St. 3 (2266) • Leto XLIII • Novo mesto • četrtek, 21. januarja 1993 • Cena: 80 SIT NOVOTEMA LEASING ZA AVTOMOBILE DOBAVA TAKOJ NOVO MESTO. PARTIZANSKA 2, tel.: (068)28-066 ODPRTO VSAK DAN OD 7 -17. ure m v SOBOTO OD 7. -12. ure. UJ EHUmESi lOTTrrH urn >o DOLENJSKI LIST dolenjski list DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST V) DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST JSKI LIST ESEES DOLENJSKI LIST HERMAN KUNEJ MANDATAR KRŠKO — Zbori skupščine občine Krško so na torkovi skupni seji izvolili Hermana Kuneja za mandatarja za sestavo krškega občinskega sveta. Kunej je pred izvolitvijo predstavil svoj program, v katerem je med drugim napovedal, da bo številčno zmanjšal izvršni svet, uvedel funkcijo podpredsednika izvršnega sveta za gospodarstvo in kot predsednik vlade naredil vse za oživitev krškega gospodarstva. Slovenski jug naj ne bo »jug« Poslanci Demokratske stranke v državnem zboru na obisku v Vinici in Damlju — Največja želja asfaltna cesta ob Kolpi — Problemov z mejo še ni konec VINICA — Preteklo soboto je pet od šestih republiških poslancev Demokratske stranke odšlo na svoj prvi obisk po Sloveniji po decembrskih volitvah. Najbrž ne povsem po naključju so se odločili za najjužnejše slovenske kraje, »po katerih je bog mahal s prazno vrečo«. Krški plesalci uspešni v Ribnici Za petami »Urški« KRŠKO — Plesna skupina Divi s formation, ki deluje pri Društvu za Plesno dejavnost Krško, je sodelovala z klanskim zastopstvom v soboto v Ribnici na državnem pokalnem tekmovanju v show danceu. Krški plesalci so se uvrstili zelo dobro. V pionirski skupini v nastopih posameznikov v disko plesih je Josipa Fink zasedla 4. mesto, Sebastjan Vodlan je bil 5., Teja Domenčič seje uvrstila na 7. in Mojca Levak na 9. mesto. S temi rezultati so krški plesalci le za eno kakovostno mesto slabši od vrstnikov iz ljubljanske plesne šole Urška. Uradno sicer ekipne-ga nastopa v tej kategoriji v Ribnici niso točkovali. V pionirski skupini v formacijah je zasedla prva skupina Divi s formation 4. in druga skupina 6. mesto.' V mladinski kategoriji v posamičnih nastopih v disko plesih seje uvrstila Simona Rarjkovič na 5. mesto, medtem ko je bila Vesna Perič osma. V nastopu skupin so plesalci Divi s formation zasedli 5. mesto. Ribniško pokalno tekmovanje, na katerem je nastopilo skupno okrog 400 plesalcev iz 12 plesnih klubov in skupin, je bilo naporno in dolgotrajno. Vsaj kar zadeva plesalce Divi s formation, vseeno ni bilo pretežko, saj so mladi krški plesalci kot pravcat' profesionalci nastopili že naslednji dan v Kostanjevici. Igor Bavčar, Igor Omerza, Danica Simšič, France Bučar in Tone Peršak so se najprej ustavili v viniški enoti novomeškega Novoteksa, v katerem je zaposlenih 298 ljudi, od tega 34 odst. iz Hrvaške. Čeprav imajo do konca marca dovolj dela, jih skrbi, ali jim ho tudi za naslednjega pol leta uspelo sklenili pogodbo z dvema nemškima partnerjema, za katera opravljajo »lohn posel«. Na domači trg je namreč sedaj namenjene le 2 odst. njihove proizvodnje. Gosteje zanimalo, kakšne so možnosti za osa- FESTIVAL PEVCEV BIZELJSKO - Osnovna šola Bizeljsko vabi jutri ob 17. uri v telovadnico, kjer bodo priredili 2. zimski festival za šolarje - pevce. Okrog 20 mladih solistov bo pokazalo, kako znajo zapeti zabavne melodije ob spremstvu šolskega pevskega zbora in učitelja Vilka Urcka s sintetizatorjem. O tem, kdo je najboljši, bo glasovalo občinstvo. Sodeloval bo tudi šolski ansambel Fru fru, Duo panda, Duo Domino, Tadeja Molan, zmagovalka lanskoletnega občinskega festivala “Mali srček” in še nekateri glasbeni gosti. Podobna šolska festivala sta bila že v sosednjih Pišccah in tudi v Globokem. Najboljših šest pevcev iz. vsake šole bo spomladi zapelo na področnem festivalu. SMRT V GOZDU SLAMNA VAS - 18. januarja popoldne je prišlo do smrtne nezgode v gozdu Smolanovcc blizu Slanine vasi. 54-letni Jože Vovk z Radoviče je tega dne odšel skupaj z bratrancem ■ goz.d podirat illevje. Nekaj pred 15. uo je med podiranjem kostanja mosvojitev viniške enote. Vodja enote Anica Grdun je menila, da zelo majhne, saj jim podjetje Konfekcija iz Novega mesta išče trge. poleg tega pa v Vinici ni kadrov za samostojen marketing. Predstavnik KS Vinica Jože Starešinič je opozoril na težave z zaposlovanjem, soil jetja “MG”, za katerim sc skrivata imeni Gorazda Kosmine in Milana Rotarja. Krstni boter, ki bo balon tudi poimenoval in mu zaželel veliko uspcšniji poletov, bo obrambni minister Republike Slovenije Janez Janša, ki mu bo ob tem početju pomagala še šcstlitrska steklenica penečega vina “Grajski biser” Vina Bizeljsko Brežice. Ob tej priložnosti bo v Bršljinu še veliko drugih slovenskih balonov, katerih piloti bodo pokazali možnost njihove uporabe tako v športne kot zadnje čase v svetu vse bolj popularne in cenjene komercialne uporabe. Posebna privlačnost današnjega popoldneva bo tudi letalski miting članov novomeškega Aerokluba, ///////////////////////////^^^ Danes v Dolenjskem listu i Z f ! na 2. strani: • Direktor Belta je odstopil na 5. strani: • Meglena usoda mokronošk na 6. strani: • Listič je vzbudil strah na 7. strani: • V Cerkljah tudi bojne enote TO na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega lista komentii na 9. strani: • Se življenje vrača v Seškov dom? na 10. strani: t/Vj-v _■(*> • Igor Bavčar govori za Dolenjski list na II. srani: l (r *P=r* • Brežice, čakalnica tujcev č j S<\ V na 12. strani: • Človekoljubna akcija za Klemena Konec agonije HE Vrhovo Zelo dober obisk ob dnevu odprtih vrat — Vsa vitalna oprema je na objektu — Zaščita brežin in testiranje NJEGOVEMU VELIČANSTVU VINU— V kostanjeviški gostilni Žolnir so se ! 5. januarja zbrati vinski svetovalci iz Slovenije, ki so pred časom ustanovili svojo sekcijo pri Združenju za gostinstvo in turizem. V navzočnosti ministra mag. Jožeta Protnerja so imeno vali izredno častne in častne člane sekcije. Imeno vali so tudi zaslužne člane, med njimi sta Peter Markovič, direktor Mercatorjevega hotela Sremič Krško, in Otto WilliSevšek, lastnik gostilne Žolnir v Kostanjevici Kar zadeva kultiviran odnos do vin, ki ga nedvomno predstavlja vinsko svetovanje, so v Sloveniji naredili pomemben razvojni l°rak, ko so izšolali lani v Mariboru prvo generacijo vinskih svetovalcev sommelierjev. Dolenjski in posavski somme- berjiso bili v času šolanja in so še zdaj med najbolj dejavnimi vsekciji. Iz njihovih vrstje tudi Niko Veselič iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto, podpredsednik sekcije. Na sliki: k izbranim vinom so sommelierji in drugi dodali ubrane jedi z bogato obložene mize. (Foto: M.Luzar) VRHOVO- Lep sončen dan je bil kot nalašč za dan odprtih vrat H E Vrhovo, na katerega so vabile Savske elektrarne in Smelt. Okrog 150 ljudi iz Posavja in Zasavja, sije preteklo soboto v dveh skupinah ogledalo gradbišče hidroelektrarne Vrhovo, 143 milijonov mark vredne naložbe. Za njeno popolno dokončanje bo potrebnih še okrog 20 milijonov DEM. Še poprej so jim zavrteli dokumentarna filma oz. videoposnetke o gradnji zadnje dokončane HE na Savi Mavčiče in o poglavitnih utrinkih gradnje prve v nizu spodnjesavskih elektrarn -HE Vrhovo. Inž. Alojz Nučič, vodja izgradnje HE Vrhovo, (mimogrede: njegov brat Janez je pri Smeltu vodja projekta celotne verige elektrarn na spodnji Savi) je spomnil na agonijo, ki se je začela maja 1989, ko so zaradi pomanjkanja denarja morali ustaviti gradnjo. Agonija nelagodnega čakanja, ko so morali že izdelano opremo skladiščiti na različnih krajih, je prekinil šele prihod novega ministra za energetiko mag. Franca Avberška. Julija 1992 so se graditeljem HE Vrhovo »vremena le zjasnila«, odtlej, ko je bilo v sredstvih ŠENTJERNEJSKI VEČER NOVO MESTO - Jutri, v petek, 22. januarja, ob 19.30 bodo imeli Novomcščani priložnost v svojem Kulturnem domu doživeti pravi Scntjcrncjski večer. V goste prihaja Kulturno društvo iz Šentjerneja, nastopali pa bodo Pihalni orkester Šentjernej z dirigentom Sandijem Frankom, Mešani pevski zbor Vlasta Tavčar z zborovodkinjo Sonjo Pirc in Šcntjcrnejski oktet z umetniškim vodjem Milanom Pavličem. Do konca tedna se bo nadaljevalo suho in sorazmerno toplo vreme. javnega obveščanja dosti govora, kakšna škoda se dela, ker oprema HE Vrhovo rjavi oz. drugače propada ali pa postaja vprašljiva njena zanesljivost obratovanja, saj je že davno prispela tudi iz Srbije (Minel Beograd, Goša Smederevska Palanka) in iz BiH (Energoinvest Sarajevo). Alojz Nučič pravi, da so del opreme še posodobili, navaja denimo, da je izkoristek turbine 94,73-odstoten, generatorja 98-odstoten in da bi bila prava škoda, če ne bi izkoristili domačih vrhunskih strokovanjakov in dobrih delavcev, za katere se pulijo tujci. Če bi se odhajanje strokovnjakov v tujino nadaljevalo, po Nučičevih besedah čez tri leta v Sloveniji ne bi več imeli ljudi, ki bi bili sposobni zgraditi podobne HE, kot je ta na Vrhovem. P. P. ČEZ POL LETA ELEKTRIKA ? — Na Vrhovem hitijo s testiranjem strojne opreme 34-megavatne elektrarne in z zaščito brežin. Inž. Alojz Nučič (na posnetku med obiskovalci) je bil prijetno presenečen nad »izjemno dobrim obiskom« gradbišča HE med sobotnim informativnim dnevom. Od ukrepov za zaščito Radeč in za čisto Savo je odvisno, kdaj bodo v omrežju prvi kilovati iz te HE (Foto: P. Perc) F/11 '»,•# K j. Iz narodnogospodarskega vidika 138 milijonov kilovatnih tir, kolikor naj bi jili letno poslala v omrežje vrltovska elektrarna resda ni kdove kako veliko. Bolj se zdi v lem trenutku pomembno spoznanje, da so investitorji oz. graditelji HE tudi s posrečeno sobotno informativno potezo dovolj nedvoumno povedali, v kolikšni meri se zavedajo, da morajo z ljudmi, ki so živeli v tem okolju pred prihodom HE, delati bolj obzirno, v rokavicah, če že ne v popolnem sožitju. Zalo je lepo zvenela Nučičeva zahvala vrnovskim gasilcem za pomoč pri katastrofalni poplavi 1990 in opravičilo vaščanom Šentjurja na Polju. Te so končno nekaj dni nazaj pomirili z razgrnitvijo načrtov, kako bodo s 700 metrov dolgim obrambnim zidom oz. nasipom zavarovali vas pred Savo, ki so jo lani poleti preusmerili v novo strugo, ne da bi poprej uredili oz. zaščitili dolvodne brežine. Delavci celjskega Nivoja in novomeškega VGP imajo do marca čas za to kar zahtevno operacijo. Si bodo zdaj investitorji le povrnili omajano zaupanje Posavcev, kjer naj bi nadaljevali gradnjo verige HE? Res pa jc, da vsem zahtevam okolja investitorji HE niso kos, ker bi določene naloge le morali uskladiti v republiki, zlasti glede očiščenja Save do 2. kakovostnega razreda in delno tudi glede zaščite Radeč. PAVEL PERC —-------- ... t_____________^ Kaj bo z vikendi? prjhaja leto pomembnih obletnic Uradno stalisce do slo- 9 m_______________________ venskih počitniških hišic _______na Hrvaškem___________ LJUBLJANA »Zagotavljamo, da Hrvaška z nobenim predpisom ni posegla v zasebno lastnino slovenskih državljanov na Hrvaškem. Slovenski državljani svoje nepremičnine pri nas lahko uporabljajo, lahko jih zamenjajo ali prodajo, vendar le po hrvaških predpisih in hrvaškim državljanom. Nikakršne razlike ni glede na to, ali gre za slovenskega državljana ali za državljana katerekoli druge države.« Tako je dopisniku Gospodarskega vestnika odgovoril direktor uprave za lastninskopravne zadeve pri hrvaškem ministrstvu za pravosodje in upravo Miro Šeparovič. Res je, kar pravi g. Šeparovič, res pa je tudi, da naši lastniki nepremičnin s sedanjimi razmerami niso zadovoljni tudi zato, ker je Hrvaška zamrznila premoženjskopravne odnose. Zamrznitev utemeljuje s tem, da z vlado Slovenije ni uresničeno temeljno načelo, ki velja v mednarodnem pravu pri pridobivanju in uveljavljanju lastništva. Gre za načelo recipročnosti oz. načelo enakih pravil, ki veljajo v obeh državah. Ker po naši ustavi tujec ne more kupiti našega zemljišča, tudi naši državljani ne morejo kupiti nepremičnin na Hrvaškem. Koliko naših ljudi je s tem prizadetih, niti ni mogoče ugotoviti, ker na Hrvaškem nimajo enotne evidence, ugotavlja pisec v Gospodarskem vestniku. NAŠA ŽENA BO PODELILA NAGRADE LJUBLJANA - Uredništvo Naše žene bo s podporo Zavoda za zaposlovanje, Obrtne zbornice in Ministrstva za malo gospodarstvo Slovenije prihodnji četrtek na Ljubljanskem gradu podelilo tri nagrade za podjetništvo. Nagrade po 5000 nemških mark bodo prejeli: za najboljšo podjetniško družino Rczgorškovi iz Maribora, za najboljšo obrtniško družino Mizarstvo Zalokar iz Šentvida pri Ljubljani in za najboljšo podjetniško debitantko Milka Kovač, direktorica podjetja BIOS-M iz Ljubljane. Med bralci, ki so koga prijavili na razpis, so izbrali tri nagrajence. Prvo nagrado, barvni televizor, bo prejel Danilo Jurejevčič iz Metlike in drugo, električna stikala, Elizabeta Vardijan, Pod Trško goro. MISLI • Krepost ni v odsotnosti strasti, marveč v njihovem obvladovanju. (Billings) • Kar Šteje, je naš pogum do življenja. (Risner) • Slovenci so lahko upravičeno ponosni na svojo diplomacijo. (Kenney) Z razširjene seje okrožnega odbora aktivistov OF — »Svet ne pozna vojne, v ka-teri bi bil boj za narodne pravice tako čist, kot je bil naš osvobodilni boj« TREBNJE — V restavraciji motela je bila prejšnji četrtek razširjena seja Okrožnega odbora aktivistov OF nekdanjega novomeškega okrožja. Poleg članov odbora je prišlo na srečanje tudi več znanih dolenjskih prvoborcev, nekdanjih partizanskih generalov in uglednih drugih javnih delavcev. Pred delovnim in družabnim delom snidenja je sto zbranih vodilnih članov dolenjske OF z dobrimi novoletnimi željami pozdravil predsednik odbora Bogdan Osolnik. Spomnili so se v zadnjem poldrugem letu umrlih organizatorjev OF, medtem ko je 17 izmed povabljenih aktivistov opravičilo izostanek z zdravstvenimi razlogi. Po zadnjem zboru, kije bil 18. maja 1991, je odbor aktivistov OF okrožja Novo mesto težišče dela namenil predvsem štirim osrednjim nalogam. Predsednik Bogdan Osolnik jih je predstavil takole: • ohranjanje svobodoljubnega, demokratičnega izročila in zgodovinske resnice o NOB v slovenskem narodnem spominu in zlasti med mladino. • Zbiranje in urejanje dokumentov ter drugih prizadevanj, ki naj bi pomagala opisovalcem in ocenjevalcem razdobja NOB dojeti potek in vsebino NOB zlasti na Dolenjskem. • Zavzemanje za varstvo kulturnih spomenikov iz let NOB. • Navezovanje in poglabljanje prijateljskih stikov med borci in nekdanjimi aktivisti, obramba njihove časti in človeškega dostojanstva ter še posebej skrb za zdravstvene in socialne pravice ter za človeško pomoč vsem, ki soje potrebni. Čemu kričanje »Primite tatu!«? Skoraj vse je že bilo povedano o uveljavljanju OF v spominu našega naroda, a kljub temu morajo njeni aktivisti še vedno razgaljati tiste politične sile, ki zanikajo vrednost in dejavnost NOB. Še ni konec ponavljanja obrabljene plošče, da je bila »...NOB izključno komuni- stična in boljševiška revolucija«. Na ta način skušajo posamezniki oprati zgodovinski greh svojih ideoloških somišljenikov, ki so v 2. svetovni vojni zapeljali v nesrečo na tisoče Slovencev. Poslali sojih v službo fašističnih okupatorjev in s tem zanetili bratomorni boj s pretvezo, da to zahtevata ohranitev vere in in cerkve. Verjetno ni protifašističnega gibanja v Evropi, je med drugim poudaril B. Osolnik, ki bi bilo tako krivično, sovražno in sramotilno napadano, kot je naše. Vendar sile, ki žele zbrisati OF in NOB iz narodovega spomina, med množicami nimajo zaželenega uspeha. Zvestoba idejam in interesom slovenskega naroda kaže, da se kljub klevet-ništvu in zanikanju preteklosti med ljudmi znova vse bolj očitno izraža pozitiven odnos do NOB. Tega ne kažejo le javnomnenjske raziskave, to potrjuje tudi udeležba na raznih množičnih prireditvah. Vse večje tudi politikov, ki so začutili to večinsko razpoloženje ljudstva in javno izražajo spoštljiv odnos do NOB. Predsednik B. Osolnik je opisal nato različne oblike dejavnosti v organizaciji, ki so preprečile poskuse, da bi nas izrinili izjavnega življenja, s knjižnega trga in obveščanja. Direktor Belta je odstopil Zvonko Ivanušič je menil, da bo z odstopom pospešil reševanje podjetja — Končno plače za november ČRNOMELJ Na seji upravnega odbora družbe Belt, kije bil pred dvema tednoma, je Zvonko Ivanušič z željo, da bi se zadeve v podjetju hitreje reševale, odstopil s položaja direktorja Belta. Vendar bo še naprej ostal v vodstveni ekipi. Kot je povedal Ivanušič, je imel kar nekaj razlogov, da je ponudil odstop. Tako je sklad za razvoj Republike Slovenije zahteval od njega, naj sestavi trdno vodstveno ekipo. Toda skladje postavil takšne pogoje, da ni mogel dobiti niti enega strokovnjaka, ki bi bil pripravljen sodelovati v ekipi, čeprav seje Ivanušič pogovarjal z nekaj desetimi ljudmi. »Podjetje je v izrednem stanju in zato so potrebni tudi izredni ukrepi, meni pa je, tako kot tudi direktorjem drugih podjetij, ki so v skladu, le-ta omejil pooblastila. Zbal sem se, da bi Ljubljana spet sprožila val ogorčenja Maribor ne da Borštnikovega srečanja MARIBOR - Redko katera stvar Mariborčane tako razjezi in razburi kakor poskusi “Ljubljančanov” (tako v Mariboru praviloma pravijo vsem republiškim funkcionarjem, četudi morda leti sploh niso iz Ljubljane), da bi življenje in odločanje v Sloveniji še bolj centralizirali in da bi Mariboru “zopet kaj vzeli”. Zato lahko že drobna novička v zvezi s tem v kakšnem ljubljanskem časniku dodobra poživi sicer precej zaspano javno politično in kulturno sceno v štajerski metropoli. Novička, ki je tokrat razburila Maribor, pravi, da je posebna delovna skupina za gledališče pri slovenskem ministrstvu za kulturo “oblikovala predlog za ustanovitev novega srečanja vseh slovenskih poklicnih dramskih gledališč v enem od slovenskih kulturnih središč (najverjetneje v Novi Gorici)”, in to zato, ker se odgovorni v Mariboru bojda niso odzvali na številne kritike na izvedbo lanskoletnega 27. Borštnikovega srečanja. Borštnikovo srečanje je bilo namreč lani deležno precej kritik zaradi tega, ker je spremenilo koncept: 26 let so na srečanju sodelovala vsa slovenska dramska gledališča, lani pa so na srečanje povabili le najboljše predstave, ki jih je izbrala posebna strokovna žirija. Na novičko je z dolgim javnim pismom prvi reagiral eden od najuglednejših mariborskih kulturnikov dr. Bruno Hartman. Opozoril je, da je bila sprememba koncepta Borštnikovega srečanja dogovorjena prehitro in v preozkem krogu, precej pikrih pa je povedal tudi na račun mariborskih kulturnih politikov, ki sc na kritike niso odzvali in ki tudi sicer prepočasi rešujejo statusne in prostorske probleme mariborskega gledališča in s tem na nek način tudi Borštnikovega srečanja. Glas je dvignil tudi podpredsednik mariborske mestne vlade, ki odgovarja za kulturo, Tone Partljič. Ta je povedal, da ni niti slutil, kaj sc “kuha za zaprtimi vrati” v slovenskem kulturnem ministrstvu. Sicer pa je Partljič zagotovil, da Maribor Borštnikovega srečanja ne bo opustil, križa čezenj pa po njegovem mnenju ne bo moglo brez posledic narediti niti ministrstvo. Pravi val ogorčenja v maribor- ski javnosti pa je sprožilo sporočilo ministrstva za kulturo. V njem piše, da bodo v primem, če bo Boi” ................ lorštnikovo srečanje nadaljevalo z “ckskluzivizmom in diskrimina-torstvom”, slovenski gledališčniki pač organizirali svoje srečanje kje drugje, “kjer jim bodo okoliščine in splošna klima bolj naklonjene”. Mnogi Mariborčani so ta, zadnji stavek dojeli kot žalitev, saj so prepričani, da mesto in njegovi prebivalci že 27 let izjemno gostoljubno gostijo slovenske gledališčnike. Vso zadevo bo sedaj vzel v pretres svet Borštnikovega srečanja, ki ga vodi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič. Verjetno pa bo javna razprava postala zanimiva tudi za politične stranke, saj lahko na tem primem dokažejo, “kako močno jim srce bije” za Maribor... TOMAŽ KŠELA novo podjetje Belt-livar kmalu doletela enaka usoda kot Belt, zato sem raje odstopil,« pravi Ivanušič. Upravni odbor je na omenjeni seji sprejel tudi sklep, da v dveh tednih, torej do danes, pripelje v Belt krizno ekipo strokovnjakov, ki naj bi v šestih mesecih postavili zdrave temelje za poslovanje Belta. Tokrat bo gotovo moč zbrati dovolj strokovnjakov, saj bodo imeli • 15. januarja so Beltovi delavci končno dobili plače za lanski november. Kako bo z decembrskimi plačami, pa ob izplačilu novembrskih še niso vedeli. boljše možnosti za delo kot tisti, ki naj bi jih sprva našel Ivanušič. Člana upravnega odbora iz banke pa je zanimalo, zakaj so za hrbtom banke ustanovili novo podjetje Belt-livar. Upravni odbor je sklenil, naj banka in sklad za razvoj čim prej uredita medsebojne odnose. Potem bi lahko prišlo tudi do združitve Belta in Belta-livaija. Upravni odbor je tudi sklenil, da bo še enkrat ugotovil, kalikšno je minimalno število zaposlenih v podjetju. 11. januarja so namreč poklicali na delo 420 od okrog 750 delavcev, ki so bili od 18. decembra doma na čakanju. Za toliko ljudi so namreč dobili delo, ki bo tudi plačano. Sicer pa bo novo organizacijo dela in število zaposlenih določila nova vodstvena ekipa. M. BEZEK-JAKŠE Končno dokumenti za državno črno gradnjo Razgrnitev načrta za lo-kacijo ob meji OBREŽJE — Ne glede na to, kako je nastal mejni prehod Obrežje in kako je tamkaj država prišla do zemljišč, danes prehod stoji. Zanj je bilo potrebno 5 ha zemljišč, večina je že asfaltiranih in nekaj malega tudi nadkritih. Trenutno pa nastaja dokument, lokacijski načrt se mu pravi, ki bo posege mlade države spravil v okvire zakona. Gre torej za legalizacijo že obstoječe mejne ploščadi z dodatno postavitvijo začasnih objektov, ki so nujno potrebni za normalen pretok tovornega prometa. Postaviti morajo še policijsko kabino pred vstopom na tovorno ploščad, objekt carine pri izstopu iz nje ter objekte veterinarske, fitopatološke in špedicij-ske službe na severnem robu ploščadi. Nova je tudi dokončna ureditev vodovoda iz vrtine pod gradom Mokrice, kanalizacije* z izgradnjo čistilne naprave, elektrike, telefona, dovozne poti na severu in parkirnih prostorov za zaposlene. S kanalizacijo bo poskrbljeno tudi za meteorne vode, ki se bodo preko lovilca olj stekale v Bregano ali Savo (odvisno od dogovora s Hrvati). Zgradili bodo celotno hidrantno mrežo, ki bo ploščad oskrbovala z vodo v primeru požara. B. D.-G. Samozavesti in dela nam ne bo zmanjkalo Stopamo v leto častitljivih in pomembnih obletnic, je nadaljeval B. Osolnik in spomnil na selitev vodstva NOB na Rog, kije leta 1943 postal središče upora proti okupatorju. Pred nami so obletnice ustanovitev prvih slovenskih divizij in dveh korpusov, osvoboditve Novega mesta in volitev odposlancev za Kočevski zbor ter njegova polstoletna jesenska obletnica. Petdeset let poteka tudi od kongresa slovenskih pravnikov v Beli krajini, ki so že takrat poudarili izreden pomen pravice do odcepitve v bodoči državi. V ietu 1943 je bil tudi kongres protifašistične zveze slovenskih žena in kongres mladine. Zgodovinar Zdenko Picelj je udeležencem srečanja predstavil lani opravljena, sicer pa skromna vzdrževalna dela za ohranitev Baze 20. Tam še vedno ni človeka, ki bi bil oskrbnik baze in hkrati vodnik po njej. Čeprav Dolenjski muzej vsako leto pripravi načrt nujnih del, ostaja zaradi pomanjkanja denarja (ali pa nerazumevanja, kaj pomeni Kočevski Rog v naši zgodovini) pretežni del teh nalog le na papirju. Opisal je tudi pripravo odloka o poimenovanju pribl. 20 ulic in cest, trgov, parkov in mostov v Novem mestu. Evropske standarde za zaščito vojnih veteranov in borcev je predsavil Marjan Osolnik in poudaril pomen članstva slovenske ZB v mednarodnih borčevskih in veteranskih organizacijah odporniških gibanj po svetu. Sodelovanje z njimi je za nas zelo dragoceno, saj v evropskih merilih vrednoti pomen našega boja in sodelovanja v svetovni zvezi bojevnikov proti fašizmu. Tudi M. Osolnik je tehtno podčrtal, da je Kočevski zbor temeljni kamen slovenske države. Obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča na Rabu, kije največje slovensko grobišče z več kot 4600 žrtvami fašizma, bo eno izmed spominskih slavij, ki ga moramo dostojno pripraviti. Na srečanju aktivistov je spregovoril tudi Lado Ambrožič-Novljan, priljubljeni partizanski komandant in znani pisatelj. Predstavil je doslej izdane štiri knjige Društva piscev zgodovine NOB, ki so za polovico cenejše od podobnih izdaj drugih založb. Poudaril je, da »svet ne pozna vojne, v kateri bi bil boj za narodove pravice tako čist kot je bil naš osvobodilni boj«. O tem govori tudi njegovo novo knjižno delo »Pol stoletja pozneje«, kije pravkar izšlo in je še zlasti zanimivo za Dolenjsko. Obletnice prvega kongresa slovenskih protifašistk v Dobrniču leta 1943 seje spomnila Dragica Rome in opisala zanimiv načrt, da bi letošnje srečanje bilo hkrati snidenje delegatk in tistih slovenskih žena, menedžerk in voditeljic v gospodarstvu ter javnih službah, ki že uresničujejo pomembne vloge v novi državi. Udeleženci srečanja so toplo pozdravili tudi Cirila Pungartnika, predsednika trebanjske občinske skupščine. Razveselil jih je z modrimi in koristnimi razmišljanji, zgoščeno pa je predstavil tudi razvoj občine v zadnjih treh desetletjih. TONE GOŠNIK PREDLOG SPREMEMBE STATUTA KOČEVJE - Predsednik kočevske občinske skupščine dr. Mihael Petrovič je zaradi pogostih nesklepčnosti posameznih skupščinskih zborov in nekaj zaporednih neuspelih glasovanj o nezaupnici izvršnemu svetu predlagal, da se spremeni statut občine Kočevje. Spremenili naj bi vse tiste člene, ki sc nanašajo na način ugotavljanja sklepčnosti, sklicevanje skupnih zasedanj zborov in glasovanje o nezaupnici izvršnemu svetu. Petrovič predlaga, da na sejah ne bi več ugotavljali sklepčnosti po zborih, ampak glede na skupno število vseh delegatov občinske skupščine. Zaradi tega bi seje zborov občinske skupščine morale biti skupnein predlaga, da bi o vseh 2T“ ‘ --------- nrašanjih iz pristojnosti občinske kupščinc razen tistih, o katerih odločajo zbori samostojno, odločali zbori na skupni seji. Potrebo po spremembi obstoječih satutarnih določil pa po Petrovičevem mnenju dokazujejo tudi neuspela glasovanja o nezaupnici. Zato predlaga uvedbo konstruktivne nezaupnice izvršnemu svetu, kar pomeni, da bi sedanji izvršni svet lahko razrešili z izvolitvijo novega. • Poznam dame, ki sc oblačijo na kredit in slačijo za gotovino. (Jurič) • Umetnost je desna roka narave. (Schiller) • Človek je laže resnicoljuben kot iskren. (Kocbek) • Resnica ni resnica, temveč le pot do resnice. (Kirkegaard) naša anketa Predolgo dogovarjanje Kar dober mesec po decembrskih volitvah je trajalo, daje Slovenija dobila predsednika nove slovenske vlade. To je po pričakovanju dosedanji premier dr. Janez Drnovšek, vodja LDS, ki soji volile! namenili največ glasov. Stranke oz. poslanci v državnem zboru so mu sicer dali presenetljivo malo glasov, le dva več od potrebnih za izvolitev. Navsezadnje naj bi to ne bilo nič pretirano čudnega, saj dr. Drnovšek v več kot enomesečnih v glavnem tajnih dogovarjanih ni dal nobene obvezujoče obljube in ni sklenil nikakršne koalicije o sodelovanju strank v vladi in o morebitni razdelitvi ministrskih stolčkov. Doslej so se od vseh sedmih parlamentarnih strank nedvoumno za opozicijo izrekli le Zeleni, ostale stranke pa se pogajajo, postavljajo pogoje, kupčkajo, kaj bi jim bolje, itd., pri čemer jim je porazdelitev glasov volilcev očitno v glavnem bolj kot ne odveč. Kot je videti, se dr. Drnovšek trudi za veliko koalicijo, ki bi v skladu z volilnimi izidi porazdelila odgovornost za nadaljnji slovenski razvoj med največje slovenske stranke, leve, desne in sredinske. Težav pri tem mu ne manjka. Oblast in moč sta očitno izredno vabljivi stvari in tudi stranke ter njihovi lidetji, ki sle po obojem javno ne kažejo pretirano, hočejo iztržiti zase čim boljši in slastnejši kos te pogače. Verjetno bo temu primerna tudi kljub drugačnim zagotovilom zadnji hip sestavljena nova slovenska vlada. Ali bo dobra, pa bomo šele videli. MARINKA VIDMAR, prodajalka v Mercatorju—Kmečki zadrugi v Sevnici: »Zdi se mi, da se tole dogovaijanje sestavi nove slovenske vlade predolgo vleče. Upam, da se bo iz vseh teh javnih in zakulisnih dogajanj ter različnih izjav strankarskih veljakov vendarle izcimilo kaj v prid slovenskemu narodu. Upam, da bomo dobili trdno vlado, od katere bodo imeli kaj delavci in kmetje in vse bolj obubožano gospodarstvo, sicer bo še gorje.« DARKA JANEŽIČ, tajnica v Iskri Mokronog: »Niti me ne preseneča dolgotrajno usklajevanje o novi vladi republike Slovenije. Volilci smo se očitno odločili za preveč strank. Bolje bi bilo, če bi imeli tri močnejše, saj bi se potem lažje zmenili. Pred volitvami so obljubljali nova delovna mesta, zdaj je pa vse več ljudi brez dela in nič ne kaže, da bo kaj bolje. Desnica bi morala v vlado in ne v opozicijo!« TINE PUNGARČIČ, poslovodja na Petrolovi bencinski črpalki v Brežicah: »Prepričan sem bil, da bo sestavljanje naše vlade mnogo lažje. Ob sedanjih dogajanjih pa sklepam, da imajo nekateri velik interes, da zavirajo dogovarjanja. Moja želja je, da bi uspelo sestaviti tako vlado, ki bo lahko delovala čim bolj usklajeno in učinkovito, da bodo čimprej vidni kakšni rezultati.« ANTON KISILAK, delavec Varnosti v Kočevju: »Z rezultati volitev sem bil zadovoljen, prav tako z izvolitvijo Drnovška. Oblikovanje vlade pa bi moralo biti hitrejše. Gospodarstvo je potrebno hitrih rešitev. Vlado je težko oblikovati, a to bi morali tudi resneje jemati in stare grehe pustiti ob strani. Če se hočejo naši ministri primerjati z ministri na Zahodu, naj pogledajo tudi na plače in zaščito delavcev na Zahodu.« ANICA TOMŠE, delavka v Eurotransu Ribnica: »Preveč je pogovarjanja in dogovarjanja, nič pa se ne naredi. Razumem, da je težko, da smo mlada država, vendar pa mislim, da bi vse skupaj lahko šlo hitreje. Z izvolitvijo Drnovška za mandatarja sem bila zadovoljna, mislim pa, da je imel že dovolj časa za dogovore. Poskrbeli naj bi za delavce in njihove plače, za brezposelne in mladino. To bi moralo biti skupno vsem.« JOŽICA MIKETIČ-VIPAVEC, vodja splošno-kadrovske službe v črnomaljskem Beltu: »Pogovori o vladi se predolgo vlečejo in to najbolj občutimo v gospodarstvu. Belt je prešel v last sklada za razvoj, ki gaje ustanovila republika.in čakamo, kaj bo vlada naredila z nami. Čeprav v tovarni še vedno zaupamo v novo državo, se bojim, da bo to zaupanje počasi začelo pojemati in da se bodo pojavljali odpori do vlade, predno bo sestavljena.« MARKO PLUT, izmenovodja v metliški prodajalni Gala: »Nekoliko dolgo se že dogovarjajo o vladi, marsikatera stvar, kije odvisna od odločitve vlade, pa stoji na mestu. To je slabo in s tem prebivalci Slovenije nismo zadovoljni, toliko bolj, ker morajo davkoplačevalci financirati ljubljanske gospode, ki od sebe ne dajo kaj prida. Kdo je kriv, da so v našem glavnem mestu tako počasni, pa najbolje vedo v Ljubljani.« TATJANA LEKŠE, zaposlena v Cvetličarni Lilije Leskovec pri Krškem: »Zdi se mi, da gre država čedalje bolj v krizo. Za vo-lilce ni dobro, če stranke delajo težave pri sestavi vlade, ker druga druge ne marajo. Ljudje so na volitvah volili določeno stranko, ki naj bi pomagala državi iz krize. Strankam so izkazali zaupanje in te naj sodelujejo v vladi, če imajo priložnost. Ko gre za državo in korist vseh, bi morale stranke pozabiti na razlike.« MARJAN GREGORIČ, potnik pri podjetju Biropo v Novem mestu: »Vlada in ministri so takšni kot slovenski narod: prepirljivi, privoščljivi in zabavljivi. Koalicija med strankami bo bolj v škodo kot pa v korist. Mislim, da vse štrene meša Peterle, Drnovšek pa je premehkega značaja in Kučan preveč umirjen. V takšnih razmerah je res težko pričakovati delo v korist naroda.« Kmetje ponovno brezpravna raja? Boje se, da bodo ob denacionalizaciji znova ogoljufani — Ne nameravajo doplačevati za vrnjeno zemljo, ki so jo desetletja izkoriščali drugi_ DRAGATUŠ, MIHELJA VAS — Prebivalci črnomaljske občine, ki jih je prizadela nacionalizacija, menijo, da vračanje imetja poteka prepočasi. Zaradi tega, a tudi zato, ker se boje, da ne bi bili ob denacionalizaciji znova ogoljufani, je podružnica Slovenske ljudske stranke pripravila minuli konec tedna v Dra-gatušu in Mihelji vasi o tem javni tribuni. Na njih so sc zbrali predvsem ljudje, ki so bili ob zemljo zaradi arondacije, ko sta nastali zadružni posestvi pri Draga-tušu in na Lokvah. O NOVOSTIH V SADJARSTVU METLIKA - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi sadjarje in ljubitelje sadjarstva na predavanje dipl. inž. Franca Kotarja o novostih v sadjarstvu. Predavanje bo v sredo, 27. januatja, ob 18. uri v metliški Vinski kleti. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Pomlad sc nezadržno približuje. V ponedeljek so že ponujali prve šopke teloha in regrat. Merica z nekaj zelenimi listki je veljala kar 100 tolarjev. Ostale cene: kisla repa 120 tolarjev, fižol 250, jajca od 15 do 17, zavitek domačih rezancev 120, kilogram domače kokoši 500, krvavice 41X1, domače klobase 1000, slivovka 400, mešano žganje 350, smetana 4(X) (lonček), sirček 300, zavitek šel za koline 100, rozine 280, banane 100, jabolka 50, teloh 100, ocvirki 400, orehi 660, 5 kg rozin 1050, pistacija 450, sladka paprika (četrtkilogramska) 95, mak 400, med 300, propolis 150, hren 300, korenje 60 in peteršilj 360 tolarjev. V stojnici Sadja in zelenjave so bile cene za mandarine 129, radič 252, solato 252, brstični ohrovt 339, cvetačo 269, kivi 139, pomaranče 88, banane 100, beli in pisani fižol 178 tolarjev. Pri Deladiniju so banane po 100, jabolka po 80, mandarine 120, ohrovt 200, solata 120, kivi 150, čebula 60, česen 300, jajca 14, sokovi 100, por 200, pomaranče po 80 tolarjev. Z dragatuškega konca je prišlo okrog 40 zahtevkov za denacionalizacijo, kar je tretjina vseh zahtevkov v občini. Vsa arondirana zemljišča so že ocenjena, vendar kmetijska zadruga ni dala niti enega pozitivnega mnenja, zato ni moč skleniti sporazuma o vrnitvi. Kot je povedal predsednik občinske komisije za denacionalizacijo Martin Vrščaj, je vrednost nekaterih zemljišč tudi za 50.000 DEM večja, kot je bila ob arondaciji. Iz KZ so pojasnili, da so od 30 do 40 vlog, kolikor jih je prišlo na njihov naslov, za tri dali vmesno mnenje. Pri ostalih zemljiščih se držijo zakona, ki pravi, naj ne bi vračali arondirane zemlje, kije v kompleksih. Takšen sklep je sprejel tudi upravni odbor zadruge, a ga lahko razveljavi, ali pa to stori občni zbor. Če pa bodo zaradi vračanja zemlje morali ukiniti zadružni posestvi, bodo tamkajšnji delavci ob delo. Vendar so Draga-tušci menili, naj zadružni hlevi ostanejo, le zemljo naj vrnejo tistim, ki jo potrebujejo. S strani kmetov je na KZ letelo precej očitkov. Nikakor se niso strinjali, da • Od okrog 120 zahtevkov za denacionalizacijo, kolikor jih je prišlo na črnomaljski oddelek za družbeni razvoj, so rešili 30 zahtevkov. Vrnili so poslovne prostore ter več kot 200 ha gozdov. Vsi ostali zahtevki se rešujejo v okviru možnosti in predpisov. Rešujejo pač tisto, kar je moč rešiti z delnimi odločbami, ker še nista ustanovljena odškodninski sklad in sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč. bi morali sedaj za zemljo, za katero so dobili za kv. meter toliko, kolikor je veljal zamašek za steklenico, še doplačevati, če bi jo želeli nazaj. Takratno plačilo je pomenilo največ 10 odst. vrednosti zemlje, a se ne strinjajo, da bi zato sedaj dobili vrnjeno le desetino odvzete zem- Lansko namakanje iluzij V naših razmerah je namakanje polj več ali manj pobožna želja - Zgovoren je primer koruze Sejmišča BREŽICE - Na sobotni redni tedenski sejem so prodajalci pripel-364 do tri mesece starih in 38 starejših prašičev. Prvih so prodali 255 po 300 do 330, drugih pa 27 po 200 do 250 tolarjev za kilogram žive teže. Kako preprosto, odrešilni in prijetno za uho so zveneli laični medijski komentarji ob lanski suši stoletja! Upreti se neprijazni naravi, to je le malo več kot mačji kašelj. Napelješ vodo in namakaš, tako kot to vendar delajo dmgod po svetu, pri nas pa komajda na enem samem odstotku kmetijskih površin. Kie in kaj namakajo ter predvsem, ali se umetno namakanje izplača, na to vprašanje je bilo že težje odgovoriti, saj zadeva ni tako enostavna. Poglejmo jo na primeru koruze, kije daleč najpomembnejša slovenska in tudi dolenjska poljščina, saj zajema že dve petini vseh slovenskih polj. Agronomija uči, da potrebuje koruza za pridelek ene tone znija kar 700 ton vode. Povprečni sedemtonski pridelek popije iz hektarja polja potemtakem skoraj 5.000 ton vode. V času najbolj intenzivne rasti potrebuje hektarski koruzni posevek 240 kubičnih metrov vode na dan. Z njo se oksrbuje delno s padavinami, delno pa s črpanjem vode iz globljih plasti zemlje, torej s podtalnico. Če nastopi suša, kakršna je bila lani, bi samo koruzni posevki potrebovali naravnost velikanske količine vode, ki bi jo bilo treba pripeljati od drugod, in to v času, ko so tudi vodotoki napol presahli. Če upoštevamo še konfiguracijo terena ter neverjetno razdrobljenost kmetijskih zemljišč in Kmetijski nasveti Al’ bo seme kal pognalo? Pol zime je resda žc mimo in danes je sv. Neža, svojevrstna glasnica zmage svetlobe nad temo, ki poveča zalogo domačih jajc, vendar je ta čas le še prezgodaj opozarjati na spomladansko setev. ^ Prc?;godaj pa ni poskrbeti za kar najboljše seme, brez katerega v kmetijstvu ni uspeha, v zclcnjadarstvu pa šc zlasti ne. Odkar je podjetni slovenski semenar Sever v začetku tega stoletja iznašel malo semensko papirnato vrečko, v kateri je ravno Pfav semen za srednje veliko vrtno gredico, vrtičkar z odmerki nima več težav in ne more narediti večjih napak pri setvi. Vseeno pa je dobro kaj več vedeti o semenih, predvsem o njihovi kalivosti, številu semen in seveda sorti. Odkar pakirajo semenje v a Iti folije, Pn čemer prednjačijo Italijani, se je uporabnost semena šc povečala, saj v taki foliji ostaja seme dlje kalivo kot v običajnih papirnatih ali PVC vrečkah. Seme kumar, bučk, redkvice, graha, [izola in špinače zdrži do 5, 6 ali celo 7 let. Mnogo krajšo kalivost ,rPa seme koruze, korenja, drobnjaka ipd., ki žc po dveh letih P1 Vcč uporabno. Pri nakupu je potrebno vsekakor vedeti, kako Jc s tem, da no bomo doživeli razočaranja takrat, ko bo za ponovno setev žc prepozno. Predvsem tisti zelenjadarji, ki sc v večjem obsegu ukvarjajo s to kmetijsko dejavnostjo, morajo za svoje kulture poznati približno število semen v enem gramu, ker je le tako mogoče s posebno tormulo izračunati natančno potrebno količino semena za setev. Kako ogromne razlike so med posameznimi vrstami, pove podatek, da ima fižol preklar v enem gramu le dvoje zrn, ali Pa šc manj, glavnata solata 1.200, zelena pa celo 3.000. Kaj bi metali preč dragoceno seme ali imeli preslegastc nasade, če lahko gotovimo natančno potrebno količino semena. "n nakupu je treba upoštevati tudi, v kakšni obliki je opravljeno seme. Največkrat gre za navadno sortno seme, tu |°uncjše zelenjadarstvo in vrtičkarstvo pa vse bolj uporablja • nibrjdno seme, ki omogoča bolj enakomerne in bogatejše tl k i C’ P'hrano Seme, ki ima oblečena zrna, tako da so enako a>,cr kalibrirana semena, ki so vsa enako velika in za strojno ' lev zato šc posebej uporabna. Na ta in druge načine izboljšana zr,,a imajo običajno tudi odlično kalivost in se večji attk zanje ponavadi zelo izplača. Inž. M. E POMEMBNO ZA BELOKRANJSKE VINOGRADNIKE Društvi) belokranjskih vinogradnikov vabi vse člane na redne letne zbore, ki bodo v petek, 29. januarja, ob 17. uri v Zadružnem domu v Dragatušu; v soboto, 30. januarja, ob 9. uri v Gasilskem domu v Črnomlju in ob 15. uri v metliški Vinski kleti. Na zborih bo predaval o vinogradništvu inž. Alojz Pirc iz Krškega. V nedeljo, 31. januarja, bo ob 9.30 zbor v prosvetnem domu v Semiču, kjer bo o zaščiti in negi vinograda predavala prof. Zora Koruza iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Na zborih bodo pobirali tudi letno članarino v višini 200 tolarjev. Podružnica Črnomelj obvešča vse člane, da je pričel z. rednim delom društveni laboratorij za analizo vin_ na Prešernovi 8a (Čardak) v Črnomlju, pri Tonetu Fleku. Sprejem vzorcev za analizo je vsak torek od 14. do 18. Ije. Pa tudi plačati je ne mislijo, saj jo je dolga desetletja izkoriščal nekdo drug. Sploh pa se jim ne zdi prav, da bi bila do plačila za melioracije na teh zemljiščih upravičena zadruga, saj za te posege ni šel denar iz njene blagajne. Slišati je bilo tudi, da denar za melioracije ni bil porabljen smotrno, a tudi sedaj KZ ne obdeluje vse »svoje« zemlje. Nekaj jo daje v najem, del je celo zarašča grmovje. Med prizadetimi je bilo čutiti tudi bojazen, da bodo znova postali brezpravna raja, kot so bili ob nacionalizaciji. Takrat so jim zemljo na hitro vzeli, odločbe pa so dobili šele žez nekaj let. Zato ni čudno, da je bilo med njimi slišali tudi negodovanje, češ zemljo si bomo vzeli nazaj tako, kot so nam jo pred desetletji pobrali, če bodo odgovorni z vračanjem predolgo mečkali. M. BEZEK-JAKŠE razparcelimnost lastnine, se soočimo z orjaškimi nalogami ki jim nobeno ministrstvo ne more biti kos. Več kot iluzije o velikih možnostih namakanja, ki da jih zapravljamo zaradi naše nepodjetnosti in negib-nostj hi dale kmetijstvu natančnejše raziskave, kako se v naših razmerah, kjer so sušna leta pogosta, obnašajo posamezne kulturne rastline oz. njihovi kultivarji Če ostanemo pri kontzi, bi pred pogubno sušo veliko rešili ze z • ŠKODE ZA 17 MILIJARD TOLARJEV - Dokončna ocena, ki so j'o te dni sporočili predstavniki kmetijskega ministrstva, pravi, da je lanska katastrofalna suša povzročila v Sloveniji nekaj nad 17 milijard tolarjev škode, od tega v kmetijstvu 16,9 milijarde. Za odpravo posledic so doslej izplačali iz državne blagajne 889 milijonov tolarjev, od tega za prevoz vode 90 milijonov, člani odbora za odpravo posledic naravnih nesreč pri ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora pa so prejšnji teden razdelili še 400 milijonov tolarjev akontacije kot pomoč najbolj prizadetim občinam. Na območju, ki ga pokriva Dolenjski list, so bile te pomoči deležne trebanjska, krška, sevniška, brežiška in črnomaljska občina, ne pa tudi druga belokranjska občina Metlika, ki jo je suša hudo pestila, vendar po merilih odbora do pomoči ni upravičena. Ce bo državni zbor sušo izenačil z drugimi naravnimi nesrečami, kar upravičeno pričakujemo, akontacij občinam ne bo treba vračati. izborom sort, ki štejejo v zgodnje zorilnc razrede. Zal naše kmetje delajo prav nasprotno, ker inuijo radi dolge storže, izbirajo pozne sorte in s tem odrivajo rast komze in natekanje zm v najbolj nevarno obdobje. Pa to je le en primer! MARJAN LEGAN VSAKA ROŽA ZAHTEVA SVOJE — Največja težava proizvodnje cvetja in lončnic na Čatežu je v množici različnih kultur. »V enem samem rastlinjaku je včasih tudi po 16 različnih sort Vsaka od njih zahteva svojo tehnologijo, drugačne pogoje za rast in drugačno zaščito pred boleznimi« pravi vodja proizvodnje v podjetju Agrariacvetje Andreja Kos. Pri svojem delu pogreša tudi sodoben laboratorij, kakršnega so načrta vali ravno pri njih, a je padel v vodo zaradi balkanske krize (Foto: B. D.-G.) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Zakaj je tako nujen poostren nadzor nad vinom Kaj kažejo analize Bilo bi krivično ocenjevati kakovost točenih vin v slovenskih gostilnah lc na podlagi prikazanega, vendar je slika zelo reprezentativna. Zato bo kontrola pogostješa, država pa mora dati podlago za prožnejši pristop tudi državne kontrole. Vina so bila organoleptično ocenjena in izločena zaradi najpogostejših napak in bolezni: ofcsidira-nosti, cika, mlečnega cika, miševinc, plcsnivosti itn., kar kaže nepoznavanje enologije, slabo ravnanje z vinom in slabe kletarske razmere pri gostincih. Poleg organoleptične oz. komisijsko ocenjene kakovosti vin so bile izdelane tudi kemične analize, ko se posamezne vsebnosti niso ujemale z. vrednostmi analiznih izvidov, ki so jih gostinci predložili inšpektorjem. Lastniki gostinskih lokalov se pogosto izgovarjajo, da so krivi proizvajalci vina, od katerih so ga kupili. To seveda ne more držati, kajti spričevalo, ki ga je izdala ena od navedenih institucij, sc nanaša na natanko določeno vino, ki je bilo izkleteno zaradi prodaje. Praksa pa kaže, da izjeme potrjujejo pravila. Kemične analize torej kažejo, da analizni izvidi, s katerimi so se nekateri gostinci izkazali pred inšpektorji, ne odgovarjajo resnični kakovosti trenutno točenega vina. Morda sc z določenim laboratorijskim izvidom prodaja celo neko drugo (podobno!) vino. Izvedena akcija je pokazala stanje in tudi kako malo poznajo kletarjenje predvsem gostinci, pa tudi proizvajalci vina, ki ni dovolj stabilizirano žc v proizvodni kleti. Zato bi bil nasvet pooblaščenih organizacij za analizo vina ob analiznem izvidu o stabilizacijskih ukrepih (žvcplanjc in drugi ukrepi) nadvse dobrodošel, če že ne obvezen. Ob navedenem primeru lahko sklepamo, da je kontrola izvajanja obstoječih predpisov preslabotna, česar pa ne moremo pripisati le kmetijski inšpekciji, ki v mejah materialnih in organizacijskih možnosti ter pomanjkljive zakonodaje poskuša storiti vse, da vino na svoji pestri poti do porabnika ne bi izgubljalo kakovosti, stroka pa svojega ugleda, ki si ga je ustvarila pri posameznih detajlih. Zato je nujen poostren nadzor ne le s takimi akcijami, temveč kot stalno spremljanje vina od proizvodnje, predelave in trgovine (notranje in zunanje) do končnega porabnika. Ker je letošnji letnik zaradi visoke vsebnosti sladkorja in nizkih kislin občutljivejši (dojemljivejši) za napake in kvarjenje vina, sc bo tako pojavljalo žc v predelovalni kleti. Zato menim, da ni odveč opozorilo, predvsem predelovalcem vina, naj bodo nanj bolj pozorni in v tesnejši povezavi z laboratoriji v zadružnih kleteh. Sicer pa so na to žc in šc bodo opozorili vinarji -specialisti. (Nadaljevanje sledi) mag. JOŽE ŠAVOR Zdaj spet rezano cvetje s Čateža Agrariacvetje poleg lončnic spet vzgaja nageljne, vrtnice in gerbere — Bodo uspeli pogovori s tujci? — Strah pred konkurenco s črnega trga ČATEŽ OB SAVI — Podjetje Agrariacvetje s Čateža je lani doživelo 30-letnico, vendar ne tudi praznovalo. Z razpadom jugoslovanskega tržišča je izgubilo polovico kupcev, poleg tega pa še kooperantsko proizvodnjo v Makedoniji, ogromno nikoli izteijanih terjatev ter nekaj skladišč in stanovanj. Potem ko so preboleli za okrog milijon mark neposredne škode, so morali domačo proizvodnjo temeljito spremeniti. Čatcška vrtnarija je bila usmerjena v pridelavo lončnic. Bila je eden večjih pridelovalcev v Jugoslaviji, vsekakor pa prevelik za slovenski trg. Zato so morali pridelavo nemudoma zmanjšati, hkrati pa povečati ali tudi na novo uvesti rezano cvetje. Spet so zasadili pol hektarja nageljnov, se prvič začeli ukvarjati z vzgojo gerber in zasadili še 0,5 ha novih sort vrtnic. Ponovno so se začeli dogovarjati s tujimi partnerji, saj bi radi vsaj del proiz- • Poleg domačega imajo grosističnega skladišča šc v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in v Celju. Cvetje in lončnice prodajajo tudi v 15 lastnih cvetličarnah v Posavju in drugod v bližini skladišč. Priznavajo pa vse hujšo konkurenco, saj se s prodajo cvetja v Sloveniji ukvarja okrog 40 podjetij. Še veliko težje konkurirajo cvetju s črnega trga, ki je pretihotapljeno v Slovenijo in je zato na razpolago po mnogo nižjih cenah. Že konec februarja jim bo v spopadu s konkurenco vsaj malo lažje, saj bodo dobili pet novih vozil za prodajo cvetja. Njihova prednost je v vgrajenem gretju in hlajenju, tako da cvetju pri prevozu niti vročina niti mraz ne bosta več mogla do živega. vodnje izvozili. Tu jim napoti stoji še precej ovir. Najprej bo treba izpeljati lastninjenje, posodobiti tehnologijo in VRSTA PREDAVANJ ČRNOMELJ - Črnomaljska kmetijska svetovalna služba priredi v torek, 26. januarja, ob 10. uri v sejni sobi skupščine občine predavanje o sodobnih sadovnjakih ter ekonomiki pridelovanja sadja. Intenzivno sadjarstvo bosta predstavila mag. Alojz Mustar in Tanja Strniša iz novomeške enote Kmetijskega zavoda. Predavanje o napakah pri krmljenju govedi v zimskem času pa bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 15.30 v osnovni šoli Griblje ter istega dne ob 18. uri v domu upokojencev v Semiču. Enako predavanje bo v četrtek, 28. januarja, ob 15.30 uri v osnovni šoli v Dragatušu ter ob 18. uri v sejni simi skupščine občine. Predaval bo Stanc Bevc poceniti proizvodnjo. Prvi pogovori s tujci kažejo upanje, da bodo morda za točno določenega kupca vzgajali le določeno fazo rastlin. Sicer pa so v podjetju Agrariacvetje obdržali obseg proizvodnje, čeprav so v zadnjih štirih letih z upokojitvami, omejevalno zaposlitveno politiko in izgubo 25 predstavnikov na jugu zmanjšali število zaposlenih za 75. Skoraj istočasno so povečali proizvodne površine za 1 ha, tako da zdaj obdelujejo skupno 6 ha zastekljenih površin. Se vedno računajo na vrtino pri Mostecu, kjer bodo, ko bo kapital, postavili nove rastlinjake. Obnova je zelo draga, saj kvadratni meter HELENA MRZLIKAR rastlinjaka, brez cene zemljišča, stane 100 do 120 nemških mark. Zaradi tega še vedno skrbno vzdržujejo in uporabljajo tudi prve, zdaj že 30 let stare rastlinjake. B. DUŠIČ-GORNIK NAČRTI Š CVIČKOM KOSTANJEVICA - Celotno dejavnost v zvezi s pridelavo cvička bo potrebno bolj kot doslej zakonsko urediti in podpreti. Tudi na ta način bi pripomogli k temu, da bi cviček med vini dobil mesto in ugled, ki mu pripadata. Za boljši status tega znanega vina sc je med drugim zavzel dipl. ing. Jože Simončič, ko je na nedavnem srečanju sommclicijev v Kostanjevici predstavil načrte glede pridelave cvička na Dolenjskem. Simončič je vodja ekonomije v kartuziji Pletcije. {gospodinjski kotiček ■V Cas za brstični ohrovt Za popestritev zimskega jedilnika je prav gotovo primeren brstični ohrovt, saj so zelene glavice okusne in hranilno bogate. Pripravimo jih lahko na najrazličnejše načine, kot prilogo ali glavno jed. Brstični ohrovt so vzgojili v Belgiji, zato mu pravijo Nemci bruseljsko zelje, pri nas pa mu rečemo tudi popčar. Na debelem steblu brstičnega ohrovta poganjajo iz zalis-tij pecljatih listov brstički kot majhne zeljne glavice, ki jih uživamo vedno le kuhane. Pred kuhanjem očistimo glavice tako, da obrežemo konce in odstranimo orumenele listke. Kocene križasto zarežemo, da sc glavice hitreje skuhajo, kuhamo pa jih le v malo vode in v pokriti posodi. V 100 g svežega brstičnega ohrovta sc nahaja 43 kcal (181 kj, 3 g beljakovin, 9 g ogljikovih hidratov, 25 mg natrija). Kot vse vrste zelja tudi brstični ohrovt prištevamo med zelenjavo z veliko balasta, ki ugodno vpliva na črevesje. Okusno in precej nasitno solato lahko sestavimo iz brstičnega ohrovta in sira. Za 4 osebe potrebujemo 500 g brstičnega ohrovta, 1/2 žličke soli, 200 g korenja, 150 g sira, žličko gorčice, 1 majhno čebulo, sol, poper, 1/ 2 žličke suhe bazilike, sladkor, 4- 5 žličk kisa, 8 žlic vode, 4 žličke olja in sezamovo semenje. Brstični ohrovt operemo, korenje ostrgamo in narežemo na tanka kolesca ter skuhamo v slani vodi. Odcedimo, prelijemo z mrzlo vodo in ponovno odcedimo. Sir nastrgamo in ftotresemo po zelenjavi. Iz vseh dišav in začimb ter kisa in olja napravimo solatni preliv. Z njim prelijemo zelenjavo in narahlo premešamo. Za pikanlnejši okus solato potresemo z namočenim sezamovih semenjem. Ce hočemo pripraviti brstični ohrovt v omaki kot prikuho, potrebujemo za 4 osebe 1 kg brstičnega ohrovta, sol, žličko sladkorja, 50 g masla, 30 g moke, 1/4 1 mleka, 1/8 1 sladke smetane, poper, muškatni orešček in sesekljan peteršilj. Brstični ohrovt skuhamo, vodo pa prestrežemo. V posodi razpustimo maslo, dodamo moko in med mešanjem prilivamo mleko, smetano in odcejeno vodo. Omako kuhamo deset minut. Nato jo začinimo z muškatnim oreščkom, poprom, soljo in ščepcem sladkorja. V omako preložimo brstični ohrovt in serviramo h krompirju. Za zdravje in prijeten videz vse skupaj potresemo s sesekljanim peteršiljem. f' ‘SWi' lil D »Uskladitev« cen v vrtcih Občinska vlada odklonila podražitev novomeških vrtcev za 12 odst. s 1. decembrom NOVO MESTO — Vzgojno-varstvcna organizacija Novo mesto, ki v 17 vrtcih skrbi za varstvo in vzgojo okrog 2.600 predšolskih otrok, je že v začetku decembra lani prosila občinski izvršni svet za 12-odstotno podražitev cen s 1. decembrom. Vladaje vlogo obravnavala šele prejšnji teden, odobrila pa 4-odstotno »uskladitev ekonomske cene vzgojno-varstvenih storitev z rastjo drobnoprodajnih cen« s 1 .januarjem 1993. Ze v prvem delu lanskega leta je imela organizacija za dobrih 7 milijonov tolarjev izgube. Če bi jim uspelo z decembrom že petič lani podražiti cene, bi leto 1992 predvidoma zaključili z 9,58 milijona tolarjev izgube, tako pa naj bi je bilo za okrog 11 milijonov. Pri tem naj povemo, da so bile plače — zanje gre sicer skoraj tri četrtine prihodkov — v VVO za oktober skoraj za četrtino pod povprečjem negospodarstva novomeške občine. Vlada ugotavlja, da višino teh stroškov določa kolektivna pogodba, zato nanje ni mogoče vplivati s politiko cen. Meni, da bi lahko postavili le vprašanje racionalne zaposlenosti, vendar pa je lanska analiza pokazala, da bi morala imeti VVO Novo mesto glede na število otrok in veljavne normative o (prevelikih oddelkih zaposlenih še precej več vzgojiteljic, varuhinj in drugih delavcev, kot jih ima. Zmanjšanje preostalih stroškov, za katere ostane le še 26 odst. prihodkov, kar je vsaj 3 odst. premalo, pa bi pomenila slabšanje standarda otrok v varstvu brez pravega učinka za višino stroškov. Vsemu ugotovljenemu navkljub je občinska vlada z enomesečnim zamikom odobrila le uskladitev cen v VVO s 4-odstotno rastjo drobnoprodajnih cen v lanskem novembru in decembru. Poleg tega pričakuje, da bodo v VVO izdelali realen izračun cen storitev za januar, kar naj bi bila osnova za dokočno uskladitev ekonomske cene v vrtcih. Čeprav vlada vseskozi zavira preveliko rast cen v vrtcih, to verjetno vseeno pomeni, da veselje staršev ne bo dolgotrajno. Zanemarljiv namreč ni niti podatek, da namesto predvidene polovice dobi VVO od staršev le še 22 odst. denarja za kritje stroškov, zalo pa mora toliko več prispevati proračun. Z. L.