihovo sabotiranje v strokovnih organizacijah ter njihovo cepljenje delavskih sil.
Nato se je razvila živahna debata in temeljita diskusija, ki je trajala
| cela dva dneva. Rezultat te diskusije je bil soglasna odobritev resolucije v borbi proti fašizmu.
Padel je tudi soglasen sklep, DA SE SEDEŽ ZVEZE STROKOVNIH INTERNACIONAL TAKOJ PRENESE V PARIZ, ker v Berlinu ni dovolj možnosti, da bi se laliko nemoteno delalo, kakor je to v interesu internacionalno organiziranega proletariata potrebno.
Poleg tega je bilo sklenjeno, da se uvede akcija za zbiranje podpornega fonda za nemške begunce in da se jim s sredstvi, ki so še sedaj na razpolago, takoj priskoči na pomoč.
Na predlog predsedstva se je sklenilo, da se odpošlje v bodočih dneh komisija, sestoječa iz predsednika Zveze strokovnih internacional W. M. Citrine in Jouhauxa, v Avstrijo, da preštudira tamošnji gospodarski položaj.
Tretji dan zasedanja je bilo odobreno poročilo o delovanju za pretekla tri leta, nadalje akcijski program za leto 1933 in finančno poročilo. Prihodnje zasedanje se bo vršilo v Londonu.
Po izčrpnem poročilu Mertensa so se ODOBRILE AKCIJE ZA URESNIČENJE 40 URNEGA TEDNA, posebno da se ta zahteva sprejme kot konvencija na prihodnji konferenci dela. Nadalje se je sklenilo, da bo Zveza strokovnih internacional skupno s Socialistično delavsko internacionalo izdelala spomenico k predstoječi SVETOVNO - GOSPODARSKI KONFERENCI.
Zakaj je TPD. reducirala rudarje?
Danes, ko so redukcije že napovedane in ko vemo, kdo vse bo odpuščen, šele lahko čisto mirno in objektivno povemo tudi vzrok teh redukcij.
Ko so pred tedni vprašali zastopniki meščanskih listov pri TPD, zakaj namerava znova reducirati toliko delavcev, jim je zastopnik družbe izjavil, da se je to že prej nameravalo in da, če se še ni izvršilo, je bil vzrok temu to, kjer je družba pričakovala, da bo pri pogajanjih za nabavo premoga državnim železnicam dobila več naročil, v čemur pa sedaj žal ni uspela.
Tako opravičuje družba svoj postopek. Res je, da družba pri pogajanjih ni uspela, jasno je pa tudi, da, četudi bi bila uspela, bi bila kljub temu reducirala, čeprav morda ne toliko. Saj je vendar sam zastopnik TPD že prej izjavil, da se mora v bodoče stalež delavstva tako urediti, da bodo vsaj oni, ki še ostanejo zaposleni delali toliko šihtov, da se bodo mogli preživljati s svojim zaslužkom.
Tako bi nepoučeni človek na prvi pogled res lahko mislil, da je družba izvedla redukcije res samo zato, da se vsaj en del delavstva pri njej eksistenčno vzdrži.
Mi pustimo družbi, da se umiva, kakor hoče, ali vendar to ji povemo javno in odkrito, da se ne bo oprala, dokler ne bo popravila krivice, ki jo je prizadejala stotinam in stotinam rudarjev. Da pa bodo javnost in tisti, ki verujejo v humanost družbe, vedeli, zakaj se pri teh redukcijah gre, ugotavljamo na podlagi seznama, ki nam pove, kdo vse je bil reduciran, da pri tem niso družbe vodili nobeni
socialni, temveč samo njeni materi« jelni, profitarski obziri.
Kaj je razvidno iz liste reduciranih?
Prvič to, da so reducirani razen par izjem samo kopači; drugič, da so predvsem reducirani oni, ki so imeli kopaško kategorijo na zunanjih obratih in tretjič oni, kateri so se kot kopači na produktivnem delu izkazali vsled izčrpanosti že za slabejše. Torej, da rekapituliramo: družba je imela po njenih računih preveliko število kopačev, kateri so ji bili predragi, in sicer prvič radi plače, drugič radi socialnega zavarovanja in tretjič pa radi stanovanja in deputata.
To visoko število kopačev je družbo bolelo in se jih je hotela iznebiti že v jeseni. Ker pa takrat vsled kolikor toliko odpora od strani delavstva in pa neugodnih posledic, ki bi zanjo nastale v naši javnosti, ni mogla tega izvršiti, je izvršila sedaj z izgovorom, češ, ker nismo dobili toliko naročil kakor smo želeli, smo primorani redukcije izvesti.
Te redukcije torej niso ničesar drugega, kakor ogromno znižanje obstoječih plač delavstva. Da bi v javnosti in med rudarji to ne napravilo preveč razburjenja, je na zunaj izvršila to redukcijo, a znotraj je pa napovedala s 1. majem 10 odst. znižanje akordnih postavk in 10 odst. znižanje doklad na temeljne plače, kdor jih ima. Temeljno plačo, 38 dinarjev na kopača, je sicer pustila, ker sama ve, da jih bo prav malo, ki bodo na go-spodski dnini te kategorije ostali, vsi drugi pa bodo pri težkem akordnem delu dosegli komaj to višino.
Sedaj pa ugotovimo krivico, ki se je s tem zgodila kopačem. Že kot mladenič se je moral več let kot vo-
zač v rovih mučiti z nizko mezdo; šele čez nekaj let se je dokopal do kategorije učnega kopača. Plača se mu je tu nekoliko zboljšala, a zato se je pa moral na odkopu še toliko več mučiti. Ko je tudi to dobo prestal in postal kopač, je šele čez nekaj let postal preddelavec na odkopu. Tu je bil sedaj odgovoren za vse, kar je družba od njega zahtevala in rudarska oblast po obstoječih rudarsko-policijskih predpisih. Končno se je še oženil, si nakopal družino na vrat in s tem je postal pravi suženj svojega poklica.
In tega rudarja-kopača, ker si ga družba direktno degradirati ne upa, da bi ga vrgla nazaj v vozaško kategorijo, ga meče sedaj z družino na cesto. Človeka, ki ji je 10—40 let garal in garal, izgubil svoje zdravje in si uničil vse življenje, tega rudarja se radi razlike 7 dinarjev na šiht v dobro družbe prepušča poginu od lakote z družino vred. Ali ni to ne samo socijalen, temveč tudi kulturen škandal najgrše vrste? Ali bode pustila naša javnost in merodajni krogi, da se ta zločin nad temi žrtvami izvrši?
