GOSPODARSKI UST Li&t izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro. Leto VI. Štev. S Avgust 1927 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSEBINA. XXI redni občni zbor Zadružne zveze v Gorici. Živinoreja in živinozdravništvo: Ujed ali kolika (dr. Ravnik). Driska. Mlekarstvo: Podedovanje mlečnosti (A. Pevc). Plačevanje mleka po maščobi z razpredelnico. Vinogradništvo in kletarstvo: Ali je pri nas še trtna uš? (dr. Vallig). Sadjarstvo: Kuga na češnjah (P. Val* lig). Praktične vaje v obrezovanju bres* kev (s slikami). Sadna razstava v Massa* lombardi. Poljedelstvo in vrtnarstvo: Nemški krompir (inž. Pegan). Splošno gospodarstvo: Gospodarski pregled v juliju. Zadružništvo: Poročilo predsednika o delovanju načelstva v letu 1926. in 1927. Čebelarstvo: Čebelarjenje v A.*2. pa* nju (Fr. Donat Jug). Vprašanja in odgovori: št. 46: Ali lah* ko naredim iz češpelj vino? št. 47: Kje je kaka dobra italijanska kmetijska šola? št. 48: Zakaj mi usihajo češnje v vino* gradu? št. 49: Kako popravim skisan sod? št. 50: Ali se splača gnojenje z elektriko in kako se uporablja? Gospodarski drobiž in razno: z^akono* daja v mlekarstvu. Davek na koze. Zni* žana skočnina. Produkcija sintetičnega dušika v Nemčiji. Tečaj za cepljenje. Stanje domačih živali v Franciji. Semen* ska pšenica. Jugoslovanski semenski krompir. Listnica uredništva. — Smrekar. Pre* jeli smo Vaš članek, toda morali smo ga radi pomanjkanja prostora zaenkrat od* ložiti. Pride na vrsto pozneje. — Kot vsak mesec smo dobili tudi v juliju zo* pet dve vprašanji glede razdalje sadnega drevja od mejnika. Ker smo na vsa po* dobna vprašanja že ponovno odgovorili v prejšnjih letnikih gospodarskega lista in tudi v letošnjem, prosimo naj si jih prizadeti poiščejo, da ne bomo po nepo* trebnem venomer odgovarjali na ena in ista vprašanja. Mlekarne! Zadružna zveza je prodala prvo pošiljatev Hoybergovih aparatov, razen enega, ki je še na razpolago. Kdor bi še želel imeti Hoybergov aparat za nas tančno določanje maščobe v mleku, naj se priglasi. Ko bo število naročnikov dos volj veliko, jih bo Zveza naročila pos novno. Žlindro po starih, ugodnih cenah Ima še na razpolago Zadružna zveza v Gorici. Prijave sprejema pod temi pogoji konca avgusta. Certa oglasom: Stran 1 štev. 6 štev. celo leto 1 100 L 350 L 500 L 7. 60 „ 200 „ 300 „ 7* 40 „ 120 „ 180 „ 7. 25 „ 65 „ 100 „ KILO ■■■I (BRUH) ■■■ ozdravite zanesljivo s patentnim pasom ki ga prodaja parfumeria E. GH9PULIN nasproti Trgovskega doma Restauracija Central Gorica - Corso G. Derdi - Gorica poslopje Centralne posojilnice na dvorliiu Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev. Lastnjca Postrežba točna. Joslplna Podgornik. PRISTNI HOPINOVEG" dobite vedno v Dornbergu pri ..Zadružni žganjekuhi" m m TVRDKA m m-fe* m b m m F m VlHDBBBaBIB v Gorici Piazza Vittoria (Travnih) Ut. V prodaja sviančeni arzenat, trakce in nože za cepljenje trt, Quassia trske za škropljenje breskev, ročne in nahrbtne škropilnice in žveplalnike, posnemalnike „Diabolo“, semena, čebelar-- - ske potrebščine itd. itd. Lastnik JUST U&AJ enotehnlk In agronom F ¥ Trgovina manufahturnega blaga in izgotovljenih oblek Andrej Mavrič Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica FURLANI ALOJZIJ SODAR GORICA - VIA ASCOLI 23 razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila. ZOBOZDRAVNIK D P. L. MERM0L3D špecijalist za ustne in zobne bolezni ordinira v GORICI na Travniku 5/II. od 9. do 12. in od 3. do 5. Naša zavarovalnica proti požaru »['UNION,, Ravnih avgust -fiopica Via B a r z e 11 i n i štev. Z I. nadstropje. Na razpolago. 