-D. Državna pomoč za četrt projektov Od 44 projektov za državna sredstva za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij jih je lani uspelo le 10 — Letos selekcija že v občini? NOVO MESTO — V novomeški občini so bila za demografsko ogrožena območja opredeljena Suha krajfna in predeli pod Gorjanci. Na natečaj za sredstva, kijih država Slovenija namenja za spodbujanje razvoja takšnih območij, so iz novomeške občine lani prijavili 44 investicijskih programov. V republiški konkurenci je uspelo pridobiti ugodnejši razvojni denar le desetim. Potrebe so velikanske in skupna projektov, ki so se v Ljubljani potegova- predračunska vrednost novomeških li za sredstva za spodbujanje razvoja i<'A> f \ l i - ■ jJL\l M / V MEŠALCU SKORAJ50.000 KUPONOV — Mesec dni trajajoča nagradna akcija »Mercator—KZ Krka na vaša vrata trka« se je končala s sobotno prireditvijo v novomeški športni dvorani V 46 prodajalnah so ljudje pokupili za 100 milijonov blaga, 88 srečnežev pa je prejelo nagrade. Sezname vseh, ki so kaj zadeli je objavljen v prodajalnih, večji dobitki pa so odromali 500-kilogramski bik k Vladu Prparju v Dobrnič, kletarska oprema, vredna 300.000 tolarjev, k 4-letnemu Robiju Luzarju v Gotno vas, obračalnik pa k Alojzu Salmiču iz Koš-tialove ulice v Novem mestu. Kmetijska zadruga pripra vlja za veliko noč za svoje kupce novo presenečenje. (Foto: J.Pavlin) GLASBENO SREČANJE ZBOROV ŠMARJEŠKE TOPLICE — V spodnji restavraciji Zdravilišča Šmarješke Toplice bo v soboto, 30. januarja, ob 20. uri glasbeno srečanje zborov Fran Venturini iz Domia pri Trstu, ki ga vodi Ivan Tavčar, in rudarskega pevskega zbora Loški glas, ki ga dirigira Igor Be-nerman. Glasbeni večer bo povezoval operni pevec Ladko Korošec. Vabljeni! MANJKA STANOVANJ NOVO MESTO - V novomeški občini sc v zadnjem času povečuje število nerešenih stanovanjskih problemov, posebej ljudi, ki so zaradi odpovedi lastnikov, neurejenih dru-ž.inskih razmer in podobnega celo brez stanovanj. Čeprav še ni bil objavljen razpis za dodelitev socialnih stanovanj, ima občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora že evidentiranih 86 prošenj za socialno stanovanjc in 84 prošenj za dodelitev neprofitnega stanovan-' ja. Ocenjujejo, da bo po objavi razpisa prosilcev za stanovanja, posebno socialna, vsaj še enkrat toliko. Za vsaj začasno omilitev stiske prosilcev, ki so brez stanovanja, so v sekretariatu preverili možnosti začasne nastanitve. Teh je bolj malo. Za 1.100 tolarjev dnevno je možno najeti dvoposteljno garsonjero v Pionirjevem samskem domu, potem pa sc seznam skoraj že konča. V Domu za učence sicer imajo tripostcljnc sobe, ki pa so trenutno vse zasedene. Nova pomoč iz Langenhagna Tokrat za Rdeči križ in frančiškansko Karitas NOVO MESTO — Na sedmi seji se je 15. januarja sestal odbor za mednarodno sodelovanje novomeške občinske skupščine. Sejo so pričeli s prijetnim opravilom, z izročitvijo 4.410 mark pomoči, zbrane v zadnjem času v partnerskem mestu Langenhagen, občinski organizaciji Rdečega križa in frančiškanski Karitas. Konec decembra 1992 je Novo mesto obiskal direktor langenhagenške PRIJA TEUI POM A G A JO — V imenu občinske organizacije Rdečega križa Novo mesto je 2.210 mark pomoči v petek iz rok predsednika novomeške občinske skupščine Marjana Dvornika prevzela Darja Horvat (na sliki). 2.200 mark za frančiškansko Karitas je sprejel p. Peter Lavrih. Doslej so v Langen-hagnu zbrali že skoraj 46.000 mark pomoči. glasbene šole Horst Baccker m s seboj prinesel 4.410 mark pomoči, ki sojih zbrali v glasbeni šoli, v Brinker Schule in zasebni darovalci. Odbor za mednarodno sodelovanje seje odločil polovico tega denarja tokrat dati občinskemu odboru Rdečega križa, polovico pa frančiškanski Karitas. Denar sta prevzela predstavnika obeh organizacij, Darja Horvat in p. Peter Lavrih. V Langen-hagnu so za odpravo posledic junijske vojne pri nas, potem pa za pomoč beguncem zbrali doslej že skoraj 46.000 mark. Pomoč zbirajo še naprej. Darja Horvat pa je na seji povedala, da potekajo pogovori med Rdečim križem in predstavniki države Belgije o tem, da bi Belgija prevzela skrb za begunski center v Bršljinu. Odbor je podrobno obravnaval tudi program dela za letošnje leto. Ta obsega vrsto že utečenih in tudi novih oblik sodelovanja novomeške občine na kulturnem, športnem, socialnem, gospodarskem in političnem področju, predvsem z Langenhagnom in katalonskim mestom Villafranca. Letos naj bi se to sodelovanje razširilo še na mesto Yixing v kitajski provinci Nanking pa morda še na kakšno drugo, saj je navsezadnje Novo mesto eno od petih evropskih mest, ki sodeluje v programu Evropske skupnosti Uvertura. • V postsocializmu se bomo spominjali socializma kot “dobrih, starih” časov. (Petan) • Narodi se sovražijo, ker se ne poznajo. (Krleža) ZAHVALA Krajani Cankarjeve ulice in Prisojne poti v Novem mestu so za nabavo dragih medicinskih inštrumentov v Splošni bolnišnici Novo mesto prispevali 19.720 tolarjev namesto venca na grob pokojnega Martina Pavlina, Prisojna pot 4 a, Novo mesto. Bolnišnica sc za darilo zahvaljuje. Vas četrtkov prijatelj Od najdražjega citroena do škode > Novotehna že 30 let prodaja tudi avtomobile — Letos okoli 800, od tega pol Ci-troenovih — Skrajšati dobavne roke — Kmalu tudi japonski avtomobili NOVO MESTO — Novomeška Novotehna je začela prodajati avtomobile že pred 30 leti. Takrat je bila ta trgovska hiša ne samo prva v Novem mestu, kije prodajala tudi avtomobile, ampak prva na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju sploh. Dolgo časa, do leta 1991, so prodajali izključno avtomobile iz programa kragujevške Zastave, po osamosvojitvi Slovenije pa so to sodelovanje povsem prekinili in se usmerili na druge partnerje ter tako močno razširili in popestrili svojo avtomobilsko ponudbo. V okviru Novotehne se s prodajo avtomobilov ukvarja njihov profitni center Avtomobili. »Za sedaj obsega naša ponudba av- co citroenov. »Z našim programom tomobile iz programa Cimos Citroen, lahko zadostimo tako rekoč vsem po-VW Audi, Skoda, italijanski Fiat, trebam in povpraševanjem. Na voljo so Hyundai in Lada,« je povedal direktor avtomobili od najdražjega audija ali ci- profitnega centra inž. Stanc Romih. Sicer pa je v okviru profitnega centra Avtomobili več prodajno-servisnih centrov, kjer avtomobile prodajajo, imajo pooblaščene servise in prodajajo rezervne dele. Tako je v novomeškem prodajno-servisnem centru moč kupiti in servisirati avtomobile iz. programa Citroen, Skoda, Fiat, Hyundai, Lada; metliški center je pooblaščen za prodajo avtomobilov VW Audi, prodajajo pa tudi škode in hyundaije; v Trebnjem so pooblaščeni za škode, prodajajo pa še citroene in fiate; v Avtomobilskem salonu v Krškem pa je moč kupiti citroene in hyundaije. Lansko leto je Novolehnin profitni center Avtomobili uspešno zaključil, za letos pa načrtujejo, da bodo prodali okoli 800 avtomobilov, od tega polovi- troena do dostopnejših škode in lade. Spet uvajamo tudi odkup in prodajo Stanc Romih rabljenih vozil, tudi tako, da rabljen avto vračunamo v ceno. Od konca lanskega leta smo uvedli tudi tako imenovan zakup vozil oz. leasing, kar je ugodno zlasti za obrtnike in podjetnike,« je našteval Romih. S SKB banko pa imajo dogovor o kreditiranju za nakup vozil iz. njihovega programa. Pri vseh teh programih skuša Novo-tchna sodelovati ne samo kot prodajalec avtomobilov, ampak tudi kot dobavitelj izdelkov oz. repromateriala, kar jim seveda omogoča njihova trgovska dejavnost. Medtem ko pri drugih avtomobilih nimajo težav z dobavnimi roki, se malo zatika pri Cimosu. Cimosov dobavni rok je 3 mesece, pa še vedno na avtomobile čaka kakšnih 20 kupcev, pri katerih so prekoračili tudi ta že tako dolgi rok. »Naredili bomo vse, da bomo imeli čim več avtomobilov na zalogi, saj je to eden bistvenih elementov kvalitetne ponudbe, ki je pri današnji hudi konkurenci odločujoča,« obljublja Romih. Svoje poslovno delovanje ta profitni center širi še na program goriv in maziv ter plina. Avtomobilsko ponudbo pa bodo še razširili, dogovarjajo sc za zastopstvo znane japonske avtomobilske firme. A. BARTELJ Odpis davkov Največ prošenj za odpis doplačila dohodnine NOVO MESTO — Novomeška izpostava republiške uprave za javne prihodke je imela pred pošiljanjem obvestil o neplačanih obveznostih nekaj pred koncem lanskega leta evidentiranih za 631,68 milijona tolarjev obremenitev davkoplačevalcev, od tega za 117,6 milijona tolarjev obresti, dolg pa je znašal dobrih 181 milijonov tolarjev. Največ, dobrih 96 milijonov, so davkariji dolgovali obrtniki. Za dobrih 41 milijonov tolarjev je bilo neplačanih prispevkov za zaposlene pri zasebnikih, za dobrih 27 milijonov tolarjev nepobranih prometnih davkov, knlfctje so dolgovali skoraj 6 milijonov tolarjev itd. Ko so razposlali obvestila o neporavnanih obveznostih, seje v novomeški davčni izpostavi občutno povečalo plačevanje dolgov, prav tako pa tudi število oddanih vlog za odpis dolga. Največ je prošenj za odpis doplačila dohodnine za leto 1991, kar je republika elegantno preložila na občinska ramena z odločanjem od primera do primera. Pri teh prošnjah gre v glaynem za manjše zneske, ki se jih zavezanci branijo plačati zaradi dejanske socialne ogroženosti. Tudi za večino prošenj za odpis davkov in prispevkov od kmetijske dejavnosti in še nekaterih drugih je razlog težak socialni položaj. Pri zasebnikih je največ dolga zaradi zamud pri plačevanju davkov, prispevkov in prometnega davka, kot razlog pa navajajo nelikvidnost in tudi še terjatve do podjetij iz republik nekdanje Jugoslavije. Občina lahko pri tej kategoriji odpiše davke in prispevke, ne more pa nič storiti s prometnimi davki, ki jih obrtniki samo pobirajo in jih je treba nakazati državi. Če se to stori z zamudo, je neizogibno tudi plačilo zamudnih obresti. Občinski izvršni svet je na predlog novomeške izpostave republiške uprave za javne prihodke doslej odpisal doplačilo dohodnine za leto 1991 58 zavezancem, v prvem paketu pa odločal tudi o odpisu davkov in prispevkov 26 zavezancem ter o odpisu obveznosti 22 zasebnikom. Za obravnavo v izvršnem svetu pa je že pripravljen naslednji paket vlog davkoplačevalcev za odpis obveznosti. demografsko ogroženih območij, je znašala dobrih 724 milijonov tolarjev. Državo naj bi za njihovo izpeljavo primaknila 252,5 milijona tolarjev oz. 35 odst. predračunske vrednosti. Dejansko je iz. Ljubljane kapnilo le dobrih 30 milijonov tolarjev, kar je komaj 12 odst. vsote, za katero je prosila novomeška občina. Za republiški razvojni denar je konkuriralo 16 kmetijskih programov, od tega polovica iz osnovne dejavnosti, polovica pa za dopolnilno kmetijsko dejavnost. Uspeli so dva osnovna in trije dopolnilni programi. Ljubljana sc jih je odločila podpreti s 3,15 milijona tolarjev, kar je 14 odst. celotne vsote, za katero so konkurirali kmetijski programi. Za denar za razvoj dejavnosti na demografsko ogroženem območju je prosilo tudi šest obrtnikov. Republiški denarje dobil le eden, in sicer 2,5 milijona tolarjev. Gre za dobrih 8 odst. vsote, za katero so prosili obrtniki. Za sofinancerski republiški razvojni denar je prosilo še pet podjetij, tri zasebna in dve družbeni. Uspelo je le enemu zasebniku, ki so mu odobrili poldrugi milijon tolarjev. Za sofinanciranje gradnje objektov lokalne infrastrukture je občina kandidirala s 17 projekti, od tega z 9 cestnimi, dvema telefonskima, 4 vodovodnimi, enim kanalizacijskim in enim elektro. Država je odobrila svojo pomoč le za tri projekte: 13,7 milijona tolarjev za gradnjo vodovoda na Lazah, 5,6 milijona za razširitev telefonskih zmogljivosti v Suhi krajini in 3,67 milijona za rekonstrukcijo ceste na Igleniku. Gre za 5 odst. denarja, ki gaje občina želela dobiti za sofinanciranje gradnje lokalne infrastrukture. To so tudi edina nepovratna sredstva, medtem ko so ostalo ugodnejša posojila. S sredstvi občinskega sklada za razvoj obrti in podjetništva pa je bilo z demografsko ogroženih območij lani financiranih vseh šest projektov, ki sojih obrtniki in podjetniki poslali na razpis. Namenili so jim za 8,3 milijona dolgoročnih posojil, za tri projekte pa je bilo pridobljenih še dodatnih 8 milijonov bančnih posojil, pri katerih je občinski razvojni sklad prispeval denar za znižanje obrestne mere. Vsega skupaj je bilo lani za spodbujanje razvoja demograf- • Nekaj denarja za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij bo na voljo tudi letos. Natečaj naj bi bil objavljen, ko bo državni proračun znan vsaj v glavnih obrisih, pravila za dodeljevanje sredstev pa naj bi bila enaka kot doslej. Prvo selekcijo med projekti naj bi poslej naredila že občina, medtem ko si je Ljubljana prihranila končno odločitev o dodeljevanju tega denarja. V Novem mestu menijo, da bi bilo primernejše, da bi povečali občinske proračune za vsoto spodbud za razvoj demografsko ogroženih območij, ki naj bi bil načrtovan na občinski ali regionalni ravni. Nadzor nad temi viri bi še vedno lahko imela država. sko ogroženih območij v novomeški občini dodeljenih 46,5 milijona tolarjev, kar je bilo le slabih 6 odst. predračunske vrednosti vseh predloženih investicijskih projektov. Z. LIND1Č-DRAGAŠ PRVA ZASEBNA FIZIOTERAPEVTA Tatjana Sodit in Franc Grubar iz Stare vasi pri Šentjerneju bosta prva zasebna fizioterapevta na Dolenjskem. Če bo šlo vse po sreči in ne bo predvidenih težav v dogovarjanjih z zdravstveno skupnostjo, naj bi že v februarju pričeta delali njuna klinika v prostorih bivše Iskre. Obljubljata, da bosta z novo opremo, ki je veljala več kol 70.1)01) DEM, dosegla dobre uspehe v tako imenovani manualni terapiji, ki določa delo z vsakim pacientom posebej. Izkušnje sta si nabrala v A ngliji in Kana tli, kjer je tak način zdra vljenja obolelih na sklepih že nekaj let v praksi in seje pokazal kot najuspešnejši. (Foto: J. Pavlin) ZABAVA - V soboto zvečer se je po stažu še dokaj svež. novomeški par odločil po dolgem času privoščiti si in iti “ven”. Rečeno storjeno. Otroček je dobil najboljše varstvo, starša pa naravnost v Šmarješke Toplice. Odločila sta sc za restavracijo, kjer je bil kot običajno ples, a sta po pol ure pobrala šila in kopita, saj ju ni nihče niti povohal, čeprav gre za dokaj znani osebi. Poskusila sta pri Prinovcu, kjer pa je bilo malo premirno. Vrnila sta sc v restavracijo, a po nove pol ure čakanja, da bi ju kdo vprašal, če kaj želita, sta spet odšla. Pri Prinovcu sta bila za večerjo takrat prepozna, saj je imela kuhinja - tako so rekli - že dovolj dela za vso uro do zaprtja lokala. Do skromne večerje sta prišla v še čisto praznično okrašeni Prešernovi gostilni, potem pa zavila proti Škocjanu. V tamkajšnjem disku so ju sicer lepo sprejeli, a sta kmalu izginila, saj se med mlečnozobci nista počutila najbolje, pa tudi žejna sta bila. Pristala sta na zabavi oz. žrebanju KZ v novomeški športni dvorani, kjer sta prišla do hrane, pijače in plesa. Ven pa verjetno spet celo večnost ne bosta šla. POLITIKA - Novomeška kavarna nudi ob dopoldnevih sila zanimivo sliko. Posamezni separeji so že kar rezervirani za določene skupinice, med katerimi je ena spet vse bolj opazna. Za to poskrbi kar sama. Tako da je ja vidno, namreč nekaj še nedavno povsem jasno antislovensko nastrojenih skupaj staknjenih glav bere beograjsko cirilično Politiko. Verjetno zato, da so informirani, kaj sc v ljubi deželici podalpski dogaja. Marsikdo sc tudi sprašuje, kako v teh časih embarga za Srbijo časopisu uspe najti pot v Slovenijo. Morda po podobnih kanalih kot njeni zavzeti bralci? NETOPIR - Tudi malicajočim v novomeški ribji restavraciji je bilo preteklo sredo vse prej kot dolgčas. Med za mnoge najprijetnejšim opravilom med službo se jih je odločil zabavati netopir, ki sc je obnašal, kot da so ga imeli predtem v šoli sanitarni in še kakšni inšpektorji. Ogledal si je vse sobane, kontrolni prelet pa je opravil tudi v kuhinji. Kako mu je bilo videno všeč, vesti ni. So pa, da ravno vsem gostom njegovo početje in izvedensko izmikanje lovilcem ni bilo posebno tek zbujajoče. NAZIVI - Prejšnji teden smo poročali o napovedani stavki, h kateri so bili pozvani predvsem sprevodniki novomeškega železniškega gospodarstva v znak solidarnosti z njihovim odpuščenim kolegom, ki si je prepozno začel urejati zadeve z državljanstvom, delovno vizo ipd. Gre torej za sprevodnike in sprevodnika, ki pa nam ga je enkrat povsem nehote uspelo v zapisu povišati v strojevodjo. Na to smo bili opozorjeni že zgodaj v četrtek, češ da se z vlakom, ki bi ga vozil strojevodja ta in ta, že ne bi peljali. Saj se tudi ne bo treba. Pred spodrsljaji pa očitno nihče ni imun. Ena gospa je rekla, da sta dva policista nedavno pošiljala ljudi po drobiž, da so lahko plačaji kazen za storjeni prekršek. Se dobro, da je šlo za (nedovoljeno) parkiranje kar pred banko. DEŽURNE TRGOVINE • V soboto, 23. januarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: M-Standard, PC Ločna od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, market v Šcntpetru od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna • Šentjernej: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: Mercator-Standard, Prodajalna Rog • Žužemberk: Mcrcator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: Dolenjka, Market • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do II. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 12. ure: Perko, market v Šcntpetru od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7.30 do II. ure: mini market Pri kostanju, Prečna TELEVIZIJA - Prebivalci Damlja in okoliških vasi v viniški krajevni skupnosti, znani tudi po tem, da prebivajo na najjužnejši točki slovenske države, na televiziji ne morejo gledati ne prvega ne drugega programa TV Slovenije. Edini signali, ki jih dosežejo, pritičejo zagrebškemu prvemu programu TV. Ljudje pravijo, da so imeli zaradi tega na decembrskih volitvah precejšnje težave. Tudmana in njegovih tovarišev, ki so jih neprestano videvali na ekranu, namreč ni bilo na volilnih lističih. AVTOMOBIL - Da človeška domišljija ne pozna meja, sc je nedavno prepričal črnomaljski politik Vlado Starešinič. Precejšen del mesta je že govoril, kako mu je stranka kupila golfa. Vlado bi bil tega gotovo zelo vesel, a kaj, ko je hitro spoznal, da tudi v takšni stranki, kot so Slovenski krščanski demokrati, ne znajo delati čudežev. Golf je bil pač plod dolgih človeških jezikov, Starešinič pa sc še naprej vozi okrog v svojem starem jugu. OLIMPIJCI - Vranovičani, ki so 4. januarja ob 7. uri zjutraj prižgali ogenj pred vhodom na občinsko odlagališče odpadkov, vse do danes skrbno varujejo tako vhod kot ogenj, ki niti enkrat ni ugasnil. Poimenovali so ga kar olimpijski ogenj, a ker se olimpijske igre navadno končajo v dveh tednih, Vranovičani pa dežurajo že tretji teden, bi bili sedaj gotovo že zreli za Guinessovo knjigo rekordov. Takšnega rekorda kot oni zagotovo ni dosegel še nihče, saj doslej še nikomur ni prišlo na misel, da bi ob smeteh dežural skoraj 20 dni. (Sprehod po Metliki) NEODKRITI KRAJAN je pričel po metliški občini natolcevati, da bo sprejel tukajšnji izvršni svet sklep o neumiranju krajanov. Bodica sc je porodila zavoljo neurejenih razmer okrog pogrebnih svečanosti, ko svojci umrlega ne vedo, kdo bo izkopal jamo, koliko bo treba za to plačati in če bodo tisti, ki nosijo krsto, trezni ali ne. Napisali bi lahko še kaj pikrega okrog tega, a raje svetujemo, naj sedejo za skupno mizo komunalci, predstavniki pogrebnega društva in krajevne skupnosti ter naj se o teh zadevah dogovorijo. Predvsem zato, da ne bodo pri pogrebih žaljena čustva ljudi, ki so že brez tega dovoli prizadeti. KAR PET KRAJANOV je s silo vdrlo v t.i. družbena stanovanja. In da je vse skupaj še bolj zapleteno - je eno od stanovanj policijsko. Občinski velmožje svetujejo policistom, naj kršitelja izselijo, policisti pa so v nerodnem položaju, saj so bili pri vdoru zraven in niso ukrepali. Takrat namreč še niso vedeli, da sc krajanka na silo seli v “njihovo” stanovanje. Obstaja seveda elegantna rešitev: Kršiteljico stanovanjskega zakona naj policisti razglasijo za svojo inšpektori-c°, stanovanje pa za kadrovsko. ME I LISKO UPRAVO javnih prihodkov je kar dvainpetdeset krajanov zaprosilo, da jim ne bi bilo treba plačati dohodnine. V spisih navajajo, da bodo domala izginili z zemeljske "b'c, & jo bodo res morali plačati. Zneski sc gibljejo med 330 in 18.000 tolarjev. Člani metliške vlade so sc odločili, da ne bodo dvignili rok v zrak, ampak so povabili k pregledu sjhska socialno delavko, saj je bilo slišati, da so na seznamu tudi krajani, ki ne jedo za kosilo suhega kruha in vode. Menda gre kar za nekaj blcferjcv, ki pišejo pritožbe na levo ■n desno, v resnici pa živijo človeka dostojno življenje. (^Trebanjske iveri BOBAN - Bogoljub Pivaševič, bolj znan kot Boba n, lastnik motela oz. diskoteke v Štefanu, se pohvali, da je obisk v lokalu, ki ga vodi njegova hči, zdaj še boljši kot v "zlatih časih”. Mladi obiskovalci, taki, ki še nimajo dosti dcnaija, pa so seveda v veliki vcčini, so prijetno presenečeni, ko jim zastonj postrežejo s kavo. Drugo poglavje pa je njegova elementarna dobrotljivost, neki družini, ki sc je zaradi alkohola pogrezala vse globlje, Jc namreč podaril pralni stroj in ji pomagal do štedilnika, da se jc tudi s pomočjo Centra za socialno delo ®Pct znašla na trdnih tleli. Najnovejša Robanova humanitarna akcija pa je zbiranje pomoči za triinpollctncga Klemena Demšarja, da bi ga lahko s,arši spremljali na zahtevno operacijo v Nemčijo. Več v Prilogi! BARAGA - 19. januarja jc minilo 145 let, odkar jc v Marqucttu ob Gornjem jezeru, ki razmejuje ZDA in Kanado, umrl naš veliki rojak Friderik Buraga. Bil je prvi tamkajšnji škof, dolgoletni misijonar med indijanskimi rodovi, proučevalce njihovih navad in Jezika. Bodo Trcbanjci poskrbeli vsaj ?uu ^' letnici Baragovega rojstva da bo to dostojen kulturni <"j®°dek in praznik, da bo v gradiču v Mali vasi, Baragovem rojstem kraju, vxc nared? £ RAZPOZNAVNI ZNAK BELE KRAJINE METLIKA - Ker ne v Metliki ne v Črnomlju ne moreta zaživeti turistični društvi, jc Belokranjski muzej dal pobudo za oživitev Bele krajine kot turistične dežele. Tako je nekaj članov belokranjskega muzejskega društva pretekli teden dalo predlog za razpis natečaja za razpoznavni znak Bele krajine, s katerim bi označevali vse, kar jc povezano s to deželo. Dokončno sc bosta o natečaju odločili obe belokranjski občini, pobudniki pa želijo, da bi deželica ob Kolpi čim prej dobila svoj znak, saj bodo šele potem lahko začeli pripravljati tudi ostalo turistično propagandno gradi- PREVELIK HRUP ZE BREZ SUŠILNICE METLIKA - Zaradi pritožb ljudi, ki prebivajo v bližini sušilnice kmetijske zadruge v Mestnem logu, češ da povzroča prevelik hrup, so v zadrugi naročili meritve hrupa. V tamkajšnjem naselju jc dovoljenih največ 60 decibelov hrupa, a ga jc za 9,8 decibelov preveč že, če sušilnica stoji. Ko pa jc obratovala - sicer v prazno - sc je hrup povečal na 72,5 decibela. MANJ OBRTNIKOV METLIKA, ČRNOMELJ - Konce preteklega leta jc bilo v črnomaljski občini 245 obrtnikov ali 30 manj kot leto poprej. Pri njih pa jc bilo zaposlenih 149 delavcev in kar za 39 manj kot konec leta 1991. V metliški občini je bilo konce 1992. leta 241 obrtnikov, kar jc za 17 manj kot pred letom dni. Pri njih zaposlenih delavcev pa je bilo 253 ali trije več kot leto dni prej. Koliko tujcev? Podatki o zaposlenih le za podjetja s sedežem v občini ČRNOMELJ Za zaposlene tujce v črnomaljski občini je bilo odobrenih 577 vlog in izdanih prav toliko enoletnih delovnih dovoljenj. Od tega 127 tujcev živi v črnomaljski občini, 450 pa jc dnevnih delovnih migrantov. Seveda ti podatki veljajo le za podjetja, ki imajo sedež v črnomaljski občini. O tem, koliko tujcev je zaposlenih v črnomaljskih enotah s sedežem v drugih občinah, pa ni natančnih podatkov, ampak zgolj ocene. Sicer pa je največ tujcev zaposlenih v Bellu (165), Železniškem podjetju (72) in v Be-gradu (69). Ker se na zavodu za zaposlovanje zavedajo, da bo septembra, ko bodo potekla enoletna delovna dovoljenja, naraslo povpraševanje po šiviljah, so začeli skupaj z Zavodom za izobraževanje in kulturo izobraževati 18 šivilj. Na zavodu za zaposlovanje pa dobro vedo tudi, da sta črnomaljska in metliška občina specifični, zato ponudbe delavcev in povpraševanja po njih po izteku delovnih dovoljenj za tujce ne bo moč urejati zgolj administrativno. Res pa je tudi, da nekatera podjetja že sedaj računajo na to, da bodo z zmanjševanjem števila tujcev zmanjševala število zaposlenih nasploh in da torej novih delovnih mest za domačine ne bo kaj prida. M.B.-J. Črnomaljske smeti še v Metliko Vranovičani že tretji teden ne dovolijo odvoza smeti na bližnje občinsko odlagališče odpadkov — Dodatni stroški Komunale — Prostora še za 10 let ČRNOMELJ — Na črnomaljsko deponijo komunalnih odpadkov pri Vra-novičih, ki so jo Vranovičani zaprli 4. januarja zjutraj, še vedno ne odvažajo odpadkov. Prebivalci bližnje vasi že tretji teden stražijo vhod in vztrajajo pri svoji zahtevi, naj pred deponijo odgovorni podpišejo sklep, da tja ne bodo več vozili črnomaljskih smeti. Potem ko so zaradi tega dva dni po zaprtju v Črnomlju sklicali izredno sejo izvršnega sveta, je beseda o deponiji tekla tudi na redni seji občinske vlade minuli torek. Po besedah direktorja Komunale Bojana Koširja ima njihovo javno podjetje po 900 DEM dodatnih stroškov na dan zaradi odvoza smeti na metliško deponijo. Čeprav so bili Vranovičani do takrat trikrat povabljeni na pogovore na občino, niso prišli. Na policiji so povedali, da sicer fizično lahko zavarujejo dostop smetarskega avtomobila in uslužbencev Komunale na deponijo, vendar mora Komunala tri dni pred željenim zavarovanjem dati na policijo svojo zahtevo. Košir pa je menil, da bi se pred represivnimi ukrepi še poskusili pogovorili s krajani Vranovi- čev. Toda če bi bili pogovori neuspešni, ostaneta po njegovem le še dve možnosti: uporaba sile za odstranitev vaščanov z deponije ali prenehanje odvažanja odpadkov, saj pričakujejo, da jim bodo Metličani v nekaj dneh odpovedali gostoljubje na njihovem odlagališču. Izvršni svet je motilo predvsem, da po sklepih, ki jih je sprejel na izredni seji, ni ukrepal nihče. Žlasli se ni nihče držal sklepov, v katerih so zapisali, da mora policija zaščititi Komunalo, ta pa takoj odstraniti zaporo, ki ovira dostop do deponije, in tako zagotoviti odlaganje smeti. Od črnomaljske policijske postaje je izvršni svet zahteval tudi, naj ugotovi povzročitelje zapore in proti njim ustrezno ukrepa. IS pa bo od povzročiteljev zapore zahteval povračilo Ček s šilingi za Karitas Črnomaljska Karitas je dobro založena z oblačili in hrano, problem sta denar in skladišče • Ljudje odprtih glav so nemalokrat zaprti. • Če je zdravstvo na psu, ga prepustimo veterinarjem. ČRNOMELJ Pretekli teden je predstavnik Slovenskih krščanskih demokratov Vlado Starešinič v imenu Lojzeta Peterleta, (kije bil pooblaščen za dvigovanje denarja) izročil predsednici črnomaljske župnijske Karitas, Tončki Stepan ček za 100.000 šilingov. Gre za denar, ki so ga Slovenci po svetu zbirali po zadnji vojni v Sloveniji, akcijo pa je usklajevala celovška Mohorjeva družba. Zbrali so 10.075.000 šilingov. od zadnjih 300.000, ki sojih razdelili pred kratkim, pa je črnomaljska Karitas dobila tretjino. Ob tej priložnosti je Stepanova potarnala nad težavami Karitas, kije bila pri črnomaljski župniji ustanovljena sasas . JSk in Hinavsko prilizovanje občanom Tako so na izvršnem svetu ocenili ravnanje države, ki je občinskim vladam naložila odločanje o odpisu doplačil dohodnine — 101 pritožba____________ METLIKA — Predlog za odpis doplačila dohodnine, ki gaje metliška izpostava republiške uprave za javne finance predložila v obravnavo občinskemu izvršnemu svetuje med člani povzročil precej polemik. Na prej omenjeno izpostavo so namreč od 4.800 izdanih odločb o doplačilu dohodnine dobili 101 pritožbo. Po skrbnem pregledu so menili, da bi lahko delno ali v celoti oprostili doplačila dohodnine 52 zavezancev, ki so prosili za odpis od 335 do 18.154 tolarjev, skupaj za 171.500 tolarjev. Z davčne izpostave so sicer pojasnili, da gre za ogrožene občane, ki so bodisi upokojenci, brezposelni, vojaki ali dijaki in študenti z občasnimi prejemki. Vendar so na izvršnem svetu menili, da je nepošteno, ker so morali nekateri občani že davno doplačati dohodnino, in to v 30 dneh, ne da bi se sploh lahko pritožili. Drugi pa imajo možnost plačila v 60, dneh pa še za odpis lahko prosijo. Čudno se jim je zdelo, da lahko v tako urejeni državi, za kakršno se ima Slovenija, plačilo dohodnine postavi pod vprašaj eksistenco človeka. Po drugi strani pa jc po njihovem sploh neumno, da razpravljajo o ixlpi.su dohodnine. Zakon o plačilu dohodnine je namreč sprejet in ga morajo vsi spoštovati. Da naloži odločanje o odpisih občinskim vladam, jc po mnenju izvršnega sveta hinavščina države, ki se na ta način prilizuje državljanom. Socialna vprašanja bo morala država pač reševati drugače. Res občina z odpisom ne bi izgubila prav nič, ampak bi le prispevala k blagostanju občanov, saj bi se za denar obrisala pod nosom država. Vprašanje pa je, če bi s tem tudi v resnici rešili 52 socialnih problemov v občini. Zagotovo pa bi hkrati povzročili, da bi bilo prihodnje leto pritožb na stotine. Ob neskončnih dilemah in vprašanjih se je občinska vlada končno odločila, da tiste občane, kjer je že na prvi pogled jasno, da so socialno ogroženi, oprostijo doplačila dohodnine. O usodi drugih pri- tožb pa bo izvršni svet presodil skupaj z zavodom za zaposlovanje in socialno službo. M. BEZEK-JAKŠE NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ METLIKA - Do konca novembra preteklega leta so v metliški občini zbrali za 5,06 milijona tolarjev nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Zbirali so jih v vseh krajevnih skupnostih razen na Jugorju in v Drašičih, kjer nimajo pitne vode iz. javnega vodovoda. V letošnjem letu bo nadomestilo za kv. meter stavbnega zemljišča veljalo 4 tolarje, do konca leta pa naj bi tako občani za te namene odšteli 12,545.000 tolarjev. 70 odst. denarja bodo krajevne skupnosti porabile za svoje potrebe, ostalo pa bo namenjeno za skupne potrebe v občini. Meglena usoda Iskre Mokronog S stotino delavcev bodo morali narediti toliko kot pred leti z dvakrat večjim številom zaposlenih — Delavcev niso metali na cesto — Letošnji izvoz MOKRONOG — »S 100 delavci bomo delali toliko kot prej, pred približno tremi leti, ko sem prišel v to podjetje, z 230. To pomeni, da bomo močno povečali storilnost, tudi na račun delno tehnološko bolj izpopolnjene opreme, l oje nujno, kajti zdaj dosegamo z našimi izdelki v Rusiji in Češki tudi trikrat nižje cene kot v zlatih časih kliringa,« pripoveduje direktor mokronoške Iskre I one Hočevar. Lani so izvozili približno polovico izdelkov, letos naj bi jih najmanj 60 odst. 110-članski kolektiv izdeluje le še elektrolite, ki jih bo skušal letos prodajati tudi na zelo zahtevnem nemškem tržišču. Mokronoška Iskra je že nekaj mesecev v lasti republiškega ' sklada za razvoj, odtlej pač, ko so v Iskri ugotovili, da so pri banki tako globoko zadolženi, da bi zgolj nadaljevali poldrugo leto dolgo životarjenje z blokado. Toda direktor Hočevar pravi, da kljub temu niso nikoli zamujali z izplačilom plač in da v tako zaostrenih razmerah nobenega delavca niso postavili na cesto. Leta so jim dokupovali oz. jim pomagali do pokojnine, nekaterim firmam, denimo Trimu, so plačali, da so prevzeli nekaj njihovih delavcev. Po navodilu sklada za razvoj bodo morali v Iskri v kratkem zmanjšati število zaposlenih še za 10 delavcev in bodo pristali pri že omenjeni stotini. Večji del presežnih delavcev pa je našel delo v sosednjem obratu, ki gaje Iskra dala v najem obutvenemu podje- Tone Hočevar tju Italian Shoes Studio. Delavci se nikjer, ne v Iskri niti v sosednji mešani firmi, ne pohvalijo s plačami. Kvečjemu potarnajo, da so za svoje vse bolj naporno, priganjaško delo na normo preslabo plačani. Bolj polihem pa • V mokronoški Iskri če lep čas ni več vprašanje, ali bodo delavci delali tudi ob sobotah in nedeljah, če je tako potrebno zaradi spoštovanja rokov naročil. Zdaj tudi ni več potrebno nadležno preverjanje bolniške na domovih kot v nekaterih primerih v preteklosti. Direktor Hočevar sicer pravi, da ga skrbi, ker gredo na Zahodu podobna, tudi dosti bolje opremljena podjetja, na boben. O kakšnem novem programu in preusmeritvi tovarne hi lahko zaradi pomanjkanja denarja le sanjali, zato je bolje, da skušajo stvarno ugotovili, kaj je mogoče storiti za preživetje v tej krizi. nekateri le priznajo, da je to še zmeraj boljše, ker imajo vsaj zagotovljen kruh blizu doma. P. PERC DOBRODOŠLA POMOČ— Vlado Starešinič izroča ček za 100 tisoč šilingov predsednici črnomaljske župnijske Karitas Tončki Stepan. Denar so zbrali Slovenci po svetu. (Foto: M.B.-J.) pred dvema letoma, prej pa je delovala kot diakonija. Gostuje v vlažni in dotrajani župnijski stavbi, ki nima ne vode ne elektrike. Zato razmišljajo o obnovi stare župnijske drvarnice. S pomočjo so namreč dobro založeni, a kaj, ko je sedaj ni moč ustrezno skladiščiti. Ob tem je pohvalila dobro sodelovanje s Karitas z Bleda in iz Ajdovščine pa tudi iz Italije. »Večje težave st), ko moramo kaj plačati, saj smo z denarjem precej na tesnem. Lani smo z občine dobili 9.000 tolarjev, kar je bilo komaj dovolj za znamke,« potarna. 11 članic Karitas je zelo prizadevnih in nikoli ne znajo reči ne, ko gre za pomoč. Zato jih toliko bolj moti, kako se nekateri obnašajo do pomqči, ki jim jo nudijo. »Begunci, kijih v Črnomlju ni malo, so postali že zelo izbirčni. Pred očmi naših članic so metali v kontejnerje za smeti oblačila, ki so jim jih prinesle. Takrat smo se odločile, da v begunski center ne gremo več, ampak naj pridejo po pomoč v naše skladišče. Precej pripomb imajo begunci tudi na hrano, zato smo se dogovarjali, da bi šlo vsak dan nekaj begunk pomagat v hotel, kjer jim kuhajo, da bi jim pripravljali hrano bolj po njihovem okusu. Pa se ni nobena odzvala,« pripoveduje Stepanova. Prizna pa, daje res, kar jim očitajo domačini, da njim posvečajo manj pozornosti kot beguncem. »Upamo, da se bo norija na jugu kmalu umirila in bo zopet vse po starem. Vemo pa tudi, daje marsikateri domačin bolj potreben tople besede kol materialne pomoči. Odločile smo se. da bomo v prihodnje še bolj sodelovale s socialno službo pri pomoči socialno ogroženim. Problem pa je, ker smo zadolžene le za črnomaljsko župnijo. Veliko problemov je tudi v drugih župnijah v občini, zato bi bilo dobro, če bi tudi tam ustanovili Karitas,« je prepričana Stepanova. M. BEZEK-JAKŠF. NOVO MESTO ZA ZGLEI) METLIKA - Na zadnji seji tukajšnjega izvršnega sveta jc bilo precej kritik na račun slabe novoletne okrasitve mesta. Po toči zvoniti jc sicer prepozno, vendar bo to dober poduk za prihodnje praznično vzdušje. Odločili so sc, da bodo pravočasno spomnili krajane in podjetja, naj polepšajo mesto, za zgled pa naj bi si vzeli Novo mesto. vseh nastalih stroškov. Na izvršnem svetuje bilo slišati, da Vranovičani ne na skupščino občine ne na izvršni svet niso dostavili nikakršnih svojih zahtev in da vse poteka posredno, preko Komunale. Obžalovali so, da Vranovičani • Odločili so se, da bo delegacija občinske vlade odšla na pogovore h krajanom, ki varujejo vhod na odlagališče. To so tudi storili, a so zvedeli le, da Vranovičani ne odstopajo od svojih zahtev. Tudi predsednik skupščine občine seje s pogovora z vaščani vrnil z enako informacijo. Včeraj pa so v Črnomlju sklicali posvet o odlaganju komunalnih odpadkov v občini, na katerega so povabili tudi projektni svet za centralno deponijo odpadkov, v katerem je vrsta strokovnjakov s tega področja. Več o posvetu v naslednji številki DL. zavračajo pogovore na občinski skupščini, kjer naj bi bilo mesto za to. Niso pa pozabili poudariti, da bi za novo deponijo potrebovali 2 milijona DEM, a ni ne denarja ne časa, da bi jo zgradili. Sreča pa je, so menili na IS, daje na vrano-vjškem odlagališču prostora za odlaganje smeti še za deset let. Zahtevali so, naj o problemu razpravlja občinska skupščina, da pa pred sejo dosežejo sporazum s strankami. Bili so tudi za to, da dobijo ljudje ob odlagališču rento, čeprav niso vedeli, kje bi vzeli denar. M. BEZEK-JAKŠE PAVŠALNI ZNESEK TREBNJE - Trebanjska Komunala jc na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine posredovala dve inačici za izračun pavšalnega zneska za odvoz smeti za gospodinjstva. Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo sc jc ogrel za prvo varianto, za to pa sc jc na svoji petkovi seji opredelila tudi trebanjska vlada. Izvršni svet jc sprejel sklep o določitvi enotne kvadrature v višini 92 m2 zn vsa gospodinjstva (uporabnike), kjer bo vpeljan odvoz, smeti. Lastniki stanovanj v blokih oz. najemniki teh stanovanj pa bodo smetarino plačevali po dejanski uporabni površini stanovanja. Zdaj znaša strošek odvoza in odlaganja smeti za gospodinjstvo v zasebni hiši okroglo 267 tolarjev. Letos dvakrat več programov javnih del Vlada podpira vse TREBNJE Lani je trebanjski občinski izvršni svet dal soglasje k osmim programom javnih del v občini, in sicer za čiščenje preostalih črnih deponij, urejanje in čiščenje večjih naselij, za ureditev romskih naselij, za sanacijo pritličja gradiča na Mali Loki, skrb za starejše na domu, program za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca, za investicijsko vzdrževanje vrtcev v občini in ne nazadnje za čiščenje brežin vodotokov, vodnih virov in okolice objektov vodne oskrbe v občini. Razen slednjega programa so bili lani uresničeni vsi programi javnih del. Vključenih je bilo 32 brezposelnih delavcev, skupna vrednost programov (gre za sredstva, ki sojih zagotavljali izvršni svet in izvajalci) pa je znašala 5,263.000 tolarjev. Na petkovi seji trebanjske vlade pa so ugotovili, da so do 6. januarja letos prejeli kar 15 programov javnih del za leto 1993. Kot je poudaril predsednik izvršnega sveta Jožče Rebolj, so vsi prijavljeni programi javnih del po vsebini širšega družbenega interesa, zato jih trebanjska vlada načelno podpira. Zatorej je izvršni svet naložil sekretariatu za družbeno planiranje in gospodarstvo, da v roku prijavi vse predložene programe na razpis, ki gaje objavil republiški zavod za zaposlovanje. Seveda bodo Trebanjci dejansko podprli le tiste programe javnih del, za katere bodo v sprejetem občinskem proračunu zagotovoljeni potrebni denarci. Torej zavoljo predvidenih zagat pri krpanju letošnje proračunske luknje gotovo ne bo šlo brez, nekoliko grobo rečeno, licitiranja. Tisti pač, ki bo zagotovil več denarja od republike ali iz kakršnihkoli drugih virov, bo prej lahko upal še na finančno injekcijo iz občinske blagajne. P. P. ilk PF ( JU i Listič je vzbudil strah Opozorilo stranke SNS je družini Brkič iz Kočevja pognalo strah v kosti — Kako se oprati krivične obtožbe? KOČEVJE Sulejman Brkič iz Kidričeve 8 v Kočevju je I4.de-cembra lani prejel listič papirja, ki ga je, kakor pravi, zaradi neresničnosti navedenih obtožb in možnih posledic močno vznemiril. Zanika, da bi bilo res, da krši pravila hišnega reda in vznemirja sosede, opozorilo območnega odbora Slovenske nacionalne stranke Kočevje, naj tega ne počne več, pa pripisuje pritožbi sosede, ki živi v stanovanju pod . njegovim. »Za to,« pravi Sulejman, »imam dovolj tehtne razloge in bilo bi prav, da bi jih preverili tudi pri stranki, ki me je krivično ožigosala.« Sulejman, kije že 16 let, kolikor je v Kočevju, zaposlen pri Varnosti in je trenutno vratar v stavbi kočevske SDK, ima težave s sosedo, ki je v stanovanju pod njegovim, že vse odkar se je z ženo in dvema otrokoma pred šestimi leti vselil v blok. »Moti jo prav vse in čeprav razumem, daje že starejša, sama in živčno bolna, kakor poudarja, ji popolnega miru, kot ga od nas zahteva, ne moremo zagotoviti,« pojasnjuje Sulejman. Ni mu vseeno, da jih s trkanjem že vsa leta pogosto opozarja »že samo na to, da sploh živimo«, kot pravi Sulejman. O pritožbah sosede, sprva predvsem zoper njegovo, danes 14-letno hčer in kasneje zoper 6-letnega sina, so se že pogovarjali na sestanku hišnega sveta. Stanovalci so bili mnenja, da se morajo bivanju v bloku vsi prilagoditi in da popolnega miru ni moč doseči. Do pred dvema letoma so ga kar nekajkrat obiskali policisti, vendar so, presenečeni, ker ni bilo vzrokov za njihovo posredovanje, nehali prihajati. » Pri sodniku za prekrške nisem bil nikoli, zato je v opozorilu SNS neresnična navedba, da sem bil zaradi kršitev hišnega reda večkrat opozorjen, tako od podjetja Inkop, od katerega sem lani stanovanje odkupil, kot policistov in sodnika za prekrške,« pravi Sulejman, ki se, kot pravi, z ostalimi sosedi dobro razume. Bolj kot izgube državljanstva, s katero mu je SNS zagrozila v primeru, da bo prišlo do revizije zakona o državljanstvu, se Sulejman boji, da bi njegovi družini in lastnini zaradi krivične zaznamovanosti kakšen prenapetež utegnit kaj storiti. M. LESKOVŠEK-SVETE SREČANJE DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA VRH NAD BOŠTANJEM -Osnovna šola Blanca priredi v sodelovanju s skupščino oličine Sevnice in občinskim sekretariatom za družbene dejavnosti in občo upravo v petek, 22. januarja, ob 17. uri v gostišču Dolinšek na Vrhu pri Boštanju srečanje delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Zbrane bo pozdravila sevniška županja Breda Mijovič, zatem bodo podelil priznanja za 20 in 30-lctno delo, po veseloigri Juntez jeseniških gledališčnikov, pa bo za družabni del poskrbel ansambel Delfin. «1 / ....._ ■■■■ni SREČANJE Z ABRAHAMOM — Sevniški gasilci so svojemu dolgoletnemu uspešnemu predsedniku Toniju Korenu pretekli četrtek ob njegovem 50. rojstnem dnevu izročili spomenico. Lojze Motore je orisal Korenovo predanost gasilstvu od pionirja prek desetarja, vodje mladine, podpredsednika in do zdaj, ko ježe 20 let predsednika GD. V Korenovem času so temeljito obnovili in dozidali sevniški gasilski dom ter popestrili vsebino delaš kulturo. Po 100-lelnici GDje zaživela godba in Oder mladih je našel streho. Predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič pa je (na posnetku), skupaj s predsednikom vlade Marjanom Kurnikom izročila Korenu —- ki je tudi sevniški podžupan, prizadevno vodi Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam, je podpredsednik GZS itd. — kot spominsko darilo ob srečanju z A brahamom umetniško sliko sevniškega akademskega slikarja Alojza Konca.