Ne! mora biti odgovor vseh. Zakaj življenje rudarjev in njihovih družin nam mora biti mnogo, mnogo več, kakor pa profitarski interesi inozemskega ali domačega kapitala!
..Inšpekcija dela postala oblastvo**.
Tako je rekel podpredsednik obrtne zbornice g. Josip Rebek v svojem poročilu na plenarni seji ZTOI (Zbornica za trgovino, obrt in industrijo), ki je bil 7. aprila 1933 v Ljubljani.
»Slovenski Narod«'od 7. aprila 1933 je prinesel o tej seji obširno poročilo in o Inšpekciji dela poročal sledeče:
»V praksi izvajanje zakona o inšpekciji dela glede na sedanji položaj obrtništva je poročal zbornični podpredsednik g. Josip Rebek. Proti postopanju Inšpekcije dela v zvezi z izvrševanjem delavske zaščitne zakonodaje dobiva Zbornica številne pritožbe. Inšpekcija dela je izgubila značaj dobrohotnega svetovalca tudi na-pram delodajalcu in posredovalca med delodajalcem in delojemalcem. Postala je oblastvo in ne nadzira samo, čo se izpolnjujejo predpisi zakona o zaščiti dela in druigi podobni zakoniti in uredbeni predpisi, temveč tudi odreja in celo kaznuje. Vsak prekršek predpisov je sankcijoniran z razmeroma težko kaznijo, ki sega do 5000 Din. Delavska zaščitna zakonodaja gre pri nas predaleč. Naše gospodarstvo ni bilo zmožno prenesti tako velikih so-cijalnih bremen. Pri nas socijalne razmere še niso bile zrele za tako moderno zakonodajo. kakor smo jo prvotno dobili Zbornica je morala ustreči pritožbam in zahtevam interesentov, pa je sklenila zbrati potrebno gradivo in staviti na merodajnih mestih konkretne predloge za omiljenje prakse pri izvajanju zakona o Inšpekciji dela, obenem pa načne tudi vprašanje izpretneinbe predpisov, ki so v praksi pokazali, da naše socijalne in gospodarske razmere za njo še niso zrele.«
Torej:	»Naše	gospodarstvo ni bilo
zmožno prenesti tako velikih socijalnih bremen.« Kakšnih, gospodje Rebeki? Da se je delavce sililo delati čez 10 ur, da se jim ni hotelo plačevati 50% čezumega zaslužka? In še to: »Pri nas socijalne razmere še niso bile zrele za tako moderno zakonodajo, kakor smo to prvotno dobili.« A za brezmejno eksploatacijo delavskih moči pa so naše socijalne razmere zrele? Za to, da morajo pekovski pomočniki in vajenci delati ponoči, da morajo biti brivnice v nedeljo dopoldne odprte, da se po tekstilnih tovarnah dela po 12, 14 in več ur in to za prokleto pasjo mezdo, da razne delikatese in trgovine drže svoje uslužbence tudi še v trgovini, ko so iste že zaprte in je noč, da krojaški mojstri in konfekcije, šivilje in modistke svoje uslužbenke in uslužbence zaposlujejo pozno
v	noč, da, celo čez polnočno uro, kaj, gospodje Rebeki, ali so naše socijalne razmere res še tako nezrele, da bi Inšpekcija dela ne smela v smislu Zakona o zaščiti delavcev (pa četudi je po vašem prezgodaj uzakonjen) kaznovati kršitelje tega zakona? Ali si res še domišljate, da je delavstvo samo tako tu in zato tu, da izsesavate iz njega profit, kolikor le mogoče in kolikor največ?
Zakon o zaščiti delavcev se naj izvršuje, kakor je uzakonjen. Kolikor bo Inšpekcija dela v tem ovirana, bomo pa zakon izvrševali organizirani delavci sami.
Organizirani delavec, ki je poskušal, kako so socijalne razmere nezrele.
Nabirajte žlane za Cankarjevo druibo. Za 20 Din dobi vsak ilan 4 lepe knjige.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Jesenice.
V rudarskih revirjih vlada nepopistjiva beda. Rudarji, kateri so še zaposleni, naredijo do 8 šihtov na mesec. Delaželjni delavci ne dobijo dela in s teni ne zaslužka. Ži-vlio dobesedno od miloščine. Razne prehranjevalne in podporne akcije ne zmorejo več, ker še več redukcij,, še manj zaslužka so dobili rudarji za praznike. Lansko leto v tem času smo bili kovinarji na cesti. Zato razumemo rudarje tembolj. SKROMNI ZNESEK DIN 15.00«.— JE NA PREDLOG OŽJEGA ODBORA SOGLASNO SKLENIL TUKAJŠNJI UPRAVNI ODBOR KRAJ. BRATOVSKE SKLADNICE NA SEJI Z DNE 5. IV. 1933 staviti Glavni bratovski skladuici v Ljubljani na razpolago ZA REVIRSKE ŽRTVE.
Malenkost je to sicer v toliki potrebi, ali sodrugš, bratsko, od srca Vam jih daj.emo, sprejmite jih z zavestjo, da globoko čutimo z Vami.	Jeseničani.
PLENUM OBRATNIH ZAUPNIKOV.
Za dne 7. aprila 1933 je sklical glavni zaupnik II. plenarno sejo obratnih zaupnikov. Po enourni zamudi je bila seja sklepčna in se je moglo priti na dnevni red. Obravnavale so se stvari obratnega značaja in je pri poročilih iz obratov bilo čuti marsikatero zanimivo stvarco, radi katere bo moglo delavstvo že dopovedati raznim gospodom, da se ne čuva samo stroje, ampak v prvi vrsti žive stroje — delavce. Kovinarji, ali ie popustila organizacijska zavest po obratih, da pihlja tako tuj veter? Vrnimo se nazaj v obrate in postanimo to, kar smo bili, razredno zavedni delavci, pa bo postalo kmalu drugače.
Z ogorčenjem so čuli zaupniki poročila, da se otežkoča, če ne naravnost onemogoča trem obratnim zaupnikom izvrševanje njihove zaupniške funkcije. Soglasno je bil sprejet sklep, da se napravi radi tega pritožba na Inšpekcijo dela, da zadevo razčisti in pojasni, da veljajo v naši državi zakoni za vse enako. Zaenkrat samo toliko, po preiska-
vi	bomo pa objavili imena in razne naslove, ako ne bo drugače. Apelirali bi še na glavnega zaupnika, da plenarne seje sklicuje redno mesečno, jih razglasi pravočasno, obratni zaupniki naj se pa polno zavedajo svoje odgovorne zaupniške dolžnosti, katero vršijo tudi takrat, kadar prisostvujejo plenarnim sejam.