19K0B ŠULIGO! URAR IN ZLATAR GORICI) - Via Carducci št. 19 (Gosposka ulica) Zaloga naj ur , UN10 švicarskih , ALPINA “ Največja zaloga vseh drugih ur z jamstvom 2 leti časa po najnižjih cenah. ZLATI JELEN HOTEL in RESTAVRACIJA shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida. IVAN TEMIL VIA CARDUCCI 6 GORICA ODLIKOVANA TVRDKA Nožarna “VlfV Nožarna V zalogi se nahajajo brivne priprave znamke »GILETTE«, rezila tudi brusim. — NOZAR« NICA »SOLINGEN«. — V delavnici so nameščeni delavci specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. itd. — PRODAJA TUDI TOALETNE PREDMETE. — V zalogi se nahajajo najboljše pristne in garantirane bergamaške osle za bru< šcnjc kos. — Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov: nožev, Škarij, britev, brivnih nožev, najelegantnejših žepnih nožev, sploh vseh rezil. — BRUSI brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške nože, kakor tudi razne druge nože in rezila. POSEBNOST: žepne električne žarnice iz najboljših tovarn. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI! KMETOVALCI! Dušik vam da rodovitnost in bogastvo. Gojite svoje njive z Amonijevim solfonitratom, domačim gnojilom, ki vsebuje veliko množino dušika (26%) deloma amonijakalnega (19.5%) deloma nitričnega (6.55%), je torej idealno gnojilo za vsako zemljo in za vse pridelke. Za ŽITO vzamemo 1 do 3 <7 na ha. Trosimo ga pred setvijo in sicer mešanega s superfosfatom (5 do 6 q na 1 ha) in kjer je treba s kalijevo soljo; lahko pa tudi trosimo en del pred setvijo in drugi kot navrhno gnojilo proti koncu zime. :: :: Za nabavo obrnite se na Zadružno zvezo v Gorici, ki prodaja gnojila tvrdke = —-znzss — „M O N T E C A T I N 1“ — DELNIŠKA GLAVNICA 500,000.000 Lir. MILANO (109) — Foro Bonaparte N. 35. Uradi in agencije družbe „ MONTECATINI Rim (pokrajinski urad) Alghero, Barletta, Bari, Brindisi, Cagliari, Catanzaro, Firenze, Foligno, Napoli, Padova, Palermo, Taranto, Torino. Zastopniki v mestih in večjih poljedelskih središčih. -...... ■ ......——--------- J GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro. Leto VI. Štev. S Avgust 1027 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: XXI. redni občni zbor Zadružne zveze v Gorici. Kljub velikim težavam, ki jih je naša zadružna matica prestala in o katerih je predsednik dr. Stojan Brajša poročal, smemo biti veseli občnega zbora, ki se je vršil 28. julija 1927. Glavna poročila bo« mo še posebej objavili. Zbralo se je k temu važnemu zborovanju 66 zastopni* kov našega zadružništva. Iz računskega poročila povzamemo sle* deče važnejše podatke: Vloge članic, ki so znašale ob koncu 1. 1925. L 6,748.87370, so padle na L 5,227.311’—, torej za Lir 1,521.562’70. To padanje vlog nam naj* značilne jše pove, kako je že lansko leto pritiskalo na nas pomanjkanje denarja. Posojila pa, ki so znašala ob koncu leta 1925. L 5,402.398’44, so se znišala samo za L 373.236’46. Pri vsem tem je dala naša Zveza še v 1. 