(Foto: P. Perc) Do »nadomestil« bo težje priti Ukinili pravico do pomoči pri plačilu najemnin - Zakon predpisuje nove oblike ___________pomoči - Številni dosedanji upravičenci bodo prikrajšani RIBNICA — Do nedavnega so bila delna nadomestila najemnin za stanovanja ena izmed oblik socialnovarstvenih pomoči, ki jih je določal samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. S spremembo zakonodaje, in sicer z. novim stanovanjskim zakonom in novembra lani sprejetim zakonom o.socialnem varstvu, je ta pravica z 31. decembrom 1992 prenehala obstajati kot samostojna pravica. Številni dosedanji upravičenci do pomoči pri kritju najemnine v prihodnje do te pomoči ne bodo več upravičeni. Lani je bilo v ribniški občini do del- posamezno, zato je v zvezi s tem težko nih nadomestil najemnin za stanovanja upravičenih povprečno 120 ljudi, kar je bilo predvsem zaradi odkupa stanovanj manj kot prejšnja leta. Med upravičenci so bili upokojenci, samohranilke in družine z najnižjimi dohodki ali brez dohodkov. Pred novim letom smo vsem upravičencem poslali odločbe o prenehanju pravice do delne nadomestitve najemnine, obenem pa smo jih tudi obvestili o postopku pridobitve pomoči po novi zakonodaji«, pojasnjuje delavka ribniškega Centra za socialno delo Darinka Jankovič. V javnosti krožijo o tem različne nepopolne informacije, kar delavcem centra otežuje delo. »Vsakega občana obravnavamo reči karkoli določnega. Po prvih ugotovitvah izvajanja novega predpisa pa lahko rečemo, da je večina dosedanjih upravičencev prikrajšana za eno obliko socialnovarstvene pravice kot posamične pravice«, razlaga Jankovičeva. Pravica do delne nadomestitve najemnine ne obstaja več kot samostojna pravica, pojavlja pa se kot dodatna pomoč pri denarnem dodatku, ki je nova socialnovarstvena pravica po novem zakonu o socialnem varstvu. Prvi pogoj za pravico do delnega plačila najemnine je uveljavljena pravica do denarnega dodatka ali socialne pomoči kot edinega vira preživljanja. Do pomoči pri plačilu najemnine bo zalo verjetno upravi- čeno le manjše število občanov. Predvidevajo, da med upravičenci ne bo več večine upokojencev in družin, kjer sta zaposlena oba zakonca. Prikrajšani bodo tudi tisti, ki nimajo otrok, in tisti, ki imajo otroke in prejemajo polni otroški dodatek. Ne bodo pa prikrajšani občani, ki so poleg delne nadomestitve najemnin prejemali tudi družbeno pomoč otrokom, kije znašala na otroka manj kot 4.077 tolarjev mesečno. M. LESKOVŠEK-SVETE V izognitev dolgoročnim težavam V sodraškem Donitu si prizadevajo izboljšati poslo- vanje podjetja — Sanacija bo končana aprila OBŽALUJEJO UKINITEV KAVARNE KOČEVJE - Manjši obisk gostov, visoka najemnina za poslovne prostore in mogoče še kaj drugega je vplivalo, da je pred časom prenehala obratovati kavarna Zvezda, katere prostori so v središču mesta. Nekdanji obiskovalci tega lokala so vest o prenehanju poslovanja sprejeli z obžalovanjem, saj so mnogi preživeli v kavarniških prostorih prijetne urice s prijatelji, znanci in ostalimi obiskovalci ob partiji šaha, branju časopisov in revij, igranju taroka in pitju raznih pijač. Rarpolagalec prostorov, ki so družbena lastnina, to je posebna občinska strokovna služba za stanovanjsko gospodarstvo, se je ob sodelovanju komisije za razvoj drobnega gospodarstva odločila, da odda prostore tistemu, ki jih bo želel prevzeti. SODRAŽICA — Donit Pletilnica Sodražica, ki izdeluje žične in plastične tkanine in industrijske filtre, je tako kot ostale družbe Donita iz Medvod od lanskega septembra pod okriljem sklada Republike Slovenije za razvoj. Koncem lanskega leta je vodstvo podjetja pripravilo program poslovne sanacije podjetja. ki v teh dneh kaže že prve rezultate. Čeprav je sodraški Donit podjetje, ki ni godno za stečaj, je bila sanacija podjetja, gledano dolgoročno, nujno potreba. Račune plačujejo v rokih, niso zadolženi in tudi plače izplačujejo redno, vendar pa so prav plače, ki v povprečju dosegajo le okoli 350 mark, zgovoren kazalec slabega poslovnega stanja podjetja. Vzrok zanj je v nekonkurenčnosti prodajnega programa žičnih tkanin, ki je posledica uporabe zastarele in iztrošene tehnologije in prevelikih poslovnih stroškov na enoto proizvoda. Zaradi neinvestiranja in zamud pri investiranju v sodobnejšo tehnologijo, slabe notranje organizacije dela in prevelike usmerjenosti podjetja na vzhodne (30 odst. proizvodnje) in južne trge (25 odst. proizvodnje) je skupina vodstvenih delavcev že 1989. leta opozarjala na potrebo po saniranju podjetja. Ker do nje ni prišlo, so se lani zadeve zapletle do te mere, da so delavci zahtevali direktorjev odstop. Koržetov sklad je kot začasni lastnik podjetja zainteresiran, da podjetje čimprej zaživi in dobi dokončnega lastnika, novemu vodstvu na čelu z v.d. direktorja Benjaminom Henigmanom naročil, da pripravi sanacijski program. Prvi rezultati sanacije, ki temelji na pridobivanju novih konvertibilnih trgov, racionalizaciji poslovanja, novi organizaciji dela in povečanju motiviranosti delavcev za delo z njihovo vezanostjo na lastninski delež v podjetju, so ugodni. Konvertibilni izvoz so povečali od dosedanjih 10 do 20 odst. na 30 do 35 odst., do konca leta pa bi radi dosegli 50-odst. izvoz in vsaj 20-odst. povečanje realizacije glede na preteklo leto. V zadnjih dveh mesecih delajo s 60-odst. zasedenostjo proizvodnih zmogljivosti, že do konca aprila pa predvidevajo, da bo 80 do 90-odst. Zaradi racionalizacije dela bodo število zaposlenih morali zmanjšati od sedanjih 150 na 100 delavcev, kar želijo doseči po čim manj boleči poti. Pri tem računajo, da bo državni sklad za prestrukturiranje gospodarstva tisti, ki go zagotavljal denar za odpravnine in plačilo čakalnih dob. Trenutno imajo na čakanju na delo doma 20 delavcev. M. L.-S. SKUPINA MEMORIS OBETA SODRAŽICA - Pred leti smo bralcem predstavili takrat nastajajočo glasbeno skupino Top-lainc iz Sodražice, ki danes že žanje sadove svojega načrtnega dela. Sodražani niso poznani samo kot dobri izdelovalci sulic robe, ampak vse kaže, da bodo poleg le skupine, ponosni tudi na leto dni trajajočo novo skupino, ki sc javnosti predstavlja pod imenom Memoris (Spomin). V skupini mladostnikov starih 17 let so: Uroš Joras, Boris Matelič, Samo Vesel in Aleš Modic. V tej zasedbi igrajo nekaj časa. Imajo bogat repertoar. Obljubljajo pa, da bodo kmalu zaigrali tudi svojo lastno skladbo. Da so fantje zares perspektiven kvartet, kaže to, da so jih za svoje vzeli glasbeniki najbolj priljubljene slovenske skupine “Pop desing . Z njimi nastopajo na koncertih v domačem kraju. KOSTEL V ZGODOVINI - Razstavo »Kostel v zgodovini« so odprli v ponedeljek v Likovnem salonu v Kočevju, trajata pa bo še do prfka, 22. januarja. Na njej je prvič prikazan urbar iz leta 1494, ki so ga našli šele pred kratkim, in več drugih dokumentov, kot krstne knjige, knjige o Kostelu, staro orodje in fotografije iz no vejših čašo v (kostelski krošnjarji, Kastelci pečejo kostanj na Dunaju in drugod, fotografije iz družinskih albumov itd). Pod vodstvom mentorja, mag. fiz. Stanislava Južniča, so razstavo pripravili učenci prvih letnikov Srednje šole Kočevje. Odprla jo je ravnateljica te šole prof. Ksenija Vidoševič. Na otvoritvi so nastopili člani tamburaške in pevske skupine »Prifarski muzikantje«. Na fotografiji: z otvoritve razstave v ponedeljek, 18. januarja. (Foto: Jože Primc) Malo osmošolcev na posavske šole Več kot polovica naj bi jih srednje šole obiskovalo zunaj domače regije —ankete — Najbolj privlačna gimnazijski maturant in prodajalec _ SEVNICA — Skoraj 12 odst. od 900 posavskih osmošolcev a za zaposlovanje v Sevnici še vedno neodločenih, kako in kam po osnovni šoli. Na nekaterih šolah se kar polovica učencev ni opredelila za nobeno šolo oz. poklic, ubliškega zavodkar je veijetno tudi posledica pomanjkanja tovrstnih informacij. Generaciji posavskih 900 osmošolcev (v brežiški občini jih je 296, v krški 346 in v sevniški 258), kar je v primerjavi s prejšnjim letom za slab razred več, pa pri zavodu za zaposlovanje prištevajo še 94 učencev v nižjih razredih, ki zaključujejo osnovnošolsko obveznost, čeprav jih večina namerava še eno leto obiskovati osnovno šolo. Anketa o namerah posavskih osmošolcev v šolskem letu 1993-93 je prikazala, da se namerava vključiti v štiriletne srednje šole 63 odst. osmošolcev, dobra tretjina v tiletne poklicne šole, ostali osmošolci pa v dvoletne programe. Preseneča pa, da se je razmeroma malo (le 43 odst. oz. 350 anketiranih učencev) odločilo za šolanje v posavki regiji, čeravno bo v Posavju razpisanih 690 mest. Preostalih 57 odst. učencev se namerava šolati v Celju, Novem mestu, Ljubljani in Mariboru. Primerjava letošnjih in lanskih namer pa kaže, da ni bistvenih sprememb glede interesa za šolanje v posameznih programih oz. poklicih na posavskih srednjih šolah. Tako z. veliko verjetnostjo pričakujejo večje število prijav na brežiški srednji šoli in manjše zanimanje za kovinarstvo in strojništvo, pa tudi za tekstilne poklice. Ob tem je treba povedati, da sc za sevniško srednjo tekstilno šolo prijavlja precej učenk iz drugih regij, predvsem iz. zasavske in celjske, tako da • Posavski osmošolci so se v anketi v največjem številu odločili v štiriletnih šolah za poklice gimnazijski maturant, ekonomski tehnik, policist, elektrotehnik elektronik, strojni tehnik, gostinski tehnik, modni oblikovalec, zdravstveni tehnik, v triletnih šolah jih pa najbolj privlačijo poklici prodajalec, avtomehanik, frizer, mizar, šivilja, elektrikar elektronik, natakar in kuhar. Namere osmošolcev so dokaj dober kazalec izobraževalnih želja učencev, zalo bi bilo koristno, da bi jih uprištevali tudi pri oblikovanju vpisnih mest. Smiselni bi bili listi popravki šolske mreže, ki bi bili v prid mladim. je vpis običajno dokaj usklajen z razpisanimi zmogljivostmi. P. P. Na Planinski stanovalce tudi zebe Zagrozili, da ne bodo plačevali ogrevanja SEVNICA — Stanovalci blokov na Planinski cesti 19 in 19 a, nezadovoljni z režimom kurjenja in ogrevanja, z režimom in kvaliteto nabave premoga, z vzdrževanjem kotlovnice in naprav za regulacijo v njej ter nezadovoljni z. načinom komuniciranja med izvajalcem ogrevanja, to je sevniško Komunalo, in porabniki, ne bodo bojkotirali plačevanja računov za ogrevanje Komunali. S tem skrajnim ukrepom so zagrozili, če Terca Šentrupert, upravitelju tudi teh dveh blokov s 54 stanovanji, ne bi do 18. januarja sklicala sestanka vseh predstavnikov objektov, ki se ogrevajo iz kotlovnice na Planinski cesti, s predstavniki Komunale, Terce in vsaj enim strokovnjakom za sisteme centralnega ogrevanja. Vsi ti so se pretekli četrtek na »vročem« sestanku vendarle nekaj dogovorili, čeprav bi bilo že kar duhamornega ping-ponga med predstavniki Komunale in stanovalci verjetno manj. če bi se na sestanku pojavil eden izmed strokovnjakov za sisteme centralnega ogrevanja. Stanovalci so predlagali g. Pečariča iz Krškega ali Mirana Predaniča iz Sevnice, Terca je povabila Pečariča, a ga, žal, ni bilo. Stanovalci so pod vodstvom Slovenka Podržaja Komunali očitali, da jih, dokler so sami kurili, ni zeblo, na zalogi so imeli vedno do- volj premoga, da pa zdaj premoga v kotlovnici primanjkuje in da je v senovškem premogu nesorazmerno veliko kamenja, zaradi česar naj bi se nenormalno hitro obrabil »polž« v kotlovnici. Predlagali so, naj kdaj kakšen predstavnik Komunale v mrzlih zimskih dnevih potrka na vrata njihovega stanovanja, radi mu bodo dovolili, da se prepriča, kako mlačni radiatorji ne morejo ogreti stanovanja. Ni tudi jasno, zakaj so nekatera stanovanja očitno dovolj topla, da jih pogosto zračijo z. odpiranjem oken. Navedi, so tudi sosednja samska domova, kjer je begunski center in ki se ogrevata iz iste kotlovnice. Stanovalci domnevajo, da je pri enocevnem sistemu centralnega ogrevanja posebej vprašljivo, kaj se dogaja z zadnjimi porabniki. Po mnenju Slovenka Podržaja okrog 70 odst. stanovalcev v obeh blokih na Planinski cesti ni zadovoljnih z ogrevanjem. Direktor Komunale Miro Dobovšek je poudaril, da je Podržajc-va izjava oz.poziv k neplačevanja ogrevanja neodgovorna, kot da ne bi nič ogrevali. »Trdim, daje večina stanovanj zadovoljivo ogrevana. Vaša družina je pač bolj občutljiva.« je rekel Dobovšek in dodal, da je bilo doslej zelo malo pritožb glede ogrevanja in da nekateri telefonirajo tudi, da jim je prevroče, in da sc na lake pozive ne morejo odzivati. Povedal je še, da ogrevajo mesto po veljavnih normativih, da imajo zamrznjene cene in da vztraja pri trditvi, daje »kakovost ogrevanja objektivno zadovoljiva.« Pojasnil je še, da soglaša, naj bi poskusili kuriti z drugim premogom, čeprav velja senovški za boljšega, in da naj bi opravili pregled kotlovnice ter nenapovedano obiskali stanovalce Planinske ceste, da se prepričajo o kakovosti ogrevanja. Drobne iz Kočevja j SLABA ORGANIZACIJA - Neka- | potekom svojega šolanja. Letnik naj bi trajal IH mesecev in tisti, ki so se v prvi letnik vpisali septembra 1991, bi se morali /.e kmalu vpisati v drugi letnik, pa sc bojijo, da tega ne bodo mogli storiti, ker še niso imeli vseh ' predavanj. Tudi tisti, ki so sc vpisali lani, so razočarani, ker predavanja niso bolj redna in bolje organizirana. ; Prepričani so, da bi jim za denar, ki so ga vložili, organizator to moral omogočiti. Šolnina za prvi letnik je lani znašala 2 tisoč mark, in čeprav so jo imeli možnost poravnati v petih obrokih, za prcnckaterega med njimi to ni bil majhen izdatek. S tem so plačali predavanja iz osmih predmetov in možnost, da vsak izpit opravljajo dvakrat, ne da bi za to še kaj dodatno doplačali. ZNANO JESENI Kaj bo v nekdanji poslovni stavbi SGP Zidar iz Kočevja, ki jo je nedavno tega na licitaciji kupil lastnik trgovine Briški iz Kočevja, še ni znano. Za zdaj bo ostalo takt) kot je, saj je bil, kot pravita zakonca Briški, že nakup stavbe zanju dovolj velik zalogaj. Z najemniki lokalov in drugih prostorov v stavbi sta nova lastnika podpisala najemne pogodbe do septembra, do tedaj pa sc bosta tudi odločila, kako in kaj naprej. Ribniški zobotrebci SPOMENIK - Ribnici sc obeta, da bo njeno staro mestno jedro z občinskim odlokom razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik. Ko sc bodo z. ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine dokončno dogovorili o mejah zaščitenosti sc bo to tudi zgodilo, saj so ribniški občinski poslanci na zadnji seji občinske skupščine osnutek odloka o razglasitvi že sprejeli. Predlagane meje razglasitve spomenika so bile zaradi potrebe, da sc zagotovi, da ne bi ničesar spreminjali brez vednosti in soglasja zavoda, nekoliko širše, kot je samo staro jedro, tako da bi pod zaščito prišle tudi nekatere novejše stanovanjske stavbe. Ribničani, ki se zavedajo, da bo vsak poseg znotraj teli meja zelo drag, takšni širini zato niso naklonjeni. PARK - Park za obzidjem ribniškega gradu je bil zamišljen kot prijetno sprehajališče za vse tiste, ki imajo radi zelenje. Tega je v obilju in sprehod bi bil lahko prav prijeten, če sprehajalci ne bi morali po stezicah, ki vodijo med zelenjem, skoraj ves čas paziti, da ne bi stopili na kakšno črepinjo. Veliko prijetneje bi se tudi počutili, če bi lahko sedli na ncpolom-ijcnc klopi in jih ne bi obdajalo okrušeno grajsko obzidje. Sprehajalci sc zavedajo, da vandalizma noben upravljalcc ne more učinkovito preprečiti, prepričani pa so, da bi lahko za ne pretirano velik denar poškodbe popravili, saj gre za edini park, ki bi bil Ribnici lahko resnično v ponos. Sevniški paberki OGREVANJE - Pogovor stanovalcev blokov na Planinski cesti z vodstvom Komunale o nezadovoljivem ogrevanju je nemalokrat potekal s tragikomičnimi podtoni. Glavni spiker stanovalcev Slovenko Podržaj, ki na sevniški šoli poučuje telesno vzgojo, je proti koncu besednega "ping-ponga” zabrusil: “Vi nam očitate, da smo zelo občutljivi ljudje. Drugi stanovalci pri nas so že zelo apatični, nekateri pa bi se že po treh besedah stepli.” Nauk: še vedno bolje, da so imeli komunalci nasproti ljudi, pripravljene na dialog, kot pa liste, ki bi skušali svoje nezadovoljstvo potešiti z nasilnim vedenjem. Nekaj takega sla g. Levstek in g. Dobovšek sicer že poprej očitala stanovalcem, češ da so grozili kurjaču, kako ga bodo premikastili, če ne bo bolj kuril, in sc je v strahu za svojo kožo začel možakar zaklepati v kurilnico. Vanjo pa naj bi otroci stanovalcev zmetali za samokolnico kamenja. Ta nemiroljubni signal je proučevala celo policija. Stanovalci pravijo, da sc je kurjač tresel od mraza, ne od strahu, in sc stiskal k mlačnemu radiatorju v sobici kurilnice. KMETICE - V hladni dvorani kulturnega doma na Blanci je bilo po petkovem občnem zboru sevniških kmetic ob plesu, domači kapljici in domačih dobrotah marsikomu pretoplo. Kanček je k dobremu razpoloženju iridejala ljudska pesnica Anica Cvcl-:>ar s Pokleka v še uvodnem uradnem delu. Gospa Cvelbarjeva je predlagala, naj bi v plan zveze kmetic zapisali, kako starejše ženske malo pomladiti. Potem pa so sc v premorih ansambla Delfin, v prijetnem razpoloženju vrstili pevski dvoboji med večinskim ženskim delom avditorija ter oktetom “Jurij Dalmatin" in ostalo moško druščino. Mentor okteta Emil Lenarčič si je že moral preobleči premočeno srajco. TOVARIŠI - Miha Senica, delegat krške občinske skupščine, sicer priznan gostilničar s Senovega, je pred časom na seji občinske skupščine nagovoril Slavka Šribarja s “tovariš Slavko”. Veliko gospodov delegatov je ob “tovarišu” popadel smeli, za katerega pa sc ne ve natančno, komu je bil namenjen. Vsekakor so v novinarski loži pričakovali dva možna hujša razpleta. Ali kakšen strožji ukrep z.opcr avtorja “tovariša”, na primer zadnji javni opomin pred izključitvijo iz skupščine, ali pa aplavz za dobro namerjeno moralno zaušnico Šl ibarju. REŽIM - Eden vladnih mož v Krškem je ocenil krški časopis Naš glas za režimski časopis. Ne ve se, na kaj je meril, kajti Naš glas je vendar krški občinski, se pravi vladni časopis. Potemtakem imajo v Krškem režim, sc pravi neke vrste diktatorsko vlado. Kakšni so torej vladni možje? DERATIZACIJA - Krškim podganam sc slabo piše, saj sc je občinska skupščina namenila sprejeti odlok o deratizaciji. Odlok gre skozi skupščino s precejšnjo zamudo, ker je bil parlament daljši čas nesklepčen in raznih tovrstnih aktov ni sprejemal. Takega počasnega delovanja krških skupščinskih mlinov in sprejema z zamudo so podgane iskreno vesele, saj jim vsebina odloka streže po gledalskem življenju. Še nekdo torej, ki ga osrečuje večmesečna nesklepčnost krške občinske skupščine. PREIZKUS - V času pred lanskimi volitvami je eden znanih krških poslanskih kandidatov s televizijskega zaslona Krčanom rekel, da bi bilo po njegov prav, če bi vsi zaposleni v Nuklearni elektrarni Krško opravili psihotest, preden bi se zaposlili v tej atomski hiši. Predlog ni od muh, saj se ljudje v nuklearki ukvarjajo z atomi in ti zahtevajo prisebnega človeka, ki ga še tako velik atom ne spravi s tira. Usoda predloga vseeno ni znana, prav tako pa sc ne ve, ali bodo psihoteste uvedli tudi za poslance, 'poslanske kandidate in druge javne delavec. ( Novo v Brežicah HOl.IVUDARJI - Medtem ko so v četrtek popoldne brežiški poslanci sejali v skupščini, sta bili zadaj za kulturnim domom parkirani dve veliki vozili slovenskega RTV. V domu so namreč snemali javno (zabavno) oddajo. Ko sc je županu (zdaj govorimo o skupščini) po reakcijah poslancev zazdelo, da je nekaj narobe, so iz poslanskih klopi zagrmeli: “Slika je, tona ni!” Kot da so sc učili pri holivudarjih. UČBENIK - Ciril Kolešnik je predlagal skupščini, naj v njenem sekretariatu napišejo za vse poslance, kako se sprejemajo prostorskoizvedbeni akti. Pri odločanju marsikomu ni bilo jasno kako in kaj, pa se vendarle niso dali tako ponižati, da bi podprli tak predlog. To bi bil neposreden dokaz, da so doslej odločali o stvareh, ki jih ne poznajo. VRTEC - Vidi se, da večina poslancev nosi že kar nekaj križev in zato I)‘ic niso obiskovali otroških vrtcev. Ce bi jih, bi že zdavnaj prerasli nekatere stopnje obnašanja. Tako pa mora župan Teodor Oršanič, čeprav sam resda ni vzgojitelj ali učitelj razredne stopnje, iz sebe spravljati naslednje: “No, Miha, lepo te prosim! tnterič, to ni pevsko društvo, lepo vas prosim!” Glede na to, da gre za starejšo združbo, menimo, da bi pomagalo staro dobro vzgojno sred-Koruze v kot in klečati na njej. Edina težava je v prostoru, kjer seja. Ima samo štiri kote. KI lAJCI . Cerkljam brezmočno opazujejo priklopnike, na katere znotraj vojaške ograje dan za dnem nalagajo gramoz in ga vozijo v smeri Krškega. Ministrstvo za obrambo Pojasnjuje krajanom, da izza ograje urejajo okolico in da gramoz odvažajo zaradi izravnave terena. Toda teren Pr> Cerkljah je raven, zato po zdravi jndski pameti za izkopanim gramozom vedno ostanejo luknje. In če bo vojska še naprej tako pridno “izravnavala teren”, bodo iz lukenj kmalu poleg “Sodra" izvrtali še kakega Kitajca. M0DNI$NIC£^’ % h VJ,asu ot* 5. do 13. januarja so v težaški porodnišnici rodile: Rozalija c'ler z Dobravc - Tanjo, Anica Tasič 7 Kraja Donjega - Ivana, Erna Kerin z odbočja - Urbana, Marjeta Kunej j, ovnovega - Tomaža, Aleksandra ■ m.ijgl z /.dol . Igorja, Andreja ‘Mrnad iz Brežic - Aljaža, Katica 'vjnk iz Brestanice - Suzano, Tatjana' i rtbožie z Raztera - Roka, Mojca apcič jz pišec - Polonco, Renata Krivokapič iz Dobove - Nikolo, . j.vlei Avsec z Rake - Katarino, ■ ztca Kožar iz Koritnega - Simona, NagliC iz Artič Jureta, •mci.ška Kolman z Metnega Vrha -s:’rl'no. Majda Jamnikar iz Dečnih Pon _ mena, Stanislava Hribar iz 1 ’oeja - Ris jo Marjana Ferlin s enovega - Barbaro. Čestitamo! P5| ti Ali je v Krškem Bosna v malem? Delegatska vprašanja o beguncih — Begunce zaposlujejo v gradbeništvu — Po uradnih odgovorih v zbirnem centru v Krškem ni mednacionalnih sporov KRŠKO — Jože Stibrič, dolenjevaški delegat zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Krško, je na skupščinski seji 7. januarja letos zastavil vrsto vprašanj v zvezi z begunci v občini Krško. Med drugim je zahteval odgovore o številu beguncev, o zaposlovanju teh ljudi in o tem, ali v zbirnih centrih prihaja do mednacionalnih sporov. Po podatkih krškega Centra za socialno delo, kamor so dobili tudi nekatera od Stibričevih tokratnih vprašanj, je v krški občini prijavljenih 333 beguncev z začasnim statusom begunca. Dobra polovica, in sicer 169, jih stanuje v zbirnem centru Krško, preostali so pri posameznih družinah. Med begunci v občini je največ žensk in otrok, prvih je 138 in drugih 133. Podobno velja tudi posebej za begunski center, kjer je žensk 58 in otrok kar 84. V družinah je žensk 80 in otrok 49. Glede na to, da begunci v zbirnem centru ne prebivajo za mrežo, ki bi onemogočala prehode, se Krčani vprašujejo, ali tako ne najdejo poti v begunski center iznajdljivi posavski delodajalci. Jože Stibrič je namignil, da v gostinskih lokalih na Vidmu že zaposlujejo begunke. Inšpektorji prejšnji teden o beguncih gostincih še niso imeli podatkov. Povedali so, da delovni inšpektor ob inšpekcijskih pregledih, ki jih opravlja samoiniciativno, ni odkril zaposlovanja beguncev v trgovini in gostinstvu. Drugačne so informacije o gradbeništvu. Tam so zasebniki očitno ugotovili, da pomenijo begunci poceni delovno silo, in to delovno silo najemajo. Vse skupaj je pravo smešenje ustanov, ki naj bi vladale v urejeni državi ali morda bolje v urejeni občini. Begunce namreč zaposlujejo »gradbinci«, ki sploh nimajo obrtnega dovoljenja. To potrjujejo tudi inšpektorji in zato začenjajo ukrepati. Zaposlovanje beguncev je kajpak krška neprijetna zadeva. Veliko bolj neprijetna stvar bi bili morebitni medna- cionalni spori, ki niti ne bi pomenili presenečenja, saj je begunska populacija narodnostno mešana. Za zdaj v tem pogledu Krško menda le ni Bosna v malem, kajti po uradnih zagotovilih krškega Centra za socialno delo »ves čas od odprtja zbirnega centra med begunci znotraj ni prihajalo do sporov zaradi različnih nacionalnih pripadnosti«. V zbirnem centru tudi niso nastajale teža- • V begunskem zbirnem centru Krško je od 169 beguncev 121 Muslimanov, 28 Hrvatov, 10 Romov in 8 Srbov, medtem ko sta 2 neopredeljena. ve spričo dejstva, da se begunci v zbirnem središču v glavnem družijo med seboj po narodni pripadnosti. M. LUZAR DELO ZLASTI ZA ŽENSKE KRŠKO - V krškem študentskem servisu povprašuje po delu več moških kot žensk, na voljo pa je več “ženskih” del. V zadnjem času ponujajo zlasti precej možnosti za strežbo v gostinskih lokalih. S februarjem bo s posredovanjem servisa nekdo dobil delo čistilke ali čistilca, potem ko bo dosedanja delovna moč odšla s tega začasnega delovnega mesta. Študentski servis je poskrbel za vse tiste, ki potrebujejo fotokopije; od 1. decembra lani namreč v svojih prostorih tudi fotokopira. REKORDNA IZKORIŠČENOST KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško je v lanskem decembru zabeležila rekordno proizvodnjo, saj je dosegla 100-odst. razpoložljiovst in 100-odst. izkoriščenost. V zadnjem mesecu lanskega leta je oddala v omrežje 462.600 megavatnih ur električne energije, za celo 1992. leto pa je ta številka 3,768.088. V skladišču nuklearke sc je v decembru povečalo število sodov z radioaktivno vsebino za 12; skupno je teh sodov 8.870. Območni štab prevzel obrat KiK v Skopicah Bodo zemljo vrnili ne-kdanjim lastnikom? SKOPICE PRI BREŽICAH V petek dopoldan so predstavniki Območnega slaba TO prevzeli zdaj že napol razpadle objekte, v katerih je 25 let deloval obral Kemične industrije Kamnik. Tu so se zbirala vojaška eksplozivna sredstva iz vse nekdanje Jugoslavije, da bi jih razstavili in iz njih pripravili eksplozive za civilno uporabo. Petnajst pirotehnikov je sredi preteklega tedna še zadnjič opravljalo delo v tem kompleksu. Tokrat nekoliko glasneje kot običajno, saj seje bobnenje slišalo daleč naokrog. Za zdaj še ni znano, ali se bo za teh 15 mož našla kakšna zaposlitev. Namestnik slovenskega obrambnega ministra Miran Bogataj je nekaj dni pred prevzemom v Brežicah povedal, da ministrstvo nima nobenega vojaškega interesa nad tem kompleksom, zato naj se v občini dogovorijo, kaj bodo z odsluženimi objekti in s 15 ha pripadajočega zemljišča. Tudi predstavniki občine so že ugotovili, da posebnega poslovnega zanimanja za skopiški obrat ni. zato bodo po vsej verjetnosti zemljišča vračali nekdanjim lastnikom po zakonu o denacionalizaciji. Brežiški Zeleni s predsednikom Ivanom Tomšetom na čelu še vedno trdijo, daje v jamah okrog objekta odloženo veliko strupenih snovi, eksplozivov in akumulatorjev. Ker so prepričani, da še vedno niso odstranjene vse nevarne sno\ i, je tudi Miran Bogataj predlagal, da bi / ekipami TO še enkrat pregledali območje. B. D.-G. ŠE VERJAMEJO V BOLJŠE ČASE? — »Sedem let vam že na podobnih srečanjih govorim, da potrpite, da bo boljše. Ko sem prišla z okrevanja, sem slišala, da zadruga ne plačuje mleka in celo še sadja ni plačala. Nič ni boljše, zato letos ne bom več govorila o tem!«je bila na srečanju v soboto ostra predsednica brežiškega Društva kmečkih žena Anica Šetinc. Najbolj aktivne izmed 500 članic so se rac leto srečevale na predavanjih o turistični dejavnosti, kmečkem turizmu, dietni prehrani, aranžiranju cvetja, sobnih rastlinah, na kuharskem tečaju. S kulinaričnimi posebnostmi iz svojih krajev so se predstavile na razstavi kmečkih dobrot na Ptuju, se srečale s kmeticami iz krške in sevniške občine ter se udeležile poučnega izleta. Vsakoletno srečanje brežiških kmečkih žena so letos pripra vile kar na trikrat. Prejšnjo soboto je okrog 170 kmetic v restavraciji blagovnice Brežice prisluhnilo predavanju dr. Vande Kostevc-Zorko o preprečevanju bolezni srca in ožilja ter krajšemu kulturnemu programu in se po kosilu še poveselilo ob glasbi. (Foto: B. D.-G.) Tokrat niso zasedali pozno v noč Za spremembo manj prerekanja — Pestra vprašanja poslancev — SDP predlaga, kakšno naj bo gradivo o zaključnem računu in letošnjem proračunu Lojze Kiler Z mopedom in peš Lojze, trnski poštar VELIKI TRN Včasih za koga pravijo: ta je rojen pisatelj. Ali pa za drugega, daje rojeni rezbar. Kaj pa poštar, ali je lahko kdo kot rojen za poštarja? Lojze Kiler, ki je doma z Velikega Trna in stanuje v Krškem, je poštar. Da je bil rojen ravno za poštarja, je najbrž prehuda, drži pa, da si je že v rosnih deških letih rad zavihtel čez ramo torbe na tak način, kot je znal pred otroškimi očmi tako lepo narediti poštar. Zdaj je Lojze čisto pravi poštar že celih 15 let. Pred dnevi smo ga pocukali za rokav na Velikem Trnu pred krajevnim uradom, ko je ravno zako-balil moped, da bi z njim odbrzel. Osredek, Golek, Dule, Kalce, Mali in Veliki Trn, Lomno, Smeči-ce, Jelševec, Ardro, Apnenik, Nova Gora, Ravni in Vrhulje so vasi, ki Kilerja dobro poznajo in katere dobro pozna tudi poštar Lojze. Tuje zlata vreden moped, kajti z avtomobilom se preprosto ne bi mogel zapeljati v vse tukajšnje hribe in doline, kjer živijo domačini. »Če ne gre z motorjem, grem tudi peš. To zimo sem enkrat že šel del poti peš,« pravi o svojih potovanjih Lojze Kiler. Včasih bi bilo mogoče še posebej dobro, da bi se poštar pripeljal z avtomobilom, se pravi zavarovan s pločevino. .Kajti v teh krajih imajo tudi pse. »Če je pes pri hiši, je še dobro, a kaj, ko te prestreže celo na poti! V takih primerih ne veš, ali bi šel nazaj ali naprej,« pravi bolj v smehu kot v jezi Lojze Kiler, trnski poštar. L M. Tvoje, vendar nekje drugje Svet z Ržišča RŽIŠČE — Dokler je bila cesta, ki vodi skozi Ržišče naprej v Kostanjevico, peščena, so Ržiščani upali, da bodo nekoč imeli asfalt. S tem niso hrepeneli po nikakršnem razkošju, ampak samo po tem, da bi se lahko normalno pripeljali domov. Po makadamski cesti je bila pot večkrat zelo otežena, saj nalivi na hribovski cesti sproti odnašajo nasuti gramoz. Zdaj, ko imajo cesto posodobljeno, domačini upajo, da bo v Ržišču kdaj zazvonil kak telefon. Posebej težko čakajo na to zato, ker so v preteklosti tako rekoč že začeli napeljevati telefon v to gorjansko vas. »Vplačali smo nekaj denarja in posekali tudi že kostanje za drogove. Potem se je akcija ustavila,« pove Rezka Župan, gostilničarka in naša naključna sogovornica iz Ržišča. Ko bo tu v hribu telefon, se bo Ržišču malo približala dolina. Slo bo seveda samo za prijeten občutek, da te svet ni pozabil, ampak včasih zadostuje že dober občutek. Zlasti pride to v poštev, odkar so uvedli državno mejo med Slovenijo in Hrvaško in odkar se zdi, da se za Ržiščem končajo vse normalne poti. Ržišče je namreč kar precej blizu meje. To ni samo občutek, to je res na zemljevidu, Obstoja dveh vse manj prijateljskih držav z vse bolj ostro medsebojno mejo se niti Županova Rezka niti tisti, ki iz. doline občasno zaidejo na kozarček v njeno gostilno, ne zavedajo ves čas. Včasih pa že. Na primer tedaj, če se menijo o tem, da moraš imeti posebno uradno potrdilo, če bi rad šel na primer po drva na hrvaško stran v gozd, ki je sicer tvoj. L. M. BREŽICE — Obe seji brežiške skupščine, ki sta bili sklicani pred tednom dni, sta se končali nenavadno hitro. Poslanci so brez večjih zapletov končali prejšnje zasedanje in predelali tudi ves dnevni red tekoče seje. Izvršni svet je poročal o svojem tekočem delu in dobit zahtevo kluba SDP, naj bodo poročila v bodoče napisana. Poslanci so nato sprejeli osnutek odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini za prvo trimesečje, saj je bilo očitno, da novega proračuna še ne bo takoj. Med drugim so sprejeli tudi osnutek odloka o spremembi v odloku o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno cono Brežice, osnutek odloka o preimenovanju naselja Bregansko selo v Slovensko vas in naselja Nova vas pri Bregani v Novo vas pri Mokricah ter dali soglasje k organiziranju lekarniške podružnice na Bizeljskem. Tokrat je bilo še najbolj zanimivo ob vprašanjih in pobudah poslancev. Jernej Zorko je predlagal, da se sredstva za razvoj podjetništva in obrti dodelijo enemukandidatu, ki ima najboljši program. Če so vsakemu dodelili po 280 tisočakov tako kot njemu, si nihče ni opomogel, sredstva pa so pravzaprav vržena proč. Vprašal je tudi, kdo in koliko je dobil v letu 1992 nepovratnih sredstev v kmetijstvu. Poslanko in njene sokrajane v Piše-cah zanima, kako daleč je odprtje kamnoloma na njihovem območju, Jože Blažinč iz Dobove pa je spet pogrel nedokončane nasipe na Savi in Sotli. Pozval je izvršni svet, naj sproži postopek za izgradnjo še pred novimi poplavami. Opozoril je tudi na odnos obmejnih organov do hrvaških delavcev, ki se vsak dan vozijo na delo v Dobovo. Čeprav jih cariniki in policisti že poznajo, morajo vsak dan čakati na meji 15 do 20 minut. »Tako ni krivda za zaostrovanje odnosov samo na hrvaški strani, ampak tudi na naši. Gre za namerno zaostrovanje odnosov!«je dejal. Miha Škrlec je v imenu poslanskega OBNOVLJENA MESNICA KRŠKO - V Krškem v nekdanji Križmanovi hiši ira Cesti krških žrtev spet obratuje mesnica. Prodajalna mesa je bila leto dni zaprta, ker so Križmanovo hišo temeljito prenovili, čeprav v nekdanji arhitekturni zasnovi. Mesnico, ki je last M-Agrokombinata, tudi po obnovi hiše vodi Ivan Ženiva. kluba SDP predlagal, da se sprejme moratorij prometa z vso občinsko lastnino, dokler se ne oblikujejo nove občine. Predlagal je tudi IS, kako naj pripravi predlog zaključnega računa in proračuna, da ne bo zopet prišlo do nepotrebnega prerekanja. Zavzel se je Za to, da bi bili iz gradiva o zaključnem ra- čunu jasno razvidni podatki o zaposlitvah v vseh javnih službah, ki se financirajo iz proračuna, stroški za reprezentanco in delovanje skupščine ter izplačila iz tekoče proračunske rezerve. Predlog proračuna naj vsebuje dva dela. V prvem naj bo navedeno vse tisto, kar se po zakonskih predpisih mora financirati iz proračuna (obvezni del), v drugem pa vse ostale postavke po posebnem prednostnem redu. Dodan naj bo tudi spisek neuresničenih sklepov in nalog iz preteklega leta, ki naj imajo prednost v proračunu. B. D.-G. Rezka Zupan TAKSE ZA REKLAMNE PANOJE ZDAJ OBČINI BREŽICE - V občini poteka postopek za sprejem občinskega odloka o neprometnih znakih, panojih in transparentih. Osnutka poslanci še niso sprejeli, saj so zahtevali, da sc gradivo dopolni tudi z določili o lepljenju plakatov. Nekateri poslanci so nasprotovali odloku, ki bo zahteval plačevanje taks za postavitev znakov in panojev. Dejansko pa vsi lastnikih takih znakov dajatve že plačujejo. Razlika je le v tem, da je doslej denar pobiralo Cestno podjetje s sedežem v Novem mestu, z novim odlokom pa naj bi si ta vir komunalnih taks pridobila občina. V Cerklje tudi bojne enote TO Kdaj in čigavo bo civilno letališče? — Združiti kapital — Razlaščenim zemljo ali ________odškodnine — O tem kmalu na sestanku v Cerkljah BREŽICE — Tukajšnji izvršni svet je v začetku preteklega tedna posebno točko dnevnega reda namenil trenutnemu stanju in bodoči ureditvi objektov nekdanje armade. Posebno pozornost so namenili letališču v Cerkljah ob Krki, zato so k razgovoru povabili tudi namestnika ministra za obrambo Mirana Bogataja, predsednika brežiških Zelenih Ivana Tomšeta ter predstavnika KS in Društva razlaščencev Cerklje ob Krki. Na območju letališča se srečujejo najmanj trije interesi. Tu je sedež 25. območnega štaba TO in vojaški učni center, poleg tega pa naj bi v bodoče na tem prostoru namestili tudi bojne enote. Okoliški kmetje želijo v prvi vrsti nazaj svojo nacionalizirano zemljo, da bi jo spel lahko obdelovali. Občina podpira idejo, da se na civilnem delu letališča, ki bo po zagotovilu ministrstva za obrambo predstavljal dobro tretjino celotnega 700 ha obsegajočega kompleksa, razvijejo civilno letališče, spremni servisi in druge dejavnosti. Miran Bogataj je pojasnil, da bo ministrstvo /a obrambo do konca tega leta prenovilo še ostale nastanitvene objekte, usposobilo delavnice in druge objekte ter poskrbelo /a infrastrukturo. ■Južni del letališča vzdolž letališkega stolpa je dolgoročno namen jen civilnemu letališču. vendar do sedaj ponujene dejavnosti in interesi ne zagotavljajo perspektivnosti, Pogovarjamo se z večjimi menedžerji s tega področja in iščemo interes za skupna vlaganja. V okviru zadnje faze obnove je predvidena tudi re- gistracija civilnega letališča, ki pa ni smotrna, dokler se ne bo vedelo, kakšni so nameni na letališču,« je dejal. Ivan Tomše. predsednik Zelenih Brežic je opozarjal, daje bilo cerkljansko letališče drugo največje v Jugoslaviji in da slovenska vojska ne potrebuje tako velikega prostora. Predlagal je, naj skličejo sestanek s krajani, ki si zasluži- iMiran Bogataj jo, da jim kdo pove, kaj bo v resnici v njihovi soseščini in če bodo to res tankovske enote. Ciril Kolešnik, predsednik IS, je menil, da treba prisluhniti razlaščenim krajanom. Če ne bo možna vrnitev v naravi, naj jim izplačajo primerno odškodnino. Zaradi različnih interesov, neobveščenosti in slabega dogovarjanja med novimi lastniki in domačini so se dogovorili, da v 2. polovici januarja skličejo sestanek krajanov, razlaščenih kmetov, • Cerkljane moti odvažanje velikih količin gramoza iz območja bivšega letališča* in to po njihovih cestah, ki so že povsem uničene. Nujno bi se bilo tudi dogovoriti o košnji velikih površin, ki bi bila v obojestransko korist. Okoli vojaških površin je zasajena akacija, ki se zdaj, ko nihče ne skrbi zanjo, hitro širi na bližnje kmetijske površine. »Zdajje območje letališča rastišče plevela, ki s semenom oskrbuje krško in brežiško občino,« je bil kritičen brežiški sekretar za kmetijstvo Tone Cerjak. Zelenih Brežtc. predstavnikov občinskega IS, parlamenta, vlade ter ministrstev za obrambo, notranje zadeve, gospodarstvo in promet. B. DUŠIČ-GORNIK Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Dogodki v sliki in besedi Beli svet in njegov drugi del Hrvaška ima Unprofor, tudi v Zagrebu. To je dobro in slabo, ocena je odvisna od marsičesa, gotovo ne samo od tega, ali si zadrt nacionalist. Nekateri Zagrebčani so zaskrbljeni zaradi novih someščanov made in Evropa. Ker postavni moški, ki dišijo po uvoženih, a vseeno cenenih parfumih, in drugi tujci govorijo na ulici, v trgovini in celo v starih hrvaških gostilnah angleško. Ker so polni samega sebe in svoje angleščine, ko na trgu hrvaškega Bana Jelačiča in drugod po angleško naročajo kndi iz zagrebških pekam. Ker sami in z družinami živijo v boljših stanovanjskih Četrtih, jedo boljše jedi in si omišljajo boljše šole. Omenjeni Zagrebčani, ki se pač upajo vprašati o ceni hrvaškega boja za samostojnost, so v skrbeh, ker so sredi prestolnice svoje samostojne države Hrvaške v tisočletnem hrepenenju po samobitnosti nenadoma postali drugorazredni ljudje. Je pač tako, da je ta trenutek vreden več, kdor pripada temu ali onemu rodu mednarodnih redarjev, ki morajo menda nas Balkance naučiti čaščenih manir belega sveta. Omenjeni prestiž in dobrote sicer zelo verjetno odpadejo v manjših količinah tudi na različne simpatizerje in prisklednike. Očitno Hrvatje pristajajo na vse to. Slovenija nima unproforjevcev, vsaj ne vedno, kajti obiščejo jo samo včasih po službi ali med njo. Ima pa poslovneže, ki so imeli modre babice. Babice so jim nekoč prijazno rekle, naj se učijo tujih jezikov, drugače ne bodo nikamor prišli. Če takrat ne bi poslušali babic, ti poslovneži danes ne bi mogli brati vse prejete pošte. Nekateri angleško govoreči direktorji slovenskih firm namreč uradno pišejo slovenskim firmam že kar v angleščini. Nekatere naslovljence omenjena korespondenca tudi moti. Od uradnih slovenskih dopisov v angleščini do boljših stanovanj, izbrane kuhinje in elitnih šol v slogu obnašanja mednarodnih redarjev v Zagrebu je samo korede in mogoče je le-ta že za nami. Če to ne drži, kolikšna je v obravnavanem pogledu potem razlika med Hrvaško in Slovenijo? Če je razlika v uniformah, je premajhna. Kar pa zadeva slovenske babice v povezavi z današnjim časom, gre najbrž za nesporazum. Babice so z nauki o tujih jezikih najbrž hotele doseči nekaj dntgega in ne tega, čemur so priča njihovi vnuki. MARTIN LUZAR Zastonjkarsko zimsko ogrevanje Stanovalci v blokih na Čardaku v Črnomlju, ki imajo ogrevanje iz skupne kotlovnice, bodo kmalu ostali bodisi brez toplih radiatorjev ali pa se bodo ogrevali tako rekoč skoraj zastonj. Nekaj tretjega je glede na to, kaj se je dogajalo v zadnjih nekaj mesecih, skoraj težko predvideti. Zgodba z za sedaj še neznanim koncem pa sc je pričela takrat, ko je občinski izvršni svet povišal v blokovskih stanovanjih cene ogrevanja iz skupne kotlovnice, čeprav je vedel, da s tem krši odlok vlade RS o cenah komunalnih storitev. Toda vse bi bilo v redu, če ne bi slednjega vedeli tudi stanovalci, ki so se na ceno 133 tolarjev za kv. meter ogrevane stanovanjske površine pritožili na medobčinske inšpekcijske službe. Te so tudi sklenile, da mora Komunala od lanskega oktobra zaračunavati za ogrevanje takšno ceno, kot je veljala maja lani, torej 49,15 tolarja za kv. meter. Ker takšna cena po zatrjevanju komunalcev ne bi pokrila niti cene premoga, so se, razumljivo, po pomoč zatekli na občino, saj so vendar javno podjetje. Na Komunali se sploh ne upirajo, da ne bi znižali cen, vendar naj bi jim občinska vlada povrnila več kot 2 milijona tolarjev primanjkljaja na mesec ter jim ogrevalno in zlasti plačilno sezono podaljšala na 12 mesecev v letu. Seveda so nameravali zahtevo o pokritju primanjk- ljaja poslati tudi republiški vladi, toda ker dvomijo, da bo njihov zahtevek sploh obravnavala, so se raje obrnili še na občinsko oblast, ki je bolj pri roki. A roka občinske oblasti je tokrat hudo udarila nazaj. Komunali je brez ovinkarjenja povedala, da iz proračuna premoga ne bodo kupovali, da se morajo komunalci z ekonomskimi cenami obnašati tržno ter da naj socialno delo opravlja socialna služba. Ne gre namreč le za to, da so se stanovalci pritožili zaradi previsokih cen, ampak mnogi ne plačujejo ne po višji ne po nižji ceni, temveč le čakajo, kaj sc bo iz vsega izcimilo. Tako ni poravnana niti polovica plačil. In na Komunali se bodo lahko veselili vsakega tolarja posebej, ki jim ga bo še uspelo iztržiti od stanovalcev. Od izvržb si namreč kaj malo obetajo, saj pri nezaposlenih niso možne, pri zaposlenih pa zaradi različnih obremenitev njihovih plač lahko pride plačilo ogrevanja na vrsto šele čez mesece. Prav nič pretirana ni zato bojazen Komunale, da lahko v kratkem času bankrotira. Pravzaprav bi bilo bolj upravičeno vprašanje, kako ji sploh še uspe plavati, če mora zastonj ogrevati na desetine stanovanj, pa četudi imajo stanovalci na stotine razlogov, zakaj ne plačujejo. Težko bi razsodili, kdo ima najbolj prav v zgodbi, ki bo, če ne prej, vsaj za nekaj časa prekinjena, ko bo sonce zopet pokazalo svojo moč. Toda še vedno je res tudi, da so bili stanovalci vso zimo na toplem po nizkih cenah ali celo zastonj. Takšne sociale pa ni bilo niti v najbolj zlatih časih naše polpretekle zgodovine. MUHAM BEZEK-JAKŠE IjNiiimiiiiiinimiiiiiiiimmmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM = = KARIKATURA: JOŽE FRIt' == = =7llll]|l!!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!ll!lllll!lllll|||||l!l!lll!lll|||||!|||!l!l|]]||||||||||||||||||||||||||i:iIIIIHf= Umetniki in vojna Dr. Ljubo Bavcon je pred kratkim izjavil: “Evropa in ZN so padli na vseh izpitih iz mednarodnega, občega, vojnega in humanitarnega prava, človekovih pravic in tudi iz elementarne človečnosti. ” S tem je imel verjetno v mislih nenehna sprenevedanja in izgovarjanja evropskih in svetovnih politikov, ki si bosanski problem hitro kot vročo žerjavico polagajo iz rok v roke. A na nek način je njihovo obnašanje vendarle razumljivo. Politiki so bili namreč tako ali tako vedno dvolični, žrtve lastnega nenehnega stremljenja po ohlasti, in zanje so bile demokracija, humanost in človeške pravice vedno le besede, s katerimi so se kitili ob vsaki priliki in nepriliki, ne da bi jim bilo treba spoštovati njihov pravi pomen in vsebino. Toda kaj se je zgodilo z drugimi, ki so ponavadi vedno zazvonili plat zvona, ko so bile teptane človekove pravice in njegovo dostojanstvo? Kje so intelektualci, misleci, umetniki, ki so znali politikom podkuriti, da so bolj previdno merili svoje besede in dejanja? Zakaj je .rte plati tako sumljivo tiho? Pred dnevi sem gledal na televiziji koncert Joan Baez, pevke vesti šestdesetih let. Ko sem jo prvič videl pred nekaj desetletji, je čisto sama, drobna in neznatna, stiskajoč kitaro v naročju, stala v snopu odrskih luči v parku neke skandinavske prestolnice. Na prvi pogled izgubljeno, pomilovanja vredno bitje. A ko je zazvenel njen glas, ko so se oglasile strune inštrumenta, ki ga je držala v roki, je njena podoba rasla z njenim glasom vred in svetloba ter toplina sla se v valovih širili v temo, kjer je velika množica poslušalcev zadrževala dih. Tako sc je takrat v številna srca vlival odpor do nasilja, vojne, krivic ter do ločevanja ljudi po rasi in imetju. Zdaj je bil koncert Joan Baez na televiziji nastop uglajene dame gornjih srednjih let, ki je skupaj z ansamblom delovala sicer ubrano, a malce sentimentalno. Tako pa je delovala tudi publika, z njenimi leti usklajena, nekoliko sramežljivo lalajoča v stilu pozlačenih dobrih starih časov. Gospe Baez ne gre zamerili. Mnogim generacijam je dala več, kot so mogli politiki sproti pokvariti. Poleg tega je bil koncert posnet ob padcu Berlinskega zidu, ko se je perspektiva človeštva kazala čisto drugače kot pa sedaj, ob zamolklih balkanskih eksplozijah, truplih, posilstvih, etničnem čiščenju in beguncih. Toda kje so drugi umetniki, pevci, igralci, vsi, ki bi morali že zdavnaj iz njenih rok sprejeti čarobno paličico za bujenje človeške vesti? Kam so se potuhnili vsi, ki so kdaj protestirali proti revščini, neenakosti, za pravice otrok, žensk, živali, za mir, proti mučenju, ubijanju, smrtni kazni? Molk ki odmeva s svtovnih scen, je grozljiv. So mar vsi sprejeli sprenevedanje politikov, da je najbolje nič videti in nič slišati, delati se, kot da so stvari bolj zamotane in nerazumljive, kot v resnici so, in verjeti, da tam doli na Balkanu pač delujejo neki pradavni neustavljivi vzvodi, zaradi katerih so žrtve nujno potrebno zlo? Da je treba samo zamižati, počakati: zlo bo vzelo svoj tribut, in ko bomo odprli oči, bo svet spet svetlejši in lažje dojemljiv. To se zdi morda res najbolj udobno in enostavno, a je hkrati črv, ki gloda umetnika in umetnost nasploh, ki jima jemlje njuno verodostojnost in napoveduje erozijo celotnega civiliziranega sveta. Kultura ne. more živeti skupaj z nekulturo, ampak se mora do nje energično opredeliti. Neopredeljevanje je v tern primeru v bistvu samozarti-kanje. TONE JAKŠE Pazite, da se vam podarjeno ne sesuje pred nosom! Ko je preteklo nedeljo Miha Jazbinšek otovori! svoje smuči na ramo in se napotil k vlečnici na Gačah, so ga prepoznali tudi otroci. "To je listi, ki je polovici Slovencev podaril stanovanje/" je s prstom pokazal bližnji smučar. K ministrovi popularnosti je nedvomno največ prispeval stanovanjski zakon, pa vendar moramo to ugotovitev malo bolj pretehtati. Kdo je pravzaprav z zakonom zadovoljen? Tisti, ki so si s težkim garanjem zgradili lastne hiše, čeprav so leta in leta odvajali prispevke za izgradnjo družbenih stanovanj, prav gotovo ne. Skoraj z enako gotovostjo bi lahko govorili o jezi drugih, ki so za velike vsote še pred novim zakonom kupili lastno stanovanje. In če morda niso imeli dovolj pod palcem, pa so se do vratu zakopali v dolgove - potem o njihovem razpoloženju raje ne dvomimo. Na strani hudih so še mlade družine. Tiste, ki so zaman čakale na stanovanja. Tudi mlajši, ki so bili v zlatih letih še v plenicah. Kdo jim je pa kriv, da se niso znašli in zaprosili za družbeno stanovanje? In še so v družbi nejevoljnih vsi tisti, ki so nič hudega sluteč prebivali v nacionaliziranih stanovanjih. Ti so čez noč pristali v družbi dru-gorazrednih državljanov, ki nimajo pravice do napol podarjenega družbenega stanovanja. Vsa ta nejevoljna množica z zavistjo in srdom pogleduje proti drugi strani, ki je dobila pravico do odkupa stanovanj. Toda motite se, če mislite, da je ta stran zadovoljna. Očitno je vedno tako, ko se kaj deli zastonj. Pregovor res pravi, da se podarjenemu konju ne gleda na zobe, vendar človek ne more iz svoje kože. Statistika pravi, da so doslej prodali okrog 40 odst. družbenih stanovanj. Res moramo upoštevati, da imajo kupci na razpolago še nekaj časa, pa vendar je čudno, da Slovenci ne znajo vzeti niti podarjenega. Kupiti stanovanje za 5 ali pa 10 tisoč mark je pač enako kot zadeti na loteriji. In tam te sreča ne doleti vsak dan. Nejevoljna stran naše družbe, ki upravičeno izraža taka čustva, mora navsezadnje še poslušati večno tarnanje nesrečnežev, "ki so morali dati toliko denarja za stanovanja", "ki ne morejo odkupiti, ker nimajo prihrankov", ki se pritožujejo, "ker je sosed po isti ceni dobil boljše ali večje stanovanje", in dnige neprebavljive zgodiš'. Dragi stanovalci! Ce si v minulih letih, ko plače še niso bile tako nizke kot danes in najemnin skorajda ni bilo, niste prihranili čisto nič za hude čase, potem ni besed za vas. Čisto tiho lxxlilc, čeprav ste morda kupili stanovanje s pokvarjeno kotlovnico ali s streho, ki pušča! Vprašajte raje, koliko stane lastnika hiše redno vzdrževanje njegove nepremičnine, pa jo je sam zgradil! Tako je pač. Sprijazniti se boste morali, da ste zdaj tudi vi lastniki. To je poseben privilegij in velika odgovornost. Zavihajte rokave in poskrbite, da se vam ne bo podarjeno pred nosom podrlo! (P. S. Usmilite se tistih, ki v tej delitvi niso dobili nič, in ne jadikujte nad svojo težko usodo! Vsaj vpričo njih ne.) BREDA DUŠIČ-GORNIK 500 LET IVA PITI.J A V NOVEM MESTU ZDRUŽIJO KORISTNO S PRIJETNIM — Zveza kmetic Sevnice, kipovezu-je okrog 180 članic v društvih v Tržišču, Zabukovju, Sevnici, na Blanci, vKom-polju, Smarčni in Studencu, je pretekli petek na zelo dobro obiskanem občnem zboru na Blanci sprejela poročila Slavice Šušteršič o pestrem izobraževalnem in družabnem delu v preteklem letu in o načrtih za letos. Koristne napotke sta dodali Milena Kulovec iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva in Helena Mrzlikar, koordinatorka svetovalk za kmečko družino. Primarij dr. Jurij Pesjak je preda val kmeticam o raku. Priznanje za najbolje urejeno kmetijo so prejele Darinka Starič z Gornjega Brezovega (na posnetku desno, ko izroča podobno priznanje Angeli Mirt z Blance, ki pa je dobila še priznanje Kmetijske svetovalne službe, podobno kot Ida Stušek iz Tržišča). Med najbolje urejenimi je tudi kmetija Majde Jazbec z Drožanja. V kulturnem sporedu je sodeloval oktet »Jurij Dalmatin« iz Sevnice, v zabavnem pa Delfini z Blance. (Foto: P. Perc) SMETAR SE JE POGREZNIL — Pred stavbo Vodnogospodarskega podjeta na Trdinovi cesti v Novem mestu se je v petek zgodila nenavadna nesreča. Pod težo kamiona — smetarja se je nenadoma odprla cesta in eno od koles je izginilo pod asfalt Škode ni bilo, Komunalci, ki so stali zadaj, pa so preživeli kar nekaj strahu. (Foto: J.P.) NEKAJ JIH JE ZAMENJALO GOSPODARJA — Mlajši pujski bodo večinoma doživeli naslednjojesen, taki, ki tehtajo že 100 ali precej več kilogramov, pa bodo končali mnogo prej. Na brežiškem prašičjem sejmu je zdaj že dve soboti spet vse po starem. Gneča v prometu in tudi na sejmišču. Prašiči pa se ne prodajajo preveč dobro, vsaj tisti težji ne. Po novem letu jim je cena zato kar precej padla. (Foto: B. D.