JAVNI SHOD.
Sl. aprilom 1933 so stopila v veljavo nova pravila bratovske skladnice, katera vsebujejo v gotovih členih bistvene izpremembe. 8 letna borba, katero so bojevali delavski zastopniki tako v krajevnih kot slavnih skupščinah bratovskih skladnic za korekturo starega pravilnika, je s tem zaključena, otvarja se pa nova borba, kajti tudi nova pravila imiajo poles: dobrih, mestoma zelo hude senčne strani, katere bo treba prej ali slej spremeniti ali pa kar črtati. Med dru-•ffimi prinašajo tudi znatno znižanje pokojnin vobče. Zato ni čuda, da so se upokojenci povsod zelo razburjali, ker si niso tnogii in ne znali tolmačiti, da bo njihova že itak borna penzija še manjša in večer življenja še bolj mesrlen. S sočutjem je moral vsakdo gledati te izmozgane starčke in onemogle invalide, ko so demonstrirali pred županstvi na Koroški Beli in Jesenicah, češ, mi smo sami skrbeli za itašo starost in onemojjlost. vplačali smo težke denarje v ta namen, ali naj sedaj pademo že itak izčrpanim občinam v breme še mi?
Da se razjasni vse to beganje delavstva in upokojencev in da se seznani splošno delavstvo z novimi pravili, je tukajšnji SMRJ sklical javno zborovanje vsesra delavstva za dan 9. aprila t. 1. v Delavski dom na Savi, kamor je povabil tudi podpredsednika Glavne bratovske skladnice s. Šobra iz Zagorja, kateri se je udeležil več anket in konferenc za ta pravila, da poroča o njih. S. Šober se je povabilu z veseljem odzval in v nad poldrugo uro trajajočem referatu izčrpno poročal in jasno pokazal i dobro i slabo stran teh pravil. Shod je bil zelo dobro obiskan, v ospredju sami upokojenci, vsi pa so pazno sledili izvajanjem referenta. In dasi-ravno mu je bil čas skopo odmerjen, ,ie drage volje še odgovarjal na raznovrstna vprašanja, katera^ so mu stavili navzoči. Po tem poročilu je še
Ameriški senat je sprejel zakon, ki uvaja 30 urni delovni teden v industriji. Namen tega zakona, ki bo v veljavi dve leti, je, da se število brezposelnih bolj zniža. Senatov 'ukrep je velike važnosti.
s. Toman poročal o spremembi z ozirom1 na lokalno bratovsko skladnico, pri kateri se bo znatno povečal prispevek za pokojninsko blagajno, kljub temu, da se je sicer zavarovalna mezda znižala, se je pa na drugi strani izenačil procentuelni prispevek od 8 na 13% tako, da bo n. pr. član 11. kategorije plačal mesto dosedanjih Din 40.— sedaj Din 55.25 mesečno, prejemal pa polne pokojnine mesto Din 800,— Din 637.50.
Na novo se bo tudi razvrstilo vse delavstvo po zavarovanih kategorijah in pa dečja oprema se zniža na Din 150.—. Drugih bistvenih sprememb lokalnega značaja ni.
Pri II. točki dnevnega reda je poročal s. Kopač kot zastopnik Strokovne komisije o brezvestni špekulaciji raznih prekupčevalcev, katero uganjajo na račun najbeduejšils. t. j. delavstva s temi, ker vzamejo v zakup najvažnejše življenske potrebščine ih jih potem navijajo po mili volji, nezavedno in neumno ljudstvo jili pa mora drago plačevati. Nezavedno podčrtava radi tega, ker bi se proti temu z lahkoto ubranili potom svojih delavskih konzumnih zadrug, katere bi kupovale naravnost od producenta in prodajale lahko neposredno konzumentu, ako bi jih delavstvo pravilno razumelo in se jih vse oklenilo. Prečitan je bil tudi indeks cen eksistenčnega minimuma za pet člansko družino, kateri nazorno pokazuje, da so se cene najnujnejšim živi j ciiskim potrebščinam zvišale od meseca maja 1932 do oktobra 1932 za Din 245.20 ali za 18.95%. Od maja 1932 pa do aprila 1933 pa za Din 304.70 ali 23.6%. Iz tega jasno sledi, zakaj smo bili primorani jeseniški kovinarji odpovedati kolektivno pogodbo. Od oktobra 1932 (ko smo odpovedali pogodbo) pa do aprila 1933 so se zvišale samo v tem času cene za Din 59.50, ali za 3.9%. Za toliko je delavstvo povsod prikrajšano, ako ima še tiste plače, katere je imelo meseca maja 1932, ker za isto mezdo dobi toliko manj blaga v vrednosti in razumljivo je, da se je delavstvo na poziv URSSJ kot najvišjega foruma svobodnih, strokovnih organizacij odzvalo tej protestni akciji v takem številu iu z navdušenjem sprejemalo in glasovalo za resolucijo, ki naj odpravi to, da bomo v naši državi stradali, ki nam je najmanj potreba, ker imamo kot agrarna država največ žita. Resolucija se je poslala na vsa merodajna mesta.
V	III. točki so poročali zaupniki o delu za novo kolektivno pogodbo, do katere podpisa še vedno ni prišlo. Čuli so se mestoma zelo ostri kriki iz množice na račun odgovornih faktorjev, kateri stvar očividno namenoma zavlačujejo, da ne pride do definitivne glavne razprave in tudi po tozadevnem zapisniku obljubljenega odgovora kaj je z že odtegnjenimi odstotki za december in januar ali jih bo dobilo delavstvo nazaj ali ne, še ni, kakor tudi jasnosti glede poviška stanovanjske doklade. Naj se odločujoči gospodje že vendar zganejo tudi v tem oziru in povejo delavstvu, kaj je, zadeva se vleče že sedmi mesec in še vedno ni konca. Uredi naj se sporazumnim potom. Delavstva se polašča upravičena nervoznost in nihče ne bo hotel biti odgovoren za posledice. Delavstvo se pa poživlja, naj bo vztrajno disciplinirano, ker če tudi traja borba že sedmi mesec, jo bomo le v močni organizacijski disciplini z uspehom zaključili.