1926. L 5,019.393’58 novih posojil. Hranilne vloge zasebnikov pri Zvezi stalno naraščajo. Blagovni promet. Pri vsem tem, da je občutila krizo zelo hudo, je Zveza ven? dar v letu 1926. svoj blagovni promet po? večala. Nakupila in prodala je v tem letu 109 vagonov predmetov, ki služijo za prehrano ljudi in živine, nadalje 61x/2 vagonov umetnih gnojil, 14 vagonov mo= dre galice in žvepla in 7Vi vagona raznega drugega blaga; nadalje 9 vagonov svežega masla in V4 vagona sira. Po drugi strani je naročila mlekarnam za 65.515 lir stro« jev in drugih potrebščin za izdelavo ma« sla in sira. Če sedaj vse te zagone sešte? Jemo, ugotavljamo, da je Zveza v letu 1926 nabavila in oddala 201 vagon blaga. Izdala je za vse to blago L 3,473.944’35. Članstvo, deleži, jamstvo. V začetku 1. 1926. je bilo pri Zvezi včlanjenih 161 članic, ob koncu leta jih je imela 175, to? rej 14 več. Deležna glavnica znaša Lir 18.424, jamtvo je petdesetkratno, to je L 921.200. Dobiček, rezervni sklad. Dobiček leta 1926. znaša L 26.227’65. Občni zbor je sklenil, da se uporabi v povečanje rezerv, ki s tem dosežejo znesek L 81.987’52. Revizije. Zvezni revizor, g. Josip Fegic je v letu 1926. izvršil 79 revizij, napravil 31 zadrugam rač. zaključke. Udeležil se je pri raznih zadrugah sestave inven= tarja. V svojem poročilu je opozoril na razne nedostatke in pripomnil, da je po naročilu načelstva v korist članov marši« kje svoje postopanje še poostril, da bi dosegel več točnosti in reda v poslovanju. Mlekarstvo. O delovanju Zveze v prid mlekarski organizaciji je poročal g. inž. France Pegan zelo izčrpno. Če bo prostor dovolil, bomo njegovo poročilo objavili. Nadzorstvo. V imenu nadzorstva je imel gospod župnik Jože Abram prekra* sen govor. Pohvalil je v začetku požrtvo* valno delo načelstva in uradništva, ki so v teh težkih časih kot možje prenašali ve« likansko breme odgovornosti. Ob spo« minu na desetletnico smrti našega nepo* zabnega drja Janeza Ev. Kreka nam je priklical sliko tega vzornega hlapca bož« jega in naroda. Ginjeni so poslušali vsi zborovalci tehtne besede tega osebnega prijatelja našega velikega Kreka. Po izvršitvi raznih potrebnih formah nosti se je razvil zelo živahen razgovor o nujnosti izmene pridelkov naših gor s pridelki naših Brd, Vipavske in Krasa. Ko smo se razšli, smo imeli vsi obču* tek, da je bil čas prekratek. Živinoreja in živinozdravništvo Ujed ali kolika. Ta bolezen je najpogostejša pri eno* kopitarjih in nastopi zelo hitro; v par urah žival ozdravi, redko traja bolezen nekaj dni, zelo dostikrat konča tudi s smrtjo. Znaki. Žival, ki je nekaj časa žrla, popusti nenadoma krmo, stopi od jasli, prične grebsti s sprednjima nogama ter biti z zadnjima po trebuhu, maha z repom in se pogosto ozira nazaj. V težjih slučajih . leže na tla, sprva počasi in previdno, < nato hitro, se skuša valjati, toda se hitro zopet dvigne; včasih se obrne na hrbet ter skrči noge tesno ob trebuh. Splošno izraža bolečine v zadnjem delu telesa. Čez nekaj časa se umiri, toda bolečine pričnejo kmalu znova. Večkrat se žival sili k odpravljanju vode in govna; v začetku sta žilni utrip in dihanje po-množeno in žival se poti po vsem te* lesu ali pa na posameznih delih. Po* zneje se bolečine zelo povečajo, žilni utrip je oster, dihanje sunkovito, po* gled boječ. Ušesa in noge postanejo mrzle, telo se pokrije z mrzlim po* tom. Včasih sedi konj po pasje, t. j. na zadnjih nogah ali pa dviga in izteguje gorenjo ustnico. Poslednja dva znaka kažeta na nevaren potek bolezni. Oz* dravljenja lahko pričakujemo, ako se žival umiri, odpravi govno in vodo ter doseže telesna toplota