-G.) PO PR VEM DELU TRETJE — Ženska vrsta trebanjskega Mercatorjaje po prvem delu tekmovanja i> vzhodni skupini medregijske lige s štirimi osvojenimi točkami zasedla tretje mesto. Dekleta upajo, da bo spomladi še bolje. Na posnetku zgoraj (od leve proti desni): Ana Jeraj, Marjana Pust, Maki Mezgec in Cveta Veble: spodaj: Rozi Flisar. Milena Veber in Marija 7.upančič. "Zlati" še s CD ploščo in kaseto Krško živi s svojim pihalnim orkestrom - Zdaj ga bo lahko vsakdo poslušal doma, saj je izdal CD ploščo in kaseto - Izdajo podprli številni sponzorji NAVDUŠILI SO PUBLIKO - Na koncertu so krški godbeniki zaigrali melodije, ki so jili posneli za CD ploščo in kaseto, zraven pa še nekaj novih. Na sliki: Aleš Suša igra solo na saksofonu v skladbi Harlem Noctumo. Desno dririgent Drago Gradišek. (Foto: T. Jakše) Od idej do podjetništva Srednješolci zadovoljni s seminarjem o podjetništvu SEVNICA _ Največ izmed 115 učencev zaključnih letnikov pretežno iz posavskih srednjih šol, ki so v Brežicah, Krškem in Sevnici spremljali dvodnevni seminar o osnovah podjetništva, je ob koncu izrazilo željo, da bi Zavod za zaposlovanje in sevniško podjetje KIN, organizatorja tokratnega seminarja, pripravila še več podobnih, predvsem pa bolj poglobljenih obravnav posameznih tein in povsem praktičnih oblik dela, kjer bi v večji meri prišla do izraza njihova ustvarjalnost. Čeravno je prišlo od prijavljenega števila (med 170 učenci je bilo največ prijavljenih gimnazijcev in ekonomskih tehnikov) na seminar dosti manj srednješolcev, so organizatorji zadovoljni z udeležbo in pozornim, aktivnim spremljanjem predavanj priznanih predavateljev. Srednješolci niso zvedeli le nekaj več o tem, kaj je podjetništvo in kako podjetniško razmišljati, kar je bil sicer temeljni cilj seminarja, temveč tudi precej informacij, kaj je tcamsko delo, motivacija in katere sposobnosti so potrebne za razvoj poslovne dejavnosti. Koristili jim bodo napotki, kje dobiti pomoč pri razvijanju podjetniških idej, o trženju v podjetju, kaj mora mlad podjetnik vedeti o poslovnem načrtu in o formalno pravnih oblikah uresničevanja podjetniških zamisli. Spodbudno je tudi to, da or-gamzatoiji seminarja o podjetništvu za srednješolce že razmišljajo o njegovi nadgradnji, da bi slušatelji - srednješolci na seminarju v obliki podjetniške delavnice lahko tudi praktično uporabili osvojeno znanje. P. P. KRŠKO - V soboto zvečer so ljubitelji glasbe in pihalnega orkestra "Videm" prišli na svoj račun. Da ima orkester dovolj ljubiteljev je dokazovala polna dvorana Kulturnega doma v Krškem, da so bila njihova pričakovanja izpolnjena, pa so potrjevali dolgi in navdušeni aplavzi, ki so sledili vsaki izvajani točki. Lani je orkester slavil 35-lctnico obstoja, letos pa je ta jubilej okronal še z izdajo CD plošče in kasete. Na sobotnem koncertu je publiki prvič predstavil njuno vsebino. Med publiko na koncertu je bil tudi Vladimir Šega, ki je nekako pred šestintridesetimi leti dal pobudo za ustanovitev godbe v tedanji Tovarni celuloze in papirja v Vidmu, že 1. marca 1957 pa se je godba pod vodstvom dirigenta Maksa Umeka prvič javno predstavila. Uspehi, ki jih je na svoji glasbeni poti dosegel pihalni orkester zlasti od leta 1974, ko je dirigentsko palico prijel v roke sedanji dirigent Drago Gradišek, dokazujejo, da je zadevo z glasbo vzel resno. Ta izrazito mladi sedemdesetčlanski orkester - v povprečju štejejejo člani 25 let (najmlajša članica jih ima 13, najstarejši član pa 64) - je na republiškem tekmovanju leta 1981 osvojil srebrno plaketo v drugi težavnostni skupini, leta 1984 pa je ta uspeh ponovil. Leta 1989 je v drugi skupini dobil še zlato plaketo s pohvalo, leto pozneje pa je v prvi težavnostni skupini osvojil zlato plaketo, kar ga je pripeljalo prav v vrh med maloštevilne slovenske pihalne orkestre, ki sodijo v umetniško skupino. "Zdaj je naš cilj nadaljevati priprave za nastop v umetniški skupini," je med odmorom kon- Kapitelj na slovenskih znamkah Lepi obeti, da se novomeški jubilant pojavi kar na dveh novih slovenskih znamkah - Velik znanstveni simpozij, zbornik in monografija - Višek bo razstava NOVO MESTO - Poleg vseh drugih pomembnih obeležitev proslave 500-letnice ustanovitve Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu bo ta pomembni jubdant dobil po vsej verjetnosti še darilo, ki bo poneslo njegov sloves po Sloveniji in tudi po širnem svetu. To bosta poštni znamki: ena za notranji promet, po vsej verjetnosti z motivom ustanovne listine, druga pa za mednarodni promet, na kateri bo po vsej verjetnosti Kapiteljska cerkev sama ali pa v kombinaciji s Tintorettovo sliko sv. Miklavža. Tako je na seji pripravljalnega odbora za praznovanje 500-lelnice Kolegiatnega 'ipitlja v petek povedal predstavnik Filatelističnega društva Novo mesto Franc Klemenčič. Dokončne potrditve tega projekta «d postne komisije za izdajo znamk novomeški filatelisti še niso prejeli, saj tudi programa novih slovenskih namk za letošnje leto še ni, so pa trdno prepričani, da znamki bosta sprejeti v program, saj je bilo načelno soglasje že doseženo. Dokončno naj ni podobo znamk po njihovem predlogu oblikoval Zvone Pelko, ki Jc jzdclal tut]i celostno podobo obeležja. Hkrati z znamko naj bi izdali poseben ovitek prvega dne in tako imenovano maksimum karto, •orej razglednico s podobo, istovetno znamki. . Filatelistično društvo Novo mesto ima v povezavi s proslavljanjem 500-letnicc Kolegiatnega kapitlja v načrtu pripravili tri razstave, in sicer eno na temo Kapitelj na starih razglednicah, dnigo na temo Slovcnika, se pravi vse znamke, ki so izšle na temo Slovenije, tretjo pa na temo Božidar Jakac na slovenski znamki, s čimer bi opozorili na velik delež, ki ga je ta pomeben novomeški rojak skoraj skozi vso svojo ustvarjalno dobo prispeval pri oblikovanju slovenskih znamk. Člani pripravljalnega odbora so se seznanili še s potekom dela na drugih pomebnih projektih. Program znanstvenega simpozija, ki naj bi bil aprila, je predstavil Stanc Granda. K sodelovanju mu je uspelo pritegniti kar 21 uglednih znanstvenih imen, od tega dve iz Italije, ki sc bodo v svojih študijah lotevala zgodovine kapitlja, njegovcih proštov, gospodarstva, arhitekture ter njegovih umetniških in dokumentarnih zakladov. Posebej je poudaril, kako pomemben je obisk seminarja, saj je to še zlasti za srednješolsko mladino enkratna priložnost za srečanje z raziskovalnim in znanstvenim razmišljanjem in hkrati morda za koga tudi spodbuda za študij domače zgodovine. Dosežki seminarja bodo objavljeni v posebnem zborniku, ki naj hi izšel prihodnje leto. Na pragu letošnje jeseni pa naj bi ižšla še ena pomebna publikacija o kapitlju. To je monografija Kapitelj, ki jo pripravlja dr. France M. Dolinar in naj bi na poljudncjki način vsestransko pred- Kot zanimivost omenimo dokaj realne možnosti, da do odprtja razstave Novo mesto dobi še odlitek kipa Jurija Sladkanje, nekdanjega prošta in kasnejšega dunajskega škofa, katerega original hranijo v dunajski Cerkvi sv. Štefana in je eden od najlepših renesančnih kipov v tej cerkvi. ccrta povedal predsednik orkestra saksofonist Ivan Učanjšek, "vzdrževati nameravamo tudi stike s tujino, še zlasti pa si želimo obiskati Nizozemsko, kjer je ta vrsta glasbene dejavnosti najbolj raz- Kaseto in CD ploščo so krški godbeniki posneli v dvcli dneh, 24. in 25. oktobra lani. Na Cl) plošči je 14 skladb, na kaseti pa 13. Obe sta izšli v nakladi 500 izvodov. Cena CD plošče je 1000, kasete pa 400 tolarjev. Snemanje in izid posnetkov so omogočili številni sponzorji, katerih imena so objavljena na ovitkih. vita." In zakaj so se pri krški godbi odločili izdati CD ploščo in kaseto? Na to vprašanje Vide Kusclj, povezovalke programa, je dirigent Drago Grailišck odgovoril: "Lani smo igrali v Avstriji in ljudje so nas spraševali, kje LIKOVNI IN LITERARNI NATEČAJ SŽ IJUBLJANA - Tako kot že vrsto let Slovenske železnice tudi letos pripravljajo likovni in literarni natečaj za slovenske osnovnošolec. Vlak, ki vozi šele drugo leto pod oznako slovenskih železnic, je sredi prejšnjega stoletja k nam poleg pošte in blaga prinesel tudi nova kulturna obzorja. Likovne in literarne prispevke mladih na temo železnice, ki bodo do 5. marca letos prispeli na naslov Slovenskih železnic, bodo pregledali priznani slovenski umetniki in najboljšim podelili 50 knjižnih nagrad. Razredi, ki bodo poslali vsebinsko najboljše izdelke, pa bodo dobili 50 kolektivnih nagrad. Železnice, ki ima tudi zaradi varovanja okolja velike prednosti pred drugimi prevozniki, še nismo prav ovrednotili in morda bo domišljija mladih ustavrajalccv spodbudila odgovorne, da bodo zagotovili ustrezne možnosti za njen razvoj in posodobitcy. Prispevke pošljite na naslov: SŽ, Služba za odnose z javnostjo in informiranje, Kolodvorska 11, Ljubljana. stavila slavljenca. Sprva je bil izid predviden že za april, a sc je izkazalo, da je treba marsikatere nezanesljive zgodovinske podatke še natančneje preveriti in raziskati. Zanimivo pa je, da je na vidiku še tretja publikacija v zvezi s kapitljem, to je Inventar kapiteljskega arhiva, ki ga bo izdal nadškofijski arhiv v Ljubljani. Ena od največjih in najpomebnejših obeležitev jubileja pa bo gotovo razstava, ki bo odprta od 23. aprila do septembra v Dolenjski galeriji. Razstava bo v dveh delih: prvi del sestavlja galerija proštov, v njej pa bodo razstavljeni vsi upodobljeni prošti, drugi del pa kapiteljska zakladnica, ki je le redko dostopna očem javnosti, sem pa spada cerkveno posodje, oblačila in dragoceno arhivsko gradivo. Nosilec razstave je Dolenjski muzej, pri teni projektu pa sodeluje še vrsta strokovnjakov iz vse Slovenije. Ob razstavi bo izšel tudi katalog, celoten projekt pa bo predstavljen javnim občilom konec tega ali v pričetku prihodnjega meseca. T. JAKŠE lahko kupijo naše posnetke. Zdelo se jim je samoumevno, da bi jih moral orkester, kot je naš, imeti. Kar nerodno nam je bilo, ko smo jih morali razočarati. Zdaj to popravljamo." Prav lepo je videti, kako mladim glasbenikom muziciranje ne dela preglavic, ampak ob njem uživajo in jim je v veselje. To je orkester v polni zasedbi, skupaj s svojim dirigentom, tudi pokazal, še zlasti sproščen pa je bil nastop posebne big band skupine, ki je z igranjem zabavne glasbe predstavila drugo stran kasete oziroma CD plošče. Pri tem so jim priskočili na pomoč še trobentač Tomaž Grintal iz big band orkestra RTV Slovenija ter pianist Peter Cepin in kitarist Rudi Strnad s Senovega. T. JAKŠE NAMIŠLJENI BOLNIK V KRŠKEM KRŠKO - Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo v soboto, 23. januarja, ob 19. uri gostovalo v krškem kulturnem domu s predstavo Moli-erovc komedije Namišljeni bolnik. Predstava bo za abonma in izven. Cena vstopnice je 500 tolarjev. kultura iti izobra- ževanje BERNIK OB KULTURNEM PRAZNIKU NOVO MESTO - Zvedeli smo, da bo na osrednji novomeški prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki bo 8. februarja v Novem mestu, slavnostni govornik France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojem nastopu bo opisal pomen in vlogo te akademije v samostojni Sloveniji in delež Dolenjske v tej naši najvišji znanstveni in umetnostni ustanovi. HUIQUIN WANG V DOLENJSKI GALERIJI NOVO MESTO - Danes, 21. januarja, ob 19. uri zvečer bo v prostorih Dolenjske galerije otvoritev pregledne razstave del akademske slikarke Huiquin Wang. Slikarko in njeno delo bo predstavil dr. Milčck Komclj, v svet slik pa bo navzoče s priložnostnim programom uvedel pevec Lado Jakša. Je znanje res odveč? Do kdaj andragoška ustanova zrn odgovorne občinske može "zadnja rupa na sviralu"? ČRNOMEIJ - Ljudska univerza kot enota črnomaljskega Zavoda za izobraževanje in kulturo je edina andragoška organizacija v Beli krajini. Njeno poslanstvo je vsekakor veliko in pomembno, česar ji nihče ne odreka. Nasprotno, črnomaljska vlada jo celo zelo hvali zaradi prodornosti pri svojem delu. Toda samo od hvale v Ljudski univerzi žal ne morejo živeti. Prav preživetje zaradi pomanjkanja denarja pa je osnovni problem te ustanove. Pri tem črnomaljska Ljudska univerza seveda ni nikakršna izjema. Znano je, da tovrstne institucije v Sloveniji že od nekdaj od države niso bile deležne ustrezne denarne podpore, čeprav je povprečna izobrazbena struktura v naši državi znatno nižja kot v Evropi. Zadnje čase so zaradi množice neizobraženih odraslih v republiki začeli namenjati več denarja za njihovo izobraževanje, toda žal ta val. financiranja še ni kaj prida pljusknil čez Gorjance. Čeprav je v črnomaljski Ljudski univerzi v celoletnih programih kar 483 udeležencev, vsaj toliko pa še v krajših izobraževalnih oblikah, dobijo od občine denar le za plačilo polovice zaposlenega. Resda omenjeno izobraževanje vodi en strokovni delavec, stalno zaposleni pa sta še dve profesorici angleškega in nemškega jezika. Toda poleg njih sodeluje še 30 do 35 honorarnih predavateljev, ki tudi pričakujejo plačilo za svoje delo. Razumljivo torej, da ustanova, ki ima toliko učencev kot niti ne tako majhna osnovna šola, pričakuje od družbe nekoliko več denarja. In do njega je gotovo tudi upravičena. Toda na občini so ji dali jasno vedeti, da so njena pričakovanja o tem, da bi dobili denar za dva delavca, utopija. O enem, no ja, bi se mogoče še lahko dogovarjali, če pa bo na koncu zanj zares dovolj denarja ali ne, je še vprašanje. Kajti hitro postrežejo z vestjo, da v osnovnem šolstvu manjka še in še denarja in da so tudi za prihodnje od tam pritiski zelo veliki. Pa da bodo seveda v prihodnje v občini stavili na drobno gospodarstvo, turizem in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Torej o izobraževanju odraslih ne duha ne sluha, kot da tudi v omenjenih panogah ni potrebno znanje. In kot da že podatek, da med zaposlenimi Črnomaljci nima izobrazbe 42 odst. ljudi, med nezaposlenimi pa celo 54 odst., ni dovolj v nebo vpijoč. Pa očitno ni, zato ne čudi, da je že slišati pomisleke, kako to, da ni denarja za ustanovo, ki ima nekajkrat več učencev kot marsikatera črnomaljska stranka članov, a sc za poslanske može v proračunu vedno najde denar. Očitno se bo našel vre do takrat, dokler bo politika pomembnejša od znanja. M. BEZEK-JAKŠE Se življenje vrača v Šeškov dom? V šolah manj zanimanja za NOB - Petdesetletnica kočevskega zbora kot upanje Obnova bi v nekdanji Sokolski, zdaj Šeškov dom prinesla polet Kočevje - Kočevski muzej se prav tako kot ostali zavodi v Sloveniji, katerih vsebina delovanja je bila ubrana pretežno na temu narodnoosvobodilne borbe, sooča z velikim upadom obiska in išče nove navezave s Sedanjostjo in pretelostjo. Namesto nekdanjega stalnega priliva obiskovalcev, zlasti učencev in dijakov, ki so obiskovali dvorane, v kateri je bll° od I. <|„ 3. oktobra 1943 zasedanje Zbora odposlancev slovenskega baroda, in stalne zbirke muzeja, se le še kdaj pa kdaj ustavi kak avtobus borcev ali upokojencev. Ito muzeju, ki je lani praznoval štiridesetletnico obstoja, ob letošnji petdesetletnici zasedanja, ko naj bi obnovili tudi v"rano, uspelo obrniti tok v drugo smer? Kadi hi, da hi muzej v Šcškovem onui pričel živeti in da hi prostor, smo ga v njem pridobili s prvo ■ zo adaptacije, kar najbolj izkoris-k'’ Pj^/bvuatclj muzeja prof. Ivan ic Pi v' D1 ic dvorana, v kateri j >l 0 zasedanje, že močno dotra-{'■1,1 m potrebna večje obnove, da p;>s*bla zares funkcionalna. Že V 'cl tečejo prizadevanja za ob-' vo Seškovega doma, ki je bil z ,Cln-Skim odlokom leta 1988 ■ glasen za kulturni in zgodovinski not,n-Cnik- i" načrti so 'l/<-ni prav v letošnjo petdesetlet- nico zasedanja, saj hi tako ohranili zanamcem v izvirnem stanju še edino dvorano iz časa nastajanja slovenske državnosti med drugo svetovno vojno. Kinodvorana v Ajdovščini in prosvetni dom v Črnomlju sla praktično že izgubljena. V kočevski dvorani hi lahko s pomočjo fotografskega arhiva pa tudi reliktov vzpostavili prvotno stanje, s tem da hi bila likiali spomenik ter muzejski in prireditveni prostor." V Šcškovem domu je svojčas potekala zelo živahna kulturna dejavnost, saj so imeli v mestu lastno amatersko in lutkovno gledališče, organizirana so bila gostovanja |X)klicnih gledališč ter druge prireditve. Počasi je vse to zamrlo. Š tem da želijo v muzeju Šeškovemu domu povrniti njegov nekdanji kulturni utrip, pa ne mislijo, da hi se z organizacijo in animacijo prireditev ukvarjali sami, temveč računajo na to, da hi dvorano oddali v zakup kaki privatni ali družbeni agenciji, ta pa hi se seveda morala držati dogovorjenega vsebinskega koncepta, ki naj hi po predvidevanjih obsegal gledališke in ostale kulturne prireditve, filmsko gledališče, vidcoprojekeije, koncerte in podobno. Načrti za obnovo v več variantah so v delu že od leta 1988. pri lem pa sodelujeta tudi spo-mcniškovarslvcna služba in restavratorski center iz Ljubljane. "Načrte za obnovo doma v zvezi s petdesetletnico zasedanja smo dali v letošnji program, vendar do sedaj z ministrstva za kulturo še nismo dobili nobene informacije," pravi ravnatelj prof. Kordiš. "Ža obnovo so močno zainteresirani tudi v republiški organizaciji Zveze borcev, ker bi radi tu pripravili proslavo ob petdesetletnici zasedanja. V dvorani, kakršna je sedaj, si tega ni moč zamisliti, ko pa govorimo o obnovi, govorimo o dvorani v celoti, skupaj z odiom in garderobami, saj drugačna nima smisla." IZGEBlJENA KULTURNA DEDIŠČINA KOČEVSKE JESENI Žc najavljena razstava Izgubljena kulturna dediščina Kočevske, ki jo je pripravil Mitja Ferenc iz Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, je bila zaradi bolezni prestavljena na letošnjo jesen, od 17. septembra do 17. oktobra. Avtor je kot strokovni sodelavec zavoda popisoval dediščino zaprtega območja Kočevske Reke, ki takrat ni bila dosegljiva, iz zbranega materiala pa je napravil raziskovalno nalogo in razstavo, ki bo razkrila marsikaj zanimivega. Za letos sta predvideni med drugim še razstavi o Kočevski na starih razglednicah iu o kočevski železnici ob njeni stoletnici, ta razstava pa naj bi vključevala tudi ostale proge, ki so nekoč bile na Kogu in drugod. Pred osebjem kočevskega muzeja - dva redno zaposlena in ena praktikantka za določen čas - je dela in skrbi za letos še dovolj, pa tudi za precej let naprej, če želijo dati prostoru, v preteklosti obremenjenemu z mnogimi tabuji, pravi poudarek in ga vsestransko in zanimivo prikazati sodobnemu človeku. Zdaj predstavljajo scenarij še ene stalne postavitve, saj se v depojih skriva še PROJEKCIJA JAKČEVIH FILMOV Zdaj so v razstavnem salonu muzeja na ogled risbe, ki jih je Božidar Jakac skiciral na zasedanju Zbora odposlancev oktobra 1943. To so portreti udeležencev, predvsem govornikov, narejeni s svinčnikom ter črno in rdečo kredo. Ob zaključku te razstave 23. januarja pa nameravajo v muzeju pripraviti projekcijo štirih Jakčevih filmov, ki jih je umetnik posnel v obdobju od 1933 do 1943 v Kočevju in okolici. Prebivalcem Kočevja se tako nudi enkratna priložnost videti mesto, kakršno je bilo nekoč, saj je znano, da je bilo med vojno in po vojni okoli 80 odstotkov mesta porušenega in je takrat izgubilo svoje staro jedro. marsikaj od prazgodovine pa do današnjih dni, le pravega prostora za predstavitev še ni. Obnova Šc-škovega doma bo rešila marsikak tak problem. Nekatere probleme, kot so čiščenje in druga podobna opravila, pa ta mali kolektiv zdaj rešuje kar sam, saj nima ne čistilke ne hišnika. T. JAKŠE Ivan Kordiš DOLENJSKI UST 9 Igor Bavčar v razgovoru za Dolenjski list: »PONOSEN SEM, DA SEM BIL POLICIJSKI MIMSTER V TAKO USODNEM OBDOBJU« O tem, kaj je slovenska policija dosegla v zadnjih dveh letih, o razpletu afere Grubelič, o novi zgradbi novomeške UNZ, obmejnih incidentih, o tem, kaj sedanji minister svetuje svojemu nasledniku in še čem Tudi tisti, ki so potem, ko je pred dobrima dvema letoma Igor Bavčar zasedel mesto ministra za notranje zadeve Republike Slovenije, nejeverno zmajevali z glavo, so se morali kasneje ugrizniti v jezik. Tega, daje slovenska policija v pičlih dveh letih naredila velik korak naprej, pač ni moč zanikati Pa najsi gre za organiziranost, opremljenost, pogoje za delo ali kaj četrtega. In če vemo še to, da sla prav njena usposobljenost in pripravljenost odločilno prevesila tehtnico v prid slovenski samostojnosti in državnosti ob predlanski agresiji jugo vojske, potem bo zgodovina slovenske policije to obdobje skupaj s imenom člo veka, ki jo je vodil, zanesljivo zapisala z velikimi črkami. Toda politika in čas sta neusmiljena, nedavne volitve so to najbolj nazorno pokazale. Bržkone je pred nami zadnji razgovor z Igorjem Bavčarjem v vlogi notranjega ministra. • Volitve so za nami, razplet je znan, tudi obrisi nove vlade postajajo vse bolj jasni. Vprašanje v primeru, da odidete: Kakšna bo slovenska policija brez Igorja Bavčarja? »Trditev, da ni nezamenljivih, ni le fraza. Vsak sistem ima pač svoje lastnosti, čim bolj je dograjen, čim bolj je razvidna njegova sestava, čim bolj so znana pravila igre, tem manj je usodna, ključna vloga posameznika. Ponosen sem na to, da sem bil policijski minister v obdobju, ko sta se spreminjala tako družbena ureditev kot policijski sistem. Izzivov, na katere smo morali odgovarjati, je bilo ogromno, že pripravljenih odgovorov pa malo. Slo je pač za novosti, navsezadnje smo sistem šele gradili. Marsikje smo začeli pri temeljih in sodim, da smo postavili dovolj trdne. Doseženo je bilo rezultat mojih prizadevanj, a nikakor ne zgolj mojih. Policija je bila pripravljena na spremembe, sledila jim je in se jim prilagajala, danes ima dovolj strokovnosti in dovolj znanja za svoj bodoči razvoj. Novi minister — kdorkoli pač bo —ji bo seveda dal tudi nekaj svojega, toda vse bolj bodo na razvoj policije vplivale predvsem zahteve javnosti.« • Da je bilo prav v zadnjih dveh letih na tem področju ogromno narejenega, ne more nihče zanikati. Obljubljali ste veliko novega, kako daleč ste danes s spremembami v organiziranosti slovenske policije in katere so najpomembnejše novosti? »V ministrstvu za notranje zadeve smo se odločili za filozofijo organizacijskega razvoja, ki neprestano ugotavlja potrebo po spreminjanju, prilagajanju policijskega dela novim zahtevam in spremembe tekoče vnaša v svoje delo. Ena izmed temeljnih sprememb je bila depolitizacija policije, kar ni pomenilo zgolj odhoda strank iz nje, pač pa predvsem to, da pri policijskem delu veljajo izključno strokovna načela. In v ta načela sodijo tudi vprašanja etike policijskih ravnanj in vsa ostala vprašanja, povezana s človekovimi pravicami. V okviru depolitizacije policije lahko govorimo tudi o ukinitvi politične policije in o razreševanju vprašanja arhivov službe državne varnosti. Nov status je dobilo tudi območje Kočevske Reke z Gotenico. Organizacijskih sprememb je bilo veliko. V ministrstvu smo ustanovili specialno enoto MNZ, katere temeljna naloga je protiteroristični boj, ta enota se je zlasti izkazala med slovensko vojno. Temeljito smo reorganizirali tudi kriminalistično službo; slednja se je danes sposobna spopadati z vedno novimi in zahtevnejšimi oblikami kriminala. Da bi bili čim bolj operativni, smo reorganizirali bivše stalne službe na upravah v operativno komunikacijske centre, ki vodijo interventno policijsko delo. Na novo smo tudi zastavili preventivno delo, kajti ni je policije na svetu, ki bi obvladovala kriminaliteto brez sodelovanja javnosti. Namesto miličnikov imamo danes policiste z novimi uniformami in oznakami. Ministrstvo za notranje zadeve je sooblikovalo temeljne osamosvojitvene in druge zakone Republike Slovenije in s tem tudi sodelovalo pri oblikovanju in graditvi nove države. Znano je verjetno, da sta pripravljenost in strokovna usposobljenost slovenske policije odločilno vplivala na potek vojne v Sloveniji. Slovenska policija je tudi vzpostavila nove odnose in sodelovanje s policijami drugih držav, postali smo članica Interpola, policisti so bili sprejeti v mednarodno policijsko združenje IPA.« •Pripravljali ste tudi nov projekt organiziranosti javne varnosti, ki ga baje že preizkušate v praksi. Kakšne so izkušnje? »Lani je posebna projektna skupina res pripravila projekt nove organiziranosti javne varnosti tako po občinah kot regijah. Cilj tega projekta je zmanjševanje stroškov policijskega dela, intenzivnejše sodelovanje med uniformirano policijo in kriminalisti, boljše delo na terenu, uvajanje novih metod policijskega dela, zlasti več pomoči in svetovanja občanom. Ta projekt preizkušamo na UNZ Kranj in ga bomo razširjali šele, ko bomo ugotovili in odpravili vse njegove slabosti.« • Ko ste prihajali na mesto notranjega ministra, ste si med drugim zastavili nalogo izločiti var-nostno-informativno službo iz ministrstva za notranje zadeve ter zagotoviti nadzor nad njo. V kolikšni meri vam je to uspelo? »Zakon o vladi je VIS izločil iz ministrstva za notranje zadeve, kar sem tudi napovedal pred dvema letoma in pol. Predtem pa smo opravili ogromno delo. Spreminili, pravzaprav ukinili, smo službo državne varnosti in na sodobnih načelih oblikovali vamostno-obveščevalno službo. V zakonu o notranjih zadevah so natančno opredeljene njene naloge, služba nima policijskih pooblastil, nad njo bdi parlament. Z izločitvijo iz ministrstva bo ta služba še lažje razvijala svojo obveščevalno funkcijo in odigrala pomembno mesto pri oblikovanju in uresničevanju strategije slovenske države.« • Kakšne so možnosti zlorab, kaj je s tem v zvezi z nadzorom nad prisluškovanji? »Le bolj simbolično lahko danes govorimo o zmanjševanju možnosti za špekulacije, o zlorabah var-nostno-informativne službe s strani enega ministra, v dosedanjem sistemu policijskega. Vprašanje nadzora nad telefonskimi razgovori oz. vprašanje prisluškovanja ostaja odprto, na tem področju se ni pravzaprav nič spremenilo.« • Veliko uglednih pr a vosodnih imen trdi, da smo z oprostilno sodbo Sandiju Grubeliču pokazali, da postajamo pravna država. Vaš komentar k takšnemu sodnemu razpletu in trditvam bo gotovo zanimiv, še zlasti, ker ste bržkone pričakovali drugačen konec. Ob tem se spominjamo vaših kritik sodstvu, češ da dela prepočasi itd. »Neodvisnost sodstva je eden od pomembnih pogojev za pravno državo, zato notranji minister ne more komentirati konkretnih sodnih odločb. Kot veste, so organi za notranje zadeve dolžni odkrivati kazniva dejanja, javni tožilec se odloča o morebitnem pregonu, sodišča pa dokončno odločajo o krivdi ali nedolžnosti. Za kazensko ovadbo zoper kako osebo je potreben utemeljen sum kot nižja stopnja verjetnosti, da je nekdo storil kaznivo dejanje. Mislim, da smo v tem obsegu in v okvirih svojih pristojnosti delo opravili korektno. Kot je znano iz tiska, oprostilna sodba ni bila izrečena zaradi slabih ali slabo zbranih dokazov. Glede nastajanja pravne države le še to: takšna država mora imeti mehanizme, ki zagotavljajo pravno varnost vsem ljudem na enaki ravni in v vseh ravnanjih.« • Mnogi so se sedaj spomnili tudi baje nezakonitega in nepravilnega postopka naših organov za Grubeličevo izročitev Švice Sloveniji. Kaj pravite na to? »Postopek za izročitev je v primeru Grubelič potekal po ustaljenih poteh in po običajni tehnologiji. Ni korektno, da se ves čas ponavljajo podtikanja na račun Švice, ki slovi kot pravna država, kjer si ni mogoče niti zamisliti ravnanja, kot ji ga sedaj nekateri očitajo. Vedeti je potrebno tudi to, daje ekstradicija kot vsebinski postopek popolnoma v rokah pravosodnih organov obeh držav, ki sta v njej udeleženi, policija je le tehnični izvajalec prevoza in izročitve osebe. Sam način izročitve je bil pač prilagojen takratnim razmeram, vendar brez sodnih odločb pristojnih državnih organov tudi tak zagotovo ne bi bil mogoč.« • Ko sva se podobno pogovarjala sredi lanskega leta, je bila ena od tem tudi predvidena gradnja novega sedeža dolenjske policije v Novem mestu. Stvari so se do danes spremenile, predvidena lokacija ob avtobusni postaji ni več aktualna, objekt naj bi stal v Bučni vasi ob Petrolu, kjer so bile delavnice Gorjancev, vložena je celo že vloga za pridobitev lokacijske dokumentacije. Čemu ta sprememba? »Okoli predvidene novogradnje novomeške UNZ je bilo resda veliko polemik, verjemite pa, da smo skupaj s SO Novo mesto vložili ogromno truda, da bi našli kar najbolj ustrezno rešitev. Problemi so se pojavljali predvsem ob prostorskih rešitvah in finančni konstrukciji celega projekta. Ko smo se že odločili za rešitev in gradnjo pri novi avtobusni postaji, smo dobili boljšo ponudbo za lokacijo v Bučni vasi, kije kar okoli 30 odst. cenejša, obenem pa ne postavlja tako velikih prostorskih dilem. Občini bomo predlagali spremembo in prepričan sem, da bodo poslanci naše argumente razumeli in sprejeli.« • Dobršen del slovenske južne meje poteka po Dolenjski in Posavju, razne obmejne incidente torej prestrežemo prvi in jih prebivalci ob meji tudi občutijo na lastni koži. Kakšen je dogovorjeni način reševanja tovrstnih sporov in ali je že zaživel v dejanjih? »Naše izhodišče je seveda odprta meja s Hrvaško, vendar takšnih sanj današnje razmere na tleh bivše Jugoslavije ne dopuščajo. Raven sodelovanja s hrvaško policijo se ciklično spreminja, naša želja pa je, da se čim več odprtih vprašanj reši na terenu, neposredno, kar nam včasih uspeva, včasih pa tudi ne. Sicer pa je meja vprašanje odnosa dveh držav in morebitni konflikti na življenje ljudi ob meji ne bi smeli vplivati.« • Je eden od modelov reševanja obmejnih sporov sodelovanje policijskih uprav, kot sta ga prvi v Sloveniji in Hrvaški te dni uvedli UNZ Novo mesto in Policijska uprava Karlovac? »Mednarodno policijsko sodelovanje je vsekakor usodnega pomena za varnost. Ali z drugimi besedami: varnost na Dolenjskem bo zagotovo odvisna tudi od tega, koliko bo neposrednega sodelovanja s Policijsko upravo Karlovac. Naša strategija je, da sosednje policijske uprave same in z roko v roki opredelijo skupna operativna vprašanja. Mislim, da smo s takšnim načinom dela na pravi poti.« • In za konec. Če boste zapustili ministrsko mesto, katere besede bi izrekli v popotnico vašemu nasledniku na mestu notranjega ministra Republike Slovenije? »Varnost je dobrina, ki je vse bolj redka in vse bolj dragocena. Policija naj jo varuje z vsemi svojimi sredstvi, druge ustanove pa naj v okviru kriminalne politike sprejmejo in izpolnjujejo svojo obveznost. Če bo novi minister tako kot jaz upošteval načelo depolitizacije policije, potem me za varnost države ne skrbi.« BOJAN BUDJA POTA m s% dežurni poročajo OB REZERVNO KOLO - V času med 9. in 11. januarjem sc je neznan storilec v Škrabčcvi ulici v Novem mestu lotil osebnega avtomobila Doma kulture. Odvil in odnesel je rezervno kolo, vredno sedem tisočakov. UKRADEL PRENOSNO ŽAGO -11. januarja popoldne je neznance iz. osebnega avtomobila, ki ga je Ivan S. iz Gotnc vasi pustil parkiranega pred gostilno Na hribu, ukradel prenosno krožno žago, s čimer je lastnika prikrajšal za 40 tisočakov. TAT V NOVEM NASEUU - Še neznan storilec je med 12. in 13. januarjem odnesel iz nedograjene stanovanjske hiše v novem naselju na Otočcu električna podaljška in prenosno luč. Lastnik V. R. je oškodovan za 15.000 tolarjev. ODNESEL OKRASNE OBROČE - Sredi lanskega decembra je nekdo na parkirišču trgovine Novotchnc trgovine na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu ukradel štiri okrasne obroče, ki jih je odvil z dcvctnajstice M. Ž. iz Dolenjih Kamene. Vrednost avtomobila sc je zmanjšala za 10.000 tolarjev. UKRADLI OTROŠKE HLAČE -14. januarja sta neznanki iz trgovine Pika v Črnomlju ukradli otroške hlače ter tako M. V. oškodovali za poltretji tisočak. V TELOVADNICI OB URO - Še neznan zmikavt je 13. januarja v telovadnici osnovne šole v Šentrupertu ukradel žensko ročno uro, last učenke M. L. iz Šentruperta. Dekle je oškodovano vsaj za 9.000 tolarjev. KRADEL V GOSTIŠČU - V noči na 16. januar je neznance obiskal prostore gostišča v Trebnjem, kjer je iz predala točilne mize ukradel 19.500 tolarjev, 180 mark in tisoč šilingov. L H. iz Vavpčc vasi je tako oškodovan za 28 tisočakov. ODPELJAL KOLO Z MOTORJEM - Izpred bifeja Bučar na Otočcu je 16. januarja izginilo kolo z motorjem, last J. K. iz Gumbcrka. Vozilce je bilo vredno 45 tisočakov. MORAL BO PEŠAČITI - Ob prevozno sredstvo je bil 16. januarja tudi L. P. iz Dragatuša. Kolo z motorjem znamke Tomos APN 6, vredno 15.000 tolarjev, je pustil pred gostilno v Dragatušu. V ENEM DNEVU TRIJE VLOMI MIRNA PEČ, ŠTEFAN - Še neznan storilec je 12. januarja v Mirni Peči vlomil v osebni avto domačinke Alenke P., parkiran pred gostilno Ogulin. Odnesel je žensko torbico, v kateri so bili dokumenti in denar. Alenka je ob pet tisočakov. Istega dne pa je bilo v Štefanu vlomljeno še v dva avtomobila, parkirana pred gostilno Rafaela. Srečko Z. z Gomile je bil ob kovček z dokumenti in kalkulatorjem, Adolf L. iz Trebnjega pa ob moško usnjeno torbico, z vsebino vred vredno 15.000 tolarjev. NAŠLI PIŠTOLO IN PUŠKO PEKEL - Trebanjski policisti so v nedeljo, 17. januarja, pri A. G., doma iz Pekla, našli ter zasegli avtomatsko pištolo znamke škorpijon z. naboji ter malokalibrsko puško vinčester. Imetnika orožja čaka še zagovor pri sodniku za prekrške. PO DOLENJSKI DEŽELI • /1. S. iz Hrastnega je 16. januarja parkirala svoj avtomobil pred diskom v Gorenji Nemški vasi. Med njeno odsotnostjo je nekdo z vozila ukradel obe prednji luči, vredni kakih deset tisočakov. Nadomestek v obliki sveč se baje ni najbolje obnesel, saj da je ugasnil že po nekaj metrih vožnje. • Na Cesti brigad v Novem mestu je bilo v soboto vlomljeno v osebni avtomobil J. V. Iz vozila je izginila vrečka z raznimi prehrambenimi dobrotami, med njimi policijsko poročilo omenja tudi denarnico z nekaj markami. • Za KPD Dob pri Mimi mnogi pravijo, da je fakulteta za kriminalce. Očitno so “študentje” prejšnji teden opravljali praktični del izpitov, 17. januarja je bilo vlomljeno v garderobno omarico obsojenca M. M., ki je prijavil tatvino dveh tisočakov. Da je bil izpit narejen, je jasno, manjka le še učena. • II. januarja je bila Damjana D. v novomeški športni dvorani pod Marofom ob kavlrojke, vredne štiri tisočake. Poročilo ne daje težko pričakovanega odgovora na to, kako sc je Damjana vrnila domov, bržkone pa gre tatvino povezati z vsebino zapisa na športni strani današnjega DL. SOPOTNIK PODLEGEL POŠKODBAM METLIKA - V soboto, Td. januarja, nekaj minut čez eno uro ponoči, sc je 25-lctni Stanko Jura-jevčič iz Rosalnic peljal z osebnim avtomobilom po Česti bratstva in enotnosti v Metliki iz smeri centra mesta proti semaforiziranemu križišču. Ko je pripeljal do hiše številka 50, je avtomobil zaradi prevelike hitrosti pričelo na mokri in spolzki cesti zanašati, zdrsnil je na pločnik, nekaj časa drsel po njem, naposled pa treščil v vogal hiše številka 52. Voznik Jurajcvčič sc je v nesreči le laže poškodoval, zato pa je hudim ranam na mestu nezgode podlegel njegov sopotnik, 25-letni Zlatko Piškurič iz Metlike. Drugi sopotnik, 29-lctni Marjan Kure z Grma, je bil hudo ranjen in so ga skupaj z voznikom odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škodo na zviti pločevini so ocenili na 250 tisočakov. ZASEGLI OROŽJE KANIŽARICA - Belokranjski policisti so 13. januarja v samskem domu v Kanižarici 51-lctncmu Mohamedu H. zasegli plinsko pištolo, predelano v pištolo kalibra 6,35, in šest nabojev. Muhamcd bo moral zaradi neprijavljenega orožja pred sodnika za prekrške. OSUMLJENA TATVIN AVTOMOBILSKIH DELOV TREBNJE - 21-letni S. S. in leto dni starejši A. J., oba doma iz Tihaboja, sta utemeljeno osumljena, da sta lani in predlani na območju Trebnjega zakrivila več tatvin delov motornih vozil. Oškodovanec naj bi s takšnim početjem prikrajšala vsaj za 32.000 tolarjev. Iz Tesnil izginjala tesnila, filtri in jermeni Zadnje tedne je v Veliki Loki deloval zmikavt VELIKA LOKA — V delovni organizaciji Tesnila v Veliki Loki so imeli zadnje tedne na delu zmikavta, ki jih je prikrajšal kar za nekaj deset tisočakov. Tako naj bi nekdo v času med lanskim 17. decembrom in letošnjim 13. januarjem iz tovarne odnesel več tesnil za različne lipe vozil in traktorjev. Vrednost tatvine je po izračunih doslej opravljene preiskave natanko 258.508,40 tolarja. Letošnjega januarja pa je skladiščnik velikoloških Tesnil opazil manko še raznih drugih proizvodov. Tako naj bi minule dni iz Tesnil izginilo več filtrov za olje, klinastih jermenov, zračnih filtrov ter še nekaj drugega materiala, katerega skupna vrednost je zaenkrat 69.533,41 tolarja. Tatu še iščejo, zanesljivi viri pa govore, da so mu že za petami. ENAINDVAJSET VINJENIH VOZNIKOV NOVO MESTO - 15. januarja med 20. in 4. uro ponoči je bila organizirana akcija odkrivanja vinjenih voznikov, v kateri je sodelovalo dvajset policistov. Slednji so na dolenjskih cestah ustavili in kotrolirali 478 voznikov, od tega so stocnega preizkusili z alkotestom. Enaindvajsetkrat je balonček pozelenel, deset voznikov je preizkus odklonilo, šesterico so odpeljali na odvzem krvi; skupno je bilo to noč odvzetih 26 vozniških dovoljenj. Poleg tega so možje postave poslali sodnikom še 3 predloge za uvedbo postopka, inšpektorjem so poslali 9 obvestil o prekršku, izrekli so 13 mandatnih kazni, napisali bsem plačilnih nalogov, 14 voznikov pa jo je odncsclo le z opominom. OB DENAR IN DOKUMENTE HRASTJE - 15. januarja zvečer je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil, parkiran pred stanovanjsko hišo v Hrastju pri Mirni Peči. Lastnico M. L. je prikrajšal za žensko torbico z denarjem in dokumenti, skupne škode je za 10.000 tolarjev. S TOVORNJAKOM JE VOZIL PREHITRO - 53-letni Antun Bar-tolovič iz Črnomlja sc je 12. januarja ob 12.45 peljal z osebnim avtomobilom po Viniški cesti proti Kanižarici. Ko je pripeljal do križišča z Ulico Danila Bučarja, je vozilo ustavil, saj je nameraval zavijati v levo. Takrat pa je za njim s preveliko hitrostjo pripeljal tovornjak, katerega voznik je sicer zaviral, vendar je vseeno treščil v zadnji del Bartolovičcvcga avtomo- bila. Trk je bil tako močan, da je Bartolovičev avto zatem odbilo čez cesto, kjer je s prednjim desnim bokom oplazil še osebni avto, ki ga je iz smeri Kanižarice pripeljal 41-letni Anton Štajdohar iz Kočevja. V nesreči hudo poškodovanega Antuna Bartoloviča so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Po prvih in nestrokovnih ocenah je skupne škode na zviti pločevini vsaj za 700.000 tolarjev. Brežice so spet prišle v zobe slovenski javnosti. Malo mesto ob južni meji se duši pod pritiski po pridobivanju slovenskega državljanstva, stalnega bivališča, statusa begunca ali tujca. V občini je neznano število ilegalnih beguncev, tujcev in dnigih oseb brez rešenega statusa, ki živijo pri prijateljih, znancih ali celo v svojih hišah, vikendih in stanovanjih. V občinskem sekretariatu za notranje zadeve pravijo, da se je zgodba začela z novinarji. Najprej je Delo objavilo podatke v zbirnem poročilu iz večih občin. Sledil je Dolenjski list, Slovenske novice, televizija.Referat za osebna stanja je dejansko le poročal o svojem delu in o številu vlog ter o težavah pri njem, vse skupaj pa je dobilo prizvok senzacije. "Težava ni v številu, ampak v težko rešljivih primerih. Zadeve rešujemo po predpisih, vendar pri tem ne smemo biti samo togi birokrati, ampak moramo zadeve obravnavati s človeške plati," je pojasnil sekretar Ivan Kapušin. Toda človeškost je dvorezna. Marsikatero zadevo se da obravnavati po tem ali po onem predpisu. Za vse ni nikoli prav, pa kakršnakoli žeje odločitev. Vsekakor se v Brežicah človeškemu odnosu pri obravnavanju takih zadev ni mogoče izogniti. Kdove, koliko tujcev, beguncev, bivših vojaških oseb je v Ljubljani ali drugih malo večjih mestih! Toda tam je nakopičenih veliko različnih ljudi, vsak živi zase, medtem ko v Brežicah vsak vsakega pozna. Za rompompom okrog državljanstva torej ne morejo biti krivi samo novinarji, ki so se le odzvali na napeto stanje med občani. Oz-adje tega dogajanja je treba poiskati v občini s 25 tisoč prebivalci, med katerimi že dolgo prebiva tudi veliko Neslovencev. Leži ob meji, kjer so se ljudje že od nekdaj poročali med sabo. Poleg tega je tu še nedavno obratovalo več vojaških objektov: lehnično-temontni zavod, vojaško letališče, obrat v Skopicah, dom JLA [n še nekateri poslovni prostori, v katerih je bilo zaposlenih kakih 1500 oseb. Že samo zaradi tega ni nič čudnega, če je v predvidenem roku, bj- do 27.decembra 1991, vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva oddalo okrog 3000 občanov. Večina od njih je državljanstvo že dobila. Okrog 60 vlog je država zavrnila, nekaj spornih vlog (predvsem vojaških oseb) pa je še vedno v postopku. In tu je že trenutek, ko se bomo poslovili od številk. Vloge za pridobitev državljanstva, statusa tujca, za stalno bivališče še vedno prihajajo, vendar njihovo golo šte-v'lo skriva v sebi marsikaj. Nekateri še brez statusa Mnogi Brežičani se razburjajo, da se bivši vojaški oficirji, za katere je dobro poznano, da so bili do zadnjega na okupatorjevi strani, še vedno mirno sprehajajo po mestu. Ob tem ne bo odveč, če opozorimo, da imajo Vse osebe, ki so sicer pravočasno oddale vlogo, a ta še vedno ni rešena, vse do izdaje odločbe enake pravice ostali državljani Slovenije. Edino, v čemer so omejeni, je sodelovanje n<> volitvah in pri nakupu nepremičnin. 11 v razmislek morda še nekaj. Vsak tujec, ki živi in dela na slovenskih tleh> še ni naš državljan. .■Zn vse tiste, ki dajejo vloge za Pridobitev državljanstva po izteklem Prvem roku, so pogoji precej drugačni, -a popolne tujce veljajo eni, za tiste, ki imajo slovensko poreklo, ali zakonca, ki je naš državljan, drugi, nekoliko blažji pogoji. Najosnovnejše, kar zakon zahteva je, da ima prosilec zagotovljen vir preživljanja in da dejansko biva v Sloveniji. Slednje določilo je morda ena najšibkejših, tudi najohlapnejših točk med pogoji. K sreči je v brežiški občini večina prosilcev takih, ki že leta bivajo na območju občine. Tako je le malo primerov, ko je treba bivanje dokazovati s pričami. Precej občanov je še vedno prepričanih, da so državljani Slovenije, v resnici pa nimajo urejenega nobenega statusa. Mnogi od njih to spoznajo šele takrat, ko potrebujejo dokazilo o državljanstvu za pridobivanje socialno varstvenih in drugih pravic. Čeprav se zdi dandanes to malce čudno, vendar tudi najmočnejša sredstva informiranja ne dospejo do vseh občanov. Najtežje ravno do ljudi, ki živijo na robu družbe. Pri primerih socialno ogroženih se zaplete, ker brez državljanstva izgubijo pravico do socialne pomoči, po drugi strani pa brez teh prihodkov nimajo možnosti pridobiti državljanstva. Zgovoren primer, ki kaže na to, kako težko je samo upoštevati določila zakona, je ostarela ženica iz Jesenic na Dolenjskem. Živi v naselju Koreja in kot hrvaška državljanka ni dala pravočasne vloge za pridobitev slovenskega državljanstva. Zdaj je vlogo sicer oddala, vendar ne izpolnjuje več pogojev za ugodno rešitev, saj kot tuja državljanka ne more več prejemati socialne pomoči. Zdaj bo njena prošnja romala v Ljubljano. Po zakonu bi ji morali prošnjo za državljanstvo zavrniti. Toda kam potem z njo? Brežičani so jo že poslali v samoborsko občino, vendar so ji tam pomoč zavrnili. Ali naj jo pri teh letih postavijo na mejo in pustijo? Druga zgodba govori o družini, ki je zadnje čase živela v Bosni. Oče je bil državljan Bosne, mati Slovenka. Imata dva otroka, prvi je državljan Bosne, drugi Slovenije. Zaradi vojne so bežali preko Madžarske v Slovenijo, toda tam cele družine niso spustili čez mejo. Družina se je bila prisiljena ločiti. Otrok, bosanski državljan, je nato po drugih poteh prišel v Slovenijo in se pridružil družini v Brežicah. Dva otroka iz iste družine, istih staršev, pa vendar ima zaradi formalnosti eden pravico, da nosi naše državljanstvo in ga država tudi preživlja, drugi pa ne. Slovenijo Slovencem? Slovensko državljanstvo je postalo vsaj v nekem smislu cenjeno. Morda imajo prav tisti, ki povzdigujejo glas, da bi mu ravno zdaj, na začetku, morali dati ceno in ugled. Toda, za kakšno ceno bi vi, dragi bralci, dodelili državljanstvo naslednjemu primeru? Ženska, rojena na območju naše države, je še pred 2. svetovno vojno šla služit v Zagreb. Vpisana je v hrvaško knjigo o državljanstvu, čeprav se je pozneje preselila v Brežice. V Zagrebu nima več lastnine, upokojena je pri nas in je poleg nizke | hrvaške pokojnine prejemala še var-i stveni dodatek. Tega ji bodo ukinili, ker nima državljanstva in spet ostaja odprto vprašanje, ali bo lahko dobila državljanstvo, ker nima dovolj sredstev za preživljanje. Takih žalostnih usod je v brežiški občini precej. Bližina meje in vojaške osebe so prinašale mešane zakone, mnogi občani so si iskali delo na Hrvaškem, ali pa so obratno, Hrvatje delali pri nas. Nova meja je se povečala željo po možnosti za stalno bivanje v občini. Poleg legalnih in ilegalnih beguncev so tu še druge osebe, ki zaradi težkih razmer, nacionalnih konfliktov, vojne in vojaške obveznosti, silijo čez mejo. Ob vsem tem pa je tudi domače revščine, brezposelnosti in žalosti več kot dovolj. Domačini se ob pritisku "tujcev" počutijo ogrožene, saj dobro vedo, kaj to pomeni. Več ko bo ljudi v vrsti za kakšno socialno pomoč, za službo,; manj možnosti bodo imeli sami. Če razmišljamo tudi o tem, potem lažje razumemo nestrpnost. Njen vir ni v sovraštvu do tujcev, ampak v strahu za lastno preživetje. BREDA DUŠIČ-GORNIK \y '.'.‘i '.v.'.' •.*.