Že dolgo ni bilo v Delavskem domu tako stvarnega in s takim zanimanjem zasledujočega shoda, je pri-
znal vsakdo, ko je s. Čelešnik ob pol j 1. uri zaključil shod.
Prireditev javornlške »Svobode«.
Kakor smo že večkrat poročali, je ja-vorniška »Svoboda«, odkar ima svoje lokale, veliko bolj delavna, kakor je bila in mogla biti poprej. Zlasti, kar se tiče prireditev. Tako je imela v nedeljo, dne 26. marca t. 1. ponovitev igre »Poslednji mož«, v nedeljo 2. t. m. pa pevski koncert na Javorniku pri Konjiču. Obedve -prireditvi sta, kar se tiče izvajanja, prav lepo uspeli, ne tako pa po udeležbi. Udeležba je bila obakrat nezasluženo majhna tako da se človek vprašuje: zakaj in kako? Kaj javorni-ški Svobodaši in delavci ne znajo ceniti prireditev svojih lastnih ljudi, vsega truda in naporov ki jih morajo aktivno na prireditvah sodelujoči prestati, preden- spravijo kakšno igro ali pa koncert s 14-točkami na oder in pred občinstvo? Zakaj ni zanimanja in obiska?! Javorniške Svobodaše in delavstvo sploh vabimo, da se prihodnjič polnoštevilno udeležijo prireditev lastnih društev, da s tem pokažejo potno razumevanje za kulturne težnje delavstva. Pa tudi sodrugi z Jesenic naj si ogledajo malo delo na Javorniku in če ne drugega, naj vrnejo zanimanje Javorničanov za Jesenice. Torej, sodrugi, vkup in na svidenje. Druž-nostl.
RUDARIL
Tragedija revirjev TPD.
Napovedane redukcije rudarjev v revirjih Trboveljske premogokop-ne družbe so razbičale živce rudarjev, njih žena in otrok do skrajnosti. Mrkih obrazov hodijo rudarji zadnje dni, kakor bi hotel eden od dr-ugega zvedeti: ali boš ti ali bom jaz? Žene so vse objokane, njih oči krvavo obrobljene vsled neprespanih noči. Težka skrb jih muči: ali ne bo morda njen mož prišel to pot na vrsto. Plazijo se po cestah kot v omotici. Še celo otroci so kakor brez življenja od strahu, ali ne bo morda ata na listi. Vsa beda in lakota je naenkrat pozabljena in nič drugega se ne sliši kakor o redukcijah: v Zagorju jih bo 166, v Hrastniku 133 in Trbovljah 100.
Približal se je nesrečni 15. april, katerega dne naj bo toliko stotin pridnih delavcev, ki niso ničesar drugega zagrešili, kakor to, da so celo svoje življenje ne samo trdo delali, temveč tudi žrtvovali svoje zdravje in svoje življenje, odpuščenih. Za svojo pridnost in poštenost naj bodo obsojeni, da sami s slabokrvno ženo in z jetičnimi otroči gredo na cesto, v brezdelje, lakoto in obup.
>:<
Da bi množica nestrpno na obsodbo čakajočih čimprej izvedela za razsodbo, jo je družba milostno celo dva dni predčasno razglasila. Dne 13. aprila sc je ljudem obsodba prečitala na eni tretjini. Po bliskovito se je tu novica potem1 razširila po rudarskih hišah. Žene, možje in otroci so drli v čakalnico ter z obupnim glasom vpraševali, ali je naš ata tudi reduciran? In če je službo-joči inžener izjavil, da je tudi on na listi, takrat je bruhnila žena-mati s 3 morda 9 nedolžnimi otroci v jok. Kakor obstreljena zver je potem opotekaje hitela skozi naselje glasno vpijoč: Kam le naj grcmi, kaj bom z otroci? Otrok, ki je zvedel, da je njegov ata reduciran, je jokaje tekel materi nasproti, obupno kričeč: »Mama, mama, naš ata je tudi reduciran!« Mati in otrok sta padla drug drugemu okrog vratu in se dušila v joku. Možem pa so se krčile pesti in molče so vzeli njih plačilo — obsodbo na znanje.
Grozen dan je bil 13. april za stotine in tisoče. Za prizadete njih odpust ni navadna delovna odpoved, temveč prava katastrofa. Zakaj vsakdo danes ve, da čeprav je že sedaj pri delu stradal, je imel vsaj stanovanje in kurjavo, a sedaj pa ne bo enega ne drugega. Vsak sc zaveda, da pomeni izguba dela najtežje kar se delavcu sploh zgoditi more. Kje bo delo dobil, ko ga
ni nikjer dobiti? S čim bo svojo družino preživljal? To je tisto, strašno, kar tira človeka v obup.
In zvečer je bilo pri rodbinah reduciranih kakor v mrtvašnicah. Zunaj je bril oster veter.
Velenje.
Podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije
v Velenju je imela občni zbor 9. aprila 1933, ki Je bil dobro obiskan. Izvolil se je sledeči odbor, iz katerega je izvoljen za predsednika Adolf Tamše, za tajnika Ludvik Polak in za blagajnika Ferdo Valenčak.
Mežica.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem rudarjem obrata Glačnik in okolice Mežica za nabrano podporo, ki so mi jo darovali ob času, ko sem bil v bolnici, v znesku Din 141. Vsem iskrena hvala.
Kopmaier Luka.
Leše.
Zahvala. Podpisana se najiskrenejše zahvaljujeva vsem sodrugom rudarjem iz Leš, njih ženam in svojcem, kateri so spremili najino blago mater na zadnji poti.
Anton in Jurij Krautberger.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Kranj,
Borba delavstva tovarne za gumi »Sempe-rlt« v Kranju za akordno tarifo in kolektivno pogodbo na vidiku.