naravno višino. Kadar pa se bolečine stopnjujejo ter postane žilni utrip komaj občutljiv, če se telo pokrije z mrzlim potom ter vid* ne sluznice obledijo, tedaj izid bolezni skoraj gotovo ne bo dober. Včasih na* stopi pomirjenje tik pred poginom, po* sebno če se vname črevo. Žival v tem slučaju ne žre, žilni utrin je neobčutljiv. Pogin nastopi radi vnetja črevesa ali pa ako poči želodec, črevo, prečnica. V tem slučaju se žival nenadoma umiri, sede po pasje ter prične bljuvati. Isto* časno ji prihaja iz nosa in gobca kisel duh. Vzroki so številni: če vroča žival pije mrzlo vodo ali če je izpostavljena mrzlemu prepihu, dalje premočno napenjajoča in dražljiva krma, n. pr.: ječmen, grah, fi* žol, ovenela zelena krma; lahko tudi črevesno kamenje ali če se črevo za* plete, pa tudi prevelika množina črvov. Zdravljenje. Skrbimo predvsem, da se izpravita govno in sapa. Spravimo konja takoj na topel, pred prepihom zavarovan in pro* storen kraj; da se pri vleganju ne poško* duje, potrosimo po tleh veliko slame. Trebuh namažimo z vinskim špiritom ali s kafro; nato drgnimo trebuh in noge s suho slamo ter pokrijmo konja s to* plo odejo. Vsake !4—¥2 ure mu napra* vimo klistiro z mlačno milnico, v kateri raztopimo pest kuhinjske soli; istočasno mu dajmo steklenico kamiličnega čaja. — Večkrat se zgodi, da konji dobijo ujed ker ne puščajo vode, to pa radi tega, ker se jim med delom ne da časa, ali pa je sploh ne spustijo, ako ne sto* ji jo na slami. V tem slučaju jih spravi* mo v najbližji hlev in ‘jim posteljimo. Kmalu bo učinek tu. Ne dajaj konju vina s poprom ali česnom, ker to ško* duje, posebno ako je že nastopilo vne* t je. Če se po prvih poizkusih ne pokaže uspeh, dodajmo kamiličnemu čaju do 8 gr solitra in do 60 gr dvojne soli in na* daljujmo s klistirami; namažimo trebuh s terpentinovim oljem; če pa prične ži* val radi tega divjati, zmočimo s cunjo namazana mesta, da se umiri. Ako na? stopijo krči, ovijmo trebuh z mokrimi prti, preko katerih položimo še tople odeje. Ti obkladki se imenujejo Prisni* čevi obkladki. Pri lahkem značaju bolezni izpreva* jajmo konja v počasnem koraku, po* sebno če je bolezen posledica napenja* nja; v težjih slučajih pa mora imeti po* polen mir. Ne silimo ga k temu, da bi moral vedno stati, 'kajti neutemeljen je strah, da se mu čreva zamotajo, ako leže. Vendar moramo preprečiti, da bi se vrgel na tla, ker bi se mu tako lahko močno napet želodec ali črevo raztrgalo. Da se kolikor mogoče zavarujemo pred nezgodami, moramo bolnemu konju do* bro postlati. Če se mu pri takem zdravljenju ne obrne na bolje v 2 do 3 urah, moramo takoj poklicati izvedenca. — Ozdravelo žival postimo par dni in jo v tem času ne rabimo za nikako delo, ker se ta bo* lezen rada ponovi. Pri goveji živini je ujed redkej* ša. Znaki so isti kot pri konju, le da je potek bolezni milejši. Zivinozdravnik dr. Ravnik. Driska. Drisko imenujemo pogosto izpravlja* nje redkega govna, ki je pri daljšem tra* Anton Pevc. Podedovan je mlečnosti. Dobra mlečnost krav ali druge odlič* ne lastnosti živine, predstavljajo gotov denar, ki ga žival zapušča svojim potom* cem z enako skrbnostjo kakor oče ali mati hranilnične knjižice in drugo pre* moženje svojim otrokom. Z enako skrb* nostjo s kakršno zbira varčen gospodar janju združeno z vročico. Driska je do* stikrat znak drugih bolezni. Znaki: V začetku bolezni ne opazimo razen tekočega