• •• __^ X c ;'av‘N" ' £\\vivv\V jB v poslanski klopi: benjamin Henigman Benjamin ali Beno, kot ga kličejo prijatelji, pravi, da ga uspeh SKD ni presenetil, saj je tradicionalno ribniško okolje, predvsem pa njegovo podeželje, v pretežni meri naklonjeno prav krščanskim demokratom. Beno pa ni zgolj član SKD, marveč tudi eden izmed pobudnikov njene ustanovitve pred tremi leti v Ribnici in že prekaljen borec za uveljavljanje interesov stranke v občinski politiki. Kot poslancu ribniške Občinske skupščine, predsedniku družbenopolitičnega zbora in članu predsedstva občinske skupščine sta mu prej kot karkoli drugega pomembna spoštovanje ustavnosti in zakonitosti ter poštenost. Ker je prepričan, da je v vsakem človeku več dobrega kot slabega, ceni poštenost v tistem smislu, da sc človek vedno odloča po svoji vesti. Takšno ravnanje obljublja svojim volilccm in vsem ostalim občanom na kočevsko-ribniškem Ko so se 6. decembra lani v večernih urah zaprla vrata volišč širom po Sloveniji, so nedvomno najbolj nestrpno čakali na zaključek preštevanja glasov in objavo volilnih rezultatov kandidati na volilnih listah. Benjaminu Henigmanu, ki je kandidiral za poslanca državnega zbora v četrti volilni enoti na listi ribniških krščanskih demokratov, je zaupanje izkazala dobra četrtina vseh volilcev ribniškega okraja, kar mu je omogočilo direktno izvolitev v državni zbor in ga med 90 poslanci uvrstilo na 20. mesto po številu prejetih glasov v svojem okraju. območju tudi kot poslanec v državnem zboru. Ker Kočevje nima svojega poslanca, bo v parlamentu enakovredno zastopal tudi interese kočevske občine. Prisluhnil bo težavam in željam vseh ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. V ta namen bo po vsej verjetnosti v Ribnici odprl poslansko pisarno, v kateri bo ljudem dostopen vsaj enkrat tedensko. Ravnati po vesti Poslanska funkcija je čast, ki pomeni zaupanje ljudi, s tem pa tudi veliko osebno odgovornost vsakega poslanca za odločitev, ki jo sprejme parlament. Benjamina Henigmana, ki je v teh dneh praznoval 33. rojstni dan, ni strah. "Kar nekaj poguma je potrebno, da se človek odloči, da bo kandidiral, saj se s tem tako osebnostno kot poklicno izpostavi ljudem v preverjanje. Toda če imaš čisto vest in sc zavedaš odgovornosti, ki jo prevzemaš, potem lahko rečeš, naj korajža velja,11 pravi Beno. Vest mu je narekovala, da je zaradi prepričanja o nezakonitem in nepoštenem ravnanju nekaterih vodilnih občinskih mož v začetku lanskega leta skupaj s somišljeniki sprožil vprašanje glasovanja o nezaupnici izvršnemu svetu oziroma njegovemu predsedniku in predsedniku občinske skupščine. Na ta račun je slišal marsikatero gorko besedo. Ravno v tistem času je bil namreč v sodraškem Donitu, kjer je zaposlen, opredeljen kot tehnološki višek, zato so nekateri nezaupnico povezovali z njegovimi težavami na delovnem mestu in iskanjem druge službe. Pa vendar je Beno že dobra tri leta predtem, na svojem delovnem mestu v Donitu Sodražica dokazal, da mu gre zgolj za poštenost. Skupaj s skupino sodelavcev je dal pobudo za preverbo umestnosti uvedbe ukrepov sanacije. Tedaj, tako kot tudi pri nezaupnici, ni uspel, vendar pa se je upravičenost njegovega opozarjanja v polni meri potrdila lani. Po odstopu direk- torja, ki so ga zahtevali nezadovoljni delavci, je na predlog upravnega odbora podjetja, ki je medtem postalo last državnega sklada za prestrukturiranje gospodarstva, sredi novembra lani prevzel funkcijo vršilca dolžnosti direktorja. V predvolilnem času se je zato bolj kot politiki posvetil pripravi sanacijskega programa. Danes so prvi znaki izboljšanja že vidni in bo čez približno mesec dni, ko bo za prihodnja štiri leta prevzel poslansko delo, po devetih letih dela s težkim srcem, vendar pomirjen, Donit zapustil. Skrb za družino Beno ne skriva, da mu je do mesta v poslanskih vrstah pomagala tudi srečna okoliščina, da so se meje volilnega okraja pokrivale z mejami ribniške občine, v kateri ga ljudje dokaj dobro poznajo, saj je Ribničan od glave do pete. Tudi v času šolanja v Ljubljani, ki ga je nadaljeval po končani gimnaziji na višji upravni šoli, je ostal zvest ribniški govorici. Se vedno se počuti Lončarja, čeprav teče že sedmo leto, odkar ne živi več v hiši svojih staršev v Dolenji vasi. Z ženo Nevenko in štirimi otroki živita na Griču v hiši, ki jo je Beno zgradil s pomočjo očeta, prijateljev in znancev skoraj brez kredita. Ker je vanjo vložil veliko truda, mu tudi veliko pomeni, seveda pa ne bi bila pravi dom, če v njej ne bi bilo številne družine. Prav družina je tista, ki je po njegovem mnenju, v naši družbi preveč zapostavljena, zato si bo kot poslanec prizadeval, da bo dobila pravo veljavo. Zavzemal se bo tudi za oživitev gospodarstva in za čim hitrejšo izvedbo lastninjenja, ki bi moralo biti za ves slovenski narod sprejemljivo in pravično. Podpiral bo zasebno iniciativo, prizadeval pa si bo tudi za čim hitrejšo vzpostavitev pravne države ne le na papirju, ampak tudi v resničnem življenju. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE v: . priloga dolenjskega lista 11 MM I France Bukovec iz Loške vasi kot gardist kralja Aleksandra leta 1934. zamerijo mladi ljudje. "Takrat smo obljubili zvestobo svojemu kralju. Jaz pa sem od Avstro-Ogrske do današnjih dni doživel in preživel več vladavin in vsaka sprememba pusti v človeku posledice. Bil sem že na smrt ponižan, danes pa še živim na zemljici mojih dedov, ki so bili knezi svojih rodov in žup." TONE VIRANT in orali z malimi, a močnimi, pohlevnimi in zdržljivimi kravicami in je bilo njihovo življenje povsem odvisno od tega, koliko jim bodo za jesen pustile spomladanske pozebe lli poletne nevihte. Kako veselo bo leto, so merili s hektolitri cvička v sodih. Več jih je bilo, lažje se je živelo. Če pa so doge ostale suhe, je bilo treba stisniti pas in zobe ter .. se nekako pretolči. To je vinska dežela, domovina cvička, in od tega so Hribarjevi nekoč živeli. "Imele smo najboljšega," pravi ponosno Mici, ko se spominja, kako so ga iialjli kupovat gostilničarji celo tam od Ljubljane in Škofje Loke. Vinogradniki so poln sod z vprego pripeljali v Šutno, tam pa so ga na posebnem mestu pri mlinu prevalili na tovornjak. Obredje bil seveda pospremljen s pijačo pa še kakšna klobasa ah krača sc je znašla zraven. Ko Micka pravi imele, misli seveda čisto prav, kajti usoda je hotela, da so ostale doma samo ženske. Ko ji je bilo sedem let, je umrl oče. Ostala je mati s tremi hčerami in eno leto starim sinčkom, ki je tudi kmalu umrl. Mici, ki je bila najstarejša, je mati dala v meščansko šolo v Šmihel, a za nadaljnje šolanje ni bilo denarja, kajti zgodilo se je, česar so se tukajšnji vinogradniki najbolj bali. Nekaj suhih letin in zavladala je revščina. Micina mati je bila trdna, živahna in korajžna ženska, dobra pevka, ki je ni potrla vsaka stvar, a proti slabi letini, suši m nevihti le ni imela moči. Primera, kako zna narava pokazati svojo premoč, se Mici še dobro spominja. V enem popoldnevu je kmalu po vojni v teh hribih strela ubila kar štiri ljudi: fanta v bližnji zidanici, ki sc je ravno sklonil skoz okno, da bi ga zaprl, ter onkraj hriba tri ženske, ki so si poiskale zavetje pod drevesom. Četrta, z otrokom v naročju, je imela srečo, da je izpod usodnega drevesa ravno tisti trenutek stekla za sivino, ki ji je ušla. Bilc so to ženske iz vasi Planina, ki jih je nesreča enkrat že hudo udarila. Bilo je to ravno na male maše dan, ko so pridrli ustaši iz bližnje Hrvaške in nad vasjo pobili več kot trideset moških, ženske in otroke pa pregnali in vas požgali. Potem sc je zgodila še ta nesreča s strelo. A ima Mici te kraje rada in za nič na svetu ne bi hotela živeti kje drugje. V šoli sc je naučila lepo pisati in misliti pa še mnogo drugih ročpih spretnosti. O tem priča veliko vezenih pritčkov, blazin in drugih predmetov, pa tudi jaslice, za katere je glinene figurice napravila sama. Naučila se je tudi gospodinjiti. Šest let je bila v Ljubljani, nekaj easa tudi pri znanem slovenskem pesniku in dolenjskem rojaku Tonetu Pavčku. A v mestu ni zdržala dolgo. Vleklo jo je nazaj v te lepe vinorodne kraje. Življenje tu res ni bilo lahko, a sc je dalo z vedrino in pridnostjo narediti lepšega. Pa še nekaj je imela Micka, kar ni dano vsem: "Ko sem šla na njivo, sem s sabo vzela svinčnik in papir. Pot je bila dolga, pa sem premišljevala. Tudi med delom sem včasih postala in si zapisala, če mi je prišla na um lepa misel ali rima. Potem pa sem ponoči, ko se je spanec obotavljal, napisano pilila in dopolnjevala. Tako še danes nastajajo moje pesmice." Lepo je tako. Včasih so ljudje rekli: 'Daj mi vino, dam ti rimo!" In kjer je veliko dobrega vina, mora biti res trdna rima. TONE JAKŠE govorica spominov in srca ©skOB® O n L_l France Bukovec, Andrejček po domače, ima najlepše spomine na čase, ko je kot postaven slovenski fant služil v kraljevi gardi in stražil pred kraljevo palačo pod oknom kralja Aleksandra. Lepa nagrada za zgledno urejenost. Iitška vas je vasica pod vrškimi gozdovi in tik ob cesti, ki je speljana po ozki kotlini Bele krajine. Vasica se je šele po drugi svetovni vojni nekoliko povečala, pred desetletji je bila tukaj samo ena kmetija s starim slovenskim priimkom Bukovec. Številni potomci so se priženili v druge vasi, doma sta ostala samo prvi in drugi rojeni sin in tako se je kmetija razdelila na dva dela. Skozi več rodov sta se ti dve kmetiji ohranili do današnjih dni. Na eni gospodari osemdesetletni France ali Andrejček, kot mu pravijo po domače. Trdo je delal na gruntu poleg tega pa je bil še "furman". Ta poklic je Andrejček opravljal nad petdeset let po internaciji na Rabu in Gonarsu, kjer mu je dodobra načelo zdravje. Odkar je vdovec, ga ima v oskrbi hčerka Pepca. Ne bo pozabil, dokler bo živ France mi je nedolgo tega pripovedoval enega svojih najdražjih in najlepših spominov. "Prav nič ne bom pretiraval, če rečem, da svoje vojaščine, ko sem bil gardist jugoslovanskega kralja Aleksandra Karadordeviča v Beogradu, ne bom pozabil, dokler bom živ. Leta 1933 so me potrdili h kraljevi gardi zato, ker sem zadostil vsem vojaškim predpisom. Visok sem bil 185 cm, težak pa 85 kilogramov. Kar malce vznemirjen in tudi ponosen sem bil, ko mi je naborni kapetan rekel: Ta je za gardo, takih korenjakov nam manjka.’ Kmalu zatem sem se znašel v kraljevi gar-dijski kasarni v Beogradu. Vse vojaške vaje sem opravil z odliko, kar je pomenilo, da so me dodelili v posebno stražarsko četo njegovega veličanstva kralja Aleksandra. Kraljeva garda je imela takrat en gardijski pehotni polk in več eskadronov elitne konjenice. Nikoli si ne bi mislil, da bo Beograd ostal tako globoko zapisan v mojem srcu. V dolgih nočeh se vedno znova v spominu vračam na stražarsko mesto pred kraljevo palačo. Ničkolikokrat sem kot stražar stal prav pod njegovim oknom. Neki dan v dežju in megli je strahovito pihala košava in kralj me je skoz okno vprašal: 'Moj vojniče, jeli ti hladno?’ Oblečen sem bil dobro in mraz mi ni mogel do živega, pa zravnano rečem: ’Nije, Vaše veličanstvo!’ Pa mi veli: 'Idi tamo, da ti je bolje.’ V stražarnici je bilo res zavetje vendar se nisem odmaknil od mesta, ki mi ga je odkazal komandir straže. Tudi kraljico Marijo sem med stražarsko službo večkrat videl. Vedno se mi je nasmejala. Nekoč so se hoteli kraljevi otroci igrati z mojo puško. Peter je na vsak način hotel puško od mene, da bi poiskusil streljati. Guvernanta je imela veliko dela, da je vse umirila. Drugače pa so bili vsi kraljevi zelo prijazni. človekoljubna akcija o Za nagrado tisoč dinarjev Kralj Aleksander se je sprehajal vsak dan pol ure po kosilu in pa na večer, vendar takrat malo dlje. Vsakekrat se je nasmejal in mi je prijazno pokimal, ko sem mu po vojaško strumno izkazal pozdrav. Kralj ni nikoli prišel sam, vedno je bil poleg njega adjutant. Kraljica Marija je prihajala večkrat sama z otroki. Na tej straži sem §e počutil srečnega in sem veliko dal na vojaški stan, zato sem bil na takem mestu vedno brez napake. Tak sem kralju nekega dne padel posebno v oči, da je prišel čisto zraven mene, me potrepljal po rami in si ogledal mojo uniformo od spredaj. Vprašal me je, od kod sem doma. Povem za svojo Loško vas, da je blizu Toplic in Novega mesta, za kar je dobro vedel. Adjutanta vpraša ali ima kaj denarja pri sebi, pa ga ni imel nič. Ko sem po zamenjavi straže odšel v stacionar, me je tam čakalo veliko presenečenje: nagrada 1000 dinarjev in nagradni dopust. Za ta denar sem doma kupil junca in kravo. Tako velike vsote denarja skupaj do takrat še nisem imel v roki." France pripoveduje, da so imeli kot vojaki kraljeve garde red in disciplino pa tudi veliko hrane. Njihove uniforme so bile zelo lepe. Hlače so bile rdeče, z rumenimi portami, bluze črne, rokavice bele, kape pa s ščitnikom in kraljevim grbom. Za obutev so imeli črne škornje. "Ko smo končali vojaški pouk smo paradirali na Banjici. Jaz sem bil vedno na čelu. Na povelje komandanta polka "Polk, stoj!" smo se ustavili kot stroj. Ob korakanju pa se je videlo eno puško, eno nogo, eno roko, eno glavo. Pri paradi v Beogradu so ^7 O «j m fc®G dtooogjS ®tr®ci Štiriletni Klemen mora na operacijo v Nemčijo. Po zaslugi dobrih ljudi, ki zbirajo denar za nemajhne stroške, pa bo šla lahko z njim tudi mama in oče. Sedmega avgusta letos bo Klemen Demšar, živahen otrok, zvedavih oči in urnih nog, star štiri leta. Rojstnega dneva mali Klemen morda ne bo praznoval v stanovanju na Pavlinovem hribu v Trebnjem s svojimi starši, 39-letnim očkom Silvom, programer-operaterjem v Trimovem računalniškem centru, in 34-letno mamico Magdaleno, ekonomsko tchnico, zaposleno v Pionirju. Morda bo ravno tedaj že okreval po zahtevni operaciji na univerzitetni nevrokirurški kliniki in polikliniki v Wucrzburgu, na katero že pomalem nestipno čakata starša. Bojita sc namreč, da se ne bi sinovo zdravje še poslabšalo. Klemen, ki je seveda zelo navezan na očija in mamico, je premlad, da bi dojel, kako se njegovi starši in nekateri dobri ljudje, med njim zlasti sosed Bogoljub Pivaševič iz Ulice Cankarjeve brigade, prizadevajo, da bi mu omogočili količkaj normalno mladost in kasnejše življenje. Klemen se je namreč rodil s prirojeno hibo. Diagnoza je cnccphalomeningocoele -fosac cranii. Izrazit je tudi hipertelorizem. V Laroussovi medicinski enciklopediji pojasnjujejo cncefaiokclo kot kilo možganov ali možganskih mren zunaj lobanje. Imenujejo jo mcningoenccfalok^ja, če so prizadeti možgani in možganske mrene, in meningokela, če so prizadete le možganske mrene. Meningokela (tudi enccfalokcla) se v prirojeni obliki kaže kot mehka, prožna bula, pokrita z normalno kožo ali z rahlo, krhko membrano. Napne se, kadar otrok zajoče ali zakašlja. Pri Klemenu je bila ob rojstvu tč bula v nosno-očesnem delu lobanje velika približno kot kurje jajce. Ničkaj prijetna podoba človeka, da ne omenjamo zlasti bojazni staršev, da bi otrok oslepel ali celo umrl. Klemena so na ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru, na oddelku za nevrokirurgijo prvič operirali 29. septembra 1989. Po operaciji trans-plantant ni bil vodotesen, zato je bilo stanje podobno kot pred operacijo. Odločili so se za ponovno operacijo. Klemenovo glavico so spet odprli 28. oktobra 1989. Na operacijo v Nemčijo "Kljub velikemu trudu, ki sta ga vložila prof. dr. Boris Klun in njegova nevrokirurška ekipa, operativno zdravljenje ni dokončno, ker nimajo dovolj izkušenj za tovrstne posege, saj sc take malformacije v Sloveniji ne pojavjajo pogosto. Zato nam je prof. dr. Klun predlagal, naj navežemo stike s kliniko za otroško nevrokirurgijo v Wucrzburgu v Nemčiji. Nemci so nama z ženo brž odgovorili, da so ga pripravljeni operirati, in naju obvestili, da štano oskrbni dan v bolnišnici, kjer bi moral Klemen ostati najmanj 21 dni, 500 DEM. Hvaležna sva Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da je odobril stroške za spremstvo pri prevozu in namestitev Klemena na kliniki. Nikakor ne gre le za kozmetično operacijo, ampak predvsem za zelo zahteven nevrokirurški poseg. Ker je najin sin še majhen, bi bila rada med zdravljenjem po operaciji ob njem, da bi se lahko čimprej spet vrnil domov. V Ljubljani so bili na otroški kliniki, kjer je predstojnik prof. dr. Pavle Kornhau-ser, zelo prijazni in so nama dovolili, da sva bila ob najinem otroku. Upam, da tudi v Nemčiji ne bo težav. Odkar se je Klemen udaril v levo arkado, se mu je že dvakrat ponovil nekakšen epilepitičen napad. Seveda naju je tudi precej strah, kako bo Klemen prestal že tretjo operacijo, ali bo uspešna, da bo lahko živel kot njegovi vrstniki. Prisrčno pa bi se rada zahvalila plemenitim ljudem, najprej sosedu Bobanu Pivašcviču, ki je organiziral dobrodelno akcijo za Klemena, da bi mu lahko bila v Nemčiji tudi midva ob bolniški postelji. Najbolj sc je izkazala najina zavarovalnica Tilia iz Novega mesta, pri kateri imava vsa zavarovanja, saj je zagotovila pomoč 400.000 tolarjev," pripovedujeta Silvo in Magdalena Demšar. Priskočili na pomoč Boban, kakor kličejo prijatelji lastnika motela oz. priljubljene diskoteke pri Trebnjem, zdaj pa zastopnika neke belgijske firme, pravi, da so mu obljubili pomoč za Klemena še predsednik novomeške vlade Boštjan Kovačič, direktor Opreme Kočevje Božidar Zajc, LB - sektor za drobno gospodarstvo ter številna dolenjska podjetja in obrtniki. Pri agenciji SKB v Trebnjem je odprt žiro račun 50100-620-128, številka hranilne knjižice 153-13-001700-62 (za Klemena Demšarja, Cankarjeva 37, Trebnje). Referent za trženje pri novomeški Tilii Franci Kek pa je medtem, ko smo kramljali v stanovanju Pivaševčevih, opazovali Klemena, ki se kar ni hotel ločiti od "popravljanja" sesalca, spomnil, da to ni edina humana akcija, v kateri sodeluje njihova zavarovalnica. Tilia je in bo tudi v prihodnje pomagala bolnišnicam, šolam, gasilcem, pri gradnji vodovodov, cest, skratka ljudem, zaradi katerih naposled pridobiva ali izgublja ugled vsaka taka ali podobna ustano- se vsa okna odpirala in ves ženski svet je bil na oknih. Že od nekdaj imam nekakšne slutnje, ki se mi vedno uresničijo. Tako sem zaslutil smrt, kadar je kdo od domačih umrl. Tiste dni, ko je naš kralj šel po državniški dolžnosti v Francijo, sem na straži zaznal, mrtvaški duh. Te slutnje in občutke sem povedal komandirju. Tudi on je imel enake slutnje. Od takrat kralja nisem več videl živega. Pripeljali so ga v krsti, ki je bila ovita z jugoslovansko zastavo. Med stražarsko četo njegovega veličanstva je zavladala žalost, vsa četa do zadnjega moža je jokala. Tudi hrana nam ni šla v slast. Ko so Mja pokopali v grobnico na Oplencu sem bil v častni straži. Priznam, da naš korak ni bil več tako strumen; kot da bi imeli mravljince v nogah. Takrat sem sc javil še v dodatno prostovoljno stražo, bil sem v resnici potrt. Moja stražarska služba je bila še vedno pred rezidenco pokojnega kralja. Še vedno sem se oziral na okno njegovega veličanstva ali žaluzije so bile spuščene. Zaman sem pričakoval, da me bo kralj še kdaj ogovoril: 'Ali ti je hladno, moj vojak?’ Predpostavljeni so opazili mojo bolečino, pa mi je komandir polka poveril dolžnost, da sem skrbel za njegove konje." V Andrejčkovih očeh sem opazil solze. Ni se jih sramoval. Dejal je, naj mu tega ne naše korenine DDafj dcdS wdoq®9 im Go ofiooo® Če iz Sutne malo se podaš, klanca kar dovolj imaš. Najprej dospeš do vinske zidance, Okrog so vinske trtice. Zdaj se vinogradi začno, čim višje greš, tem več jih ho, vinski kraj se tu nahaja, kjer veselje se poraja. Vrhovškova Mici iz Sutne je ljudska pesnica. Dva debela zvezka pesmi hrani, do konca popisana s skrbno, lepo oblikovano pisavo. Pesmi govorijo o posebnih dogodkih v domačem kraju in okolici, o osebnih jubilejih in drugih obletnicah, o spoznanjih in opažanjih, še največ pa o naravi, ki je tukaj še posebej lepa in Micki zato tako ljuba. V Šutno sc da priti od Podbočja po ravnini vzdolž potoka Sušice, ki sc rodi prav v Šutni z združitvijo potočkov Šutne in Studenci, živahnih sinčkov gorjanskega pogorja. Sedaj sta videti samo živahna, znata pa tudi zdivjati, in takrat se ravnina, kamor pridrvita, kaj hitro spremeni v motno, nevarno jezero. Klemen prt ign z mamico in očijem. PAVEL PERC Mici Vrhovšek iz Sutne Tudi Mici je doma iz hribov, od koder sc voda steka v dolino. Rojena je bila pri Hribarjevih s hriba Banovec, v leseni hišici, ki je še danes z okenci in polkcnci, taka kot je bila takrat. Zdaj živi tam gori le še Micina sestra, včasih pa je hilo tam življenja in veselja ter svetlo in cvetoče kot v pravljici. Ko danes Mici mladim pripoveduje o življenju, kakršno je bilo, ko je bila še ona mlada, ti res strmijo vanjo, kot bi poslušali pravljico, tako odmaknjeno in tuje sc jim zdi. Pa vendar še ni daleč nazaj čas, ko so ljudje tukaj še vozili 1 2 priloga dolenjskega lista NAGRADA V MOKRONOG IN ŠENTJERNEJ Z novim letom smo zvišali denarno nagrado na 3(1)0 tolarjev. Žreb je izmed reševalcev 1. letošnje nagradne križanke izbral IGORJA KOSA iz Mokronoga in BRANKO PRAZNIK iz Šentjerneja. Kosu je pripadla denarna nagrada (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Praznikova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do I. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 3! Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV I. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 1. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: UREZ, SENO, GAMA, APIS, ANALITIKA, NANOMETER, ZDRUŽENA, ERA, ENN, FAO, SOVA, IL1JA, NR, TORKAR, ŠERUGA, ILO, ARAT, OMOT, KIPAR, KVASILO, STANE, TOBAKAR. prgišče misli Različnost interesov se lahko uveljavlja samo v drnžbi, ki priznava različnost in ji daje možnost, da se lahko uveljavi in izrazi. F. BUČAR Veliki romani so vedno nekoliko inteligentnem od svojih avtorjev. M. KUNDERA S tem da priznavamo, poznamo in razvijamo samo razumsko plat mišljenja, povročamo zlom ravnotežij tako na ravni našega osebnega jaza kot na planetarni ravni. M. POGAČNIK Čas kot zgodovinska danost pozna vedno dvoje stališč: stik s preteklostjo in navezavo na prihodnost. J. RAJHMAN NAGRADNA KRIŽANKA DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST PRITOK RONE V FRANCIJI AZIJSKA UTEŽNA MERA (CCA 30 KG) BNOST, NEZNAT- NOST PRIPRAVA ZA ZAVIRANJE flEEVO ŽGANJE OTOK SPANSK. OTOČJA 'LAKA IZ ONJSKE GRIVE IZDELOVALEC SIRA V7 OKRAJŠ. ZA METER STROKOVNJAKINJA V KEMUI SVETQVNO ZDRUŽE- NJE PROIZVA- JALCEV NAFTE AFRIŠKI VELETOK KRADLJI- VEC SLIKOVNO ISKALO REKA V AVSTRIJI MENIČNO JAMSTVO RASTLINA ZAJEDAL- KA VERDIJEVA OPERA NEKDANJI RODOVI V ITALUI ŠALA POSODA ZA SMETI IME REFORMATORJA HUSA INGOLIČ ANTON PTIČ TEKAČ IIKOLAJ :erkasov NESTRO- KOVNJAK IZVRSTNO GNOJILA AMERIŠKA IGRALKA NIELSEN EGIPT. BOG SONCA FINSKO OTOČJE KONEC LADJE OTOK V ARHIPEL TUAMOTU POVRŠINSKA MERA VRSTA DETELJE ANTON AŠKERC JAPONSKO “ STANI- MOŠKO IME MUNSKI ŽLEB 3!^NJSKI DOLENJA DOLENJSKI SVETOPI- SEMSKI PREROK zanimivosti iz sveta Nedavna nesreča liberijskega tankerja ob južni obali Setlandskih otokov je ponovno opozorila svet na nevarnosti, ki plujejo po morju - na tankerje za prevoz nafte. Ko se vozimo v avtu, sc v zimskih dneh grejemo ob toplih radiatorjih ter gledamo televizijo, najbrž ne pomislimo, da nam ta in mnoga druga udobja sodobnega življenja v precejšnji meri omogoča nafta. In tudi ne pomislimo, da ogromne količine nafte, ki jih potrebujejo rafinerije, elektrarne in prebivalstvo, prihaja do porabnikov po morju. Vsako leto po morju prepeljejo več kot 6 milijard ton surove nafte, in naj bodo moija ceste še tako široke, na njih prihaja do nesreč. Če pa je v nesrečo vpleten kateri od tankerjev, potem se ne konča le s poškodovano ladjo, škodo na tovoru in z izgubljenimi človeškimi življenji. Ko sc ponesreči tanker, najbolj trpi okolje, škoda pa je težko ali sploh ni popravljiva. Nesreča ob Šctlandskih otokih zastavlja vprašanje, ali se ladjarji in naftna industrija niso prav nič naučili iz dosedajih ekoloških katastrof, ki so jih povzročili. Izlitje nafte iz tankerja Bracr namreč še zdaleč ni edina katastrofa te vrste. Vrstijo sc že od daljnega leta 1967, ko sc je pred cornvvalsko obalo razpolovil liberijski tanker Torrcy Canyon in s 120.000 tonami nafte onesnažil 180 km britanske in francoske obale. To je bila prva velika katastrofa super tankerja, ki je pokazala, kako nevarna so ta ogromna plovila. Najhujše nesreče tankerjev A svet sc ni zganil. Sledil je cel niz podobnih katastrof. Naštejmo le najhujše. V švedskem zalivu Thalvct je leta 1970 trčil tanker in v moijc se je izlilo 91.000 ton nafte. Enaka količina sc je izlila iz tankerja Urfquiola, ko je pri La Coruni plul preblizu obale, nasedel in eksplodiral. Osem let kasneje je pred francosko obalo severno od Bresta nasedel na čer liberijski tanker Amoco Ordiz: v morje sc je izlilo 230.000 ton nafte, naftni madež pa je bil velik tisoč kv. km. Izlitje je hudo prizadelo ekološki sistem Bretanje. Ixto kasneje sta med otokoma Trini-dad in Tobago trčila liberijska tankerja in morje je moralo pogoltniti strahotnih 272.000 ton nafte. Najhujša ekološka katastrofa, do katere je prišlo zaradi nesreče tankerja, je bila leta 1989, ko je ob obali Aljaske nasedel na čeri ameriški tanker Exxon Valdcz. Posledice izlite nafte so bile izredno hude: nafta je onesnažila 1.500 km obale in močno prizadelo enega najpomembnejših naravnih rezervatov v Severni Ameriki. Nesreča •ega tankerja sc je zapisala v zgodovino tudi kot najdražja ekološka katastrofa doslej. Ne samo po škodi okolju, marveč tudi po kaznih, ki jih mora izplačati lastnik tankerja. Samo kazen za razlitje je štiridesetkrat večja, kot so bile dosedanje, za povzročeno škodo bo morala družba plačati najmanj 1,1 milijarde dolarjev. Sodni mlini so se zavrteli, zakonodaja sc je poostrila in prisilila naj bi ladjarje k večji previdnosti in skrbnosti. Vendar pa rekordna izplačila kazni, kot je videti, niso dosegla svojega namena, do katastrof je prihajalo še naprej. Omenimo samo še dve. Leta 1990 sc je pri nesreči norveškega tankerja Mega Borg v morje pred teksaško obalo izlilo 100.000 ton nafte. Lani pa je grški tanker Acgean Sca nasedel na čeri pred pristaniščem La Coruno, ko je kapitan poskušal brez pristaniškega pilota vpluti v pristanišče; posledica neodgovornosti je bil 3o km dolg in 2 km širok naftni madež, ki je onesnažil morje. Ekološke tragedije niso spametovale ne brodarjev ne naftnih družb, da bi ukrepali za večjo varnost prevozov. Sprejeti so bili sicer strožji predpisi o prevozu nafte, vendar so ostali boj ali manj le na papirju, v praksi pa sc dela drugače. Pogoltnost ladjarjev plačuje okolje Strokovnjaki trdijo, da nesreče in izlitja niso nekaj naključnega. Opozarjajo, da lahko pričakujemo še nove, saj je večina tankerjev, s katerimi dandanes naftne družbe prevažajo surovo nafto po svetovnih morjih, zastarelih in potencialno nevarnih za okolje. Najlepša leta so pač že za njimi. Večino super tankerjev so izdelali v zlati dobi tankerjev pred dvajsetimi leti. Njihova življenjska doba je največ K) do 15 let. Torej so v glavnem svoje že odslužili in bi bolj kot na morje sodili v razrczovalnicc starih ladij in med staro železo. Najmanj, kar bi morali prevozniki narediti, pa bi bili temeljiti pregledi in popravila. Ker so veliki tankerji silno dragi, se jih prevozniki nočejo odreči, malokateri pa jih tudi vestno in primerno vzdržuje. Zelo malo je takih tankerjev, ki bi imeli dvojno dno in podobne varnostne naprave, kot jih zahtevajo lani sprejeti predpisi o gradnji tankerjev, s katerimi naj bi preprečili izlitja nafte pri trčenjih. Po istih predpisih bodo stari tankerji morali v temeljito popravilo šele čez 5 ali 10 let. Do takrat pa... Za tankerske katastrofe je torej kriv predvsem "človeški faktor", kot sc lepo reče pogoltnosti lastnikov tankcijcv, ki varčujejo na napačnem koncu. Da bi prihranili pri gorivu, tankerji plujejo po najkrajših poteh, sc pravi tudi po ožinah in ob obalah, ki so za plovbo nevarne, še toliko bolj, ker tankerji niso navadne tovorne ladje, marveč ploveči kolosi z ogromno maso. Super tankerji so edina plovila, na katere občutno deluje celo zemeljska gravitacija. Ko tanker velikan doseže polno hitrost, ima tako kinetično energijo, da potrebuje več kot 11 km, da sc ustavi. Upravljati tako pošast seveda ni enostavno. Lastniki tankerjev varčujejo tudi pri stroških za posadko. Na pomoč so poklicali sodobno tehniko in plovbo do skrajnosti avtomatizirali, da so lahko zmanjšali število mož na ladji. Posledica avtomatizacije je lažen občutek varnosti. Prav letošnja nesreča ob Šctlandskih otokih je to potrdila. Tanker zaradi nevihte in svoje ogromne mase ni zmogel moči, da bi sledil ukazom avtomatskega pilota, motorji so mu odpovedali. V naših toplih domovih bomo na telcvizjskcm ekranu torej še gledali posnetke ogromnih naftnih madežev na morju, v črno oblitih obal, v nafti poginulih ptic in drugih živali... MILAN MARKELJ zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Razne oblike depresij so najpogostejša duševna motnja, ki prizadene mnoge ljudi. Medicina jih že od nekdaj obravnava precej nenavadno: posveča jim veliko pozornosti, kadar se kažejo s prepričljivimi "medicinskimi znaki", in jih podcenjuje, kadar se kažejo predvsem z motnjami osebnega občutenja ali socialnimi znaki. Nekoliko zmede vnaša tudi sam pojem depresija, ker eni s tem pojmom poimenujejo žalostno razpoloženje, drugi bolezensko žalost, tretji pa skupek bolezenskih znakov. Depresije so duševne motnje, ki zajemajo človeka kot celoto, sc kažejo z najrazličnejšimi znaki in jih zaenkrat ni možno opredeliti z nobenimi medicinskimi kriteriji. Utegnejo prizadeti kateregakoli človeka, v hudi obliki pa prizadevajo vsaj 100 milijonov ljudi na svetu oziroma 2 do 3 odst. celotnega prebivalstva. Pojavljajo sc pogosteje kot nekoč in kažejo značilnosti prave pandemije. Kakšni so znaki depresij? Opisanih je izjemno veliko znakov, ki so značilni za razne oblike depresij. Številni ljudje, ki jih mučijo depresije, opisujejo najrazličnejše subjektivne tegobe. Mnogi ljudje doživljajo, da je njihova sedanja žalost drugačna od tiste, ki so jo kdaj pa kdaj občutili v podobnih okoliščinah. Povedo, da se zdijo v vsem nemočni, v telesnem, duševnem in družbenem življenju. Nekateri se počutijo izgubljeni med ljudmi, iščejo, a ne najdejo opore. Izgubljajo samozavest in samospoštovanje, vendar le malo ljudi more jasno izraziti svoja občutenja. Nekdaj so depresivni bolj poudarjali občutja krivde, dandanes pa prevladujejo občutja nesposobnosti. Marsikdaj govorijo o pesimizmu in še večkrat o nesposobnosti, da bi sploh zastavili trdnejše življenjske cilje. Čeprav neprestano iščejo oporo, se dejansko odmikajo od vsakdanjih življenjskih dogajanj in ljudi. Skoraj vsi ljudje, ki jih mučijo depresije, opisujejo tudi tesnobnost, napetost, notranji nemir in notranjo praznino. Ti znaki so sicer vsesplošni, a so le malo uporabni za presojo, ali kdo trpi zaradi depresije ali ne, ker se pojavljajo tudi pri številnih drugih motnjah. Pri depresivnih ljudeh sc pojavlja neješčnost, zaradi katere človek včasih prav naglo shujša. Nekateri težko zaspijo, drugi se ponoči prebujajo, a večina se pritožuje, da sc zelo zgodaj zbudijo. Kažejo izrazito nezainteresiranost za spolnost, čeprav o tem neradi govorijo. Neredko se pritožujejo, da sc ne zmorejo koncentrirati, da jih muči nekakšna čudna raztresenost oziroma da jim misli begajo. Ljudje, ki so pri delu odvisni tudi od spominskih sposobnosti, sc pogosto pritožujejo, da jim je "oslabel" spomin, vendar je le izjemoma to lahko eden od pomembnih znakov depresij. Bolniki so splošno psihomotorično upočasnjeni. Včasih je taka upočasnjenost prav izrazita. Samomorilne misli in samomorilni poskusi so izredno pogost spremljajoči znak depresij, a seveda ne le depresij. Praktično ni nobene oblike depresije, ki se ne bi kazala tudi z raznimi telesnimi znaki. Prav telesnim znakom se daje pretiran pomen in marsikdaj ocenjujejo jakost depresije po jakosti telesnih znakov, kar je ponavadi zmotno. V osnovi gre za psihosomatske motnje, le da jih ljudje z depresijo občutijo bolj boleče. praktični KRIŽ A J Hlače Praktične hlače imajo tudi v zdajšnji modni sezoni pomembno mesto, naj gre za.za še vedno popularne ozke pajkice ali za širše dolge in tudi kratke hlače. Najbolj cenjene v modnem svetu so trenutno ravno ukrojene široke hlače, ki segajo do meč ali do gležnja ali nekam vmes. V bistvu gre za izpeljanko iz moškega kroja hlač z ženskimi dodatki oz. poudarki. Hlače imajo skoraj obvezno povišan život, v pasu so ozke, skoraj brez gubic. Lahko se zapenjajo spredaj ali s strani z vidnimi gumbi, aktualne so tudi razne okrasne sponke ali široki pasovi. Hlače imajo po daljšem času spet lahko zalikanc robove in zavihke na spodnjem robu hlačnic. Tudi na barve nikakor ne gre pozabiti. Posebej popularne so hlače v temni bordo, petrolejsko modri ali olivno zeleni barvi. Precej je tudi črt. Varno delo na stopnišču Če sc odločite, da boste sami popleskali stopnišče ali pa imate morda na stopnišču le okno, ki ga želite umiti, a ga ne dosežete s tal, je najpomembneje, da si pripravite varen delovni oder. Takšen, s katerega boste lahko brez nevarnosti dosegli tudi najteže dosegljiva mesta. Najbolje je, da na podest postavite trdno dvokrako lestev. Na nasprotno steno prislonite ravno lestev, katere vrh ste ovili s krpami, da ne bi zdrsnila ali poškodovala stene. Spodnji del lestve pa varno zagozdite ob stopnico. Med lestvi položite desko. Če je vrzel doljša kot poldrugi meter, položite drugo na drugo dve deski in ju zbijte skupaj z žeblji ali zlepite z močnim lepilnim trakom. Nadevana svinjska trebuševina 1,5 kg svinjske trebuševine, 8 starih žemelj, 3 jajca, 1 1/4 1 vročega mleka, 2 čebuli, šopek peteršilja, žlica masla ali margarine, sol, nastrgan muškatni orešček, 2 žlici olja, malce majarona, redeča paprika, strt poper, strok česna. Stare žemlje narežemo, jih stresemo v skledo in prelijemo z vročim mlekom. Čebulo opupimo in sesekljamo, sesekljamo tudi peteršilj in oboje zdušimo na vroči margarini. Skupaj z jajci stresemo k zmehčanim žemljam. Mešanico dobro pregnetemo in jo močno začinimo, če je nadev premehak, vmešamo še malo drobtin. Nadev nadevamo v zarezan žep v mesu, odprtino pa spnemo z zobotrebci. Zdrobljen česen, sol, majaron, papriko, poper, sol in olje zmešamo in s tem premažemo meso. Pečenko pečemo uro in pol pri 200 stopinjah Celzija. Med pečenjem oblivamo s sokom. Zraven ponudimo zeljnato solato. 'JUT \J Rastlinski prehlad Če rastlino za krajši ali daljši čas izpostavimo hladnemu zraku, ki ima temperaturo nižjo, kot je njen rastni minimum, smo jo v življenjski funkciji neugodno prizadeli. Lahko bi sc reklo, da je doživela prehlad. Na zunaj kakih posebnih sprememb na prvi pogled niti ni opaziti, saj se prehlad izraža v zastoju rasti, ki lahko traja cele tedne, in pozneje v upočasneli rasti. Močno prizadeta rastlina sc dolgo ne opomore, pa čeprav jo naprej gojimo v optimalnih razmerah. Če je prehlad hujši, se rastlini povesijo listi in mladi vršički. Znaki ovclosti sc včasih kažejo kar cele mesece, na primer pri fikusu. Pri najhujši obliki prehlada pa sc rastlina bolj ali manj oblista. O ozebi rastlin bomo sporegovorili v naslednji številki. Novi Nissan 4x4 V teh dneh, ko možnost snežnih padavin liste, ki so pri svojem delu odvisni od avtomobila, nenehno pušča v negotovosti, si marsikdo zaželi imeti vozilo na štirikolesni pogon. Teh vozil, tudi v luksuzni izvedbi, je že kar nekaj, še več pa je tako zvanih terenskih vozil. Izbira bo zdaj še večja, saj stopa na trg novi Nissan 4x4, za katerega proizvajalec obljublja, da bo elegantno terensko vozilo, ki bo potnikom nudilo veliko udobja, a bo imelo hkrati vse sposobnosti za terensko vožnjo. Model so oblikovali in razvili v Veliki Britaniji, proizvajali ga bodo v španski Barceloni, na trg pa naj bi prišel nekje na polovici letošnjega leta. Na voljo bo v dveh inačicah: s kratko medosno razdaljo in trojimi vrati ter z dolgo medosno razdaljo in peterimi vrati. Tudi kar sc pogona tiče, bo možno izbirati med 2,7 litrskim turbo dizlovim 2,4-litrskim bencinskim motorjem. priloga dolenjskega lista 13 . . *"r——^ FLORENTINKA - Mnogovrstnost oblik svetil, ki so se pojavljala od pradavnine do danes, je bila odvisna od človekovih potreb. Med najzgodnejšimi svetili so oljenke, ki so skozi stoletja spreminjale svoj videz. Florentinka, ki jo hrani Posavski muzej v Brežicah, je oljenka, ki je bila v rabi v prvi polovici 19. stol. Namenjena je bila vsakdanji rabi, vendar ni bila samo funkcionalno oblikovana, temveč je bil pomemben tudi njen estetski videz, o čemer priča že sam material, svetleča medenina, in oblika z balustrskim stebričkom, čašico in štirimi dulci ter ornamentiranim držajem. (Pripravila: umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik-Lorber) Na žegnanje zaradi glasbe - Na žegnanje in božje poti hodi razun drugih vzrokov mladina radi godbe, ktero Dolenec čez vse radd posluša. Po več ur daleč bo lezel na hrib v cerkev, če ve, da bo lepa muzika, da bodo godli mestni godci. Atmosfera splošnega izobraženja - Omika saj vnanja je v Novem mestu na videz dosti velika. Meščani se znajo obnašati sploh olikano, človek se pogovarja s čevljarjem ali sicer zgol prostim človekom, ki zna za silo tudi nemški govoriti ne pa pisati, bivši le v normalni šoli, ali govorjenje, opazovanje, poprasevanje mu je tako, da bi mu prisodil gimnasialne studie. To dela obilna dotika z dijaki in premnogimi uradniki, ki v malem mestu krog sebe nekako atmosfero splošnega izobraženja narede, ki pa se ve nima nič temeljitosti in značajnosti. posebno olikano vedo se trgovci in njih sluge v prodajalnicah. S to vnanjo omiko v ozki zvezi je kritični, obrekljivi duh novomeške gospode. Romani so prava kuga - Branje nemških romanov spridi tako mnogo naše mlade gospodične, da zametujejo včasi dobre partie, ker se ne ujemajo s fantastičnimi ideali teh knižur. Če imajo kaj dote, branijo se včasi moža zato, ker se boje, da jih hoče le radi denarja ne pa iz čiste ginoče blede ljubezni, ktero Nemci/Tevtoni v bukvah oznanujejo, vpraksi pa sami, ker so popolnoma judovskega, mrtvaškomrzlega srca, še ne poznajo ne, še manj pa se poleg nje ženijo. Svabski romani so prava kuga za mladino dntgih in še posebej našega naroda. 3QQ2>&A — ^ Rudi Karlič: E W®PfflHD Pred leti sem s ponosom, razumljivim za tiste čase, odšel služit RA na južni del Balkana. Z vlakom sem potoval osemnajst ur prek Zagreba, Beograda in Skopja do Titovega Velesa, ki leži v osrčju Makedonije. Pripotoval sem v dopoldanskih urah. Postaja me je bolj spominjala na zapuščeno skladišče kot na glavni kolodvor. Bilo je 8. maja, a v mestu je vladala prava vročina. Okoliški hribi in grmičevje na njih je bilo ožgano od sonca. V zraku je bilo čutiti vonj morja. Ko sem prebiral imena ulic, je bila težava s cirilico, saj je že nekaj let nisem videl, kaj šele bral. Postaval sem pred napisi in počasi zlogoval. Ulico Maršala Tita pa sem našel brez težav, saj se je od vseh zelo razlikovala. Široka ulica z drevoredom, pločniki, poslovnimi zgradbami in hotelom International je N.T.: jasno kazala, da je to četrt bogatih, edini košček mesta, podoben zahodnim. Stranske ulice so bile natrpane s prodajalnami bureka, pleskavic in makedonskih klobasic iz ovčjega mesa, tankih kot mezinec in dolgih kot pol francoske štruce. Nobene od teh jedi, razen baklav, nisem kasneje vzljubi Prava paša za oči pa je bila tržnica z ogromno sadja in zelenjave, za slovenske razmere po smešno nizkih cenah. V kavarnici Atena sem naročil kavo in prvič v življenu pil pravo turško kavo. Potem sem krenil proti vzpetini pred železniškim predorom, kjer so se razprostirale vojašnice. Na vhodu me je pričakal oficir s tremi zvezdicami. Videlo se je, da je ponosen nanje. Pokazal sem vojaško knjižico in stopil skozi vhod. Svet se mi je zaprl in odprlo se mi je SMB-vesolje! ffitasi SD® ED® MUi Ko sem bila majhna, sem imela mamo zelo rada. Bila je nežna, duhovita in nenavadna. Ko sem zrasla, sem spoznala, da me ne mara. Postala je osorna in me pošiljala proč. Kadar sva bili slučajno skupaj v kuhinji, je delala grimase in kričala name. Vedno bolj sem spoznavala, da ji predstavljam oviro na poti do moža, do dntžbene uveljavitve in podobno. Nekoč mi je rekla, da ima mene najrajši od obeh svojih otrok. Tega sem se razveselila, a ko sva se z bratom pogovarjala, mi je povedal, da je njemu rekla natanko tako. Ponovno sem bila razočarana. In danes? Kako je danes, ko imam trideset let in sem še neporočena? Ostala sem doma, brat pa je šel v svet. Oče je postal alkoholik. Kadar razgraja in vpije, sva z mamo zaveznici. Kadar skrije telefon, da ne bi mogli kogarkoli poklicati, ga skupaj iščeva. Kadar vpije na dvorišču, se vzajemno tolaživa. Kadar razgraja in hoče na vsak način priti v sobo, dndno tiščiva vrata zaprta. Ampak ko sva sami, pogosto kriči name. Hoče me pregnati od doma. Skratka, ne mara me. Nemalokrat me še vedno tudi tepe. Kriči, naj se poberem od hiše, in to v štirinajstih dneh, včasih pa je bolj velikodušna in mi da rok mesec dni. Ne mara me, pravi, ker sem lem in debela, ker nimam službe in ker nimarti moža. Moža nimam, ker sem se pri triindvajsetih razšla s fantom, tista zveza me je vedno bolj dušila in nisem hotela, da bi trajala naprej. Lena pa sem po njenem pojmovanju zato, ker ne delam, kar bi ona rada, pač pa veliko pletem in prodajam izdelke. Dela nimam, ker so me proglasili za dela nezmožno zaradi bolezni, dobivam socialno podporo. Pa tudi to se ji zdi razkošje. Po njenem naj ne bi dobivala nič in bi bila za vsak tolar odvisna od nje in njen večni dolžnik. Odnos med materjo in hčerjo je lahko nekaj lepega, verjamem, da za mnoge tako tudi je, a z menoj je drugače. Po sledeh človeka Dr. Anton Trstenjak jc pri nas, še bolj pa v svetu znan predvsem kot psiholog po svojih znanstvenih izsledkih in odkritjih na specialističnih področjih psi-shologijc ter kot av-§ tor številnih stro-I kovnih člankov, knjig in učbenikov; v ! cerkvenih krogih ga j poznajo kot teologa, mnogim ljudem vseh j izobrazbenih profilov in generacij pa jc znan kot samostojen osebni svetovalec, saj že dolga leta pri sebi doma sprejema in svetuje vsem, ki iščejo nasveta. Nekoliko manj je Trstenjak znan kot antropolog, se pravi kot strokovnjak, ki se ukvarja z odgovarjanjem na temeljno vprašanje, kdo in kaj je človek, čeprav je antropologija pomemben del njegovega deloavnja, kar dokazujejo tudi izdane knjige. Od več kot 40 izvirnih Trstenjakovih knjig, kolikor jih jc doslej izšlo, jih je skoraj četrtina posvečena prav temu vprašanju, od zdaj že znamenite knjige Hoja za človekom, ki jo zaradi poljudnosti in strokovnosti hkrati uvrščajo med bisere na tem področju, do knjige Po sledeh človeka, ki je izšla pred kratkim pri Mladinski knjigi in Svetu knjige za avtoijcv 87. rojstni dan. Knjiga jc nastala na željo založnikov, ki so želeli, da bi Trstenjak povzel osnovne misli iz svojih številnih že natisnjenih knjig, vendar jc avtor naredil več kot samo izbor, povzetke misli iz svojih antropoloških del jc zaokrožil v novo celoto, ji dodal še nekaj novih poglavij in obsežen ter pomemben uvod. Tako jc nastala nova Trstenjakova knjiga, ki bo prav gotovo pritegnila veliko bralcev tako zaradi poljudnosti, nazornosti, jasnosti jezika kot zaradi vprašanj, ki jih obravnava, in bogatega izkustva iz prakse, ki je vanjo zajeto. Knjiga je vsebinsko razdeljena na dva dela: Človek vsakdanjosti in Človek vekotrajnosti. Razdelitev je globoko smiselna in v duhu Trstenjakovega iskanja odgovora na temeljno antropološko vprašanje, kdo in kaj jc človek. Trstenjak ne vidi človeka kot statično, marveč kot izrazito dinamično razvojno bitje. Vpet je tako v razvojno pot človeštva od davnin k človeku prihodnosti kot v svoj osebni duhovni razvoj, ki je v stalnem ambivalentnem nihanju. V tej knjigi sc Trstenjak vprašuje po človekovem smislu tako, da zre skozi dva vidika človekovega pojavljanja in delovanja, skozi vidik njegove vsakdanjosti, ki zajema vprašanja samospoznavanja, samosprc-jemanja, usmerjanja samega sebe, go- jenja dobrih čustev in premagovanje stahu, in njegove vekotrajnosti, to jc tistega, kar človeka kot minljivega posameznika presega v njegovi hoji za srečo in smislom bivanja. Človek je, hkrati ko jc bitje vsakdanjosti, tudi bilje vekotrajnosti. Glavna vrata, skozi katera Trstenjak filozofsko vrta v vprašanje, kdo in kaj jc človek, so vrata človekove simbolične zmožnosti, imaginacije, po kateri dojema zunanji svet in njegove povezave kot celoto, in po kateri tisto, kar iz stvarnosti dojema in ustvarjalno naredi v sebi, podarja in priobča drugim. Bralec bo v knjigi Po sledeh človeka našel jasne in nazorne smerokaze za svoj notranji razvoj, za mnoge premisleke in morda tudi za odločitve, drobne in življenjsko pomembne. MILAN MARKELJ Miklošičev zbornik Predlani poleti jc ob stoletnici smrti našega velikega in svetovno priznanega jezikoslovca Frana Miklošiča v Ljubljani potekal mednarodni znanstveni simpozij, katerega so sc udeležili številni domači in tuji znanstveniki ter vsestransko osvetlili delo in osebnost znamenitega Slovenca. Prejšnji teden jc simpozij dobil piko na i z izidom zelo obsežnega monografsko zasnovanega Miklošičevega zbornika, v katerem jc zbranih 61 referatov s simpozija, razdeljenih v devet tematskih sklopov. V njem je govor o delovanju Miklošiča na različnih področjih od staroccrkvcnc slovanščine, etimološkega slovarja, imenoslovja, besedotvorja in slovnice do raziskav različnih jezikov in narečij, govori pa jc tudi o Miklošičevem delu z vidika literarne zgodovine in s področja zgodovinopisja. Zbornik jc izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. telearami - Pri Alpha centru so izdali knjigo Petra Russella in Kogcrja Evansa USTVARJALNI MANAGER. - Peter Mlakar jc v koprodukciji NSK in Analcctc izdal knjigO SPISI O NADNARAVNEM. - Založba Park jc v zbirki Znameniti Slovenci izdala monografijo o fiziku in pisatelju slovenskega porekla Jožefu Stefanu. Napisal jo jc Sandi Sitar, knjiga pa je izšla v počastitev stoletnice Stefanove smrti. - Obsežno fotomonografijo KRONIKA XX. STOLETJA, ki jc v izvirniku prava uspcnica, imamo poslej tudi v slovenščini, dopolnjeno s podatki, pomembnimi za nase razmere. Pred kratkim jo jc izdala založba EWO. - Mihelač jc izdal knjigo Jožeta Zadravca NA GREDICAH MOJE DEŽELE, v kateri je predstavljenih osemdeset slovenskih župnij. Pravi okras podravskega rajona pa so muškati, med katerimi so najbolj znani rumeni muškat, muškat otonel in traminec. Tu so doma različne ranine, že domala pozabljeni rizvanec in tudi iz pozabe obujeni zeleni silvanec pa dragoceni jagodni in suhi jagodni izbori ter penine, pridelane po klasični šampanjski in tankovski metodi. Posavski rajon odlikujejo bela, rdeča in rose vina. Tako ne moremo mimo belega bizeljčana (laški rizling, rumeni plaveč in sovinjon), v rdečem pa sta dve sorti: žametovka in modra frankinja. V zadnjem času srečujemo v tem rajonu tudi odlična sortna vina, od laškega rizlinga, sovinjona do belega pinota. V tem rajonu sta doma tudi dolenjski cviček in metliška črnina. Iz tega rajona smo dobili prvo ledeno vino pa tudi portos, desertno vino. Tudi iz tega rajona vse pogosteje prihajata laški rizling in sovinjon, modri pinot pa je tu že kar doma. Primorski vinorodni rajon daje največ vina. Tu so doma znameniti teran in refošk, rebula in malvazija, merlot in kabernet sovinjon, vse sama izvrstna sortna vina iz starih avtohtonih sort, med katere sodita tudi zelen in pinela, a jih pridelujejo v manjših količinah. Tudi tu poznajo Sardone, ki se je udomačil v vseh rajonih, laški rizling in sovinjon. Kabernet in berbera sta nepogrešljiva na tem seznamu, pa merlot in tokaj, ki bi ga morali pravilno označevati s furlanski tokaj. Slovenija je znana tudi po odličnih arhivskih vinih. Največji in najstarejši vinski arhiv v Ptuju hrani arhivsko vino Zlata trta iz leta 1917. V Mariboru pa raste in še vedno rodi ter daje letino najstarejša trta na svetu; ta žametovka Vinko Blatnik: RojstVO ill VZpon W samostojne Slovenije Andrej Bartelj: Sto let novomeških uličnih imen ________________:______) je stara 400 let, kar so ugotovili s posebno preiskavo debla. Omeniti moramo tudi tako imenovana zvrstna vina (sestavljena so iz različnih, a tipičnih sort), ki nosijo imena okolišev in krajev: haložan, ljutomerčan, lendavčan, jeruzalemčan, janževec, mariborčan, ritoznojčan, konjičan, drameličan, visolčan, sremičan, kapelčan, bizeljčan, cviček, metliška črnina, belokranjec, krašico belo, rdeče, koprčan, vipavec, kraševec, bric. Slovenska vina so zaščitena tudi z zaščitno znamko slovenskih vin, ki je v veljavi že več kot dvajset let in je bila piva v tujini uveljavljena slovenska blagovna znamka (Ženeva). Slovenski vinarji so tudi vključeni v stanovski viteški red s sedežem v avstrijskem Eisenstadtu (Železnem). Vsa vrhunska slovenska vina potujejo v izvoz, in sicer v Veliko Britanijo, ZDA, Kanado in na Japonsko, manjše količine pa še v številne druge evropske države. Tako, pripotovali smo h kraju tega kratkega pregleda rojstva, vzpona, krsta, kulturne podobe in gospodarske moči Slovenije. V pripoved smo vključili številke, koliko nas je in kje vse živimo, in predstavitev, kakšni smo ter kje vse raste kapljica, s kateri si tako radi nazdravljamo, ko se veselimo svojega mednarodnega krsta in skorajšnjega vstopa v razviti svet. Upam, da se ta pripoved ni razrasla čez rob vaše bralne potrpežljivosti. Z narodom je tako kot s slehernim med nami: če želimo priti do cilja, ki smo si ga zastavili, se moramo ravnati po izkušnjah, ki smo si jih nabrali v življenju, poznati pa moramo tudi svoje moči za nadaljnjo pot. Še posebno, ker pot, ki nas čaka, 3 ni lahka. A kakšne druge, lagodnejše, nimamo o več na izbiro, s Konec Prihodnjič nov podlistek: \ 4 priloga dolenjskega lista IZKORISTILI ZA DNJI SNEG — ŠtiriinsedemdesetpetoSolcev iz novomeške OŠ Center je minuli teden zamenjalo učilnice s prostranimi smučišči na Golleh, kjer je potekala šestdnevna zimska šola v naravi. Čeprav jim je vreme z meglo in dežjem nekajkrat ponagajalo, so program dela izpolnili v celoti, in nič čudnega, če Silvo Kopač, ki na OS Center poučuje športno vzgojo, že razmišlja o podobni šoli v naravi v poletnem času. Na posnetku so novomeški osnovnošolci pred hotelom Golte tik pred odhodom domov. (Foto: B. B.) Okvara ogrozila zmago V 6. kolu rdeče skupine I. SKL je Podbočje zabeležilo peto zmago — Po visokem vodstvu razburljiv finiš — Sedmo kolo že včeraj _______________________________ Košarkarji Podbočja so si v 6. kolu prvenstva rdeče skupine I. SKL priigrali peto zmago in tako ostajajo za petami vodilni in še neporaženi Savinjski Polzeli. S 84:76 so doma ugnali Elektro, novi dve točki Podbočjanov pa je napovedal že začetek tekme. Gostitelji so v prvih minutah povedli že z 9:0. V 5. minuti je bil rezultat 15:7, nakar so domači igralci popustili in tri minute pred koncem polčasa so gostje prvikrat povedli in ta del tekme končali v svojo korist. Lekcija domačim igralcem med odmorom je očitno zalegla, saj so v nadaljevanju zaigrali agresivneje. Mladinec Rozman je uspešno ustavil najboljšega strelca gostov Rizmana, kije v nadaljevanju dosegel vsega pet točk, in tako je bila pot k uspehu odprta. Sredi tega dela, vil. minuti, so Podbočjani vodili že z osemnajstimi točkami prednosti in vse je kazalo na gladko zmago. Toda razlika je v finišu tekme pričela kopneti; pet minut pred koncem je prišlo do krajše prekinitve zaradi okvare semaforja, premor pa so najbolje izkoristili gostje. V 18. minuti so re-tat izenačili na 75:75 in na pomolu je 1 a nova drama, kot sojih Podbočjani v em prvenstvu že videli nekaj. Na srečo so ^ni gledalci svojo ekipo le popeljali do ^tc ?magc, čeprav v ekipi ni bilo več rošlja, kije moral igrišče zapustiti zavo-J° petih osebnih napak; enaka usoda je 0 etela tudi najboljšega gostujočega igral-03 K,zmana. Kakor koli že, zmaga je za- kegljišče postaja TRGOVINA RIBNICA - Pred velikimi, domala nepremostljivimi ovirami so sc te dni znašli kegljači ribniškega Rika. Ro jim je predlani, tik predno je jugovojska ^pustila Slovenijo, le uspelo urediti egljišče v prostorih bivšega doma kA, so tako rekoč prek noči ostali nrez prostora. Novi lastnik doma JLA, zasebnik, po besedah sekretarja ribnikih kegljačev Tomaža Lovšina za ta ,Port ne i{a^e zanimanja in bo rzkonc kegljišče že v kratkem Preuredil v trgovino. Ribniškim keg-jacem tako ne preostaja drugega, kot a se na treninge in tekme vozijo v Kočevje, kar pa sc pozna tudi na nzultatih jesenskega dela tekmovanja v rnedregijski ligi M. G-č. služena, največ je k njej s šestnajstimi skoki in osemnajstimi točkami prispeval Vego. Naj omenimo, da so Podbočjani tekmo odigrali brez Franca K rošlja, ki sije na srečanju v 4. kolu proti Ježici zlomil roko in bo moral počivati vsaj še nekaj kol. Tekmo sedmega kola z mladinci Smelta Olimpije so Podbočjani odigrali že včeraj, v soboto pa jih čaka pot v Kranj k ekipi Kokra Lipje. Letošnje prvenstvo so v soboto končale košarkarske drugoligašice, v zadnji tekmi so Novomeščanke v Smarjeti ugnale vrsto Šentvida in tako na koncu zasedle sedmo mesto. V moški konkurenci ligaški obračuni še trajajo, kočevski Snežnik je v boju za tretje mesto tokrat ugnal črnomaljski Žadom. Slednjemu se, po pogledu na lestvico sodeč, ne piše najbolje, Črnomaljci so trenutno na predzadnjem mestu. Telovadba, ki škoduje zdravju Zapis o tem, kako nujno potrebujejo novomeški srednješolci novo telovadnico — Bo v Ljubljani zmagala moč argumentov?