Vodstvo »Semperit«, tovarna za gumijeve izdelke, je z dopisom z dne 21. februarja odpovedalo, da ne more več garantirati v smislu mezdnega dogovora z dne 27. junija 1932, da bi delavec v akordu prišel na svojo minimalno urno plačo. Prav tako je vodstvo odpovedalo določilo dogovora, da ostanejo obstoječe višje plače Še nadalje v veljavi. Delavstva se je polastilo razburjenje, ker je bilo to razumeti tako, kakor da se namerava poslabšati že itak nizke plače. Protestiralo je proti tem« s posebno spomenico, ki jo je poslalo vodstvu tovarne. Tajništvo SDZJ in Del. zbornica sta pri ravnateljstvu posredovala in je vodstvo izjavilo, da plač absolutno nima namena poslabšati, vendar je stalo na stališču, da pri akordu ne bo več garantiralo minimalne urne mezde. Že silno dolgo se določajo akordne tarife, katere pa vodstvo podjetja drži tajno, da jih v škodo delavstva lahko vsak čas izpreminja. Ker je na vlogo tajništva SDZJ v Ljubljani, kjer se ždi izpopolniti kolektivno pogodbo, poslalo podjetje dopis, ki ga tu v celoti priobčujemo, je delavstvo razburjeno stopilo v akcijo in energično zahteva sklenitev pogodbe in druge važne zadeve. Dopis podjetja se glasi:
Splošna delavska zveza
Ljubljana.
Potrjujemo prejem Vašega cenjenega dopisa z dne 24. p. m. ter Vam moramo žal sporočiti, da nikakor ne držimo za potrebno skleniti kolektivne pogodbe. Naše akorde smo stavili se-. daj tako, da imajo delavci zadosten zaslužek. Z našim delavstvom dosedaj nismo imeli še nikdar sporov, ter smatramo vsled tega tudi nadalje kolektivno pogodbo, katera zakonito ni predpisana, za nepotrebno.
Prosimo Vas, da vzamete gorenje na znanje in beležimo
z odličnim spoštovanjem
»Semperit«,	1
Jugoslovenska tvornica gumijevih izdelkov, družba z o. z„ Kranj.
Podpisi nečitljivi.
Tako torej gledajo na ureditev delovnega razmerja razni inozemski ravnatelji, ki pri nas istočasno po dve mesti zasedajo. Delavstvo je ogorčeno in protestira. Dne 20. aprila se je polnoštevilno zbralo na zborovanju ter solidarno izjavilo, da se bo za izvedbo zahtev, navedenih v spodnji resoluciji, borilo z vsemi sredstvi. Resolucija je sledeča:
P. n.
»Semperit«, tovarna za gumijeve izdelke,
Kranj.
Delavstvo naslovljenega podjetja, zbrano na svojem zborovanju dne 20. aprila 1933 v Kranju, po pretresanju delovnih in plačilnih pogojev konstatira:
1. Dopis podjetja »Semperit« z dne 21. iebr. t. 1. poslan Splošni delavski zvezi Jugoslavije v Ljubljani, s katerim se odpoveduje v mezdnem dogovoru z dne 27. junija 1933 določbo o garantiranju minimalne mezde pri akordnih delih, se ne more vzeti na znanje. Odgovor podjetja z dne 6. aprila t. 1. pa se kot nelojalen in netočen zavrača.
2. Pri akordnih delih še vedno ni sestavljena in objavljena akordna tariia, vsled česar je omogočeno, da se plače delavstva v akordu lahko vsak čas v škodo delavstva izpreminja.
3. Za mnoga dela še vedno ni določena minimalna urna mezda, vsled česar tudi ni mogoče za dotična dela določiti pravilnih akordnih postavk. Podjetje se brani skleniti kolektivno pogodbo, češ da ni za to zakonite podlage, oziroma, da ni zakonito predpisana.
4. Tovarna v pogledu higijene še vedno ni tako urejena, kakor to zahtevajo zakoniti predpisu Niti najpotrebnejših topo-glednih stvari ni. Tako ni za shrambo delavskih oblek garderobe, kopalnice, umivalnice, obedovalnice itd., vkljub temu, dia bi vse to moralo biti že pred leti urejeno.
J Ali plačujete tedensko po 50 par za letošnje • knjige Cankarjeve družbe, ki izidejo v oktobru ?
Knjige bodo zanimive in zelo lepe, bod\lle člani, naj Cankarjeva družba samozavestno in odločno gleda v kapitalistični svet kulturne in gospodarske krize. Vi, delavci, ste njena hrbtenica, zato stojte trdno in prispevajte članarino.
Sodrugi
Stran 4
»DELAVEC«
25. aprila 1933
Sodni!
Kupujte in zahtevajte povsod kruh in pecivo iz Prve delavske pekarne, r. z. z o. z., podružnica v
Ljubljani, Postojnska ulica 11, desno. Telefon 31-71.
Sodražice!
Delavstvo po teh konstatacijah proti ravnanju vtxfetva tovarne protestira in zahteva:
1. Da se sklene kolektivna pogodba, ki (e v § 5. zakona o zaščiti delavcev in v § 209. obrtnega zakona predvidena. S kolektivno pogodbo naj se temeljito uredi med delavstvom in podjetjem vse delovno in plačilno razmerje.
2. Da se čimprej izdela in objavi ta-riia akordnih zaslužkov, ki naj bo v vsaker ■ oddelku izobešena in naj se vsem delavskim obratnim zaupnikom po en izvod da na razpolago. Pri akordnih delih naj se zajamči 10% zaslužek nad minimalno urno plačo.
3. Da se tovarna nemudoma uredi tako, da bo delavčevo zdravje pri delu vsestransko zaščiteno, zlasti pa, da se napravi garderoba, higijenična stranišča, umivalnica, kopalnica in obedovalnica.
4. Da se vodstvo podjetja v 8. dneh po prejemu te resolucije izjavi pripravljenim skleniti kolektivno pogodbo in izvesti zahteve te resolucije, ker se bo delavstvo v nasprotnem slučaju poslužilo vseh legalnih sredstev za izvedbo navedenih zahtev in odklania v tem slučaju za posledice vsako odgovornost.
5. Splošno delavsko zvezo Jugoslavije kot predstavnico v tem podjetju zaposlenega delavstva se pooblašča, da predloži podjetju to resolucijo in stopi z njim v stike v svrho sklenitve kolektivne pogodbe in izvedbe navedenih zahtev.
6- Naproša^ se kr. bansko upravo (inšpekcijo dela) in Delavsko zbornico, da v predmetni zadevi urno posredujeta, da podjetje tem opravičenim zahtevam delavstva ugodi.
V	Kranju, dne 20. aprila 1935.
Ribnica na Pohorju.