govna, ki vsebuje še ne* prebavljeno krmo ter nič ne smrdi, ni* kakih drugih znakov. Pozneje pa govno naravnost brizga iz zadnice ter smrdi; opazimo lahko znake ujedi in napenjanje. Utripanje se pomnoži, dlaka se ježi, tek se zmanjša ali pa izostane; nasprotno pa se žeja zviša. Pri daljšem trajanju žival zelo oslabi. Bolezen traja le nekaj dni ali pa tudi več mesecev ter dovede lahko do popolnega oslabljenja in pogina živali. Vzroki so različni; Prehlad, menjava krme, posebno spomladi in jeseni, pre< močna odvajalna sredstva itd. Zdravljenje. Menjajmo krmo, pokla* dajmo otrobe mesto ovsa, seno mesto ze* lene krme, dajmo malo piti in sicer po* stane vode. Spravimo žival istočasno na topel prostor, pokrijmo jo z odejo ter ji nasteljimo veliko čiste slame. V težjih slučajih naterimo ji trebuh z vinskim špiritom ali terpentinovim oljem ter ga drgnimo nato s slamo. Živali dajmo več* krat kamilčnega čaja in lanu. Če je driska kronična, brez vročice ter brez bolečin, dajmo oboleli živali grenka in stiskajoča sredstva, n. pr.: encijan, pe* lin, kolmež, hrastov lub, rabarbaro. Če pa je driska posledica premočnih odva* jalnih sredstev, dajmo živali razkuha* nega lanu, kateremu pridenimo malo olja. Dr. R. drugo svoje premoženje, mora kopičiti tudi mlečnost in druge dobre lastnosti pri svojih kravah. Zakoni življenja so nam* reč povsod in za vse enaki. Podedovanje ali zapuščevanje premo* ženja je treh vrst: a) Osebno ali indivi* dualno, to je podedovanje premoženja ali lastnosti, ki si jih je kaka osebnost sama tekom življenja nabrala, b) Dru* žinsko ali krvno*sorodstveno, to je po* Mlekarstvo dedovanje premoženja ali lastnosti, ki si jih je kak praded nabral in se je nato podedovalo nezmanjšano ali še zvišano od sina na sina. c) Plemensko ali pa* semsko, to je podedovanje premoženja ali lastnosti, ki so se tekom časa nako« pičile v kakem kraju ali plemenu kot splošen odznak vseh pripadajočih oseb; nosti. Iz osebe se more razviti le druži« na in še«le iz družine pleme in iz ple« mena narod, ne more oseba kar meni nič tebi nič ustvariti naroda. To je za smotreno delo pri podedovanju v živino« reji najprvo treba zapopasti. Mlečnost je ženska lastnost, moška je le ustroj (velikost, teža itd.) života; tudi to je treba zapopasti, da ne bi kar tako iskali mlečnosti pri bikih. Samica pred« stavlja lastno samobitnost, to je mora svoje premoženje ali lastnosti v življenju bolj ali manj samostojno pridobivati in zapuščati svojim potomcem neodvisno od bika. Zapušča ga pa najrajše svojim hčeram (telicam), vsaj največ in v prvi vrsti. Sinovi (biki) predstavljajo pred« vsem le očetovo skrb. Toraj bo krava svojo mlečnost zapuščala najrajše svo* jim ženskim potomcem, ako ni prisiljena deliti svojega premoženja (mlečnosti) z bikom, ki je mogoče le navaden prite« peneč iz mlečnostno revne družine. Bo« dimo jasni: gospodarsko koristne last« nosti pri živini so istovetne s premože« njem pri ljudeh in se zapuščajo z ena« kimi simpatijami in antipatijami skote« lim bikcem in teličkom, kakor zapuščata oče in mati svoje osebno premoženje si« novom ali hčeram in vsakomur kolikor sama hočeta. Za podedovanje lastnosti plemena ali družine pa so merodajni za« koni narave, ki jih je za družinsko po« dedovanje vsaj deloma kot prvi ugotovil, odnosno točnejše napisal 1. 