_ NOVO MESTO Ko je bila pred domala dvema desetletjema zgrajena športna dvorana pod Marofom, zagotovo ni nihče računal, da bo postala dom ne le novomeškim športnim kolektivom, pač pa tudi blizu 3.500 srednješolcem, ki jim je to v dolenjski metropoli edina pokrita telovadna površina. Že najbolj enostaven račun pokaže, da pouk športne vzgoje poteka v nemogočih razmerah, prof. Mario Mohorovič, ki poučuje na Srednji tehniški in zdravstveni šoli v Šmihelu, ima pri roki tudi povsem konkretne argumente. »Pomanjkanje denarja je bilo krivo, da smo ob večetapni gradnji srednješolskega kompleksa v Šmihelu ostali prikrajšani za telovadnico. Tako poteka pouk športne vzgoje že leta na podlagi najemne pogodbe v športni dvorani pod Marofom, kije od našega šolskega centra oddaljena dvajset minut hoje. Samo za prihod v športno dvorano porabijo učenci letno kar 23 od predpisanih 70 ur, kar pomeni domala tretjino pouku športne vzgoje namenjenega časa. A to niti ni najhuje. Neredko se dogaja, da v športni dvorani naenkrat telovadi po deset oddelkov ali 300 učencev. Eni tečejo čez ovire, drugi skačejo v višino, tretji vadijo borilne veščine, četrti se šele ogrevajo, šesti trenirajo gimnastiko, sedmi čakajo na svoj prostor, osmi mečejo na koš itd. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je tak pouk nemotiva-cijski, nestrokoven, celo nevaren, higiensko oporečen, v dvorani ni dovolj slačilnic, stranišč, otroci se slačijo na tribunah. Takšnemu sta- nju primerno je tudi število tatvin denarja, oblačil in obuval. Pedagogi smo v takšnih razmerah ob svoje poslanstvo, opravljamo namreč delo krotiteljev in paznikov. Na najslabšem pa so seveda dijaki. Pregledi in njih analize kažejo, daje stanje lokomotornega sistema novomeških srednješolcev precej slabše kot v ostalih slovenskih občinah, da o tisti plati, ko morajo dijaki prepoteni in pregreti hoditi iz dvorane do šole v mrzlem in vlažnem'vremenu, ne govorimo. Nekateri si pač pomagajo tako, da se pogrejejo in okrepčajo med potjo v bifeju ali gostilni. A to je že druga plat problematike.« Rešitev je le ena: ob centru srednjih šol v Šmihelu mora čimprej zrasti nova telovadnica. »Prizadevanja zanjo trajajo že vrsto iet, gradnja telovadnice je bila uvrščena že v srednjeročni plan občine 1986—1990, pridobljena je bila lokacijska dokumentacija, urejeno je bilo zemljiškoknjižno stanje, izdelan projekt, vendar dlje od tega nismo prišli,« razlaga ravnatelj Srednje tehniške in zdravstvene šole Štefan David. »Lanskega julija je bil imenovan nov gradbeni odbor, na čelu katerega je Boštjan Kovačič, predsednik IS SO Novo mesto. V sodelovanju z občinskim izvršnim svetom smo lanskega septembra in oktobra pripravili projekt telovadnice, usklajen z normativi republiškega ministrstva za šolstvo in šport, taistemu ministrstvu pa smo lanskega 20. novembra poslali vlogo za izgradnjo telovadnice, ki naj bi našla ustrezno mesto v prioritetnem vrstnem redu letošnjih investicij. Danes smo že tako daleč, da je iz- gradnja novomeške telovadnice prva na seznamu tovrstnih investicij v Sloveniji — navsezadnje smo edini, ki imamo izdelano že vso dokumentacijo in samo še čakamo na potrditev obljubljenega. Edina resna ovira utegne biti le zmanjšanje predvidenega republiškega proračuna na> področju šolstva in športa za leto 1993,« pravi naposled optimistično, a hkrati previdno Štefan David. Previdnost in bojazen sta seveda upravičena, preveč grenkih izkušenj imamo Novomeščani z že tolikokrat obljubljenim in kasneje v nedogled preloženim pričetkom • Na novo izdelan in usklajen projekt dvorane predvideva 1351 kvadratnih metrov telovadne površine, premične tribune za kakih 800 do 1000 gledalcev, potrebne garderobe, sanitarije in kabinete, bruto površina celotnega objekta naj bi bila kakih 2.500 kvadratnih metrov. gradnje šmihelske telovadnice. Dodaten razlog za bojazen je pogled na zastopanost Dolenjske v državnem parlamentu. Upati je, da bo zmagal razum, navsezadnje so se lahko tisti, ki bodo pomagali odločati o prihodnosti ne le predvidene novogradnje, pač pa o prihodnosti in podobi novomeške mladine, na lastne oči prepričali, kako izgleda pouk športne vzgoje v dvorani, kjer hkrati telovadi, teče in se drenja deset razredov s tristo učenci. B. BUDJA m wu ‘ Vučkoviču tudi tokrat drugo mesto Odprto prvenstvo Novega mesta v squashu do-_______bil Janežič______ NOVO MEST.O — Minulo soboto je bilo v Squash centru Legan na Mestnih njivah odprto prvenstvo Novega mesta, na katerem so nastopili vsi najboljši slovenski igralci in igralke. Organizator tekmovanja jc bil SK Hrast, prireditev pa so podprli Novoteks, Krka Kozmetika in Urarstvo Budna. V konkurenci petindvajsetih igralcev so v boj za vrh prisegli tudi gostitelji, predvsem po zaslugi Vučkoviča, kije znova zasedel drugo mesto. Potem ko je v polfinalu ugnal Bežana (Veržej) s 3:1, je moral v finalu vnovič priznati premoč še v Sloveniji neporaženega Janežiča (Mengeš), kije bil boljši s 3:0. Od ostalih novomeških uvrsti- Po dvanajstih kolih prva zmaga Rokometaši Italco Dobove z zmago pričeli spomladanski del rokometnega prvenstva — Uspešen start Opreme in podvig Novomeščank V soboto se je pričel spomladanski del prvenstva v obeh rokometnih prvoligaških konkurencah, čeprav so Ribničani z ligaškimi obračuni pričeli že štiri dni poprej. Kot je bržkone znano, so morali odigrati še ponovljeno tekmo zadnjega prvenstvenega kola proti Pomurki Bakovccm. Tudi tokratni obračun ekip s spodnjega dela lestvice je prinesel dramatično borbo in domala identičen razplet. Gostje so bili namreč na pragu vsaj neodločenega rezultata, toda 30 sekund pred koncem tekme so pri izidu 19:18 zastreljali sedemmetrovko in točki sta ostali doma. Jesenska podoba lestvice se tako v ničemer ni spremenila, zato pa jo je spremenil že spomladanski start. Ribničani so v soboto gostovali v Ajdovščini, kjer so se jim gostitelji oddolžili za jesenski poraz. Tekma starih znancev je bila ostra in groba, vendarle v njej ni manjkalo tudi nekaj vrhunskih potez. Če zapišemo, daje bil navzlic porazu s 13:19 najboljši posameznik v gostujoči ekipi vratar Gelze, potem je podoba o razmerju moči na igrišču bržkone dovolj jasna. Ce so bili v ribniškem taboru nad takšnim razpletom razočarani, je bila povsem druga podoba na parketu športne dvorane v Leskovcu. Igralci Italca Dobove so šele v svojem dvanajstem nastopu zabeležili prvo prvenstveno zmago, njihova žrtev je bila ptujska Drava. Kar kakih 700 gledalcev je videlo imenitno rokometno predstavo, v kateri so imeli gostje celo več od igre. Vodili so namreč večji del prvega polčasa, medtem ko je bila v drugem borba negotova in izenačena. Športna sreča je bila na strani gostiteljev, ki so ubranili zadnji napad Ptujčanov in tako na veliko veselje gledalcev in uprave vknjižili prvi par točk. Zagotovo bo takšen razplet dal dobovškim rokometašem krila in zategadelj je zelo nehvaležno napovedati izid sobotnega dolenjskega derbija, v katerem se bosta v Ribnici pomerili ekipi KVM in Italce. Že to, da seje njuno jesensko srečanje končalo brez zmagovalca, napoveduje oster in negotov boj, točki pa krvavo potrebujeta obe ekipi. Imenitno so v prvem kolu modre prvoligaške skupine startale Kočevke, katerih cilj je uvrstiti, se med štiri najboljše ekipe za play off. Že v prvem polčasu so igralke Opreme povsem zasenčile gostje iz Škofij, toda nadaljevanje je prineslo presenetljiv razplet. Rokiffnetašice Burje so namreč od minute do minute zmanjševale prednost gostiteljic, v odločilnih trenutkih pa zamudile celo nekaj sijajnih priložnosti za preobrat in presenečenje. Zaradi precej sreče sta točki tako ostali doma, potek tekme pa Igralke UK Tilie vse Miže vrhu Po podvigu med tednom v Novi Gorici še gladka zmaga nad Taborom Pionir reševal celo kožo v Zabreznici______ Odbojkarji novomeškega Pionirja so v 1L kolu prvoligaškega prvenstva do-segli pričakovano zmago, vendar so maloštevilnim gledalcem v Zabreznici “stali marsikaj dolžni. Znova so igrali neprepričljivo in gostiteljem celo dovolili, da so jim odvzeli set in resno ogrozili končni uspeh. Poročila iz Zabreznice govore, da so gostitelji zamudili lepo priložnost za prvovrstno presenečenje. Igralci Proma so v prvem nizu vodili kar z. 9:0 in nehote se ob tem spomnimo podobnega razplc-ta pred tednom dni v novomeški športni dvorani, ko so si enako visoko vodstvo privoščili Slovenjebistričani. Tudi tokrat so se pionirjevci prebudili še pravi eas, z dobrimi servisi jim je uspel celo preobrat in set so odločili sebi v prid. Zatem je bilo pričakovati lahko delo gostov, še posebej, ko so v drugem nizu vodili že s 4:0. Vendar promovci niso mislili tako. Dobili so ta set in tudi v preostalih dveh nudili močan odpor Novomcščanom. Izid je bil namreč vseskozi izenačen, zmagovalca je odločila višina gostujočih igralcev, med katerimi sta znova izstopala Urnaut in Do-lyja. Sicer pa prvoligaško prvenstvo postaja bolj ali manj nezanimivo, brž- ŠAHOVSKI KOTIČEK V Postojni jc bilo pred dnevi prvo katerem smo že noročali. Tokrat obiavl državno prvenstvo regijskih ekip, o smo žc poročali. Tokrat objavljamo še rezultate dolenjske vrste, ki Jc v končnem seštevku zasedla šesto mesto. Dolenjci so premagali Koroško l 8,5:7,5, nato Posavje z. 10:6, Maribor II z 11,5:4,5, remizirali so s Primorsko 8-8, izgubili pa z Mariborom I 7,5:8,5, Notranjsko 7:9 in z Ljubljano s 6:10. v svojih vrstah so imeli najboljšega posameznika, saj je I-ejlic na prvi dcsKi Premagal vse nasprotnike, dobro pa so igrali še Kapševa, Kastelic, Mu vic, Luzar, U. Kobe in Vukcličcva. Dolenjsko regijsko ekipo so sestavljali Novomeščani in Starotržani. ..... * ' • V prostorih OŠ Mirna Peč jc bilo pred dnevi ekipno občinsko tekmovanje osnovnih šol Nastopilo je šest ekip s 60 učenci, razred zase pa so bili mladi Mirnopcčani, ki so zmagali tako med starejšimi dečki in deklicami kot med mlajšimi dečki in deklicami. konc si bo Salonit le stežka pustil odvzeti prvo mesto, Kamničani in pionirjevci pa so edini konkurenti za drugo in tretje mesto. V ženski prvoligaški konkurenci se obeta kočevska pomlad. Igralke LIK Tilie so v prvem preloženem kolu med tednom zmagale v Novi Gorici, kar je bilo prvovrstno presenečenje. Vrsto HIT Casina so tako spravile ob prvo mesto, razburljiv dvoboj pa dobile šele po petih nizih, zadnjega celo na razliko. Očitno so se Kočevke odločile, da bodo krojile vrh lestvice. Potem ko so v prvem delu prvenstva v Kopru presenetile Cimos, jim je sedaj uspel podoben podvig. Da zmaga med tednom ni bila niti najmanj naključna, so Kočevke potrdile v sobotnem enajstem kolu; s 3:0 so doma ugnale Tabor, pri tem pa gostjam pustile vsega devetnajst točk. Edino senco je na domačo zmago vrgla pritožba Ljubljančank po tekmi, češ da igralke LIK Tilie Hočevarjeve ni bilo na začetni predstavitvi igralk. Dokončno besedo bo tako imela tekmovalna komisija, bržkone pa kakega večjega upanja na uspešno rešitev pritožbe gostje nimajo. Ali so uvodne štiri točke plod imenitne forme Kočevk ali pa tudi spleta srečnih naključij, bo najbolje pokazalo dvanajsto kolo, ko se bosta pomerili ekipi Krima in LIK Tilie. Po soboti si delita četrto mesto s štirinajstimi točkami. je Kočevkam bržkone dobra šola pred nadaljevanjem prvenstvenih obračunov. Jasno pa je seveda, da v soboto v Ljubljani, kjer igrajo proti Belinki Olimpiji, nimajo nikakršnih možnosti za podvig; uspeh bi bil že poraz z manj kot desetimi zadetki razlike. V slabši, beli skupini prvoligašic je bilo vsaj enako razburljivo tudi v Novem mestu. Domače igralke so z zmago nad Žalcem s 26:24 vnovič prijetno presenetile; tokratni uspeh gre pripisati njihovi veliki borbenosti in želji za uspehom. Rezultat je bil vseskozi bolj ali manj izenačen, odločitev je padla v zadnjih minutah. Najboljša žalska igralka, Rusinja Gorbulina, ki je v soboto kar petnajstkrat zatresla mrežo Novomeščank, je pri izidu 22:22 streljala sedemmetrovko, ki pa jo je Dermaževa ubranila in s tem tehtnico odločilno prevesila v prid gostiteljic. S takšno igro in borbenostjo imajo Novomeščanke lepe možnosti, da tudi po drugem kolu, v katerem igrajo v gosteh proti novinkam v ligi, ekipi Primoža, ostanejo neporažene. ŠE DVE ZMAGI MLADIH KOŠARKARJEV NOVO MESTO - V nadaljevanju prvenstva v slovenski kadetski ligi so igralci KK Novo mesto 92 zabeležili še dve zmagi. V gosteh so pred dnevi ugnali ljubljansko Ilirijo s 94:72, predvsem po zaslugi Straška, ki je prispeval kar 48 točk, in Petrova, ki jc dal 21 košev, zatem pa so doma ugnali še Postojno s 74:56. Strelci so bili: Strašek 34, Petrov 21, Oštir 10, Andrijanič 6 in Džananovič 5. S to zmago so se mladi Novomeščani uvrstili v zadnji krog tekmovanja za naslov državnega prvaka. DVE ZMAGI NOVO MESTO - Košarkarji ekipe Novega mesta 92 so odigrali minuli vikend dve pomembni tretjeligaški tekmi za uvrstitev v play off in vstop v II. SKL. V petek so doma ugnali KK Janče Avtobit s 74:70 (39:38), koše pa so dosegli: Bajc 19, Vučkovič in Cerkovnik po 12, Župevec 10, Munih 8, Čcrv 6, Kek 5 in Lalič 2. Žc v soboto dopoldne pa so v Ljubljani ugnali še ekipo KK Feniks s 84:71 (42:32), v strelci pa so bili tokrat: Bajc 22, Župevec 19, Munih 16, Kek 12, Cerkovnik 7, Plantan 6 in Lalič 2. Jutri ob 19. uri igrajo Novomeščani v športni dvorani pod Marofom zadnjo tekmo svoje skupine proti KK Vič-Olimpija. OBČINSKA STRELSKA LIGA KOČEVJE - Te dni sc je nadaljevalo tekmovanje v kočevski občinski strelski ligi v streljanju z zračno puško. Doseženi so bili naslednji rezultati: Itas-Godba 1022:956, SŠAM-DSO 1012:472, Trgopromet-Kočcvski Tisk 1087:982, ZŠAM-Rog 793:1007, LIK-Komunala 1006:885. Po tretjem odigranem kolu imajo po šest točk Trgopromct, Itas, Lik in ZŠAM. V SOBOTO TURNIR V BADMINTONU NOVO MESTO - Športna zveza Novo mesto je v soboto, 23. januarja, ob sodelovanju Badmintonske zveze Slovenije organizatorica tretjega C turnirja dolenjske regije v badmintonu. Turnir sc bo pričel ob 9. uri in bo potekal v športni dvorani pod Marofom, igralnina znaša 250 tolarjev, prijaviti pa sc je moč 15 minut pred pričetkom tekmovanja. Pravico do nastopa na turnirju imajo vsi igralci in igralke Dolenjske, ki niso kategorizirani v A ali B skupino. VEČNO DRUGI — Tudi na odprtem prvenstvu Novega mesta je moral Vučkovič (na posnetku v trenerki njegovega sponzorja Veleme, tLo.o.) priznati premoč Janežiča iz Mengša Novomeščan obljublja da bo kmalu drugače. tev omenimo še 6. mesto S. Turka, 9. Gutmana, 10. Zupana, 14. J. Turka in 15. M. Turka. V ženski konkurenci je slavila Ljubljančanka Battelino, Novomeščanka Galičeva pa je bila peta. Za konec dodajmo, da bo odšel najboljši novomeški igralec Vučkovič konec meseca na enomesečni trening v Avstrijo, kar izdaja tudi naj večjo Vučkovičevo željo: da bi naposled postal prvi squash igralec Slovenije. PODVIG MLADIH ROGOVCEV V PODKORENU KRANJSKA GORA - Mladi novomeški smučarji so sc minuli vikend udeležili regijske tekme cicibanov za pokal “Ham-ham” na progi v Podkorenu in v konkurenci največjih upov slovenskega smučanja dosegli imenitne rezultate. Sašo Šonc je zasedel tretje mesto, Peter Jenič jc bil štirinajsti, Peter Kopač dvaindvajseti, Andrej Plaznik pa enaintrideseti med blizu šestdesetimi nastopajočimi. V konkurenci cicibank je bila med 35 smučarkami Jazbinškova odlična tretja. .V. .V. v> !•!•! x:: \v M*! .v. v.; X% •Iv i \v .v. •Iv !•;•! vi* 1*1*1 I*I*I Ivi Ivi vi; •Iv ;.y vi; Ivi •M* *Iv *.*.*. jijij: 1*1*1 .*.*.■ *.*.*. *.*.* m*: .*.*. .*.*. .*.*. .*.*. •i*i* S •vi* .v: :*• .*.*.' .*.*.• :*f ŠS V.*. .*.*. *.v. ■S .*.*.- i .v. •M* v.*, vi;. vi*. odbojka I. DRŽAVNA LIGA, moški, 11. KOLO: PROM PIONIR 1:3 (-10, 7,-11, -9) Pionir: Urnaut, Babnik, Goleš, Travi-žan, Petkovič, Smrke, Mestnik, Černač, Brulec, Kaliberda, Dolyja. LESTVICA: 1. Salonit (tekma manj) 20 točk, 2. Kamnit Novi Graniti 20,3. Pionir 18,4. Olimpija 12, 5. Pomurje Vigros 12 itd. V naslednjem kolu igrajo: Pionir— Olimpija, Fužinar—Kamnik, Salonit—PROM itd. I. DRŽAVNA LIGA, ženske, 11. KOLO: LIK TILIA—TABOR 3:0 (8, 6, 5) LIK Tilia: Kotnik, Starc, Turk, Vidmar, Klun, Briški, Drobnič, Akrap, Hočevar. LESTVICA: L Abes Trade 20, 2. HIT Casino 18,3. Cimos 16,4. Krim 14, 5. LIK Tilia 14, 6. Avtohit Bled 12, 7. Gornji grad 6 itd. V naslednjem kolu igrajo Kočevke v gosteh s Krimom. Pari 13. kola: KVM Ribnica— Italco Dobova, Drava—Pivovarna Laško itd. 1. DRŽAVNA LIGA, ženske, modra skupina, 1. KOLO: OPREMA—BURJA 22:20(14:9) Oprema: Jesenko, M. Dragičevič 2, Guštin 7, Vuk 3, L. Dragičevič, Klančar 1, Bejtovič4, Kersnič 1, Vinčič 1, Kondžič 3, Jovičič. V naslednjem kolu igrajo Kočevke v gosteh z Belinko Olimpijo. L DRŽAVNA LIGA, ženske, bela skupina, L KOLO: NOVO MESTO—ŽALEC 22:20 (13:12) Novo mesto: Novak, Popadič 2, Kna-feljc. Klobučar, Derčar 8, Veselič 9, Bračič 3, Turk 1, Tomas 3, Dermaž. V drugem kolu igrajo Novomeščanke v gosteh s Primožem. košarka rokomet 1. DRŽAVNA LIGA, rdeča skupina, moški, 6. KOLO: PODBOČJE—ESO ELEKTRA 84:76 (37:38) Podbočje: Vego 18, Lučev 17, Rozman 2, Krajcar 17, Leskovar 21, Bor-delius 2, Krivokapič 2, Vavpotič 5. LESTVICA: I. Savinjska Polzela 12, 2. Podbočje 11,3. Unilabor Marvoz Ježica 10 itd. V naslednjem kolu igra Podbočje v Ljubljani z mladinci Smelta Olimpije. II. SKL, moški, 16. KOLO: SNEŽNIK KOČEVSKA REKA—ŽADOM ČRNOMELJ 100:85 (67:43) LESTVICA: L Kraški zidar 30... 4. Snežnik 25, 9. Žadom 16. 11. SKL, ženske, predzadnje in zad- ^ t - nje KOLO: SEŽANA—NOVO ME- Dobova: Marcola, Levec l,Vogler6, STO 74:46 (34:21) in NOVO ME-Avsec, Drzič 1, Glascr 10, Pavkovič, STO—ŠENTVID 57:46 (27:25) Strelke: Zupančič 16, D. Verstovšek 12, Žagar 19, Čavlovič 7, J. Verstvo-šek 3. Novomeščanke so po končanem prvenstvu sedme. 1. DRŽAVNA LIGA, moški, 12. KOLO: HUBELJ—KVM RIBNICA 19:13(10:7) KVM Ribnica: Kranjc, Deržck, Kah-riman 2, Šilc, Ilc 3, Pušnik 2, S. Mihelčič 2, Lesar 1, Mihelčič, Jurič 1, Fajdiga 2, Gelze. ITALCO DOBOVA—DRAVA 22:21 (8:10) Dobova: Man Avsec, Držič L,_____________ Kopinč, Žibcrt 2, Večerič 2, Kuhar. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 23, 2. Nova Oprema 17... 9. Drava 10, 10. KVM Ribnica 10,11. Pomurka 5, 12. Italco Dobova 3. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Sporočila, izjave JAVEN PROTEST Izbira kandidatov, ki bodo zasedali ministrska mesta, je v pristojnosti mandatarja za sestavo vlade Janeza Drnovška. Stvar demokracije in spoštovanja drugje uveljavljenih standardov pa je tudi upoštevanje mnenj in interesov sindikatov, kadar je govor o predlaganju kandidatov za posamezna ministrska mesta. Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) zato javno protestira proti predlaganju kateregakoli kandidata za mesto ministra za delo socialo in družino, ne da bi mandatar predhodno zahteval in obravnaval tudi mnenje reprezentativnih sindikatov. Minister za delo, socialo in družino ne more postati kdorkoli zaradi strankarskih interesov, temveč le oseba, ki ima občutek za delavce, njihovo problematiko in stiske ter smisel za sodelovanje s sindikati kot organizacijami, ki te delavce predstavljajo. ALBERT VODOVNIK predsednik SKEI Pismo proti bonom Postajajo nelojalna konkurenca, ki povzroča vse večje težave na trgu Plačevanje z živilskimi oz. prehrambenimi boni je po naših ugotovitvah dobilo nesorazmerno velike razsežnosti, zaradi česar prihaja že do resnih motenj na tržišču (seveda pa tudi do velikih nepravilnosti na področju pobiranja oz. plačevanja davkov). Problem zahteva zaradi tega takojšnjo strokovno in politično proučitev in ustrezno ukrepanje. Predvsem je jasno, da so navedeni boni v obtoku kot nezakonito plačilno sredstvo, kar se seveda mora odražati na področju monetarne politike. Plačevanje z boni pa obenem pomeni mono-polizacijo določenih trgovin grosistov, ki izdajajo te bone, kar povzroča zelo resne posledice na trgu. Predvsem gre za izrazito nelojalno konkurenco v razmerju do vseh tistih prodajalcev, ki nimajo možnosti izdajati te bone, t.j. v prvi vrsti do vseh zasebnih trgovin na drobno. Kljub nekonkurenčnosti je kupec prisiljen kupovati v takšni grosistovi maloprodajni trgovini, saj lahko le v njej vnovči navedene bone. Takšno stanje se pričenja tudi na cenovnem področju, saj si te trgovine, v katerih morajo kupci vnovčevati bone, lahko privoščijo v poprečju višjo raven prodajnih izdelkov. Poseben problem pa nastaja pri pravilnem evidentiranju opravljenega plačilnega prometa in odvajanja prometnega davka. Ker boni niso zakonito plačilno sredstvo, jih trgovina tudi ne odvaja v SDK, čeprav gre v resnici prav tako za njen dnevni iztržek. Od zneska prejetih plačil v bonih pa trgovina tudi ne odvaja prometnega davka (kar pomeni danes občuten primanjkljaj za državni fiskus). Na tem mestu ne želimo razlagati številnih in raznovrstnih malverzacij, do katerih v tej zvezi prihaja v praksi. Zato le opozaijamo na resnično velike razsežnosti te problematike, ki ne dopuščajo več nadaljnje uporabe bonov v plačilnem prometu. Izvršni direktor: INGO PAŠ, dipl. iur. SAVO BOLJ OČISTITI Naša predvidevanja, da bodo nekateri skušali “dokazati”, da je Sava dovolj čista, da bi lahko začeli polniti jezero za HE Vrhovo, se uresničujejo. Ker lokacijski načrt jasno govori o vseh ukrepih za čisto Savo, ni možno, da bi bila Sava dejansko dovolj čista. Zahtevamo, da sc opravita najmanj dve meritvi Save med HE Vrhovo in Radečami! Eno naj opravijo v Zagrebu. Vztrajamo tudi, da Radeče pravočasno zaščitijo pred visokimi vodami, da tam uredijo kanalizacijo (oboje z upoštevanjem visoke vode novembra 1990) in da ustrezno zaščitijo naselje Šentjur na Polju. Investitor sc ne more izogniti glavni odgovornosti in sc zgovarja na druge. KAREL LIPIČ Slovensko ekološko gibanje NAŠEL ZOBNO PROTEZO Aprila leta 1992 mi je zobozdravnik Franc Kastelic vzel odtis za zobno protezo. Na zobotehnični oddelek v zdravstenem domu sem šel dvakrat vprašat, če je proteza gotova, a zaman. Lansko jesen sem že opustil vsako upanje, da bom protezo sploh dobil, potem pa me je domov po telefonu poklical zobozdravnik Kastelic in mi sporočil, da je šel sam osebno poiskat protezo na zobotehnični oddelek in jo tudi našel. Za njegovo vztrajnost, odnos do pacienta in osebno zavzetost, saj ni bila njegova dolžnost, da rešuje malomarnost nekoga drugega, se mu najlepše zahvaljujem. Z. LEKA Tako propada amaterska kultura Značilen primer Loškega potoka — KUD Ivan Vrtačnik sicer še obstaja, vendar nima nobenih možnosti za delo — Kako je dom prišel v last tamkajšnje Cerkve? Če danes analiziramo razmere, ki vladajo v društvenih dejavnostih Loškega potoka in okolice, ugotovimo porazno stanje. Morda bi nekaj spodbudnih besed lahko zapisali le o športni dejavnosti in dejavnostih, kot sta gasilstvo in Rdeči križ, ki so poluradno vključene v oblastne aktivnosti. Brez dlake na jeziku pa moramo reči, da je nekdaj tako dinamična ljubiteljska kultura na psu. O kulturnem dogajanju sicer pričajo redkih pisni viri že sredi 18. stoletja, kar je posebno značilno za Loški potok, ki je bil in je še vedno odmaknjen od večjih središč. Izredno živahno delo zasledimo tu pred prvo vojno. 1906. leta je bil s prostovoljnim delom zgrajen za tiste čase moderen kulturni dom. Gotovo spada ta dom med prve tovrstne gradnje na takratnem Kranjskem. Razcvet je doživel dom med obema vojnama. V njem je delovalo kulturno društvo, dekliška zveza in telovadni odsek Orla, podobne dejavnosti pa so se odvijale tudi v vasi Travnik pod okriljem Sokola. Tudi med drugo vojno kulturna dejavnost ni zamrla, ne glede na to, kdo je trenutno gospodaril v kraju. Izredno dinamiko pa vidimo po letu 1950, ko je začel delovati eden redkih kinov na tem območju, in je bil tudi dom deležen nekaj prenove. Pravi razcvet je doživela društvena dejavnost v sedemdesetih letih, ko je premogla kino, knjižnico, klub, šahovsko sekcijo, foto sekcijo, dva pevska zbora in instrumentalni kvintet. Vsako leto so bile najmanj tri premiere dramskih del, da o proslavah ne govorimo. V tem času je dom doživel prenovo, žal pa zaradi izredno nenaklonjene lokalne in občinske politike ni bil nikoli dokončno urejen. Nasprotno, metanje polen pod noge je pripeljalo do propada dejavnosti, dom pa je po želji nekaterih prešel v roke mladincem in je bil že po nekaj letih dobesedno izropan. Nekoliko več perspektive so člani videli v osnovanju SIŠ. Seveda so časi zahtevali nove prijeme, za katere pa nikoli ni bilo dovolj denarja. V začetku osemdesetih let so stekle priprave za graditev novega doma ali vsaj za temeljito prenovo starega. Vedno odrinjeni pa so prišli na vrsto šele okrog 1990. leta, žal pa v dom nikoli ni bil vložen niti en sam dinar. Daje nesreča še večja, so bili ukinjeni SIS, njihova dejavnost prenesena na komite za družbene dejavnosti, prazen občinski proračun pa ni zagotavljal investicij. V istem obdobju se je pojavil tudi zahtevek za denacionalizacijo doma, ki naj bi pripadal Cerkvi, kar je bilo za društvo, zlasti pa za ljudi, ki so v njem delovali več kot trideset let, pravi šok, saj so bili prepričani, da upravljajo z zgradbo, ki je last Loškega potoka. Kako je dom prišel v last Cerkve, ne zna nihče pojasniti. Lahko pa domnevamo. Omenili smo že, da obstajajo zapiski vse od začetka gradnje. Iz te dokumentacije je razvidno, daje duhovščina aktivno delovala, kar pa ni čudno, saj je dejavnost, ki se je odvijala, bila izredno strankarsko usmerjena. Le o lastništvu ni bilo nič zapisanega. Denacionalizacijski postopek pa je imel še eno negativno posledico. Že zagotovljena sredstva so bila stornirana z obrazložitvijo, da je potrebno urediti lastništvo, kar pa do danes še ni bilo storjeno. Dom, kije bil že prej v slabem stanju, pa propada in je brez lastnika in popolnoma oropan. KUD Ivan Vrtačnik sicer še vedno obstaja, nima pa nobenih možnosti za delo. Pričakuje boljše čase. Zidovje sicer ne bo težko popraviti, neprecenljiva škoda pa je, ker ni več ljudi, ki bi dejavnost nadaljevali, saj mladi ljubiteljske kulture ne poznajo, starejši pa se z npstalgijo spominjajo veselih trenutkov, žal pa ne ukrenejo nič. Naj nazadnje zapišemo, daje za tako stanje odgovorna tudi občina. Dejavnosti, ki se sicer prav tako skromno odvijajo v občinskem središču, financiramo vsi, nekatere dejavnosti se celo privatizirajo, nerazumljiv pa je tudi odnos občine do društva, kije bilo še do nedavnega paradni konj. Če je nekoč bila pobudnica kulture strankarska tekmovalnost, bi se nad tem tudi danes lahko zamislili, saj v večini programov strank stoji zapisano, da bodo razvijale kulturo. In če nimamo profesionalne, poskrbite vsaj za ljubiteljsko kulturo!. ALBIN KOŠMERL Retje Naivnost, malomarnost ali ponos? Ob železničarski grožnji s stavko Gospod Rajko Bosančič je znan kot tih, umirjen in spoštovanja vreden človek. Delal je kot vlakovni sprevodnik pri SŽ, Sekciji za promet Novo mesto. Ker ni imel delovne vize niti slovenskega državljanstva, mu je 7. januarja 1993 prenehalo delovno razmerje. Zakaj Bosančič ni zaprosil za državljanstvo ali delovno vizo, ni znano. Po prepričanju nekaterih se da sklepati, daje naivno nasedel svojim »južnim« kolegom, češ da tudi oni ne bodo dali zahtevka za državljanstvo. Ali pa je bil toliko malomaren ali kot Srb ponosen, daje mislil, da zanj ne veljajo slovenski zakoni in dolžnosti, marveč samo pravice? V tem trenutku to niti ni pomembno. Pomembno in zaskrbljujoče pa je to, da je omenjeni sprevodnik s svojimi »kolegi« Neslovenci in predstavniki sindikata SSVPO — SZ z gospodoma B. Pasičem in K. Barukčičem na čelu grozil s stavko, da bi si obdržal delovno mesto. Delavci prometne sekcije oz. člani sindikata, Slovenci, so ogorčeni zaradi takega ravnanja sindikalnega vodstva. Sprašujejo se, kdo je dal tiskati nepodpisane lističe, ki pozivajo k stavki. Poraja se tudi vprašanje, mar omenjeno dejanje ne diši po nekakšni avtonomiji. Jožef Molek, Slamna vas 12 Metlika NEZADOVOLJNI Z OPUŠČENIMI PESKOKOPI MOZELJ PRI KOČEVJU - V bližini vasi že daljše obdobje precejšnje površine zemljišč izkoriščajo kot peskokope. Z opuščenimi peskokopi bližnji prebivalci niso zadovoljni, saj so zaradi neurejenosti nevarni za ljudi in tudi živali. V tej zvezi se zavzemajo, da bi sc za celotno območje izdelal ureditveni načrt. Menijo, naj bi ga izdelala pristojna organizacija, po končani obravnavi pa naj bi ga sprejela občinska skupščina kot obvezen občinski predpis. V. D. UPLENIL »PROFESORICO« — Marko Vizjak iz Kočevja, zaposlen v Novem mestu in član Ribičke družine Novo mesto, zadnji dan dovoljenega lova na ščuke (14. januarja) sicer ni imel sreče, zato pa je imel večjo približno mesec dni prej. 12. decembra je namreč ob II. uri — vreme je bilo oblačno, megleno in hladno — v Krki pri Novem mestu uplenil kar 105 cm dolgo »profesorico« (tako rečejo ribiči kapitalni ščuki), težko 7,4 kg. Srečni ribič pravi, da ni niti slišal niti bral, da bi kdo uplenil v Krki v tej sezoni ribolova večjo ščuko. DodaI je še, dajoje spravil na suho po kratkem, tri minutnem utrujanju, ker očitno ni bila pri močeh, saj je imela želodec povsem prazen. Na fotografiji: srečni ribič Marko Vizjak s kapitalno ščuko. ZA DRAGE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: Pezdirc, Bojane, Grogi iz Novega mesta - namesto venca za pokojnega Martina Pavlina 4.500 tolarjev; družina Žunič - namesto cvetja na grob pokojnega očeta Zvoneta Mikša in pokojnega Braneta Paiča 3.000 tolarjev; Anini planinski prijatelji - namesto rož pokojnemu g. Pavlinu 4.000 tolarjev; Jože Urh, Breg revolucije 12, Metlika - namesto cvetja na grob očeta Slavka Pavlina 1.000 tolarjev; sosedje iz Ulice Marjana Kozine Novo mesto - namesto venca na grob Franca Podržaja iz Ulice Marjana Kozine 13.500 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala! Pismo političnim somišljenikom Odmev na poziv desno usmerjenim strankam, naj se združijo (DL 7. januarja K razmišljanju me je pritegnilo pisanje g. Dvornika o združitvi desno usmerjenih strank v enotno zvezo. Vsekakor bi bilo to potrebno uresničiti čimprej, saj bi le tako lahko uspešno nastopili v političnem prostoru in pri urejanju tegnilo naše družbe. Volitve so pokazale svoje, pred nami je nov čas aktivnega dela in dokazovanja v državnem, še bolj pa v občinskem merilu, saj je pred nami nova občinska prostorska ureditev. Pred kakršnokoli združitvijo je potrebno ^razčleniti in oceniti delo za nazaj. Žal podrobnega dela strank ne poznam in je moja ocena le subjektivno 4 e 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 e 4 * / 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Ji 4 4 4 4 4 4 Srečanje z mandatarjem s s S S S * * s s s s > s s s > s Pred kratkim sem si privoščil desetdnevni počitek in zdravljenje v Medijskih toplicah. Pokrajina okoli toplic je bila siva, žalostna, temačna in še mrzloje pihalo, saj je bil na pobočjih okoliških hribov že skoraj do doline sneg. Zaradi vsega tega iz zdraviliške zgradbe nisem hodil. Upošteval pa sem, kot se spodobi, tudi nasvet žene. Nekega dne pa je končno le posijalo sonce, ki me je zvabilo na piano. Odločil sem se za označeno sprehajalno pot do Valvasorjeve kapelice. Komaj pa sem prijel v mirno pokrajino, daleč od hrupa avtomobila, mi pridivja nasproti terenski avtomobil! Podil je, da je voda iz luž brizgala daleč naokoli. Umaknil sem se s poti in pogledal avto. Spredaj ni imel registrskih tablic, notri pa so bili trije mladeniči. Pomislil sem. da so spet neki huligani ukradli avtomobil, zdaj pa divjajo po skritih cestah in poteh, celo po pešpoteh. Pogledal sem še za hitro odhajajočim avtom in opazil le, da zadaj ima registrsko tablico, vendar je bila zelo nenavadna in oblike in tudi črke in številke na njej so bile nekaj posebnega, kot da je nekdo kar na svojo roko nekaj napisal. Kot se spo- dobi za starega tečneža, sem najprej pomislil, da bi bilo treba huligane prijaviti policiji. Potem pa sem odrevenel od strahu! Pred mano je bil naenkrat velik pes, kot tele! Spomnil sem se še na drugi telefonski nasvet žene: »Če boš šel na sprehod, ne hodi sam, posebno ne po samotnih poteh, saj se ti lahko marsikaj primeri.« Od presenečenja sem kar obstal. Pogledal sem levo od psa in malo višje in opazil še neko suho, dolgo bitje v trenirkah, s kapico s cofom na glavi in dlakami pod nosom. Ni bilo treba dolgu ubigati, bil je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek! Od presenečenja nisem uspel izdaviti drugega kot: »Malo rekreacije!« On pa nazaj: »Ja, to je koristno«. In že je tekel dalje. Počasi sem šel naprej in po kakih 50 metrih srečal še mladega tekača, kije komaj še sopihal, za vratom mu je visel toki-voki. Tisti dirkači z ukradenim avtom torej niso bili huligani, ampak predsednikova osebna straža, predhodnica: tekač zadaj pa njegov spremljevalec. In pes: bil je zdaj že sloviti predsednikov Artur pasme mastif. JOŽE PRIMC m4*"4000404000004040*0000000000000000000m mnenje opazovalca za trebanjsko občino. V občini Trebnje predstavljata tako imenovano desnico stranka Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenska ljudska stranka, ki imata večinsko podporo med prebivalci. Svoje moči pa ne znata*in ne moreta uresničiti. S svojo samozadostnostjo vztrajata na ravni protikomunizma in žuganja s prstom, nikakor ne moreta iz okvirov cerkvene oz. kmečke stranke in nista sposobni speljati dobre politične akcije. Velika podpora ljudi ni zaradi dela in programa, ampak zaradi osnovne usmeritve, saj je vendar naša občina tipično kmetijska, z veliko večino katoliškega • življa. Ker bo samo usmeritev prej ali kasneje premalo, je za uspešno in od volivcev pričakovano delo potrebna čim hitrejša povezava, saj bi z združenimi silami mogoče le premaknili voz naprej. Pri tem pa bi bilo potrebno določiti nekatere osnove skupnega delovanja, ne le vrednote, ki jih našteva g. Dvornik, ki bi dajale novi desnosredinski zvezi osnovno smer, držo in zaupanje, na primer: ljudskost: zveza mora prerasti nazive krščanar in kmet, kar je možno z dobrim programom, novo usmeritvijo, pridobivanjem sposobnih članov brez obveznosti do članstva v eni izmed strank pa tudi z novim, neobremenjenim, za vse primernim vodstvom; resnicoljubnost in poštenost: to je osnovna usmeritev take zveze, ki je pogoj za uspešnost in vodilo njenega dela; odkritost in odločnost: delo mora biti jasno, odkrito, pokončno, v skladu z zahtevami in željami članov; aktivno dejavnost: spremljati moramo vsa področja delovanja in v skladu z usmeritvijo predlagati rešitve, izboljšave in opozorila, ki pa morajo biti strokovna in tehtna; odprtost: dovzetna mora biti do vseh predlogov in pobud kakor tudi do kritike, graditi pa mora na izboljšanju in ne biti a priori proti; sodelovanje in nenapadanje: delovanje in sodelovanje med sabo in z vsemi drugimi političnimi subjekti mora biti strpno, kakršnokoli napadanje drugače mislečih je iz političnega vidika nevzdržno, možno je le argumentirano odgovarjanje; pravni red: na silo ni možno učinkovito spreminjanje, potrebni so argumenti, dogovori, strpnost in razumevanje ob upoštevanju veljavnega pravnega reda; podučevanje: ljudje smo bili v 50 letih vladavine partije prepojeni z nezmožnostjo lastnega mišljenja, zato je potrebno pričeti z aktivnim učenjem »zdrave kmečke logike«; jasnost in razumljivost: komuniciranje mora biti strokovno, vsem razumljivo, s srcem; obveščanje: potrebno je aktivno sprotno obveščanje prek medijev, razgovorov, prireditev, srečanj in podobno. Ob osnovnih vrednotah sem dodal nekaj pogojev uspešnega delovanja potrebne združene desnosredinske zveze. Rekel bo kdo, da se vse to že upošteva. Mogoče, vidi se ne. Predlagam, da se tudi v trebanjski občini kljub razlikam in dokaj čudnim razmeram na republiškem vrhu ustanovi desno usmerjena zveza poštenih ljudi. NATANIJEL GLIHA POPRAVILO TREBNJE - Od 184 km lokalnih cest v trebanjski občini jih je 139 km asfaltiranih, preostale pa so še makadamske. Na teh so največje in že močno nevarne udarne jame, saj so nekatere lokalne ceste celo bolj obremenjene kot regionalne. Trebanjri menijo, da bi bilo krpanje in odvodnjavanjc nujno izvesti najprej na odsekih Mokronog - Čužnja vas - Strmica - Ornuška vas, Stranje -Veliki Gaber - Bič - Velike Dole - Log pri Žužemberku, Mokronog - Trebelno - Ornuška vas - Nemška vas, Šentrupert - Hom - Hrastno -Šentrupert, Korcnitka - Velika 1 />ka - Račje selo - Gomila, nadalje Selo - Migolica - Mirna, Dolnje Ponikve - Dečja vas, Trnje - Rojc - Dolenja vas in Mirna - Glinek -Ostrožnik - Mokronog. Kasneje bi ceste obsekali, uredili brežine, popravili bankine in dokončali odvodnjavanjc. Boss, Poziv kadilcem, naj tovarni javijo zamenjavo V Tobačni tovarni Ljubljana so na cigaretne ovoje s 1. 1. 1993 začeli lepiti novo davčno znamkico, s katero naj bi po mnenju Tobačne Ljubljana in Ministrstva za finance uredili normalno plačevanje prometnega davka in delovanje cigaretnega trga. Kljub ukrepu so v zadnjem času kadilce na našem trgu presenetile cigarete v ovojnih zavitkih znamke BOSS iz. Tobačne tovarne, ki po kakovosti in okusu znamki ne ustrezajo. Sporne cigarete so očitno del izvoza na tretje trge, ki se je najbrž nelegalno vrnil na naš trg. Omenjene cigarete je Tobačna Ljubljana izdelala po zahtevi kupca s prilagojeno recepturo. Cigaretni okus ne ustreza pričakovanjem in navadam naših kadilcev, ki dobro poznajo znamko BOSS. Tobačna Ljubljana skuša odkriti, kako in koliko teh cigaret se je vrnilo v Slovenijo. Pri tem lahko pomagate tudi vsi prizadeti z navedbo naslova, kjer ste cigarete kupili, in zavojčkom cigaret, ki ga lahko zamenjate v Tobačni Ljubljana osebno ali po pošti na naslov: Tobačna Ljubljana, Tobačna ulica 5, Ljubljana, ga. Štefka Mihelič — reklamacije. Tobačna Ljubljana seje odločila za zamenjavo cigaret, kljub temu da to ni njena napaka, želi pa s tem ohraniti visok nivo in priljubljenost cigaret BOSS ter tako zaščititi potro- šmka. TOBAČNA LJUBLJANA Tema v Toplicah Prejšnji četrtek sem prosila dežurnega novinarja, naj poskusi odkriti, zakaj še vedno ni nobene luči v Dolenjskih Toplicah od križišča ceste za Meniško vas do pokopališča. Zanimalo meje tudi, kdo naj bi nabavil nove svetilke. Novinar me očitno ni razumel in je napisal, daje pred zdraviliščem samo ena svetilka. To pa ne drži. Ogorčena sem, ker je bilo v Novem mestu ob novem letu toliko lučk, medtem ko mnoge vasi nimajo niti osnovne razsvetljave. Dolenjske Toplice so turistično zanimiv kraj, vendar so lepo razsvetljene samo okoli cerkve, zdravilišča in do gostišča Rog. Roška cesta, ki vodi proti Podturnu, ni prav nič razsvetljena. Zadnja svetilka je na odcepu proti Meniški vasi. Mnogi zdraviliški gostje bi se radi sprehodili po pločniku proti Podturnu, vendar si ne upajo zaradi teme. Vprašujem se, kdo naj bi poskrbel, da ne bo tako zanimiv kraj v večji temi kot najbolj zakotna vas. Božena Pavasovič Uspešno 1 •• V • V l knjižničarsko leto Rekordna izposoja KOČEVJE - V kočevski ljudski knjižnici so opravili oceno za minulo leto. Podatki, ki so jih zbrali, kažejo, da sc je zanimanje za izposojo knjig in ostalega gradiva, s katerim razpolaga knjižnica, v lanskem letu povečalo. V obeh oddelkih imajo registriranih 2.687 bralcev, ti pa so knjižnico obiskali 65.113 krat. To dokazuje, da si zna kar lepo število prebivalcev mesta ob Rinži poiskati razvedrilo, užitek in uteho v knjigah. V minulem letu so zabeležili v knjižnici 148.086 ivposoj knjig in ostalega gradiva, kar je največ doslej. Sem pa niso vštete izposoje potujočih knjižnic v Vasi, Pod-preski, Osilnici, DSO in Kočevski Reki. Omembe vredno je, da so zaposleni v knjižnici veliko svojega delovnega časa preživeli z mladimi bralci. Na ogled knjižnice je lani prišlo 41 razredov iz vseh sol kočevske občine, za najmlajše iz male šole pa so za 741 otrok priredili 91 ur pravljic. Pripravili so 13 ugank meseca, v katerih je sodelovalo 1.852 otrok, priredili pet priložnostnih razstav, organizirali so občinsko reševanje mednarodnega knjižnega kviza o Kolumbu, ob koncu leta pa so prredili še nekaj praznično ubranih ur pravljic, risank in ugank. Delo ljudske knjižnice v preteklem letu vsekakor laliko ocenimo za uspešno, za kar gre zasluga vsem zaposlenim, saj so sc vse leto trudili, da bi vsi, ki so knjižnico obiskali, v njej našli nekaj tudi zase. V. DRAGOŠ t. 3(2266) 21. januarja 1993 PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Trhli temej naravnega spomenika Kdo ogroža biotop črnega močerila, je jasno od prvega dne, ko je iz podzemlja pritekla skorajda črna voda, onesnažena s strupi iz Beltove deponije K pisanju o problemih varovanja biotopa črnega močerila v zaledju izvira Jelševniščice in o sanaciji deponije, ki ga ogroža (nekaj številk nazaj), želim dodati še svoje mnenje. Odgovarjam predvsem na vprašanja ljudi, ki živijo v zavarovanem območju in menijo, da so zaradi tega prizadeti. Zanimivo je, da je ob zavarovanju ogroženega podzemlja v zaledju Jelševniščice, v katerem živi črni močeril, postalo aktualno le vprašanje o omejevanju posegov na zavarovanem območju; za odgovore o finančnih nadomestilih je bilo zaprošeno celo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Večino pa prav malo skrbi, kako se bo problem črne deponije dokončno rešil in kakšni so lahko njegovi vplivi na okolje. Kaj se bo zgodilo z ogroženo naravo, očitno ne zanima nikogar, pomembno je le, kdo bo komu plačal odškodnino in koliko. Vse je le boj za preživetje, brez sentimentalnosti tudi do narave, ki si jo podrejamo in premagujemo z neznansko lahkoto, kar tako mimogrede: včeraj Krupo, danes Jelševniščico, jutri mogoče že Dobličico. Kdo ogroža biotop črnega močerila, je jasno od prvega dne, ko je iz podzemlja pritekla skorajda črna voda, onesnažena z velikimi količinami fenolov, po-liaromatskih ogljikovodikov in železa, ki se izpirajo iz Beltove deponije. Jasno je tudi, daje v prvi vrsti dolžan ukrepati neodgovorni povzročitelj, kar pa sc bo v primeru znane Beltove agonije verjetno težko zgodilo. Kaže, da bomo morali Bellov dolg poplačati vsi, še največji del pa ljudje, ki živijo v sosedstvu deponije. Menim, da današnje kmetijstvo v zaledju izvira ne ogroža podzemske vode in življenja v njej. Prepovedi v odloku, ki se nanašajo na posege oz. kmetovanje, so očitno nekoliko nejasne in strah vzbujajoče. Osnovni cilj zavarovanja je usmerjen v sanacijo grozeče deponije, ostale dejavnosti in posege v varovanem območju pa je potrebno usklajeno načrtovati, usmerjati in nadzirati. Kmetstvo sicer ni problematično, nevarni bi bili lahko ukrepi v smeri intenziviranja te dejavnosti do takšne mere, ki bi presegala splošne normative, določene v Odredbi o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozdov (Ur.l. SRS, 6/90). Zaradi plitvega pretakanja podzemskih voda pa so tu gotovo problematična neurejena gnojišča, saj verjetno le redka izpolnjujejo zahteve Strokovnih navodil o urejanju gnojišč 'n greznic (Ur.l. SRS, 10/85). Na navedene normative in predpise se seveda največkrat požvižgamo. V primeru tako občutljivih in pomembnih območij pa bi jih bilo potrebno spoštovati in nadzirati, vsaj kar zadeva urejenost gnojišč in greznic. Če bi analize stanja pokazale, daje potrebno kmetijsko dejavnost v zaledju izvira omejevati, o čemer pa močno dvomim, bi bili lastniki upravičeni do ustreznega družbenega nadomestila. Za vsako zavarovanje dediščine je odgovorna družbena odločitev, zato jo je potrebno temeljito izvesti. V primeru biotopa črnega močerila to ni bilo tako • Pregosta razpeljava zračnih kabelskih vodov v naselju je tudi onesnaževanje okolja. Pred kratkim je brežino Gornjega kala prizadela postavitev telefonskih stebrov. Gornji kal je eden od redkih znanih biotopov ogrožene živalske vrste želve skled-nicc (Emis orbicularis), njegova brežina pa je rastišče velike zlatice (Ra-nunculus lingua), ene od najbolj ogroženih rastlinskih vrst v Sloveniji. Prav zaradi tega je Gornji kal uvrščen v Inventar najpomembnejše naravne dediščine R Slovenije (Ljubljana 1991). Telefon, elektrika, voda so prav gotovo za vsako vas neobhodni. Žal praksa kaže, da nestrokovno projektiranje ali nedosledno pridobivanje projektne dokumentacije lahko usodno vpliva na rastlinski in živalski svet. Upajmo, da v našem primeru ne bo tako. (Mira Ivanovič) preprosto, saj nam cela vrsta podatkov (geoloških, hidroloških, bioloških, spe-leoloških, stopnja ogroženosti...) še ni poznana. Prav zato smo se odločili za začasno zavarovanje, s katerim bi prebili tudi očitno nezainteresiranost lokalne skupnosti pri reševanju problema, in da v teku enega leta pripravimo popolnejši odlok. S tem pisanjem se ponovno odpira staro in nerazrešeno vprašanje, ki se ponavlja ob posegih v prostor in zavarovanjih : škodo, povzročeno določeni dejavnosti (kmetijski ali drugi rabi prostora), je pač lahko ocenili in izstaviti račun, saj se izraža v merljivih enotah (hektarih, arih, kilogramih), toda vplive na prostor, kijih ni mogoče izraziti v tako oprijemljivih enotah, je težje oceniti in jih je zato tudi težje zagovarjati in prepričevati javnost o njihovem pome- NOVIPROSTORI ZA RIBNIŠKE GOBARJE — Po desetih letih so morali Hani gobarske družine Ribnica zapustiti svoje prostore, kisojih imeli v starem zdravstvenem domu. Zaradi velikega razumevanja izvršnega sveta občine in Podjetja Stanbiro, so pridobili nove prostore na Gorenjski cesti. Takoj so se lotili sanacije propadajočih prostorov in za urejanje prispevali več kot 300 ur Prostovoljnega dela in 50 tisoč