Smrtna kosa. Neizprosna smrt ie posegla v naše vrste in nam iztrgala so-druga Miho Medveda, starega 19 let Bil ie zvest član »Splošne delavske zveze« in med ustanovniki »Delavske telovadne in kulturne zveze »Svobode«. Ustanovnega občnega zbora »Svobode«, ki bo 23. aprila 1933, žal, ni dočakal. Na mladih potih življenja ga je srečala smrt. Sodrug Medved Miha je bil pri vseh svojih sodrugih im sodelavcih priljubljen mladenič. Bil je izvrsten igralec pri dramatičnih uprizoritvah in je pri vseh prireditvah vneto sodeloval. — Pogreb se je vršil v nedeljo, 9. aprila t. I., dopoldne. Udeležili so se ga malone vsi so-drugi in drugi občani, tako da je bilo nad 400 pogrebcev. Pri sprevodu je igrala naša ribniška godba. Ob grobu se je poslovil od umrlega sodrug Vernik s tako lepim poslovilnim govorom, da so vse oblile solze. Organizirano delavsvo v Ribnici je pokazalo, kako zna ceniti skupnost in sodružnost in da je s tem, če je organizirano, utrjeno tudi medsebojno prijateljstvo. — Sodrugi pa so se tudi zavzeli za težko prizadete starše, ki jim je sin bil v veliko pomoč ter so nabrali 142 Diy. Ni sicer veliko, a darovano in nabrano je bilo iz srca. »Splošna delavska zveza« in »Svoboda« pa bosta ohranili svojega člana v trajnem spominu in za vzgled vsem. Staršem naše naj iskrenejše sožalje in vsem hvala lepa.
Vevče.
Delavstvo tukajšnje papirnice, ki je že
dosedaj močno občutilo riziko gospodarske krize, je zadobilo ponovni udarec. Ni dovolj. da že nekaj let omejeno obratujejo vsi produkcijski stroji, da ie velebrusilnica ponovno ustavila obratovanje, morda za par mesecev in s tem vrgla na cesto, brez kruha, veliko število delavcev, ki so prepuščeni in obsojeni na počasno hiranje od gladu. Sedaj se je pridružila tem še nova omejitev dela po vseh delavnicah, katere so dosedaj, z malimi izjemami, bile v polnem obratu, in kljub temu popravila zaostajajo. Ravnateljstvo utemeljuje omejitev s tem, da je režija mnogo predraga za popravila in se mora omejiti delo od 8 na 6 ur dnevno. Izguba bo torej 25 odstotfkov, a delo naj bi bilo isto kot poprej, vsaj tako je po navadi, s skrčenjem obratovanja. O, da, mi bi takoj pristali na skrajšanje delovnega časa, kjer vemo, da je pri sedanji racionalizaciji obratov, popolnoma zadosti 6 ur dela na dan, ali to ob isti plači kot dosedaj za osem ur. Poleg tega pa se hoče, da bi bili delavci zelo zadovoljni, da bi hvalili, pa če tudi bi se delalo z njimi karkoli. Če se kdo popolnoma ne strinja s tem, kar se mu diktira, je že upornik in kot takšnega se sumniči ob vsaki priliki in vsega, za kar je najmanj odgovoren. Posebno se rado kaj takšnega pritika organiziranim delavcem. Tako je ob priliki plesnega venčka, ki so ga priredili uradniki, nekdo iz neznanega vzroka zažgal vrtno lopo g. inž. Rešu, a podla obrekovanja so, da so baje storili organizirani delavci. Da je to laž, dokazuje že to, da ne more tega niti najmanje kdo dokazati. Delavstvo, organizirano v »Splošni delavski zvezi« odločno odklania taksna podla sumničenja.
Delavci in delavke vevške papirnice, vkljub ovirani, gradimo močan, enoten, krepak MI, našo strokovno organizacijo.
Rogaška Slatina.
Po skoraj trimesečni brezposelnosti smo steklarji začeli spet redno delati, pomlad je tu... polja, razorane brazde in ptice nad njimi, to znači novo življenje, novo upanje, tudi nas vedno osreči pomlad, lansko leto smo začeli pomladi in letos tudi, zima nam pa vedno prinese mraz, brezposelnost in bedo; kolikokrat smo že upali, da bomo tudi preko zime delali, a naše upanje je vedno splahnelo, kdaj in kdaj bo prišel tisti lepi čas, ko bodo tovarniške sirene vedno tulile in ko se bo iz visokih fabriških kaminov vedno kadilo.
Naša edina nada ie delo, delo nas je že mlade priklenilo v tovarno, delo nam je dalo vsebino življenja, in zato tudi v delu. v težkem trudapolnem življenju najdemo svojo uteho: koliko jih pa je, ki še niso dobili dela, kateri spijo po kanalih, barakah in čakajo zaman na delo. To je trpljenje, ko čaka doma družina, a ti ji nimaš kaj dati.
Pri nas v Rog. Slatini se pomlad prva oglasi. Tu je prekrasno zdravilišče, a škoda samo za tiste, ki imajo denar, mi jih pa gledamo, kakor Mojzes, ki je s hriba gledal v raj.
Tudi podpor je bilo nekaj, od Borze dela smo dobili trikrat, kljub temu, da bi imeli pravico za večkrat, pa sedaj že vemo, kako prakso ima Borza dela. Počasi se mora podpora deliti, če potem začnemo delati, se kaj prištedi. Od sreskega načelstva smo dobili 5000 Din, za steklo smo dobili krompirja. Naše vodstvo tovarne nam je dalo pa moke, tako da smo od povsod nekaj dobili, od banovine nam je bilo obljubljenih 15.000 Din, a med tem časom smo začeli delati. Ta podpora, ki bi nam res nekaj pomagala, je s tem, ker smo začeli delati, padla v vodo.
Ne smemo biti preveč obširni, samo malo moramo pisati, da bodo tudi drugi vedeli, kako je nam steklarjem bilo v teh težkih dneh.
Sedaj pa še o organizaciji. Našo podružnico bomo po možnosti dvignili, vsekakor jo bomo pa obdržali na isti višini kot je bila. V naših težkih dnevih brezposelnosti nam je organizacija mnogo koristila, zato je naša dolžnost, da je tudi sedaj ne pozabimo. Zato: plačajte vsi redno svoje prispevke, ker Ie v močni organizaciji je moč, kolikor moči, toliko pravice.
ŽIVILCI.
Peki — Ptuj.