1865. opat Mendel iz Avguštinskega samostana v Brnu na Moravskem. Ni ta trditev znan« stveno povsem točna, toda za lahko ra« zumevanje povsem resnična. Imam n. pr. imenitno kravo mlekarico, kakršne ni morebiti daleč naokoli, zato« rej: »Kako naj za podedovanje zagra« bim njeno mlečnost?« To vprašanje je tako važno, da bi se moral v njega po« globiti vsak živinorejec in vsak v praksi zaposleni strokovnjak; take živali pred« stavljajo dragocen zaklad, ne podedo« van, marveč slučajno najden, ki bi se moral skrbno ohraniti. Skušam zagrabiti to mlečnost v prid podedovan j a in raz« širjenja na družino in na pleme s po« močjo najožjega krvnega sorodstva, kaj« ti svojih lastnosti žival spet ne more kar tako zapustiti, kakor mati hčeri kako hranilnično knjižico, marveč le s pre« nosom vse svoje samobitnosti po domače rečeno: vse svoje krvi na potomca. Če zasledujemo nemške znanstvenike, vidimo, da več ali manj vsi obsojajo krv« no sorodstvo. Če pa proučujemo angleške ali francoske znanstvenike, opazimo, da spravljajo teoretično in praktično ta nemški znanstveni strah med bajeslovje. A. Šanson (Traite de Zootechnique, z. II., Pariš, 1911.) pravi: »Krvno sorodstvo zviša podedovanje na najvišjo mero.« V italijanski književnosti n. pr. prof. P. Cassella (La Vacca e i suoi prodotti, Ca« tania 1908) zastopa angleška in franeos« ka nazjranja, živinozdravnik dr. A. Bar« tolucci (Igiene delle Vacche latiffere, Catania, 1913) pa nemške nazore. Mi, ki nam gre v naših maloposestniških prili« kah gospodarsko za kožo, se bomo na« slonili živinorejsko na Angleže kot sve* tovno priznano najboljše živinorejske mojstre, kakor so se bili naslonili na an« gleška načela v letu 1880. tudi Danci pri izboljševanju svoje molzne živine. Ko smo enkrat dobili kravo, ki ima zelo veliko mlečnost — imenujmo jo na pr. zaklad«kravo, bomo poiskali bika iz čimbolj mlečne rodovine. Prvi bikec od nje bo imel pol kravine in pol bikove krvi; s tako dobljenim bikcem, magari še dokaj mladim, pustim zaklad«kravo znova zaskočiti ali zaskočevati, dokler ne dobim spet bikca, ki bo imel takore« koč žc tričetrt kravine krvi; le«tega pu« stim znova zaskočevati zaklad«kravo, da dobim bikca, ki bo imel skoraj samo še materino kri, v upanju, da se je obenem usposobil tudi za prenašanje kravine mlečnosti na svoje potomce. Prvi in dru« gi bikec bosta zaskočevala tudi vse te« lice od zaklad«krave in vse telice od teh telic, da sc tako čimprej ustvari čim več* ja družina živali, v katerih bo prevlado* vala kri od zaklad*krave. Ne imejmo no* benih pomislekov, to je edina pot do cilja, opazujmo pa skrbno vse živali, za* vedajoč se, da se potom plemenitve v družini prenašajo v največji meri ne le dobre, marveč tudi morebitne slabe last* nosti obeh roditeljev. Takozvani »tre* ning«, to je telovadba in utrjevanje na paši ter primerno krmljenje, to so pa moderni pripomočki za odpravo more* bitnih napak v životu potomcev. Na An* gleškem so še močna veleposestva, ki navadno razmnožujejo take zaklad*živa* li. V maloposestniških prilikah je to na* loga prostih živinorejskih krožkov, ki se družijo v zadruge ali družbe. Te potem vodijo rodovnike za vse pleme ali pasmo. Pri taki plemenitvi opazimo iz rodovni* kov tako zvane ženske črte in moške čr* te v podedovanju. Dobi se krava, ki pre* naša mlečnost ali kako drugo lastnost tako trdno na svoje hčere in te zopet na svoje hčere, da jih najslabši bik ne mo* re pokvariti; med tem pa imajo bikci od nje