tolarjev za nabavo materiala. Na občnem zboru 0. februarja bodo ocenili delo v preteklem letu ter zastavili smernice dela za prihodnje. Še naprej si bodo prizadevali za čim tesnejše sodelovanje s šolami, naravovarstvcniki in gobarskimi društvi Na fotografiji: člani gobarske družine s Predsednikom Oblakom po zaključenih delih. (Foto: M. Glavonjič) Že osemsto prijav za CATV Najprej jo bodo dobili tisti deli Kočevja, kjer so že po-_______ložene cevi za PTT in elektro napeljave____________ Poročali smo že, da je zasebno po-djetje Visagc iz Kočevja začelo akcijo za ^gradnjo kabelske televizije za mesto Kočevje. V razgovoru s predstavnikom tega podjetja Antonom Starcem smo zvedeli, da seje doslej prijavilo 800 interesentov za CATV, kar pomeni okoli ■JO odst. stanovanj v mestu Kočevje. Čeprav je prvi rok za prijave že potekel, sc vsak teden prijavi še 20 do 30 novih interesentov. Izgradnja se bo predvidoma začela, ko se bo število interesen-lov povzpelo na 60 odst. stanovanj. Vodje podjetja Visage pa ne bodo vakali, da bi se število interesentov povečevalo samo od sebe, ampak bodo v teh dneh obiskali stanovalce v centru n)esta in jim predstavili svojo ponudbo. *aki, osebni stiki so potrebni tudi zato, ker hišni sveti ne delujejo in si torej z njimi pri tej akciji ne morejo pomagati. Računajo tudi, da se bo število intere- nu. Ob še tako deklariranem zavzemanju za varstvo narave namreč petje ptic in bogastvo ohranjenih biotopov ter izjemnost črnega močerila očitno nima nobene teže, ko jih soočimo z (morda) izgubljenimi metri zemljišč in stoti L. ruznega pridelka. Ob zastavljenih vprašanjih o nadomestilih pa ostaja brez odgovora tudi vprašanje, kdo bo deležen nadomestila in kdo ga bo plačal, če bo deponija ugonobila močerila. Za konec: Črni močeril je lahko še tak svetovni fenomen, belokranjska izjemnost in posebnost, a če ga ljudje, ki tu živijo, ne sprejmejo in ne cenijo, potem je vse zaman. Potem ga očitno niso vredni in tu se lahko pretrga ta čudovita veriga življenja, v katero se enakovredno vključujejo vsa živa bitja — tudi črni močeril. ANDREJ HUDOKLIN ZVNKD Novo mesto 0 e 0 0 0 0 w 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ■ V soboto, 16. januarja, je bila po več kot enem letu spet sklicana skupščina Kluba novomeških študentov (KNŠ). Čeprav smo za najavo srečanja dovolj poskrbeli, z udeležbo nismo bili zadovoljni, saj je prišlo samo deset članov. Negle-de na to so zbrani člani kluba sprejeli nekaj sklepov, ki bodo usmerjali klubovo delo v tekočem letu. Pregled delovanja kluba v preteklem letu je zajel predvsem delo študentskega pevskega zbora in neprekinjeno pripravo oddaj na radiu Studio D. Sledile so volitve novega vodstva: za predsednika je bil izvoljen Marko Kralj, za tajnico pa Mateja Vidmar. V nadzornem odboru sta Andrej Kotnik in Janko Kastelic. Klub se bo registriral kot društvo, hkrati pa bo izstopil iz. okrilja Mladinskega kulturnega centra (MKC). Zbrani člani so menili, da nam sedanji položaj MKC ne ustre- za, saj nam neurejeni finančno-materialni odnosi MKC z. nekaterimi firmami praktično onemogočajo delovanje v novomeškem okolju. Kar najhitreje bomo sestavili statut društva in se pri tem zgledovali po statutih društev študentov, ki so že organizirani drugod po Sloveniji. Za člane bomo uvedli plačevanje članarine, ki bo hkrati omogočala 50-odstoten popust pri morebitnih vstopninah na prireditvah, ki jih bo prirejal klub. Za boljše obveščanje in za predstavljanje našega delovanja navzven bomo na primernem kraju v mestu uredili oglasni prostor. Klub bo tudi letos priredil brucovanje, saj je bila ta prireditev lani zelo uspešna. S prijetno zavestjo, da bo udeležba študentov na brucovanju bistveno večja, kot je bila na skupščini, smo slednjo uspešno sklenili. MARKO KRALJ S N N S S ** * $ N S S > N S >» S S S N S > s v N N S N \ S S N N *t S H S S »* Za božic ponovno odprta rana Kot pravi bralec Alojz Renko, jo je s svojim pisanje odprla Marija Zupančič-Gnidovec (Dolenjski list 17. dec. 1992: Še drugačen pogled na ajdovski zvon) r m P ^ J 'K!» •‘šfV V\ Večno slavo bom pel štiridesetim junakom, padjim leta 1942 za vero in domovino. Čigavo domovino? S prisego velikemu rajhu so obljubili uničenje Slovenije. In zakaj naj bi po 50 letih pozabili, kot pravi Marija? Saj vem, da Suhokranjci dobro ločijo pleve od semen. Niso vsi prisegli rajhu in fašizmu, se zatekli za debele zidove cerkva in gradov in od tam hodili na pobijalske pohode. Vi, gospa Marija, in vaši somišljeniki pa zopet zlivate gnojnico po partizanih, vse Slovence pa imate za rdeče zločince. Zločince dajte na sodišče, da bodo imeli pokojni mir, živi pa lepšo prihodnost. Sem najstarejši od štirih otrok, ki nam je vojna vzela najdražje. Na božični večer leta 1942, ko je bila zunaj huda KDAJ BO ZGRAJEN TV STOLP NA RAJCU? RAJEC - Na Rajcu naj bi postavili televizijski stolp, ki bi končno omogočil krajanom Velike Doline in Jesenic na Dolenjskem sprejem slovenskih televizijskih programov. Mnogo gospodinjstev ne more gledati dragega programa TV Slovenija, nekateri pa niti prvega ne. Občinski IS je zato imenoval komisijo za izgradnjo stolpa s predsednikom Dušanom Blatnikom. Komisija je že začela z delom, vendar ni zadovoljna s sodelovanjem RTV-ja, ki ji ni poslal potrebnih podatkov. Prav tako sc je zataknilo tudi pri lastnici zemljišča, ki sc dolgo ni mogla odločiti, zdaj pa je pripravljena dati zemljišče v najem za daljšo dobo (30 do 40 let). • Velik človek je javna nesreča, tako imenovani voditelj pa je prava šiba božja. (Kocbek) zima in debel sneg, so vdrli v hišo črnosrajčniki. Otroke, stari smo bili od poldrugega do osem let, so skupaj s starši nagnali iz tople postelje. Še danes me je groza ob spominu na ta sveti večer. Okrog nas so bile same cevi pa jok otrok in prošnje staršev. Trda ostali smo živi. A mati le ni prenesla vsega tega, zdravnik ni smel k njej in otroci smo ostali brez nje. Oče je bil partizan in poslanec na Kočevskem zboru. Težko je bil ranjen v boju za osvoboditev Žužemberka, po vojni pa je kot invalid umrl, še preden so bili preskrbljeni vsi otroci. Takšen je moj spomin na božične praznike iz otroških dni. Gospa Marija, z vašim prispevkom v časopisu ste odprli rano tudi otrokom staršev z nasprotne strani. Otroci vojne imamo namreč groze dovolj, ne glede na to, kje so bili naši starši. Pa še nekaj me moti. Slovenci imamo veliko cerkva, ki samujejo. Obnovimo jih, da se od starosti ne bodo podrle. Spoštujmo jih! Nove zidajmo le tam, kjer ni v bližini starih. Sicer bo kmalu okrog majhnega slovenskega naroda samo zidovje, znotraj njega pa revne duše. V mislih imam tudi veliko napako, ki smo jo naredili, ko smo zidali tovarne in obrate povprek in počez po mestih in vaseh, sedaj pa mnoge samujejo. Naj mi ne zamerijo pošteni Suhokranjci in vsi Slovenci, da sem napisal teh nekaj besed. Morda sedaj tudi Marija ve za napako. Takšna je pač moja bolečina, ki jo je prav ona podžgala ob božičnih praznikih. ALOJZ RENKO Semič ZLA TA POROKA — Marija in Karl Lošdorfer sta 3. januarja 1993 praznovala v Sevnici visok jubilej, zlato poroko. G. dekan Hribernik ju je počastil z obiskom na domu. Zlatoporočencema je bral s v. mašo v njuni hiši, saj sta oba zelo bolehna in stara. Zlatoporočenca se ob tej priložnosti prisrčno zah valj ujeta vsem prijateljem in svojcem za prisotnost in g. dekanu za obisk. (Foto: V. K.) |piiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!::iiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij£ I Zakaj tolikšna podražitev DL I | Ob trditvi, da smo si pri Dolenjskem listu privoščili več kot drugi semov naglo povzpelo, ko bodo začeli graditi CATV sistem. Predvidoma bo to najprej v središču mesta (Kidričeva, Šeškova, Tesarska in Turjaška ulica), kjer so pod zemljo že položene cevi za PTT in druge napeljave, se pravi, da ne bo treba zaradi CATV spet razkopavati ulic. Dogovori za izdelavo idejnega projekta za CATV za središče mesta so se že začeli. Pridobivajo tudi potrebna soglasja oz. se dogovarjajo zanje z Elektro, s PTT, Komunalo in z občinsko skupščino. Za to akcijo so zainteresirani ne le krajani, ampak tudi krajevna skupnost, predvsem pa občinska skupščina, ker ne bi bilo več po strehah in balkonih ogromno anten. Stanovalci, ki imajo na strehah svoje antene, namreč pogosto poškodujejo kritino na strehah ali pa izolacijo in kritino na terasah, zaradi česar zamaka v zgornja stanovanja. J. PRIMC Moram priznati, da meje položnica za naročnino na Dolenjski list za prvo trimesečje 1993 pošteno razku-rila. Že razlika naročnine med 3. in 4. trimesečjem leta 1992 mi ni bila po volji, saj je znašala 140 tolarjev (od 690 na 830 tolarjev, to je za 20,28 odst.). V tem času seje moja pokojnina povečala za 14,25 odst. Razlika naročnine od 4. trimesečja 1992 do I. trimesečja 1993 je ngkaj manjša, znaša »samo« 19,27 odst. Spet primerjam z ntojo pokojnin«, ki je medtem porastla za 15 odst. Predpostavljam, da so sc osebni dohodki zaposlenih v povprečju povečevali za isti odstotek kot pokojnine. Drugače ne more biti, saj je rast pokojnin odvisna od rasti plač. Torej ste si pri Dolenjskem listu privoščili več kot drugi. Vem, da sc boste izgovarjali na dražji lisk pa papir in ne vem na kaj še vse. Tako delate vi, tako delajo drugi, življenjski stroški pa po statistiki v glavnem »stagnirajo« ali pa rastejo za kakšen piškav odstotek. Nam pa je vse slabše in ne vem, do kdaj bomo vzdržali stroške, brez katerih se da preživeti (sem spada tudi naročnina na Dolenjski list). Saj poznate tisto o oslu, ki mu je gospodar vsak dan povečeval tovor za 1 kg, ker je videl, daje prejšnji dan zmogel. Lepega dne je osel pod tovorom padel in poginil. Mi naročniki pa nismo osli. Se to! To položnico bom še plačal. za naprej bo pa odvisno od vas. Pa lepo pozdravljeni! LEOPOLD MERHAR Brežjce, Stiplovškova 14 ŠE ENA PRILIKA O OSLU! Časi, g. Merhar, ko je Dolenjski list prejemal t.i. družbeno pomoč m je bil zato javnosti dolžan poročati, kavko je posloval, so že zdavnaj minili. Časopis je zdaj docela podvržen neusmiljenim zahtevam trga, kjer sta odločilna ponudba in povpraševanje, pri čemer zlasti za časopise velja, da je ponudba čedalje večja, možnosti prodora na tuje pa domala nikakršne. Bralcev običajno ne zanima, pod kakšnimi pogoji nastaja časopis, sami pa presodijo, ali časopis še lahko plačujejo oz. ali je vreden denarja, ki ga morajo zanj odšteti. Novinarji in drugi, ki imamo opraviti z Dolenjskim listom, se kajpak trudimo, da bi bralstvu ponudili čimveč za čim manj denarja. Odtod tale dejstva: Cena oz. naročnina časopisa pokrije celo za en odstotek manj ko polovico vseh stroškov za izdajanje Dolenjskega lista. Neznansko razliko pokrijemo s prodajo dokaj dragega oglasnega prostora, s preudarnim* obračanjem denarja in drugimi varčevalnimi ravnanji, v zadnjem letu pa se je kot največji prihranek pokazalo postopno prehajanje na računalniško grafično pripravo časopisa. Pri slednjem smo na najboljši poti, da bomo kmalu povsem neodvisni od dragih grafičnih storitev. Nikakor pa ne moremo in zagotovo ne bomo mogli naročnine dražiti manj na račun prihrankov pri papirju, tiskanju, odpremi in poštni dostavi Dolenjskega lista. Cene teh in drugih storitev so praviloma vezane na tečaj nemške marke in gibanje slednjega je prvo merilo, po katerem določimo, kolikšna naj bo naročnina za prihodnje tri mesece. Izračun kaže, da se ušlejemo le za kak odstotek gor ali dol. Statistiki, ki beleži rast življenjskih stroškov, iz lastne izkušnje ne verjamemo preveč, priliko o oslu pa je moč zasukati tudi takole. Gospodarje videl, daje osel preživel, četudi mu je dal prejšnji dan šop slame manj. Pa mu je obroke zniževal in zniževal iz dneva v dan, dokler ni osel začel živeti od zraka in poginil. Tak osel, g. Merhar, pa Dolenjski list ni in noče biti! DRAGO RUSTJA direktor Dol. lista Olga Čerin jutiiiiiNmiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiHiiiimmiHmmimiiimiiiiiiiiiifiž Manj strašna noč je v ime zemlje krili kot so pod svetlini soncem sužnji dnovi! Ta Prešernov verz jc kot javna obtožba vklesan v nagrobni spomenik družine Čerin na pobreškem pokopališču v Mariboru, pod katerega so lani novembra zagrebli Olgino žaro. Olga Čerin je bila z bratom dvojčkom Vidkorn rojena 21. marca 1925 v Cerknem pri Idriji, odkoder pa je že jeseni 1925 morala z družino pobegniti pred podivjanimi fašisti v Maribor, kjer so starši kupili donosno gostilno v Vetrinjski ulici 22 in vinogradniško posestvo v Halozah. Olga jc končala osnovno in meščansko šolo v Mariboru in enoletno gospodinjsko šolo v Ljubljani. Ob nemški okupaciji sta Olgina starša s šestimi otroki bila prisiljena že drugič pobegniti, tokrat pred nacističnim nasiljem v Skrovnik pri Mokronogu na Dolenjskem. Tam se je cela družina aktivno vključila v narodnoosvobodilno gibanje: Olga s štirimi brati v partizanskih brigadah, oče in mati z 12-lctno sestrico Anico pa kot terenska aktivista na osvobojenem ozemlju. Olga jc bila borka Gubčeve in Zidanškove brigade. Leta 1943 je izgubila v NOB brata Borisa, starega 17 let, leto pozneje pa še brata Miloša, starega 24 let, in brata Vidka, starega 19 let. Golgota Olgine partizanske družine sc je začela po vojni, ko jc revolucija začela požirati lastne otroke. Agrarna reforma je Olginim staršem odvzela s pridnim delom prigarano posestvo v Leskovcu, ki jc bilo izključni vir za njuno preživljanje, nacionalizacija pa še gostilno v Mariboru. Posledice takšnega nečloveškega ravnanja do partizanske družine so bile porazne. Olgin zadnji brat Dušan si je leta 1954 kot razočaran vojaški vojni invalid v duševni krizi vzel življenje. Vselej ponosno in pokončno Olgino mamo so izguba štirih sinov in moža, zlasti pa prizadejane krivice, ki so jo spravile ob sramotno nizki družinski invalidnini za tremi padlimi sinovi tako rekoč na. beraško palico, tako prizadele, da si jc leta 1965 raje poiskala smrt v valovih Drave, kot da bi sc ponižala in prosjačila brezsrčne oblastnike, da ji zagotovijo človeka dostojno življenje. Podobno krizo je doživljala tudi Olga, ko jc 24. aprila 1987 napisala tragičen življenjepis družine Čerin s petimi nenaravnimi smrtnimi primeri in podrobnim opisom krivic in šikan, ki jih je morala prestajati tudi sama kot mati samohranilka štirih nepreskrbljenih otrok, brez štipendij in drugih oblik družbene ali veteranske pomoči. Hkrati jc napisala tudi izjavo Zakaj sem vrnila borčevsko člansko izkaznico, ki pa jo jc pozneje umaknila in sc ponovno aktivno vključila v delo krajevne borčevske organizacije, ki ji jc z veliko časovno zamudo poskušala popraviti vsaj delček prizadejanih krivic. JANKO KUSTER Otrokom so dali Zahvala ZPM Metlika METLIKA — Občinska zveza prijateljev mladine Metlika se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspešnemu veselemu decembru bodisi pri pripravi prednovoletnega programa ali pri obdaritvi predšolskih otrok. Posebej se zahvaljujemo podjetjem in posameznikom, ki so prispevali denar za darila. Ti so: KZ Metlika, Magovec-Čokeša, Dra-govan iz Rosalnic, Janko Predovič, Irena Pezdirc, Nikola Mihelčič, Marija Veselič, Doltar iz Gradca, Marjan Jud-nič, Julij Brine, Anton Strucelj, Ivan Petrič, Nemanič z Božakovega, Josip Vinski, Anton Plut z Božakovega, Martin Konda z Lokvice, Stane Krašovec, Milan Grubač, Obrtna zbornica Metlika, Damski salon Predovič, RK Metlika, Anton Kočevar, Julij Mušič iz Podzemlja, Draga Bajuk, Niko Dragičevič, Marija Badovinac, Beti Metlika, Komunala Metlika, LB—DB Novo mesto, Komet Metlika, Jovo Melič, Gruda Ljubljana, Zdravstveni dom Metlika, Krka Novo mesto, Beti Metlika (Preja TT, KIP, Oblačila), Mercator STP Metlika, Vera Leščanec, Gala in Elektro Novo mesto - enota Metlika. Hkrati se zahvaljujeaktivistom ZPM za požrtvovalno delo. Premik v smeri »več« javnosti Zeleni Sevnice o netočnostih na dnevu odprtih vrat HE Vrhovo — Netočna in tudi _____________razveseljiva izjava inž. Alojza Nučiča TELEVIZIJSKI SPORED Sobotni dan »odprtih vrat« na gradbišču ta čas edine vodne elektrarne v Sloveniji je hvalevredna novost. Od različnih zaprtih in polzaprtih sej smo le prišli na malo mehkejšo enačico nepo-icdriega obveščanja javnosti. Zadeva bi bila še bolj razveseljiva, če ne bi bil, menda v Loki pri Zidanem mostu ali na Bregu, minulo sredo sestanek s prizadetimi, kamor še novinarfji niso bili vabljeni. Bojda gre za številne zaplete, med drugim tudi za gradnjo čistilne naprave za Radeče na loški strani ali po domače: gre za dostavo komunalnih odplak s kranjske strani na Štajersko. Izvedeli smo tudi, da na Vrhovem pripravljajo tožbo zoper investitorja zavoljo pokanja hiš in ostalih nevšečnosti. A naj se vrnejo k sobotnem dnevu odprtih vrat! Inž. Alojz Nučič je v pojasnilu prvi in najštevilnejši skupini obiskovalcev netočno dejal, da nobena stranka gradnji vodnih elektrarn, še posebej ne HE Vrhovo, ni posvečala po-zornosti.To lahko velja za vse druge, izrecno pa ne drži za Zelene Slovenije. Zeleni Slovenije gradnji savske verige vseskozi posvečamo vso skrb. Minulo poletje nam je prav na gradbišču HE Vrhovo izrekel priznanje sam minister za energetiko, mag. Franc Avberšek, češ da je bil prav s pomočjo poslancev Zelenih v republiški skupščini izglasovan zakon o garancijah tudi za nadaljevanje del na HE Vrhovo. Zeleni smo morali takrat stisniti zobe, saj so nam v ta paket umesili ogromno postavko za 10-letni remont NE Krško. Za tega pa bi se denar moral verjetno najti v njihovi tako opevani ceni elektrike. Ogled v soboto je pokazal, da so ob novembrskih poplavah lani imeli v HE Vrhovo škodo ne le na odnesenih brežinah, temveč tudi v samem objektu. V vodi imajo tudi servisni del zapornice. Zato je zahteva Zelenih Sevnice, ki jo je občinska skupščina tudi sprejela na zadnjem zasedanju, namreč, da naj izvršni svet sevniške občinske skupščine poišče izvedenca, toliko bolj upravičena. Predlagamo dipl. inž. Lulika iz Soških elektrarn, ne zato, ker ne bi zaupali inšpekcijam, temeveč ker premalo upoštevajo pobude in svarila tukajšnih ljudi. Vprašanja okrog HE Vrhovo naj bi na zadnji seji obravnaval izvršni odbor Zelenih Slovenije. Zlasti dr. Dušana Pluta zanimajo težave vaščanov Šentjurja na Polju. Da bi ti lahko nemoteno TAJNO DRUŠTVO PGC Letošnje šolsko leto je posvečeno pisatelju Antonu Ingoliču. Člani telovadno-dramskega krožka tretjega in četrtega razreda osnovne šole Belokranjskega odreda Semič smo njegovo povest TAJNO DRUŠTVO PGC spremenili v igrico. Dva meseca smo pridno vadili pod vodstvom mentorja. Prvikrat smo zaigrali 23. decembra na podružnični šoli Štrckljcvec, naslednji dan pa v naši šoli. Sklenili smo, da sc bomo z igrico predstavili tudi odraslim v dvorani Prosvetnega doma na pustno soboto. Pridružili sc nam bodo učenci lanskega četrtega razreda z igrico Kekec in glasbena šola. Upamo, da bodo z našim programom zadovoljni, in se že v naprej veselimo njihovega obiska. Člani telovadno-dramskega krožka TURNIR VSHOIV DANCU — Na pokalnem turnirju Sovenije v show dancu in disko plesih, ki je bil minulo soboto v Ribnici, je nastopilo preko 300 posameznikov in skupin v različnih starostnih kategorijah. Organizator prireditve, kije napolnila dvorano ribniškega športnega centra do zadnjega kotička, je bila ”lesna skupina Di KUD Galus iz Ribnice, pokrovitelj pa je bila občinska skupščina Ribnica. Razen v tekmovanju članov v disko plesih, kjer je zmagal Gregor Virant iz KUD Galus Ribnica, in plesnih parov v show dancu, kjer sta prvo mesto zasedla Gregor Dobovšek in Nataša Zajc iz Kazine, so vsa prva mesta dosegli člani plesne skupine Urška. V pionirski konkurenci sta bila med posamezniki zmagovalca Tina Mlekuž v disko plesih in Blaž Godec v show dancu, med mladinci pa je prvo mesto tako v disko plesih kot v show dancu v dvoje osvojil Vojko Kercan. Posebno pohvalo pa si zasluži tudi Katja Kumelj iz Ribnice, ki sije kot najmlajša tekmovalka turnirja priplesala peto mesto v show dancu. (Foto: M. L.-S.) ■ XXXXXXXXXX%%%XX%XXXXXXXXXXXXXXX.XXXXXXXXX ■ Drugačne zimske počitnice Bogat program za zimske počitnice brez snega * s £ NOVO MESTO —Vse kaže, da £ bodo letošnje počitnice dolenjskih £ šolarjev po stari praksi ostale brez ^ snega. Pri Zvezi prijateljev mladine ^ so skupaj z Dolenjskim muzejem, J Domom kulture, Zvezo kulturnih 4 organizacij, Pionirsko knjižnico in ^ Planinskim društvom pripravili tak J program, ki bo mnogim šolarjem ^ tudi brez sankanja in smučanja pri- * pravil zanimiv način odganjanja * dolgočasja. ^ V Dolenjskem muzeju se bodo ^ krožki pričeli vsak dan ob 9. uri od ^ ponedeljka, 25. januarja, do petka, J 29. januarja. Šolarji bodo pod stro- 5 kovnim vodstvom lahko oblikovali J z glino, izdelovali pustne maske, J pod vodstvom kitajske akademske ^ slikarke bodo lahko slikali na svilo, t na koncu vsakega dne pa si zastonj J ogledali še muzejske zbirke. V Do-£ mu kulture bo vsak dan ob 10. in ^ 16. uri matineja s polovično vslop- ^ nino. V ponedeljek si bodo šolarji J lahko ogledali ameriški pravljični S film Willow, v torek ameriško ko-^ medijo Gola pištola, v sredo ame-J riško akcijsko komedijo Nič ne vi-/ dim, nič ne slišim (predstavo oskrbi J ZPM), v četrtek ameriško komedi-^ jo Princ odkriva Ameriko, v petek ^ ameriško akcijsko komedijo Air £ Amerika. £ V Pionirski knjižnici bodo vsak dan ob 9. uri vrteli video filme, šo- ^ larji se bodo lahko zamotili vse tja s do 19. ure. Igrali bodo šah, poslušali J CD plošče, pravljice, se učili tujih ^ jezikov in se igrali igrice na raču- X nalnikih. Seveda ne gre pozabiti, da ^ je v Pionirski knjižnici tudi gora ^ vsemogočih knjig. Za tiste, ki jih X zanimajo tri glavne dolenjske novi- x narske hiše, in to kako pripravljajo X program, bo v torek ob 16.30 za šo- J larje obisk v našem uredništvu. ^ Otroci si bodo lahko ogledali, kako X nastaja najnovejša številka Dolenj- J skega lista. V sredo ob 10. uri bo tak x obisk še v Studiu D, v četrtek ob 10. X uri pa bodo lahko gledali, kako se ^ oblikuje program novomeške tele- x vizije Vaš kanal. V soboto ob 8. uri N bo pod strokovnim vodstvom Pia- ^ ninskega društva izlet na Gorjance. x Avtobus do Gabrja bodo plačali pri X Zvezi prijateljev mladine. V soboto ^ dopoldan bodo novomeški šolarji X sodelovalil tudi v vseslovenskem X kvjz.u na valovih Vala 202. ^ Tak program bo potekal tudi v X primeru, če bo zapadel sneg. Orga- J nizatorji bodo za tiste s smučni in y sankami pripravili dodatne pro- X grame v Mrzli in Kosovi dolini, v X sodelovanju s Smučarskim druš- ^ tvom Rog pa tudi tekme v smučar- X skem centru v Črmošnjicah. X J. P. 5 X delali in živeli brez, strahu, smo se Zeleni nemudoma zavzeli, in kot je znano, je takrat dr. Plut obiskal prizadeto vas. Graditelji so priznali pomanjkljivost projekta in vsi upamo, da jih ne bo spet presenetila kakšna visoka voda. Trenutno se verjetno na prizadetem območju dela premalo, vodostaj pa je nizek. In za konec: veseli nas, da se vlaga denar v odpravo mokre separacije v Zasavju, veseli nas tudi izjava inž. Alojza Nučiča, da elektrarne ne bodo pognali, dokler voda reke Save ne bo očiščena v skladu z lokacijskim načrtom občin Sevnica in Laško. ALFRED ŽELEZNIK predsednik Zelenih Sevnice $/* Mi ti/rccUvMlfoo' ludo/ GOZDNI PRIJATELJI Člani lutkarskega krožka so nam zaigrali igro Gozdni prijatelji. Pri delu jih je vodila vzgojiteljica Irena Blatnik. V predstavi so nastopali: medved, lisica, jež, zajec in ptica. Živali so iskale hrano, ker so bile lačne. Vsi, ki smo si ogledali uprizoritev, smo uživali, zato želim, da bi se lutkarji naučili še veliko iger. METODA BASTARDI 3.r., OŠ Krmelj KOGOJ JE PREDAVAL O TRIATLONU Triatlon na Havajih je eden najbolj znanih triatlonov na svetu. Imenuje se Ironman triatlon. Vsako leto sc ga udeleži okoli 1400 tekmovalcev, med njimi tudi 200 do 300 žensk. Tekmovalci morajo preplavati 3,8 km, prekolesariti 180 km in preteči 42 km. Letošnji zmagovalec je bil že četrtič zapored Mark Allen (ZDA), ki ju s časom 8:09:08 postavil nov rekord te dolge proge. Tudi zmagovalka Paula Nemby-Fraser je s časom 8:55:26 dosegla nov ženski rekord. Naš tekmovalec Igor Kogoj sc je s časom 8:52:27 uvrstil na odlično 20. mesto, kar je njegov najboljši rezultat na Ironmanu. Igor je zmagal v svoji kategoriji in tudi med amaterji. Na tem triatlonu sodelujejo tudi sedemdesetletniki, ki pridejo na cilj v 16 do 17 urah. Okoli 100 do 200 tekmovalcev ne pride do cilja zaradi žuljev in drugih težav. PETER ŠVENT 8.c, OŠ Center ŠPORTNI DAN V petek smo imeli športni dan. Učenci od 1. do 4. razreda smo odšli na Stari grad. S sabo smo vzeli sanke in smuči in tako ujeli še zadnji sneg. Smučali in sankali smo sc tako, da nam je z glave večkrat padla kapa. Na športnem dnevu mi ni bilo všeč, da sc tisti, ki smo prišli z vrečo, nismo smeli spuščati po smučarski progi. SIMONA POTOČAR 3.r., OŠ Otočec ČETRTEK, 21.1. SLOVENIJA 1 10.05 - 0.25 TELETEKST 10.20 VIDEO STRANI ■ 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.15 FILM TEDNA, ponovitev MONTREAL, KAKOR GA VIDIJO...,kanadski film 13.00 POROČILA 13.05 VIDEO STRANI 14.15 SOVA, ponovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.15 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV , * 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 VEČNA MLADOST, italij. nadalj., 3/4 21.30 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.53 TV JUTRI 22.55 EVROPSKA LIGA V KOŠARKI (M) REAL - BENETTON, posnetek iz Madrida 0.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.40 Video strani - 10.50 Turizem (ponovitev) - 11.05 Slovenija - umetnostni vodnik: Dvor pri Polhovem Gradcu (ponovitev) - 11.15 Športna sreda (ponovitev) - 13.00 Poročila - 16.25 Oči kritike (ponovitev) - 17.25 Svet poroča (ponovitev) - 18.00 Videošpon - 18.45 Že veste? (svetovalno namenski program) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Umetniški večer: Opazovalec z okna: Dunaj - o blišču mestnega jedra (naniz. avstrijske TV, 1/5); 20.50 Ves svet je oder (angl. dok. serija, 1/13) - 21.45 Slike iz Šečuana (4. del dok. oddaje) - 21.55 TV jutri - 22.00 Šova: Dragi John (39. epizoda amer. naniz.); Blue lady (nemški film); Odletel bom (amer. nadalj., 10/21) - 0.40 Video strani PETEK, 22.1. SLOVENIJA 1 10.10 - 0.05 TELETEKST 10.25 VIDEO STRANI 10.35 VIDEOŠPON, ponovitev 11.20 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev OPAZOVALEC Z OKNA: DUNAJ - O BLIŠČU MESTNEGA JEDRA, avstr, naniz., 1/5 VES SVET JE ODER, angl. dok. serija, 1/13 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 VIDEO STRANI 14.10 SOVA, ponovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 DNEVNIK 1 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 SILAS, nemška nadalj., 6/12 17.50 PRVI USPEHI 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 KRVNI BRATJE, amer. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.48 TV JUTRI 22.50 VEČERNI GOST: PROF. DR. VIKTOR FRANKL 23.55 VIDEO STRANI DR UGA ČEN POUK — Prvo srečanje s strojem je posebno doživetje za tistega, ki dela, in za tiste, ki ga opazujejo. Tako je bilo tudi v 6.b razredu pri pouku tehnike, ko so začeli delati z lesom. (Foto: Matic Fortuna, Foto krožek OŠ Center) SMUČANJE NA KOPAH Imeli smo športni dan. Iz Artič smo se odpeljali, ko je bila še temu. Vozili smo sc tri ure. Ko smo prispeli na cilj, smo se šli smučat. Najprej smo poskusili na lažji progi, potem smo sli na težjo. Vozili smo sc celo popoldne. Imeli smo tudi tekmovanje. Jaz nisem tekmovala. Čeprav sem imela prvič nove smuči, sem zelo lepo smučala. Ravnatelj je ostal malo dlje na smučišču. Vlečnica se je ustavila. Moral je teptati sneg, da sc je lahko vrnil. SASA PETEI.INC 3. r., novin. krožek OŠ Artiče SLOVENIJA 2 10.40 Že veste? (ponovitev) - 11.10 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 (ponovitev) - 11.40 Dežela smehljaja (ponovitev dok. oddaje) - 12.10 Večna mladost (italij. nadalj., 3/4) - 13.00 Poročila - 16.10 Evropska liga v košarki (m): Real - Benetton (posnetek) - 17.30 Mostovi - 18.00 Tok tok (kontaktna oddaja za mladostnike),- 18.45 Žnanje za znanje: Učite se z nami -19.00 Euroritem (5. oddaja) -19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Alternativni program: Studio City - 22.10 Slike iz Sečuana (5. del dok. oddaje) - 22.20 TV jutri - 22.25 Sova: Popolna tujca (amer. .naniz., 14/28); Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Woody Allen: Škrlatna roža Kaira (amer film); Odletel bom (amer. nadalj., 11/21) - 1.00 Video strani SOBOTA, 23.1. SLOVENIJA 1 9.00 - 1.05 TELETEKST 9.15 VIDEO STRANI 9.25 IZBOR: 9.25 RADOVEDNI TAČEK 9.45 POVODNJAK IN MAKOV ŠKRAT, zadnji del lutkovne igrice 9.55 ZLATA RIBICA 10.20 TOK TOK, ponovitev 11.05 KRVNI BRATJE, ponovitev amer. filma 13.00 POROČHA 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.10 SOVA, ponovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.10 ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE, angl. poljudnoznan. serija, 13/13 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - LJUBLJANA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3 x 3 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, 20.05 UTRIP 20.25 TVARIETE 21.30 BAGDAD CAFE, amer. naniz., 15/15 21.55 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.33 TV JUTRI 22.35 SOBOTNA NOČ 22.35 NOČNI VIDEOMEH 23.45 SVETOVNE GLASBENE NAGRADE, 2. del 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 8.15 Video strani - 8.25 Izbor: Jakec in čarobna lučka (angl. risana serija, 15/26); 8.35 Denver, poslednji dinozaver (ponovitev amer. naniz., 12/20); 9.00 Zgodbe iz školjke (ponovitev); 9.50 Klub klobuk (ponovitev kontaktne oddaje za otroke) - 11.20 Svet. pokal v alpskem smučanju: smuk (ž) - 12.15 Svet. pokal v alpskem smučanju: smuk (m) - 13.30 Operne zgodbe: Falstaff (3. oddaja) - 14.25 Video strani - 16.50 Športna sobota: Košarka, NBA liga - 18.50 Dober tek!: Kuharski nasveti Paula Bocuseja (20/22) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Churchill (angl. dok. serija, 3/4) - 20.55 Slovenski magazin - 21,25 Poglej in zadeni - 22.25 Slike iz Sečuana (6. del dok. oddaje) - 22.35 TV jutri - 22.40 Sova: Znaki zodiaka - Tehtnica (nemška naniz., 7/12); Dan obračuna (amer. film); Odletel bom (amer. nadalj., 12/21) -1.30 Video strani NEDELJA, 24.1. SLOVENIJA 1 8.10 - 23.10 TELETEKST- 8.25 VIDEO STRANI 8.35 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV. ponovitev PEPEI.KA, predstava Šentjakobskega ledališča ILAS, ponovitev nemške nadalj., 6/12 10.30 TISKOVNA KONFERENCA, posnetek 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 NAŠA PESEM 92, 9. oddaja 12.35 DOMAČI ANSAMBLI 13.00 POROČILA 13.05 TVARIETE, ponovitev 14.50 SOVA, ponovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 DOBER TEK! KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA, 20/22 17.30 UBOJ RANDYJA WF.BSTRA, amer. film 19.00 RISANKA 19.17 LOTO 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.25 NEDEUSKIH 60 21.30 MORSKE STEZE, angl. poljudnoznan. serija, 3/5 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.28 TV JUTRI 22.30 ŠPORTNI PREGLED 23.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: Svet. pokal v alpskem smučanju: sl (ž), 1. tek ob 9.25, 2. tek ob 12.05; sl (m) 1. tek ob 9.59, 2. tek ob 12.55 8.15 Video strani - 9.25 Tedensk izbor: Poglej in zadeni; 10.50 Bagdad cafe (ponovitev amer. naniz., 15/15); 11.20 Mostovi - 11.50 Video strani - 13.45 D Artacan in trije kužketirji (španski risani film) -15.20 Video strani -15.45 Športna nedelja - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Cesarstvo sonca (amer. film) - 22.30 Slike iz Sečuana (7. del dok. oddaje) - 22.40 TV jutri - 22.45 Sova: Družina Addams (amer. naniz., ČB, 10/16); leta more (TV nadalj., 1/4) - 0.45 Video strani PONEDELJEK, 25.1. SLOVENIJA 1 8.35 - 0.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM GASILEC SAMO, risanka GOST IZ LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA POLTRONA EXPRES, katalonska ser- ŠoST JUŠ ROJNIK TOM IN JF,RRY, risanka 10.00 GOLDY - POSLEDNJA ZLATA MEDVEDKA, amer. film 11.35 NEDE1JSKIH 60, ponovitev 12.35 DOMAČI ANSAMBLI, ponovitev 13.00 POROČILA 13.15 CHURCHILL, ponovitev angl. dok. serije, 3/4 14.50 SOVA, ponovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.15 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER (18/20) 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 BOBENČEK 21.30 SVET NA ZASLONU 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 GOSPODARSKA ODDAJA R & R 23.15 BRANE RONČEU IZZA ODRA 0.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.05 Video strani - 10.15 Tedenski izbor: Znanje za znanje: Učite se z nami; Naša pesem 92; 11.00 Euroritem (6. oddaja); 11.15 Športni pregled; 11.45 odbojka P/B:01omouc (posnetek) - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 15.25 Večerni gost: prof. dr. Viktor Franki (ponovitev) - 16.30 Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve) - 17.00 Koroška, dober dan - 17.30 Obzorja duha (ponovitev) - 18.00 V službi rock n rolla ■ 18.50 rV avtomagiizm (svetovalno niimcnski program) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Zelena ura - 21.05 Ivan Aralica: Ulica treh vrtnic - 22.00 Slike iz Sečuana (8. del dok. oddaje) - 22.10 TV jutri - 22.15 Sova: Korak za korakom (amer. naniz., 8/13); Leta more (TV nadalj. 2/4) - 0.15 Video strani TOREK, 26.1. SLOVENIJA 1 8.35 - 22.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM GASILEC SAMO, risanka GOST IZ LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA POLTRONA EXPRES, katalonska serija GOSTJA KSENIJA ROJS TOM IN JERRY 9.40 GOLDY - ZGODBA O ZLATI MEDVEDKI, amer. film 11.10 ŽIVUENJSKE PREIZKUŠNJE, ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 13/13 12.00 ZELENA URA, ponovitev 13.00 POROČILA 13.05 SVET NA ZASLONU, ponovitev 13.45 VIDEO STRANI 14.50 SOVA, ponovitev. 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.15 OTROŠKI PROGRAM ZLATA RIBICA, 7/7 POVODNJAK IN MAKOV ŠKRAT, lutkovna igrica (3/3) 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: BARIŠNIKOV V 110LYW00DU 21.40 MAČKE, angl. poljudnoznan. serija (4/5) 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.53 TV JUTRI 22.55 OMIZJE VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.55 Video strani - 10.00 Tedenski izbor: TV avtomagazin; Sedma steza; Ulica treh vrtnic (drama HTV); Bobenčck - 13.00 Poročila - 15.40 Sobotna noč: Videonoč; Svetovne glasbene nagrade (2. del) 18.00 Ptujsko gledališče (dok. oddaja) - 18.50 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Milena (TV nadalj., 1/4) - 21.00 Osmi dan - 22.00 Svet poroča - 22.35 Slike iz Sečuana (9. del dok. oddaje) -22.45 TV jutri - 22.50 Sova: V avtobusu (1. epizoda amer. naniz.); Leta more (TV nadalj., 3/4) - 0.50 Video strani SREDA, 27.1. SLOVENIJA 1 8.35 - 22.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM GASILEC SAMO GOSTJA IZ LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA POLTRONA EXPRES HARMONIKAR MIHA DEBEVC TOM IN JERRY ŠKRATEK IN MALA VILA, finski film 11.05 MILENA, ponovitev TV nadalj. (1/4) 12.00 OSMI DAN, ponovitev 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 MORSKE STEZE, ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 3/5 13.45 VIDEO STRANI 14.50 SOVA, ponovitev 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.15 OTROŠKI PROGRAM ZLATI CEKIN, 1. oddaja 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 FILM TEDNA PREDSEDNIK, slovenski TV film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI 22.45 O KULTURI - OBISKI VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.00 Video strani - 10.10 Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; Portret slovenskega glasbenika: Samo Hubad; Mačke (4/5); Barišnikov v Holywoodu - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 16.00 Omizje (ponovitev) - 18.00 Bcverly llills, 90210 (ponovitev amer. naniz., 4/22) - 18.50 Turizem (svetovalno namenski program) -19,05 Slovenija umetnostni vodnik: Tunjice (ponovitev) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Športna sreda - 22.15 Slike iz Sečuana (10. del dok. oddaje) - 22.25 TV jutri - 22.30 Sova: Buntz z Bevcrly llillsa (amer. naniz., 5/13); leta more (TV nadalj., 4/4) - 0.25 Video strani DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj OČE IN SIN ZBIRA TA PAPIR — Janez Kastelic iz Žabje vasi ima že kar nekaj let izkušenj z zbiranjem in odvozom papirja v novomeški občin/. Prej je to počel za Dinos, danes nadaljuje v podjetju »Kleopatra« skupaj s sinom Polde-tom. Zbiranje odpadnega papirja za slovensko papiprniško industrijo je za-htevna naloga, saj je potrebno raznovrsten papir pred prešanjem sortirati. Cena odkupnega papirja je 4 do 10 tolarjev za kilogram. »Cena res ni spodbudna za zbiralce. Temu je največ kri va naša politika cen, saj bi drža va morala to deja v-nost podpirati, ne pa dopuščati, da je papir iz uvoza cenejši,« pravi Kastelčev Janez in doda, da s sinom in dela vci narede vse, da pridejo do papirja in da ta ne konča med ostalimi smetmi v kontejnerjih. »Kleopatra« s svojim avtom pride tudi na dom, y tovarne in šole, uničuje tudi zaupne dokumente, na Livadi t' Br-šljinu, kjer imajo svoje prostore, pa po najnižjih cenah prodajajo tudi toaletni papir in brisače. (Foto: J.P.) ^iiii!i!'.iiiiiiiiiiiiiiiiii!iiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiinmiiimyi | AGRO d.o.o. | Cesta k. Staneta 3, Novo mesto Tel 068/24-132 I AKCIJSKA PRODAJA motornih žag in nahrbtnih kosilnic 1 5% popusta za gotovinska plačila, možnost nakupa na 5 čekov brez obresti I ____________________________________________ fi!imim!iiiiniiiiiiiiiii!i;ii!!iiiiiimiiii!ntiiiiiiiimi:iii!ii!!!iiiimiiimiii!i!!Hiiiiiii!iiimiiiiiiiiiiii!i!iHiiii; /ILPINK POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO VPISUJE v svoje programe ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: - OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE - 5., 6... 7. in 8. razred - SREDNJA EKONOMSKA-KOMERCIALNA SOLA - 1. in 4. letnik - SREDNJA ADMINISTRATIVNA UPRAVNA ŠOLA - pogoj: končana 2- ali 3-Jetna poklicna administrativna šola - VIŠJA UPRAVNA ŠOLA - 1. letnik - pogoj: končana srednja šola V. stopnje. TEČAJEV: - TUJIH JEZIKOV: angleščina in nemščina - SLOVENSKEGA JEZIKA (izdaja verificiranega potrdila) - RAČUNALNIŠTVA - začetni in izpopolnjevalni: VVORDSTAR, LOTUS, D'BASE, OUATRO PRO, WORD PERFEKT... - ZA POSLOVNE SEKRETARJE - TAJNICE - KLETARJENJA IN STEKLENIČENJA VIN - KROJENJA IN ŠIVANJA - ZA VODITELJE MOTORNIH ČOLNOV - VARSTVA PRI DELU - osnovni in obnovitveni - HIGIENSKEGA MINIMUMA - obnovitveni - AVTO ŠOLE - tečaj cestno prometnih predpisov in praktično usposabljanje za pridobitev vozniškega dovoljenja B kategorije PRIČAKUJEMO VAS vsak dan od 7. do 15. ure na PCPI Krkško, CKŽ 15, ali po telefonu (0608) 31-152. Osnovna šola Center Novo mesto objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA za določen čas (do 31.8.1993) z dopolnjevanjem delovne obveznosti pri Osnovni šoli Bršljin. Pogoj: zaželena IV. stopnja izobrazbe - smer lesarstvo. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. ODSUJ tudiob BREZPLAČNI MALI OGLASI SALOMONOV OGLASNIK NE ODLAŠAJTE VAŠE MALE OGLASE ODDAJTE ŽE DANES NOVO MESTO Muzejska 3, tel. . 068/21 -409 • Svet sc kvari, ljudje pa vedno bolj dišijo. (Volarič) • Položaj slovenskega kmeta in delavca je v težkem položaju. (Cankar) • Strah me je tistih, ki se ne bojijo. (V. Kozak) Vedoželjne kmetice ŠTREKLJEVEC — Obe belokranjski kmetijski svetovalni službi posvečala izobraževanju kmečkega prebivalstva veliko pozornost. Ena od oblik izobraževanja so tudi kuharski tečaji. Prve dni v januarju je takšen 20-urni tečaj zaključijo 18 članic aktiva kmečkih žena s Strek-Ijevca in iz desetih okoliških vasi. Njihova mentorica je bila Majda Simee, sicer vodja kuhinje v otroškem vrtcu na Čardaku v Črnomlju. Čeprav se priprava hrane v vrtcu in na kuharskih tečajih močno razlikuje, Šimčeve to ne moti. Prav nasprotno, saj jo kuhanje tako navdušuje, da se dodatno izobražuje, lajaji pa so zanjo svojevrsten izziv. »Že napis na kuhinjski deski, ki so mi jo ob slovesu dale kmečke žene, veliko pove. Na njej piše: ’Le uči se kuhat, ti kmečka gospa! Dobrote vse line tud kmet rad ima.' Pomeni, da se tudi na kmetih gospodinje dobro zavedajo, da ni vseeno, kaj pristane na krožniku. Seveda pa so bile v svoji skromnosti zelo vesele že, da jim je nekdo prišel ponudit dodatno znanje. Počutijo se namreč odrinjene, čeprav si tega ne zaslužijo. To so ženske, ki dobro kuhajo, so izredne gospodinje in veliko vedo. A se trudijo, da bi zvedele še več, zato so bile izredno zahtevne, kar pa je pohvalno. Priznam, da sem se tudi sama od njih veliko naučila,« pravi Simčcva. Po njenem mnenju je to le še dokaz več, kako so na kmetijski pospeševalni službi na pravi poti, da Majda Šimec Pa bo potrebno po vaseh organizirati še več tečajev. Nekaj pa je mentorico le zbodlo. Ko so prizadevne kmečke žene zadnji dan v osnovni šoli na Štrek-Ijevcu, kjer so imele tečaj, s posebno skrbnostjo pripravile dobrote, da bi jih ponudile tudi tistim, ki so se jim hotele zahvaliti in oddolžiti, ker so jim omogočili tečaj, ni bilo nikogar od povabljenih. Razočaranje je bilo veliko, čeprav si ga niso zaslužile. M.IL-J. Lahkota prihodnosti SIIJDIO HARKETLVG ALUMINIJ ZELENI Tudi TALUM iz Kidričevega se pridružuje prizadevanjem evropske industrije aluminija pri varovanju okolja. Z ozelenjevanjem rdečih površin, kamor so se nekdaj odlagale ostaline proizvodnje, se podjetje poslavlja -od klasične industrijske družbe in v prihodnosti išče zase nove priložnosti. Kdo pravi, da je aluminij srebrno siv? Aluminij je lahko tudi zelene barve. DARJA d.o.o. KRŠKO razpisuje za trgovino z mešanim blagom v Novem mestu dela in naloge 1 trgovca Kandidati morajo imeti strokovno izobrazbo trgovske ali njej podobne smeri, z dvema letoma ustrezne prakse Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: DARJA d.o.o. Brege 68 68273 Leskovec pri Krškem MKZ»KRKA« Prodajalna Mirna Peč, tel. (068) 78-026 in KOC GRABEN, tel. (068) 25-141 vam po ugodnih cenah nudi: — semensko koruzo, umetna gnojila, kmetijsko mehanizacijo, gradbeni material... — armaturne mreže 9/6 3.218,80 SIT — okno 120x120 5.797,80 SIT — lak za parket (za 20 m2) 2.427,80 SIT — NPK 8:26:26 1.308,90 SIT V skladu s 7. členom Odloka o priznanjih občine MetliKa (SDL, št. 16/90) PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE METLIKA RAZPISUJE zbiranje predlogov za priznanje občine Metlika: 1. imenovanje častnega občana 2. plaketo občine Za častnega občana občine Metlika je lahko imenovan tisti, ki doseže pomembnejše uspehe na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem ali športnem področju, ki krepi in razvija dobre medčloveške odnose v družbi, in tisti, ki pomembno prispeva k afirmaciji občine Metlika v širši družbeni skupnosti. Plaketa občine Metlika se podeljuje posameznikom, podjetjem, ustanovam in zavodom, KS, društvom in njihovim zvezam, za njihovo izredno uspešno delo, ki je prispevalo k napredku in uspehom občine na področjih, kjer delujejo in s tem bistveno pripomorejo k boljšemu družbenoekonomskemu položaju občine in njenih občanov. Predloge za podelitev priznanj lahko podajo podjetja, ustanove, zavodi, KS, društva in njihove zveze, stranke ter posamezniki. Predloge nasloviti na komisijo za odlikovanja in priznanja SOB Metlika. Rok za dostavo predlogov je 15. februar 1993. Dokončen predlog dobitnikov priznanj bo pripravila komisija za odlikovanja in priznanja in ga predložila v odločitev zborom občinske skupščine, priznanja pa bodo podeljena na svečani seji zborov občinske skupščine. Predsednik Skupščine občine Metlika Branko Matkovič, dipl. iur., I.r. /4k/ zavarovalnica tilia d.d. novo mesto NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI! K sodelovanju vabimo mlade, ambiciozne, komunikativne sodelavce — zavarovalne zastopnike za honorarno delo za naslednje kraje: — Krško — Raka — Kostanjevica — Brestanica — Brežice — Dobova — Bizeljsko — Cerklje Če imate najmanj srednješolsko izobrazbo in živite v navedenih krajih ali v njihovi neposredni bližini, pošljite pisne prijave v roku 8 dni na naslov: Zavarovalnica Tilia d.d. Novo mesto, Cesta herojev 1 — kadrovska služba. r JUGOTANIN KEMIČNA INDUSTRIJA p.o. odkupuje les PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga je na -padel kostanjev rak, s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd. V primeru direktne prodaje je netto cena za drva 1.900 SIT/prm, za dolžinski les pa 2.400 SIT/m3. Davek in prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun. Vse druge informacije dobite po telefonu 0608/81-349 oziroma na Hermanovi 1 v Sevnici. \____________________________J CIK TREBNJE enota LJUDSKA UNIVERZA Trebnje, Kidričeva 2 tel.: 068/44-558 telefaks: 068/44-183 VPISUJE Nudimo vam stimulativno nagrajevanje po delu. SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI TEČAJ MENTALNE DINAMIKE Hiter tempo življenja, obilica stresnih situacij in mnogo raznih težav nas dnevno spremlja pri našem delu. Za vse, ki bi si radi sami pomagali v težavah, organiziramo tečaj mentalne dinamike. Tečaj bo potekal dva vikenda.in sicer 30. in 31. januar ter 6. in 7. februar v Domu starejših občanov v Novem mestu. Vse informacije o tečaju dobite pri g. Marini Terček, na telefon 21 -040 int. 204, kjer se lahko tudi prijavite. Pohitite s prijavami, ker je število udeležencev omejeno. Mercator-KZ KRKA Novo mesto Cesta komandanta Staneta 10 68000 NOVO MESTO ponovno objavlja javno licitacijo za prodajo sušilnice v Jurki vasi, izklicna cena je 20.113.520,00 SIT Licitacija bo v petek, 29. 1. 1993, ob 10. uri na kraju samem. Objekt bo mogoče kupiti tudi etažno. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene. Prodaja bo potekala po načelu videno-kupljeno. Vse stroške v zvezi z nakupom plača kupec. V PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: — ekonomski tehnik V. stopnja — upravni tehnik V. stopnja — strojni tehnik V. stopnja (prilagojen dvoletni program) — tekstilec za poklic šivilja-krojač IV. stopnja V VIŠJO POSLOVNO ŠOLO Ekonomske fakultete Ljublja-VTECAJE°VN0 Š0L° ZA 0DRASLE 6> 7- 8-razreij za voznike viličarjev za upravljalce težke gradbene mehanizacije za upravljalce avto in mostnih dvigal za priučeno strojno šiviljo krojenja in šivanja strojnega pletenja strojepisja kuhanja JEZIKOVNE TEČAJE: nemščine angleščine ruščine francoščine italijanščine V TEČAJE RAČUNALNIŠTVA Za podjetja in obrtnike organiziramo tečaje iz: varstva pri delu varstva pred požari higienskega minimuma (obnovitvene) Podrobne informacije o programih dobite po telefonu ali osebno na gornjem naslovu vsak dan od 8. do 16. ure. ŽELITE, DA GRE HLADNA ZIMSKA TUROBNOST MIMO VAS? Prisluhnite tradiciji gotovih lončenih peči! Lr^Dl^l^DLr^J // keramika novo mesto d.d. 90 let so rasle naše izkušnje in znanje. Zavestno smo vlagali v skrb za toplo prijaznost vašega doma, tudi ko ima zima najhujše zobe. Naša dejavnost se je v koraku razvoja razširila na izdelavo: □ kmečkih peči □ klasičnih kaminov □ toplozračnih peči O štedilnikov □ pizza peči 90 let naši delavci pridno, vestno in s ponosom oblikujejo izdelke, ki dajejo plod □ prihranka pri energjji □ zdrave in naravne klime Ugodnosti: □ obročno odplačevanje 1+3 □ ugodna cena s kratkim dobavnim rokom □ za gotovinsko plačilo nudimo dodaten popust POKLIČITE NAS, TAKO BOMO SKUPAJ | IZPELJALI ŽELJENO! | i Prodaja — Informacije: PIONIR — KERAMIKA. Novo mesto d.d. Slakova 5, tel.: 068/21-201. 26-015. #ax.: 068/24-298 S VI NAM — Ml VAM ZELO UGODNO V VARIANTI 10 — 30% posezonskega popusta na zimska oblačila — uvoz \z Kitajske: smučarske puhovke s krznenim ovratnikom, ženske puhovke, moške jakne, otroški smučarski pajaci in hlače, jeans jakne, jakne iz brušene svile, ženske jakne in plašči — vse to in še kaj — dobite v Varianti, Dilan-čeva 7 (za Ribjo restavracijo) v Novem mestu Tel.: 23-886 SNEGOLOVI — enostavna montaža PANTI — varilne spone (različne) RAZNE PODLOZKE KOMPRESORJI - 50 do 500 litrov Vse po ugodnih, konkurenčnih cenah. Tel.: (068) 84-647 • Prej ko bom zrel, prej bom tudi gnil- • Naslonil bi sc, pa je vse na tleli. • Voditelje iz ljudstva naprošam, naj sc vrnejo nazaj v ljudstvo. • Kdor je za trdo roko, naj si jo da v mavec. • Človek je naše največje izropano bogastvo. • Bolj kot mislim, manj imam somišljenikov. • Če bo šlo tako naprej, ne bo dovolj niti za hostije. AKCIJSKA PRODAJA STANOVANJ “PAVLINOV HRIB - TREBNJE” Na Pavlinovem hribu v Trebnjem prodajamo stanovanja po izredno nizkih cenah. Cena kvadratnega metra stanovanjske površine znaša 980 DEM. Stanovanja so razporejena v dveh objektih, na izjemno lepi legi v Trebnjem. Nahajajo se v pritličju, v I., II., III. in IV. nadstropju. Velikost stanovanj se giblje od 23 m2 za garsonjero do 68,95 m2 za dvoinpolsobno stanovanje. Način plačila: - plačilo celotne kupnine v 8 dneh po podpisu pogodbe - kupcem nudimo možnost obročnega odplačevanja na 36 mesecev ob 30 odst. začetnem pologu. Vse informacije v zvezi z nakupom daje: SKB Podjetje za promet z nepremičninami, d.o.o., Slovenska 56, 61000 Ljubljana, osebno ali po telefonu (061) 301-632, 313-468. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! : SEMENARNA Ljubljana izvoz-uvoz p.o. poslovalnica »MOJ DOM« Vel. Bučna vas 1, Novo mesto telefon (068) 23-912 V novo odprti prodajalni vam nudimo: — hrano in opremo za male živali (na zalogi je tudi »Whis-kas« hrana za mačke in »Pedigree pal« hrana za pse) — razna semena in vrtičkarsko orodje — na zalogi je 7 sort semenskega krompirja, tudi iz uvoza — merkantilno žito, krmila — organska gnojila biopost, biogrena, organo po najni-žjih cenah — mineralna gnojila — kemične pripravke za varstvo rastlin (škropiva) — v kratkem bomo prodajali tudi male živali Podjetje »Moj dom« vam nudi tudi obširen program prodaje iz »Tovarne dušika Ruše«: — laki in lepila za parket — lesne lazure ter seveda program lesnih tvorin (iverice, iverali...), vijaki »Aspa-Arnold« (nemškega proizvajalca), izolacija novo term... Obiščite nas in sami se boste prepričali o razsežnosti in kvaliteti našega prodajnega programa. Odprto non stop od 7. — 19. ure; sobota od 7. — 12. ure. Informacije na tel.: (068) 23-912, 28-078. OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE DOLENJSKE TOPLICE Pionirska cesta 35 DOLENJSKE TOPLICE RAZPISUJE DELOVNO MESTO PEDAGOŠKEGA VODJE VRTCEV PRI OSNOVNIH ŠOLAH OBČINE NOVO MESTO Za pedagoško vodjo je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih Pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje: - pogoje za opravljanje dela vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ■ ima 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Kandidati naj prijavi priložijo: ■ dokazila o izpolnjevanju pogojev, ■ program dela, v katerem bo opredeljena vsebina in organizacija dela. Pedagoški vodja bo imenovan za 4-letno mandatno obdobje. Prijave pošljite v 8 dneh po dnevu objave na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavljenem razpisu. SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS časopis slovenskih delavcev ///////////////////////////////////^^^ l Ste pravkar ustanovili podjetje ali pa ga ustanavljate? Imate vpeljano dejavnost, s prodajo pa niste zadovoljni? <2 Želite predstaviti vašo dejavnost, a ne veste kako? I Marketing DOLENJSKI UST pozna rešitve, pri merne za vašo dejavnost in vaš žep! Za tisk vam pripravimo: znak podjetja vizitke dopise propagadna sporočila vseh vrst in poskrbimo za objave v časopisih, revijah, na radiu, TV, itd. Z našo pomočjo je uspeh v vaših rokah! DOLENJSKI LIST marketing tel. (068) 23-610 fax: (068) 24-898 Pokličite nas, obiskali vas bomo! I 'S////////////////////////W I ZAHVALA Mama! Utihnil tvoj je mili glas, obstalo zlato je srce. Le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. V 89. letu nas je nepričakovano po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica, prababica, sestra in teta ANTONIJA UDVANC rojena Mojstrovič !z Dolenjega Maharovca 6 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo imeli radiji poklonili cvetje ali sveče, darovali za sv. maše, nam pa izrekli sožalje ter pokojno tako številno spremili na zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Maharovec, Mihalovec, Novo mesto, Cerov Log, Korntal, Gabrje, Ljubljana taBakum s sr« -------:----------------- tel. (068) 22-625 export-irnport (068) 23-826 Nudimo vam: — aluminijasta platišča za vsa vozila — avtoplašče: SEMPERIT, FULD, NOKIA, MICHELIN — kmetijski program: škropilnice vseh vrst traktorje UNIVERZALE traktorje TOMO VINKOVIČ traktorje CARRARO rezervne dele traktorske dele traktorske priključke — avtomobile HONDA — motorna kolesa YAMAHA NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ____________________________________________ Ulica in hišna št.: ___________________________________ Poštna številka in kraj.: __________________________________ Št. osebne izkaznice:_______________________________________ ■ X ZAHVALA V 62. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC PODRŽAJ Marjana Kozine 45 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju kirurškega in pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, sosedom in župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, sin Jože z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA VSAKO SREDO PRINAŠA OBILICO ZANIMIVEGA ŠPORTNEGA BRANJA ----------------------------------—-----------------------------— Poti do visoke ekonomske razvitosti so lahko različne, nobena Pa ni možna brez podjetnikov. Študentje iz občine Sevnica! Izkoristite priložnost za pridobitev ali utrditev dodatnih znanj, • Potrebnih za razvoj podjetništva v našem ekonomskem prostoru. Razgovor o izkušnjah razvoja podjetništva v občini Sevnica in o možnostih vašega vključevanja v projekt podjetniškega izobraževanja bo v petek 29. januarja, ob 17. uri v restavraciji hotela Ajdovec v Sevnici. ' „ • • , Vlogo podjetništva v Sloveniji bo predstavil minister za malo 9ospodarstvo dr. Maks' Tajnikar, z gospodarsko situacijo in dosežki na področju razvoja podjetništva v občini Sevnica vas bo seznanil predsednik Izvršnega sveta Marjan Kurnik, s projektom Podjetniškega izobraževanja v občini vas bo seznanila predsednica Skupščine Breda Mijovič, problematiko brezposelnosti m ukrepe aktivne politike zaposlovanja pa vam bo predstavil vodja Zavoda ?a zaposlovanje Anton Koren._______________________________________/ Podjetje PARK d.o.o. Maribor, Sokolska 19, tel. 102-331, fax: 101-492, po sklepu direktorja odproda sledeča osnovna sredstva: 10 kom. stroj za brušenje parketa 3F 5 kom. stroj za brušenje parketa 1F 3 kom. kotna brusilka za parket 4 kom. mešalec za estrih 2 kom. gladilec za estrih 4 kom. gradbene omarice 1 kom. žaga za beton 1 kom. rezkar za beton 2 kom. rezkar za plastiko 3 kom. fen za plastiko 3 kom. stroj za brušenje mase 1 kom. viličar — diesel 1 kom. viličar — električni |_ 2 kom. kompresor ZAHVALA V 86. letu starosti meje zapustila draga žena TEREZIJA OMEJC . z Vranovič 18 Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so mi izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala dr. Alenki Strmec za dolgoletno zdravljenje, župniku za lepo opravljen obred in pevkam za zapete žalostinke. Žalujoči: mož Tone ZAHVALA Rad si dejal, rad živel, družino svojo rad imel. Zdaj ko tebe več med nami ni, vemo, koliko nam pomenil si. Z bolečino v srcih sporočamo, da nas je v 60. letu starosti, mnogo prezgodaj zapustil naš skrbni mož, ati, ded, brat, stric in bratranec MIRKO DAROVIC iz Pekla pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala tudi pevcem DU Trebnje, g. Majerjevi za poslovilne besede ter g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. Težko je bilo se ločiti, a vse solze, res jok zaman. (Gregorčič) V 24. letu nas je zapustil dragi nepozabni MATEJ ŽURA iz Novega mesta, Belokranjska c. 56 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje in sveče in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi kolektivoma temeljnega sodišča v Novem mestu in Revoza Novo mesto ter odvetnikom Odvetniške zbornice za Dolenjsko. Lepo se zahvaljujemo tudi osebju intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za vso pomoč, pevcem, instrumentalistu, govorniku in g. patru Luki za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V svojem 85. letu starosti nas je zapustil dragi 1 mož, oče, stari oče in stric PETER RUPAR Zavratec 10, Studenec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, delavcem SDK Krško, Kmečki zadrugi Sevnica, Mercatorju Sevnica in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ali sveče ter spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Pesjaku za dolgoletno vestno zdravljenje, pevcem za zapete pesmi ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Terezija, hči Anica ter sinovi Peter, Lojze, Albert, Jože in Rudi V TFM TFI1NII UAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI cm ICUI1U VHOLHmmH PRODAM-KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 21. januarja - Neža Petek, 22. januarja - Vinko Sobota, 23. januarja - Rajko Nedelja, 24. januarja - Franc Ponedeljek, 25. januarja - Savel Torek, 26. januarja - Pavliha Sreda, 27. januarja - Elica LUNINE MENE 22. januarja ob 19.27 - mlaj kino BREŽICE: 21. in 22.1. (ob 20. uri) ter 23. in 24.1. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Gimnazija v atomskem raju. ČRNOMELJ: 22.1. (ob 19. uri) in 24.1. (ob 16. uri) ameriška komedija Sam doma. 23.1. (ob 19. uri) in 24.1. (ob 20. uri) ameriški film Rajsko poletje. 24.1. (ob 18. uri) in 26.1. (ob 11. uri) ameriški akcijski film Smrtonosno orožje. KRŠKO: 22. in 24.1. (ob 18. uri) ameriška komedija Sam doma. 23.1. (ob 18. uri) komedija Namišljeni bolnik. METLIKA: 22.1. ameriški akcijski film Smrtonosno orožje. 24.1. (ob 18. uri in 20.15) ameriški film Ocvrti zeleni paradižnik. 25. in 26.1. (ob 16. uri) ameriška komedija Sam doma. NOVO MESTO: 21.1. (ob 18. in 20. uri) ameriški znanstveno - fantastični film Iztrebljevalec. Od 22. do 24.1. (ob 16. uri) slovenska komedija To so gadi. 22.1. (ob 18. uri) na obisku šentjernejsko kulturno društvo. 23. in 24.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška znanstvenofantastična srhljivka Osmi potnik 3. kmetijski stroji SILOKOMBAJN SK 80 S in motorno žago Stihi 076 AU prodam. Dober-drug, Prečna 30. 174 KOSILNICO 01ympia, širine 127 cm, ugodno prodam. Frankovič, Avguštine 4, Kostanjevica. 178 TRAKTOR IMT 539 zelo ugodno prodam. Viktor Strojine, Sp. Mladctiče 10, Krmelj. 184 VRTAVKASTI OBRAČALNIK VO - 4 Pajek Sip Šempeter prodam«; (0608)75-745. 205 AGROIZBIRA KRANJ, zasebna trgovina, nudi ugodno vse vrste akumula-toijev Vesna in Topla. Primer: 12 V 97 -100 - Ah - 7.500 SIT, guma Barum 14.9.13.28. - 30.300 SIT. Rezervne dele za generalno popravilo motoija za traktor-jeTomo Vinkovič, Univerzal, IMT, Štore, Zetor. Konkurenčne cene! Pokličite nas na ® (064)324-802. 221 TRAKTOR Ferguson 539 prodam. Franc Hočevar, Dobrnič 42, Dobrnič. 224 TRAKTOR TV 522, plug in frezo, prodam. ® 84-629. 232 MLATILNICO Potsko Trakor UTB 445 prodam. S? 78-249. 238 TRAKTOR Feguson 35 s kabino, kompresor, zelo ohranjen, prodam. Vinko Barič, Dobrava 19, Podbočje. 243 R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 9.10.1993, prodam. ® 56-760, popldne. 220 Z 750, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. ® 47-579. 226 GOLF JGL, letnik 1982, prevoženih 130.000 km, prodam. aS’85-450. 228 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 8/93, prodam. ® (0608)62-043. 231 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1987, limuzina, lepo ohranjen, nujno prodam. ® 28-164. 234 R 4, letnik 1984, registriran do 8/93, prodam. ® 76-329. 239 Z 101, letnik 1988, prodam za 4.100 DEM. ® 20-340. 240 R 4 GTL, letnik 1988 - oktober, in kompresor 150 I, prodam. Kaferle Ciril, Gor. Karteljevo 9, Novo mesto. obvestila MONTAŽA KLASIČNIH IN SATELITSKIH ANTEN. Antene Marko Gerden, d.o.o., °X: 44-129, zjutraj in zvečer. 176 kupim PARCELO v Novi gori kupim. Na parceli je lahko tudi staro stavbišče. Stane Jurak, Gor. Kamcnce 27, Novo mesto. 215 PO UGODNI CENI odkupujemo koruzne stroke. ® 27-288. 230 SUHE SMREKOVE PLOHE in hrastove špirovce, 18x18 cm, kupim. ‘S’ 23-529 ali 22-905. 241 motorna vozila JUGO 45, letnik 1990, registriran do maja 1993, prevoženih 13.000 km, ugodno prodam. ■* (068)85-038. 163 Z 101, letnik 1986, prodam. ® (068) 26-669. 126 P, letnik 1978, registriran do 4/93, v odličnem stanju, prodam. Potočar, Trška Gora 75, Otočec. 182 GOLF, letnik 1979, prodam po delih, in platišča z gumami za VW 1300. ® 49-374. 192 126 P, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. ® 73-459. 195 GOLF D, s paket, letnik 1984, registriran do 12.10.1993, prodam. ® 49-508. 196 JUGO KORAL 45, letnik 1990, rdeč, garažiran, prodam. ® (0608)69-125. 203 Z 750, letnik 1983, in R 4, lgtnik 1987, prodam. Miklavčič, Roje 11, Šentjernej. 212 GOLF JX D, letnik 1987, prodam. ® (068)24-989, po 20. uri. 217 GOLF, letnik 1978, in Z 850, letnik 1983, prodam. ® 27-434. 218 R 5 CAMPUS, letnik 1991, lepo ohranjen, prodam. ® (068)23-805. 219 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV HLADILNIH NAPRAV Robert Papež Grajska 17 68340 Črnomelj tel.: (068) 52-343 STRANKE OBVEŠČAMO, da sprejemamo naročila za jarkice, rjave, in bele piščance. Zdravje, Zalog 17, Novo mesto, ® 24-594. 179 Fotografiram, uokvirjam slike in gobeline, prodajam bižuterijo ter razno trafično blago na Kvedrovi 28 zraven 7V Partizan v Sevnici, in to vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Če se pridejo slikat trije družinski člani, imajo 20% popusta, ostalo blago pa se lahko kupi tudi na tri čeke. Izkoristite priložnost, ki vam jo nudi Foto Kiderič v Sevnici! Prehrambeno podjetje vabi k sodelovanju samostojne komercialiste z možnostjo stalne zaposlitve. Pošljite pismene ponudbe s kratkim življenjepisom na: LOKASTAR d.o.o., Cesta v Gorice 33, 61000 Ljubljana. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam BezekJakše, Bojan Budja, Jožica Domiž, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 80 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 990 tolarjev; za dmžbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.980 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Mali oglas do deset besed 900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 90 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teletoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefaz 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plaču/e davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grahka Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ŠIVILJSTVO MARIJA KASTELEC, Mali Cerovec 4 a, Novo mesto (smer Novo mesto - Metlika), vam nudi usluge šivanja ženskih, moških in otroških oblačil. Se priporočamo! 190 TONSON d.o.o. vpisuje v: — tečaj oblikovanja keramike za odrasle — tečaj slovenskega jezika — tečaj angleškega jezika za predšolske otroke — nadaljevalni tečaj angleškega jezika za odrasle — 2. stopnja Tečaji bodo potekali na OŠ Grm v Novem mestu, s pričetkom predvidoma 3. februarja. Inf. vsak dan po tel. (068) 85-882 VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da sprejema naročila za enodnevne piščance, bele, težke in rjave nesnice. Naročite lahko osebno ali po ® (0608)79-375. Se priporočamo! 202 jE medic servis-prodaja-najem fotokopirnih strojev kopiranje načrtov fotokopiranje do formata A0 fotokopiranje Na lazu 36 68000 Novo mesto tel/fax 25-835 Canon VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Sprejemamo naročila za enodnevne bele in rjave piščance, enomesečne bele piščance in šesttedenske jarkice. Se priporočamo! Kovinska galanterija Konček Franc Izdelujemo opremo za trgovine in poslovne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Prepričajte se in nas pokličite po tel. (068) 65-278 INTERMARC Trgovina na dtbdo in drobno trlTfa« 066-24-663 Zagrebita cesta 21 Novo meito- Slovenija .... Ugodna prodaja BCS kosilnic — možnost nakupa na kredit: — 622 Diesel 6.920 DEM — 622 B/P 6.200 DEM - 602 Diesel 4.400 DEM - 602 B 3.200 DEM — mini padana 2.700 DEM - 603 B 3.800 DEM rezervni deli in motorji ACME: AL 480 1.500 DEM ALN330 1.100 DEM Na zalogi imamo tudi: koruzo 16,50 SIT za kg oves 15,80 SIT za kg ječmen 16,50 SIT za kg umetna gnojila NPK 15x15x15 po 998 SIT ŽALUZIJE - ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah, (068)44-662. 242 PRODAMO Enostanovanjsko komfortno hišo, primerno tudi za vikend v bližini Trebnjega. Cena 130.000 DEM. Inf. ABA d.o.o. Consulting in engineering,Cankarjeva 3 tel.: 061 /210-951 fax: 061/210-931 VALILNICA HUMEK Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave nesnice. PONUDBA TEDNA: 3-tedenski beli piščanci po ugodni ceni. Inf. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. J 7. Cenjeni kupci! Obveščamo vas, da imamo na zalogi po izredno ugodnih cenah: — prodajno vitrino dolžine 2 m 240.000,00 SIT — delikatesno vitrino dolžine 2 m 159.800,00 SIT Vitrini je mogoče prevzeti takoj; ceni sta veleprodajni. Za vse nadaljnje informacije lahko pokličete: VAKO d.o.o., Kolodvorska 56, 68340 Črnomelj Tel.: 068/52-073, 52-555, 53-173 Fax: 068/52-073, 53-173 zrno... Gmajna 6, Raka • Tel. (0608) 75-541 • vam v svoji trgovini na Raki nudi po ugodnih cenah: NPK 15x15x15 950 SIT NPK 8x26x26 1.250 SIT KAN 695 SIT UREA 795 SIT gradbeni material: arm. mreže 9/6 3.499 SIT mod. opeka 33,50 SIT hrast, lamel. parket 1.085 SIT bramac opeka kom. 71 SIT A*hA> Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča) — prodaja vozil Fiat, VW, Renault, Opel, Ford — gotovinski odkupi rabljenih vozil — posredniška prodaja po vaši ceni — staro za novo, staro za staro PONUDBA MESECA: FIAT UNO od 12.900 DEM FIAT TIPO od 17.600 DEM GOLF lil od 24.400 DEM OPEL KADETT od 20.900 DEM Vozila na zalogi, cene so do registracije! AVTOSEJEM KRŠKO vsako nedeljo od 8. do 13. ure Trgomoto d.o.o. CKŽ 139, Krško Tel./fax. (0608) 22-442 Posredujemo pri prodaji novih in rabljenih vozil! Agencija BRITTANIA SERVIS posreduje zaposlitev deklet kot aurpair v Angliji, starih od 18 do 27 let. Inf. (0608)31-790 od 13. do 18. ure. Prodam tudi dobro ohranjen tiskarski stroj ADANA. Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979 IMP Črpalke, d.d. Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 12, daje v najem 300 m2 delovnih prostorov, primernih za mirno obrt v obratu v Metliki. Informacije dobite pri vodji obrata v Metliki ali pa v splošnem sektorju v Ljubljani. Podjetje najame skladiščne prostore (cca 50 m2) s pripadajočo pisarno (cca 15 m2) v Novem mestu. Opremljen poslovni prostor (30 m2), primeren za menjalnico, trgovino, itd., v centru Krškega, oddam v najem. Tel. (0608) 32-139, fax. (061) 106-759. BUTIK (25 m2), popolnoma opremljen, v strogem centru Krškega, oddam v najem. Tel. (0608) 32-139, fax. (061) 106-759. Najcenejše SATELITSKE ANTENE 590 DEM z montažo VIDEO-RADIO-TV SERVIS ROŽIČ Pod Trško goro 45 (068)21-229 Poslovne prostore z vpeljano trgovino s tehničnim blagom v Novem mestu, v Šmihelu, oddam. Informacije na tel. 22-879. YURENA, [šola tujih jezikov Novo mesto (vpis v tečaje tujih jezikov) ® 23-434 posest TRAVNIK, 70 a, v Sajevcah prodam ali dam v najem v zameno za posojilo za odkup stanovanja. Ostalo po dogovoru na 'sr: (061)578-694, zjutraj. , 207 KMETIJO z. gospodarskim poslopjem, 7 ha, prodam. (0608)81-886. 209 V NAJEM oddam 60 a njiv in 3 ha travnika, ar: (068)82-387. 213 1500 M2 ZEMLJE, primerne za vinograd, s hramom, elektriko, 8 km oddaljeno iz. Novega mesta, prodajamo, "n 25-876, po 18. uri. 225 VINOGRAD in zidanico v Gadovi Peči prodam. ® (041 )784-408. 246 UGODNO PRODAM hišo z vrtom in vinogradom v Beli krajini. Možna razna kombinacija. ® 26-453. 247 prodam PARCELO na čudoviti legi prodam. ® 44-129. 185 VINOGRAD v Straški gori (8 arov) prodam. Dostop tudi z avtomobilom. Jože Počervina, Jurka vas 12, Straža. 188 V GADOVI PEČI prodam 12 a vino- grada z zidanico in inventarjem. Cena po dogovoru. Tomo Nosetič, Vrhovska vas 26, Cerklje ob Krki ali na ® (041) 159-036. 193 NOVO MESTO. Novo hišo na lepi lokaciji prodam. ® (068)23-915. 194 V BELI KRAJINI ob glavni cesti prodam idealno parcelo. ® 26-453. 248 PANCERJE št. 36-37 in smučke, 120 cm, ugodno prodam. ® 25-986. 164 BREJO KRAVO 8 mesecev prodam. Makše Marko, Prisojna pol 4, Mirna Peč. TELIČKO, staro en teden, prodam. Gor. Kamcncc 12, ® 24-641. 165 KRAVO za zakol prodam aii menjam za telico in kostanjevo kolje. ® 26-484. 166 4 PRAŠIČE od 100 do 160 kg in plemensko telico prodam. Zupančič, Strelec 5, Šmarješke Toplice. 167 PRODAM termoakumulacijsko peč 3 KW. 25-000. NOVEJŠO tridelno omaro (250 x 220 x 63 z drsnimi vrati in zrcalom ugodno prodam. ® 21-320. 170 BREJO telico prodam. Hrastar, Smo-lenja vas 15, Novo mesto. 171 4 M3 borovih in smrekovih plohov(5 cm), motorno žago Stihi, 44 in Husquarno 266, stari eno leto, prodam. Remus, Jablanice 2, Kostanjevica. 177 JALOVO KRAVO, 600,kg, prodam ali menjam za plemensko. Žabja vas 6, Novo mesto. 181 KOVINSKO GARAŽO v Bršljinu ugodno prodam. Zlatkovič, Ragovska 8. 183 STROJENO GOVEJO KOŽO sive barve prodam. ® 52-651. 187 ENOSTEBERNO jivto dvigalo prodam. Jenič Igor, Rajnovišče 6, ® 43-633. , 189 PRAŠIČE od 90 - 125 kg, hranjene z domačo hrano, prodam. ® (0608)68-348. 199 ŠTIRISTRANKO s 6 vreteni, pogon je možen tudi z naklonom, ima prvo spodnjo glavo, drugo pokončno desno, tretjo pokončno levo, četrto zgornjo, peto zgornjo z možnim naklonom, šesto s pomikom nad mizo in pod mizo. ® (061)486-431. 204 GARAŽO v Novem mestu, na Mestnih njivah - vrstne garaže, prodam. ® 23-993. 210 BREJO kravo prodam. Zofka Mav-rin, Jelenja vas 10, Stari trg ob Kolpi. 211 BREJO KRAVO po drugem teletu in bikca simentalca, 110 kg, prodam in kupim do 10 dni staro tele. ® 85-684. 222 PRAŠIČA, težkega 160 kg, prodam. Albert Pavlič, Staro sejmišče 3, Šentjernej, ® 42-324. 223 UMETNO GNOJILO NPK 8 -26, in NPK 15-15-15 prodam. * (068)78-098. 236 stanovanja KOMFORTNO dvosobno stanovanje oddam v najem, 22-149. 173 ZAMENJAM 2,5 sobno stanovanje za komforten vikend v okolici Novega mesta. Šifra »Dolenjska«. LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo ra (068) 22-282 od 8. do 19. ure (061) 714-450 od 16. do 19. ure Ali! Utihnil tvoj je mili glas, obstalo zlato je srce. l.e sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA i k 1 ■L V Pa M Za vedno sta nas zapustila naš dragi mož, oče, brat in stric FRANC BRKOPEC v 44. letu starosti z Male Cikave K.a in mama JOŽEFA BRKOPEC iz Vel. Brusnic 76 Najlepše sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in ostalo ter ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Zahvaljujemo sc Iskri Tcnel Cikava, tovarni Labod, Standard konfekciji, tovarni avtomobilov Revoz in osebju bolnišnice v Novem mestu. Posebna zahvala g. župniku Petru in g. župniku iz Brusnic za lepa pogrebna obreda, pevcem, govornikom. Gasilskemu društvu Smoienja vas in Lovski družini Gorjanci za organizacijo pogreba ter Ribiški družini. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ju imeli radi 22 DOLENJSKI UST it. 3 (2266) 21. januarja 1993 V BREŽICAH v bližini term Čatež prodam dvosobno stanovanje. : (068) 21 -826 interna 1315, Tihomir. 191 STANOVANJSKO PRAVICO za enoinpolsobno do trosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici kupim. Šifra: »NAGRADA« 233 KUPIM 1,5 ali dvosobno stanovanje, lahko tudi starejše v Novem mestu ali okolici. » 22-441 int. 348, Lado. 245 razno LEKTORIRAM vsa besedila v slovenščini, inštruiram nemščino. w (068) 26-632. 169 VODIM TRETMAJE qi gong metoda Wang ai Ping. ® (068) 28-250, od 18. — 20. ure. MLADA DRUŽINA nudi pomoč starejšim ljudem^ lahko na kmetiji. Možnost dedovanja. Šifra: »POMLAD« 172 PIZZERIO na tržnici v Novem mestu prodam najboljšemu ponudniku. Informacije na ® 22-617, vsak dan od 17. do 20. ure. 186 LOKAL, 33 m2, v središču Novega mesta oddam v najem. ‘US (068)27-238. 214 TRGOVSKI LOKAL na prometnem kraju v Smolenji vasi 10 dajemo v najem najugodnejšemu najemojemalcu. Informacije vsak dan od 12. ure dalje na ® (0608)32-191. 216 službo dobi BISTRO 7, avtobusna postaja Novo mesto, zaposli dekle za strežbo v lokalu. Informacije v lokalu. 168 NATAKARJA ali natakarico, samostojno, z nekajletno prakso, zaposlimo. Informacije na ® 22-617, vsak dan od 17. do 20. ure. 197 KUHARJA ALI KUHARICO, samostojno, z večletno prakso, zaposlimo pod ugodnimi pogoji. Informacije na e 22-617, vsak dan od 17. do 20. ure. 198 V DELOVNO RAZMERJE redno zaposlimo 5 šivilj in snažilko. Zaščita, » (068)50-290. 200 HONORARNO ZAPOSLIM avtomehanika s prakso na tovornih vozilih (Mercedes). .«(068)44-246. 201 PRODAJALCA jajc na terenu iščemo. Vida Kalen, Slakova 7, Novo mesto. 206 V KRŠKEM iščemo pošteno delovno žensko za enkrattedensko čiščenje manjše stanovnjske hiše. Plačilo po dogovoru, (0608)32-433, popoldne ali zvečer. 208 SAMO PRI NAS 30 % provizija za delo na terenu! Informacije na ‘® (068) 24-573. 227 RAZLIČNE VRSTE popolnoma samostojnih del nudim. Podrobna navodila z naslovi za nabavo potrebnega materiala in naslovi za prodajo blaga vam pošljem po pošti. Kerec, poštno ležeče. 61261 Ljubljana - Dobrunje. 229 HONORARNO akvizitersko prodajo nudim. Naslov v oglasnem oddelku. 235 ČE ŽELITE dober zaslužek in vam odgovarja delo na terenu, pokličite v če-trek in petek po 15. uri na ® 23-977! 237 IŠČEM akviziterja za prodajo oblačil, a: (068) 85-392. ženitne ponudbe STAREJŠA UPOKOJENKA želi spoznati starejšega upokojence do 73 let sta-rosti za skupno življenje. Samo resne ponudbe pošljite pod šifro: »POMLAD PRIHAJA«! 180 ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, draga mama, več v našem domu ni. Če pridna roka koga bi rešila, tebe, draga mama, ne bi črna zemlja krila. V 81.'letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA PLUT rojena VOLK iz Vavpče vasi 17 pri Semiču Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče, za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Tanji Pustavrh in Martini Jakša za poslovilne besede, Iskri Semič, pevkam in črnomaljski godbi ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebno zahvalo pa smo dolžni družinama Molek in Pavlinič iz Gradca za nesebično pomoč. Žalujoči: hčerke Vida, Olga in Mira z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil naš dragi brat in stric IVAN KUČIČ Slinovce 11, Kostanjevica na Krki ZAHVALA Nepričakovano, v 50. letu starosti, nas je po hudi in težki bolezni zapustil naš ljubljeni, skrbni mož, oče, tast in dedek Ob izgubi dragega brata in strica se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala ŠOP Ikon ter družinam Mihelič, Laknar, Colarič in Krhin. Žalujoči: brat Ludvik z ženo ter nečakinje Breda, Martina, Ruža z družinami ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. V 88. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, sestra, teta, babica in prababica iz Sadinje vasi 31 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi obema župnikoma za lepo opravljen obred, pevcem iz Žužemberka ter govornici gospe Fabjanovi za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni JOŽEFA HREN BUKOVČEVA ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka JANEZA JUDEŽA iz Gudurice, roj. v Šentjuriju pri Mirni Peči se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem iz Straže in Gudurice, ki so nam v tem težkem trenutku pomagali in stali ob strani. Žalujoči: žena Danica in hči Danijela z družino Straža, 18.1.1993 IVAN STEFANIC z Mrtvic 61 Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in iskreno sožalje, darovano cvetje, sveče m spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem podjetja Pionir, kolektivoma Petrol, Elektron in Lipa, g. Avšiču za poslovilne besede, osebju Internega oddelka brežiške bolnišnice za skrb ter zdravnici g. Strašek za lajšanje bolečin, g. župniku ter g. Žičkarju za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila naša mama in stara mama ANA HRIBLJANA iz Gubčeve 16 v Metliki V SPOMIN Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Boleč in žalosten je spomin na našega moža, očeta in dedija JANEZA ZUPANČIČA ZAHVALA V 60. letu starosti nas je po težki in dolgotrajni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak in stric FRANC AVGUŠTINČIČ mizar v pokoju iz Gradca v Beli krajini Ob boleči izgubi se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tako številno udeležbo ob zadnjem slovesu. Srčna hvala vsem za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala Franciju Renku M organizacijo pogreba, GD Gradac in govornikoma za ganljive besede slovesa. Zahvalo smo dolžni mnogim zdravstvenim delavcem, ki so mu lajšali zadnje leto življenja. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred. Se posebna hvala družinama Strugar-Proscnjak in Rus, ki sta nam tako nesebično pomagali. Žalujoči: vsi njegovi Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam nudili pomoč, darovali cvetje in nam izrekli sožalje ter pokojno pospremili na poslednji poti. Posebna hvala osebju Doma počitka. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage STANKE PUNGERČIČ roj. Godec iz Škocjana 62 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sočustvovanja in darovano cvetje. Posebna zahvala velja osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, kardiološki odsek II. nad. intenzivna nega, ter njeni osebni zdravnici iz Zdravstvenega doma Novo mesto. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 20. januarja je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil. Pogrešamo ga. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš STANKO REPŠE iz Brinja Pokopali smo ga v torek, 12.1.1993, v Šentjanžu. Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom za vso pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Senici za pomoč v bolezni, duhovnikom za lep obred, gasilskim društvom Tržišče, Krmelj, Sevnica, Loka in Šentjanž, govornikom, pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Življenje je trudno končalo svoj boj, nazadnje si le našel že jeni pokoj, in mir. ki si ga že deležen ti, srečni s teboj bomo nekoč užili tudi mi. ki sedaj nas tvoja smrt boli. boli.. Ob tragični izgubi našega dragega PAVLA GORŠETA iz Obrha 14 pri Dragatušu se globoko pretreseni z bolečino v srcu toplo zahvaljujemo vam, ki ste se trudili, da bi mu vrnili zdravje, vsem, ki ste nas bodrili v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali ter še vedno sočustvujete z nami. Hvaležni smo vsem, ki ste našemu Pavlu darovali cvetje, ga pokropili in pospremili k preranemu grobu, se od njega poslovili s toplimi besedami in čustvi, s pesmimi in molitvijo. Vsi, ki ga bomo ohranili v srcih Obrh, 17.1.1993 Pot življenja je končana, 7 * vrv A I A zadnji dom bo ta poljana. Lit\n V Prst slovenske zemlje črne v večni te somrak zagrne. V večnih loviščih zdaj loviš in lovski rog ti žalostno poje v zadnje slovo. V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, mož, stari oče, pradedek in stric JOŽE VRANEŠIČ Novoselski Jožko Tribuče 54, Črnomelj Lkreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih s a 1 ® s ra"!> 1 Ie’ darovah vence, sveče ter pokojnika pospremili v tako velikem številu na njego- V‘ aJl P«11-Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred in govornikoma za besede slovesa pred domačo hišo in odprtim grobom. Posebna zahvala vaškim gasilcem, LD Adlešiči in Lovski zvezi Črnomelj za izjemno lepo organiziran pogreb ter lovskemu pevskemu zboru za pesmi slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, šest hčera z družinami, 14 vnukov in 15 pravnukov portret tega tedna Branko Matkovič Ko je Branko Matkovič pred slabimi tremi leti postal predsednik občinske skupščine po številu prebivalcev najmanjše slovenske občine, je s triintridesetimi leti veljal za enega najmlajših metliških županov in četrtega najmlajšega v Sloveniji. To pa ne pomeni, da je bil veliko manj izkušen od ostalih, saj si je kot dipl. pravnik in vodja pravne službe v Beti nabral obilo koristnih izkušenj. A četudi predsednik občine s komaj 8.000 prebivalci, se je odločil za profesionalno politično 1 delo. Vedel je, da drugače svojega poslanstva ne bi mogel temeljito opraviti, saj predsednik majhne občine nima prav nič manj dela kot velike. Zlasti ne metliške, kjer so v zadnjih letih zelo zmanjšali število zaposlenih, tako da na predsednika pade marsikatero breme, j ki ga v večjih občinah naložijo različnim službam. Branko sicer pravi, da je to lahko prednost ali slabost manjših občin. Res pa je, da prav zaradi \ majhnega števila občinskih j uslužbencev pred njegovimi vrati ni tajnice in k njemu lahko brez vprašanj "kam in zakaj" pride vsak, ki želi. Nima predsednikovih urK kot so bile v modi j nekdaj. Če le utegne, si vzame čas za vsakogar, tudi za klošarja, ki mu mora za popotnico iz lastnega žepa dati še pekaj stotakov. Čeprav velikokrat razmišlja, ali je bilo v preteklosti vse narejeno tako, kot bi moralo biti, ima vseeno raje prihodnost. Misli na čase, ko se bodo številne slovenske občine delile, metliška pa, ki sc nima več na kaj cepili bo lahko ta čas koristno porabila za svoj razvoj. Ker pa iz lastnega veselja rad prebira vse, kar je zapisanega o lokalni samoupravi v evropskih državah, dobro pozna napake, ki so bile storjene na tem področju. Zato želi, da bi se Slovenci na njih učili, ne pa jih ponavljali. Prizna, da ga, tako kot številne slovenske župane, moti delitev oblasti v občinah na pred- I slavniško in izvršno. Brez | sramu pove, da bo, če bo ta oblast v prihodnje združena tako, kol je sedaj zastavljeno, pripravljen še enkrat kandidirati za predsednika občine. Izkušenj, pravi, si je nabral že obilo. Poleg tega je metliška občina majhna, in če se je že vrgel v politične vode, nima velike izbire. Matkovič je ob zadnjih volitvah postal tudi edini predstavnik Bele krajine v slovenskem parlamentu, in sicer v državnem svetu. Na njegova ramena je torej padla še ena velika odgovornost, in ker dobro ve, da Belokranjci od njega mnogo pričakujejo, takoj pove, da ne more sprejeti nase tudi odgovornosti za državni zbor, kjer je Bela krajina ostala brez svojega predstavnika. A pripravljen je žrtvovati veliko prostega časa, da bo v Ljubljani dokazal, kako neenakopravni so Slovenci ob južni meji z onimi ob severni ali zahodni. Ena njegovih prvih zahtev, v parlamentu pa bo, da demografsko ogroženim in obrobnim slovenskim pokrajinam država nameni večjo pomoč. Prav pri razdeljevanje tovrstne pomoči se Belokranjci počutijo najbolj opeharjene. Tisti, ki Branka poznajo, vedo, da pri tem ne bo odnehal. Tudi zato ne, ker sc čuti odgovornega vsem Belokranjcem, ne le tistim, ki so ga volili kot kandidata Združene liste. Politični interesi zanj sedaj v slovenskem parlamentu niso več važni. Pomembna je samo Bela krajina. M. BEZEK-JAKSE Tonček Plut z zvesto Učko Paša je prava akademija za bršljanov list Tonček Plut, posebnež MLADICA — 25. januarja pred 85 leti je na Mladiei pri Semiču zavekal Plutov Tonček, ki danes velja za posebneža tega kraja in časa. Ni jih malo, ki njegovo ime takoj povežejo z igranjem na bršljanov list. Prav zaradi tega nenavadnega inštrumenta je postal znan daleč naokrog, bodisi daje igral s semiško folklorno skupino ali s sinovoma Tonetom in Slavom. Čeprav gaje hotel posnemati že marsikdo, pa tako čistega glasu iz bršljano-vega lista ni uspelo izvabiti hikomur. Tudi zato ne, ker nihče ni nanj igral toliko let kot Tonček, pa tudi v pravem okolju se niso učili. Tonček zatrjuje, da se igranja na list ne bi mogel nihče naučiti na nobeni glasbeni akademiji, kajti prava akademija za takšno igranje je le paša. Ob opazki, daje tudi dr. Dušan Plut ob neki priložnosti dejal, da se bo prišel k njemu naučit igranja, pa Tonček pravi: »Naj le pride! Pokazal mu bom, kakose igra. Ampak to ni dovolj, zraven bi moral hoditi še na pašo.« Tonček je v 83. letu starosti skupaj s sinom Slavom izdal tudi kaseto »Nekaj vam povedal...«, ena njegovih pesmi pa seje znašla tudi na britanski lestvici tovrstne glasbe in zasedla celo prvo mesto. Vendar pravi, da bo kljub svojim letom še kdaj zapel in zaigral, saj bršljanovih listov ne bo zmanjkalo. A raje takrat, ko bodo ljudje veseli, saj tedaj tudi njegova pesem najlepše zveni. Plut sicer ne ve recepta za dolgo življenje, spominja pa se, da so mu, ko je pri štirinajstih letih hudo zbolel, prerokovali, da ne bo dočakal 20 let. Res ga že močno zapuščata sluh in vid, a se kljub temu vsak dan odpravi v Semič. Spremlja ga zvesta psička Učka, in če ji kdaj uide, ga poišče sama. Nekje ga že najde, bodisi v trgovini, hotelu ali gostilni, kjer s starimi Semičani pomodruje o tem ali onem. M.B.-J. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Ko meter ni meter — Pohvala uvodničarju — Avtobusarji ne poznajo voznega reda — Eni 400 tolarjev, drugi pol manj — Nesnaga okoli vrtca — Toliko klora Med zadnjim dežuranjem pri uredniškem telefonu se novinar sicer ni dolgočasil, a nad (pre)številnostjo klicev se ne more pritoževati; bilo jih je ravno toliko, da pričujoče rubrike ni treba prekiniti. Jože Radej iz Sevnice je pripravljen Dolenjskemu listu poslati zajeten kup gradiva o že tri leta trajajočem sporu glede odškodnine, ki jo je dobil od Petrola ob napeljavi plinovoda. Po meritvah petrolovcev naj bi bila plinovodna trasa na Radejevem zemljišču široka 14 metrov (za tolikšno širino je bil izplačan), a lastnik meni, daje na nekaj mestih trasa široka celo 20 metrov (zato naj bi bil oškodovan za plačilo 360 m2 zemljišča). To je dokazal tudi zapriseženi cenilec, na ugotovitve slednjega pa se pri Petrolu ne ozirajo; njihova komisija je lani spet merila in konec leta je vodja Petrolove pravne službe Radeja pisno obvestil, da trasa ni širša od 14 KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek bo med 18. in 20. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka Ivanka Vene. f Halo, tukaj j Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega Usta si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa te opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj pbdobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. metrov. In pika. Čigav meter je res dolg en meter kot izvirnik v Parizu, je težko reči, saj v končni posledici ne gre za metre, ampak za denarno odškodnino. Lagali bi, ako bi trdili, da novinarjem hvala ne godi, vsekakor pa svoje delo laže presojamo po kritičnih odzivih bralstva. Petra iz Novega mesta je vseeno vztrajala, naj javnosti posredujemo njeno pohvalo uvodnikov, ki jih piše odgovorni urednik Marjan Legan. »Ne podcenjujem pisanja drugih novinarjev, a iz prispevkov g. Legana veje tolikšno poznavanje in pravilno odzivanje na vsakdanje žgoče teme, da bi 'Dolenje’ veliko pridobil, če bi uvodnike pisal le urednik,« je predlagala Petra in hkrati izrazila mnenje, da se po odprtosti tudi za najbolj nasprotujoča si gledišča bralcev Dolenjski list lahko kosa s katerimkoli časopisom na Slovenskem. Kako točno so seznanjeni s svojim voznim redom zaposleni na novomeški avtobusni postaji, zgovorno priča naslednji primer. Skupina Novomeščanov se je hotela lanskega 26. decembra v čast osamosvojitve povzpeti na Gorjance, in sicer iz Gabrja. Tri dni pred izletom seje gospa, ki nas je poklicala, na avtobusni postaji pozanimala, ali bo na dan državnega praznika vozil avtobus v omenjeno podgorsko vas. Odgovor je bil pritrdilen, a dan po božiču so zgodaj zjutraj na postaji zaman čakali na avtobus. Od zdolgočasenih prevoznikov so bili deležni le začudenja, kdo da jim je povedal, da bo na praznik avtobus vozil v Gabrje, o kakem opravičilu pa ni bilo ne duha ne sluha. Bralka iz okolice Trebelnega je pojasnila, kako je trebanjska kmetijska zadruga razdelila koruzo tistim, ki so imeli škodo zaradi lanske suše: kdor ima več krav, je dobil več živeža in obratno. Do tod bi bilo po gospejinem mnenju vse lepo in prav, če ne bi bilo lanskega decembra še cepljenja krav, kjer pa je bilo pravilo zasukano. Kdor ima manj ko pet krav, je moral za vsako cepljenje odšteti po 400tolarjev, pri več kravah pa je injekcija stala pol manj. Gospa se s takim razlikovanjem kajpak ne strinja, zato sprašuje, koliko vode bo moralo še preteči, da bomo ljudje (in ra ve?) enakopravni tudi pri cepljenju. Pogled na trebanjski vrtec in njegovo kolico imajo stanovalci bližnjih blo-ov. In kaj je videti zdaj, ko je sneg copnel? Isto kot poprej, sporoča Tre-anjčan: razne kante, ostanke lesa, sme-, skratka nesnago, ki je ostala po lan-ccm obnavljanju vrtca. Običajno za ibo pospravijo izvajalci del; pri omejenem vrtcu niso bili tolikanj vestni, rto bralec, ki s težkim srcem opazuje troke, med igro stikajoče po odpadkih, /etuje, naj se svojega dela bolj zagnano rti vrtčev hišnik. V Srednji vasi pri Črmošnjicah je vo-ovodno zajetje, iz katerega vode niso eležni le Semičani, ampak tudi doma-ini. Slednji pa zvečine hodijo po vodo ar k studencu, saj tista, ki teče iz pip, iko neznansko smrdi po kloru, da ni ne a kuho ne za umivanje, še živina je no-e piti. Bralcu, kije potarnal nad preti-tnim kloriranjem vode, nismo mogli zetovati nič pametnega, saj je sam počrnil, da ne zaležejo nobene pritožbe, nšpektor pride in vedno znova ugoto-i, da toliko klora mora biti. Užitnost or ali dol! disko glasba v četrtek, petek, soboto ob nedeljah evergreenl od 21. do 04. ure Mirenski TOM za badminton MIRNA Badmintonski klub TOM, rojen pred dobrim letom na pobudo Športne zveze Trebnje — Centra za šport, ob razumevanju mirenske osnovne šote in ob izdatni podpori ambicioznega mladega kolektiva Tovarne opreme, d.d„ Mirna (TOM), je v kratkem času iz zametka novega športa na Dolenjskem prerasel v že kar pomembno središče badmintona tudi v državnem merilu. Glavni sponzor TOM je seveda omogočil, daje trener in igralec kluba postal štirikratni državni" prvak v badmintonu Sašo Zrnec, Marko Kapus s trebanjske športne zveze je za trenerja pridobil še Ljubljančana Mileta Čuka. Medtem pa so se usposobili za vaditelje še domačini Bojan Krnc in Sašo Čvelbar ter Veljko Kolenc, učitelj telesne vzgoje na mirenski šoli, ki je hkrati podpredsednik BK TOM. Mimogrede: predsednik kluba je direktor TOM-a Janez Dule. Okrog 60 aktivnih članov BK TOM je razdeljenih v 4 sekcije: začetniki, tekmovalna skupina, mladinci in člani. Ti vadijo trikrat tedensko po dve uri v telovadnici mirenske šole, enkrat tedensko pa v trebanjski športni dvorani. Dve uri na teden pa imajo na voljo rekreativci. Med Mirenčani je nekaj obetavnih igralcev. Pri pionirjih sta dva med najboljšo deseterico, zlasti se odlikuje 13-lctni Uroš Kirm, pri članih pa seje presenetljivo dobro uveljavlja Sašo Cvelbar, glede na to, da je pozno začel tekmovalno pot, saj seje prebil že do 16. mesta. Klubska ekipa nastopa v B-ligi, zavzeto sodelujejo tudi Novomešani, ki prihajajo na treninge tudi ob nedeljah. Konkurenca v badmintonu je v Sloveniji že dokaj močna, saj se je denimo na zadnjem turnirju za DP pionirjev pomerilo 74 tekmovalcev. »Doslej smo se že izkazali kot dobri prireditelji več turnirjev in prijateljskih tekem. Tudi s pripravami pri nas so bili najboljši slovenski badmintonski igralci zadovoljni. Zdaj gre le še zato, da se Dolenjci z. dobrim delom še tekmovalno bolj uveljavimo. V trebanjski občini smo pridobili na šolah na Mirni, v Trebnjem in Mokronogu kar precej privržencev, a zdi se, da ima še največ uspeha Franci Gabrijel, ki vodi šolsko športno društvo na mokronoški šoli. OS Mirna in njenemu ravnatelju Petru Podobniku bi se zahvalil, ker nam pomaga s prevozi in nam tudi ne zaračunava najemnine za vadbo v telovadnici. Opremo si nabavljamo sami. Starši morajo dosti prispevati, da svojim otrokom omogočijo igranje badmitona, saj oprema, loparji in žogice niso poceni. Na Dolenjskem se uveljavljajo novi športi: tenis, squash, badminton, menim pa, da ima prav slednji največje možnosti. Letos naj bi bil badminton prvič uradno vključen v šolski šport in bo organizirano tudi državno šolsko prvenstvo,« pravi podpredsednik BK TOM Veljko Kolenc. P. PERC Veljko Kolenc VIKEND PAKET ODŠEL V LJUBLJANO DOLENJSKE TOPLICE - V ponedeljek, 18. januarja, so v prostorih Zdravilišča Dolenjske Toplice z dvodnevno zamudo opravili žrebanje kuponov, ki so jih obiskovalci restavracije “Rog” v Dolenjskih Toplicah dobili, če so izkoristili ugodnosti, ki jih ponujajo nedeljska kosila v tej znani topliški restavraciji. Komisija je izžrebala 14 lepih nagrad, najbogatejšo - vikend paket v Zdravilišču Dolenjske Toplice - pa je prejel Nikolaj Boljkovac s Zoisove 9 v Ljubljani. GLASBA JB tlVOJIBIMM Če vam zdravnik ne predpiše . drugače, poslušajte oddajo »Glasba je življenje« vsaj enkrat na teden, po možnosti v soboto, ko se vrti na valovih Studia D. To soboto imam še prav posebne goste, rekorderje slovenske glasbene scene. To so, lahko bi rekla, večni Faraoni z obale. Letos praznujejo 25-letnico svojega neutrudnega glasbenega delovanja in marsikaj zanimivega so načveka-li. Na vprašanje, kaj jih je v minulem letu najbolj nasmejalo, so odgovorili kot v en glas: »Prva nagrada na festivalu morja in sonca!« Pa ne bodo Faraoni edini, ki bodo peli to soboto. Če bi radi slišali, kako pojejo ministri sedaj v glavnem že bivši - pa prisluhnite, saj sem s svojih magnetofonskih trakov izbrskala prav vse pojoče slovenske velmože, od Mihe Jazbinška in Jožice Puharjeve do Milana Kučana. Eno vam zagotavljam kar takoj: posluh pa imajo! Prosim vas, kaj pa bi ministri in predsedniki brez, posluha?! V okviru oddaje »Glasba je življenje« še, vedno teče naša nagradna akcija »Čemu in zakaj se Slovenci smejejo?«. Eno izmed gesel naše oddaje je, da smeh dela dobro kri, in sedaj se gremo prave raziskovalce in zares bi radi ugotovili, kaj vrlim Slovencem dela dobro kri. Vaše odgovore pričakujemo na naslov: Poštni predal 30,61000 Ljubljana, s pripisom Glasba je življenje. Zagotavljam vam, da marsikomu ne bo žal, da je sodeloval! Naj svoj današnji raport za Dolenjski list zaključim z mislijo znamenitega dramatika VVilliama Shakespeara: »Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in bolečine srca.« Vaša Simona piiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimimiimiiiimmiiiiimiiiiimij Kaj je na sliki? 3.000 SIT ZA PR A VILEN ODGOVOR — Zajeten kup dopisnic z odgovori na zastavljeno uganko, ki je do ponedeljka prispel v naše uredništvo, dokazuje, da se Dolenjci še najbolje spoznamo na gostilne. Čepra v je od nekdanjega bistroja pri novomeškem rotovžu ostal samo napis, sle skoraj vsi uganili, kje smo prejšnji teden posneli skrito fotografijo. Pri žrebu je imela največ sreče Darinka Bobnar, Suhor 14, p. Dol. Toplice, ki bo denarno nagrado dobila po pošti. Kupon z izpolnjenimi podatki prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. Lahko pa kupon vržete tudi v naš poštni nabiralnik na Glavnem trgu 24. Za žrebanje bodo prišli v poštev vsi, ki bodo odgovore poslali do ponedeljka, 25. januarja. § ■3K Kaj je na sliki? Moj naslov:____ = Kupone pošljite na dopisnici na naslov: | Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto fniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiii^ Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado SONJI BARAGA iz Kočevske Reke. Nagrajenki čestitamo! 1-cstvica je ta teden takšna: 1 (3) Veselje na vasi - BRATJE IZ OPLOTNICE 2 (4) Kjer doma je veselje - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 3(1) Zimski dan - SLOVENSKI KVINTET 4 (6) To si ti - FANTJE Z VSEH VETROV 5 (5) Kam bova vandrala - ANS. TONIJA VERDERBERJA 6 (2) Naj zvone zvonovi - ANS. LOJZETA SLAKA 7 (-) Darilo vseh daril - ANS. JOŽETA ŠUM AH A 8 (7) Stara polka - TRIO SVETLIN 9 (8) Pot domov - ZASAVCI 10 (9) Slovenska Micka - IGOR IN ZLATI ZVOKI Predlog za prihodnji teden: Pri nas je glasba doma - HMELJARSKI INSTR. KVINTET -»S Glasujem za; Z q Moj naslov: “jC Kupone pošljite na naslov Studio I). p.p. 103, 68000 Novo mesto \ KAJ BI TI STORIL Z MILOŠEVIČEM? „ -V časopisu sem prebral, da je Miloševič vojni zločinec. - A Slobo? - Ja. Za vojnega zločinca so ga razglasili kar v nekaj zahodnih časopisih. - Zanimivo. - Baje ima v Grčiji že kupljeno hišo. - Čemu mu bo? - Če mu bo preveč vroče pod nogami, bo zbrisal čez mejo. - A sam? - Ne vem. Rišejo pa, da bo šlo z njim veliko bogastvo. - A njegovo? - Ne, narodovo. - Kako pa bo izginil iz Srbije? - Menda z letalom. - Ta je dobra! ■■■■■■■■■■■■■■■■■ - Slobo je kriv za smrt več tisoč ljudi: na Hrvaškem, v Bosni, na K -;sovu._ - V Ženevi pa je bil, kajne? - Seveda. Na pogovorih o razdelitvi Bosne in Hercegovine. - Čudno. - Le kaj bi bilo čudnega? - Namreč to, da sc svetovni politiki pogovarjajo o mini z vojnim zločincem. - Dogovarjajo se, pa kaj! - Nemškim vojnim zločincem so pripravili sojenje v Nuntbergu. - Na kaj namiguješ? - V Ženevi bi lahko zgrabili Miloševiča in bi ga postavili pred sodišče. - Tako enostavno pa ne gre, prijatelj, da veš! ■ ■>■■■■■■■■■■■■■ - Mečkali bodo toliko časa, da bo Slobo enostavno izpuhtel. - Ne sklepaš slabo. - Potem pa ga bodo desetletja in desetletja iskali. - Je tako. - Ko bo star, obnemogel in ves rakast, ga bodo našli. - Približno tako bo, ja. - Postavili ga bodo pred sodnike, ki bodo lahko samo še ugotovili, da je iz človeških nagibov najpametnejše končali proces. • In kaj bi storil ti? Prepričan sem, da se ne bi izživljal nad nemočnim ter nebogljenim starčkom. TONI GAŠPER1Č ■ ■■■■1 ■■■■■■■■■■■■