Dani se. Težak je položaj pekovskih pomočnikov v Ptuju, že z ozirom na provincialni značaj mesta, kjer vsak odpor in socialna zahteva pomočnikov zadene na organizirano v obrambo združenih pekovskih mojstrov. Že od nekdaj je znano, da je špe-cijelno pekovska obrt težko dovzetna za vsak napredek socialnega značaja. Mojstri največkrat ne vidijo drugega kakor samega sebe; lastna korist in stremljenje po dobičku jim ie glavna skrb, zato vidijo v zahtevah pomočnikov le oviro svojih lastnih interesov. Mnogo krivde leži, to moramo priznati, tudi na napačni vzgoji pomočnikov, ki ne poznajo in ne pojmujejo prav velikega pomena razredne strokovne organizacije. Le-ta jim nudi uspešno obrambo svojih socialnih pravic; le svobodne organizacije so poklicane čuvati že pridobljene socialne zakone. Naše organizacije skušajo premostiti velik prepad razlike med človeštvom. Kajti vemo predobro, da so vsi ljudje enaki, zato je naša dolžnost pripraviti že na tem svetu vsemu človeštvu dostojno življenje. Obupne so razmere poinočništva in vajencev v Ptuju. Garajo proti majhni odškodnini brez vsake socialne zaščite do 10 ur na dan in to brez vsakega zakonitega tedenskega odmora. 'Čudimo se pristojni oblasti v Ptuju, da dopušča to izrabljanje pomožnega osobja v pekovski obrti. Dajte zaščito onim, ki so resnično zaščite potrebni! Že dolgo časa je zahteva pomočnikov po nedeljskem počitku aktualna. Združili so se trpini in skupno pristopili Zvezi živilskih delavcev, podružnici v Mariboru. Ta poznavajoč dodobra razmere, jim ie radevolie nudila pomoč. Združeni hočejo v bodoče sodelovati za dobrobit članstva v zavesti si, da je le v skupnosti moč. Pekovskim mojstrom postajajo tla vroča (nekaj jih je bilo že kaznovanih), zato so pod pritiskom razmer resno začeli razmišljati o zahtevah pomočnikov po nedeljskem počitku. Vršila sta se dva sestanka mojstrov, na katerega so vabili tudi zastopnika pomočnikov. Leta je imel smolo, kajti na prvem sestanku mu je gospod zastopnik oblasti odvzel besedo, baje radi preostrega govora. Zato pa je šlo drugič boljše. Razpravljalo se ie na dolgo in široko, kako bi se naj uvedel nedeljski počitek, da bi bil volk sit, ovca pa cela. Pomočniki brez izjeme stoje na stališču, da je edino mogoč in izvedljiv enoten počitek za celo Dravsko banovino, brez izjeme. Le taka nepristranska rešitev tega spornega vprašanja more zadovoljiti obe strani. Mnenja smo, da bo to, kar je za Ljubljano, Cel.ie, Maribor kot praktično in koristno obveljalo tudi za Ptuj. Apeliramo na mojstre: zavržite napačne pojme in nazore glede ureditve nedeljskega počitka, pridružite se končno enkrat veliki večini tovarišev mojstrov v ostalih krajih že z ozirom na znosne odnošaje, ki naj vladajo med mojstri in pomočniki. V nasprotnem slučaju bo pač morala odločiti borba, katera je v polnem teku, kar bo vsekakor
zelo neprijetno. Ptujsko odločilno oblast pa pozivamo, da stori dolžnost, t. i. uveljavi zakonit/i tedenski odmor v pekovski stroki. Pereče vprašanje nedeljskega počitka se mora v doglednem času rešiti, pa naj bo tako ali tako.
LESNI DELAVCI.
+ Podboj Franc.
Dne 4. aprila t. 1. je preminul v ljubljanski bolnici član podružnice ljubljanskih mizarjev, sodr. Franc Podboj. Proletarska bolezen ga ie priklepala celi dve leti na bolniško posteljo, ter ga popolnoma izčrpala. V svetovni vojni, katera ga je pohabila, da je bil 75% invalid in mu je le-ta tudi zadala kal tuberkuloze. Bil je zelo skromen. V svojih mladih letih je mnogo potoval ter se pri tem izpopolnjeval v mizarski stroki. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali v lepem številu člani lesne organizacije. Šest nepreskrbljenih otrok bo zaman klicalo očeta, šest jih je postalo siroti Ni se čulo ubrano zvonenje, kot pri bogatili, ni ga objel prijetni vonj kadila, temveč spremljal ga je jok zapuščenih otrok in obupane žene.
Nas, njegovih sodrugov, pa se je poia-ščal srd ob pogledu na vse to. Delavec trpin si utira sam pot k enakopravnosti. Organizacija lesnih delavcev ohrani sodr. Podboja v najlepšem spominu. Njegovi družini naše sožalje.	Niko.
ZAHVALA.
Podpisana Podboj Marija se najlepše zahvaljujem podružnici Osrednjega društva lesnih delavcev v Ljubljani za Din 150.--in sodrugom tvrdke Rojina čc Comp. za Din 216.— namesto vencev pokojnemu možu.
Ljubljana, dne 5. aprila 1933.
Podboj Marija.
Razno.
Delavski esperantski pokrel.
Kakor znano, so bili esperantisti, tako neutralni kakor tudi delavski, pred leti mišljenja, da morajo vsi skupaj delovati. Ta romantičnost v naziranju pa ni trajala dolgo, ker se Je skoro uvidelo, da se vsako skupno delovanje razbija na realnih dejstvih. Tako je prišlo do nufene odcepitve delavcev, ki so se ujedinili v S. A. T.-u, pokazujoč tako razvojno pot k racionalnemu, vedno boli jasnemu strokovnemu organizacijskemu sistemu esperantistov.
Če pa sedaj sledimo gornjim mislim umstveno in brez vsake domišljije, potem moramo nujno priti do zaključka, da Je edino oni organizacijski sistem pravilen, ki je najožje vezan z našo ideologijo, to Je z našo socialistično stranko odnosno z našim socialističnim programom.
V	Franciji se ie ustanovil odbor, ki bo vstvaril »mednarodno ligo socialistov-espe-rantistov«. Tej ligi pristopijo za sedaj že: Avstrija, Ogrska, Češka, Nemčija in Francija. Prijavljenih je že več kot 4000 članov.
Do tega zaključka in njega posledicam so prišli socialisti esperantisti šele po dolgem iskanju. Čas za stvoritev take mednarodne lige je sedaj posebno ugoden, ker se tazne mednarodne centrale borijo medsebojno za plen v obliki članskih prispevkov. Socialisti, ki dosedaj niso imeli nobene lastne organizacije, so bili raztrešeni po meščanskih in demagoških društvih. Vest o ustanovitvi zgoraj navedene lige je zelo ugodno vplivala na francoske socialiste-esperantiste, ki so posedmerili svoje članstvo tekom šestih mesecev. Največ zaslug za ustvaritev lige imajo AXLE (organi?., avstrijskih sociali-stov-esperantistov) ter HESL, ogrsko bratsko društvo.
