—   18   «— ENGELBERT  GANGL:
Danes meni — jutri tebi!
 tošku je tekla niama več kot stokrat: »Jožek, sinko, ne bodi kakor burjal Vihraš po dvorišču, da se dviga oblak prahu izpod nog.  Pelelin in  kokoši   beže pred  teboj, kakor bi jim bila lisica za petami." Vedno je Jožek obljubljal: »Mama, nikoli več I" A komaj je izgovoril obljubo, jo je tudi že pozabil. In gre Jožek in  sede na dvorišču v hlad.   Tablico
dene na  kolena,   pomodruje  satn s seboj in  reče in  govori: »Sedaj imam najlepši čas, da malo poračunam!"
           Pride petelin, postoji in pogleda Joška.
            ,Ali se godi čudo? Jožek miruje!" si misli.
            Komaj pa  odpre  kljun od  samega  začudenja,  že  vstane  Jožek: „0,
    prijatelj krivorepec, ali se bova malo poigrala?"
            Plane za njim in trešči tablico za splašeno živaljo. Petelin je pa hitreji
    od Joškove tablice, zato ta  ne zadene  petelina, ampak pade  na kamen in
    se razbije.
            Brž si misli Jožek: ,To-le  pa ne bo nič dobrega."
           In res ni bilol
            Mati, ki jo je šum  in ropot  privabil  na dvorišče, ne  pomišlja dolgo,
   ampak ukaže sinku pobiati  tablico,  ga  prime za  sladke  in ga  odvede na
    vežo v kot, češ, tu-le stoj za kazen!
            Petelinu se je kar zdelo, da mora priti tako. Zatorej gre in pokuka k
   Jošku kakor bi mu hotel očitajoč zaklicati: »Danes meni — jutri tebil"