Prinašamo gornji članek, da bi obvestili vse naše čitatelje o reorganizaciji, ki se je izvršila v esnerantskem mednarodnem po-kretu ter pričakujemo, da tudi naši sodrugi ne bodo zaostajali ter da bodo našim skupnim idealom nudili aktivno podporo. Podrobna navodila dobite, če pišete na: Rad-nički Esperantski Klub, Radnička Komora, Nemanjina 28-IV., Beograd.
,	Lab.	Esp.	Klubo.
^Prijatelj Prirode".
Glavni od'bor delavskega planinskega društva »Prijatelj Prirode« je imel svojo- sejo dne 16. aprila t. 1. na sedežu centrale v Sarajevu. Seje so se udeležili poleg članov iz Sarajeiva tuidi člani odibora iz Zagreba, Maribora, Beograda in Novega Sada. Radi težkoč, ki jih ima »Prijatelj Prirode« kot 'delavsko planinsko društvo, se je naiprosil centralni sekretarijat Delavskih zibornic v Beogradu, da tudi on ipošilja svojega delegata na to sejo. In kot tak delegat je bil navzoč pri seji tajnilk s. dr. Živko Topalovič.
Iz podanih poročil se je videlo, da so ustanovljene podružnice v mnogih mestih v celi državi in da se mnoge še ustanavljajo. To je dokaz, 'da obstoji velika potreba po samostojnem delavskem planinskem pokretu. Delavski turizem se mora prilagoditi skromnim materijalnimi sredstvom delavcev, skromnem potrebam delavcev pri planinskih usta-
novah, z ograničenim časom, s katerim razpolaga delavec in (potrebam njim odgovarj .-j.očih društev na izletih. Zato mora biti naj-večjr interes za razvoj splošnega iplaninstva, da se ovira ustvarjanje samostojnih delavskih planinskih društev.
Žalihog so danes še ovire. Nastale so od strani, od katerih 'bi se mogle najmanje pričakovati. Namreč od! Zveze planinskega društva v Ljubljani. Ta zveza je ibrez stvarnega razloga odklonila sprejem v članstvo Delavsko iplaninsko društvo »Prijatelj Prirode« in s tem člastvu vzela ugodnosti v planinskih kočah in ugodnosti, ki jih daje država planinskim društvom pri vožnji po železnici’. Tako so edino dclavci-turisti tisti, ki so prikrajšani tistih skromnih društvenih in državnih ugodnosti, ki jih uživa planinstvo pri nas.
Drutfa ovira razvoju je ta, da čeprav je v smislu zakona obstoj delavskega planinskega cVuštva »Prijatelj Prirode« odobreno^ cd banske uprave v Sarajevu, kjer je centrala društva, vendar se povzročajo težko-če vsaki krajevni skupini in sc zahtevajo malenkostne in neznatne spremembe pravil od krajevnih oblasti.
Glavni odbor je sklenil, da se obme t apelom na odločilne oblasti in na javnost z zahtevo:
da se ne dela nikakršnih ovir delavskim turistom in da se jim dajo ugodnosti v planinskih kočah in ugodnosti pri železnicah-
Delavsko planinsko društvo je edino turistično društvo v državi, ▼ katerih se zbirajo člani vseh, vez, vseh jugoslovanskih Jezikov in vseh narodnih n-anjšin v Jugoslaviji, zato pričakuje, da se z njim postopa pravično in zrkonito.
NAUCNA BIBLIOTEKA.
U Zagrebu je pokrenuta »Naučna Biblioteka« koja neče donositi novele i roma ne več važnija naučna djela o ekonomskim, društvenim i kulturnim pitanjima. Knjige izlaze u serijama, jedno kolo sa 5 knjiga. U prvom kolu izlaze ove godine ova djela: Seljački rat u Njemačkoi (Engels), Osnovi ekonomske geografije (Hora-bln). Bijeda filozofije (Marks), Eseji (Me-ring) i Agrarno pitanie (Ilič). Naučna Bi-' blioteka izlazi u redakciji književnika S. Ga-logaže. Citavo kolo u tvrdom platnenom uvezu stoji u pretplati znatno jeftinijc (100 dinara) Pretplate se šalju najkasniie do kraja juna ove godine. Opširni prospekti šalju se svakonie besplatno. Adresa »Naučne Biblioteke«: Zagreb, Jakičeva ul. 6.
Zadruga »Delavski dom« Moste r. z. z o. z.
v Mostah
sklicuje za dne 6. maja 1933 ob 19. uri v prostorih »Delavske kuhinje«. Pokopališka ulica 5 (poleg kemične tovarne) v Mostaa
IZREDNI OBtNI ZBOR
s siedečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. lzptememba pravil.
3. Volitev načelstva in nadzorstva.
4. Bodoče delo zadruge in ra^no.
Načelstvo in nadzorstvo.
VABILO
na
ZADRUŽNO ZBOROVANJE,
katero se vrši dne 7. maja t. L ob 10. uri dopoldne v zadružnem domu. Glavni trg št. 9 v Tržiču.
Dnevni red;
1. zadružništvo in njena naloga,
2. delavstvo in njegova dolžnost,
3. razno.
Moralična dolžnost vsake delavske družine in vsakega posameznika ie, da se tega, tako važnega zborovanja udeleži. Nihče naj se ne izgovarja, da tudi brez njega gre. Zatorej vsak, ki se zaveda svojega delavskega položaja, mora in tudi bo prišel na zadružno zborovanje. Pokažimo našo delavsko solidarnost in našo moč tudi na gospodarskem polju. Geslo naj bo vseh in posameznika: svoji k svojim.
Zatorej vsi na zadružno zborovanje.
Odbor.
IZ UREDNIŠTVA. Ko bodo pravila bratovske skladnice izšla v slovenskem prevodu, jih bo »Delavec« počasi, kakor bo dopuščal prostor, objavljal. To sporočamo vsem naročnikom, ki so pri Bratovski skladnici, da pridejo tako po ceni do pravil, če pa se pokaže potreba, pa izdamo pravila v žepni brošurici.
ADRIA
prašek za pecivo je res izvrsten domač izdelek. — Vaša dolžnost je, da ga ob vsaki priliki zahtevate!
Izdala konzorcij »Delavca€. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak t Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.