malo ali tudi nič po materi. To je ženska črta. Lahko pa tudi kak bik pre* naša na vse svoje potomce vse odznake svojega života ali tudi vse druge lastno* sti svoje rodovine, brez vsakega vpliva lastnosti zaskočenih krav. To je moška črta. V okviru pasem se vrši lov pred* vsem za takimi začetniki moške črte, ki prenašajo ne le odlično lastno vnanjost, marveč tudi odlično mlečnost matere. Razen tega dobre lastnosti takega bika lahko zelo hitro razširimo potom zasko* čenja, medtem ko se ženska črta množi le počasi. V Združenih državah je bil le* ta 1919. tak bik prodan za 125.000 dolar* jev in krava za 35.000 dolarjev. (J. Špa* ček, Zemedelstvi americke, Praha 1920.) Skrb za podedovanje mlečnosti, tako z ozirom na množino, kakor na tolščob* nost mleka, moramo vzeti zelo resno. Velikost živine ali raznolikost pasem ne igra nobene vloge, kajti v krmi in tre* ningu imamo sredstvo, da živino tekom pokolenj napravimo razmerno večjo ali manjšo in med vsako pasmo je najti ze* lo odlične pa tudi zelo slabe živali. V bolj negovanih pasmah najdemo seveda več dobre in manj slabe živine in v za* nemarjenih pa več slabe in manj dobre živine. Slabost ali dobroto živine prešo* jajmo po izkoriščanju krme odnosno po čistem donosu, ki nam ga nudi. Razen v gornjem primeru, ko smo radi zagrabit* ve mlečnosti zaklad*krave prisiljeni pose* či po' najožjem krvnem sredstvu, gojimo živino v čisti reji, to je v sorodu od če* trtega kolena navzgor. Ako hočemo o* svežiti kri, je na vsako četrto ali peto pokolenje odnosno kadar bi opazili po* slabšanje črede potrebno, ali poseči po enkratnem križanju med rodovinami ali med podobnimi pasmami, kar se navad* no izvrši s tujim samcem (ustvari le eno koleno, nakar se živina naprej goji v či* sti ali v sorodstveni reji). Samca, ki je namenjen za osveženje krvi si temeljito oglejmo, in sicer ne le njega, marveč tudi vrednost njegove rodovine, da si ne uni* čimo truda desetletij. Smotreno pa mo* remo vršiti rejo in izboljševanje živine le z vpisom vseh boljših krav in vseh bikov v rodovnik, in z izvrševanjem mlečne kontrole vsaj enkrat na mesec (zapisati množino in tolščobnost mleka). Potom rodovnika potem lahko zasledu* jemo, kako se podeduje mlečnost posa* meznih krav in po posameznih bikih. Bi* ka ne oddajmo mesarju, dokler niso te* letile prve njegove potomke. Šele po nje* govih prvih vnukih moremo spoznati vrednost njegovih, hčera in s tem njego* vo podedovalno plemensko prednost ter ga, če je le navaden bik, oddamo mesar* ju ali ohranimo za pleme dokler le miga, če je zaklad*bik. Visoka mlečnost krav raznih kultur* nih, velikih in majhnih pasem, je plod skrbnosti in smotrenega rejskega dela. /te 1. 1822., torej pred več nego 100 leti, je bil na Angleškem objavljen prvi ro* dovnik goveda (I. Volume of Shorthorns Herd Book). Pri nas še danes marsika* teri živinorejec sploh ne ve, kaj je ro* dovnik in strokovnjaki se še prerekajo »ali je, ali ni za naše razmere«. Pota pred nami so jasno začrtana; prej ko jih ube* remo, prej se bomo mogli oddahniti od gospodarskih skrbi. Razpredelnica cen mleka na podlagi dosedaj običajnih enotnih cen, ako upoštevamo njegovo vrednost z ozirom na tolščobnost. olščobnosti Enotna cena litra (ali kilograma) mleka s 3-4 °/ 0 tolščobnostjo, v stotinkah lire: 50 51 52 i 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 o Cena litra (kilograma) mleka po upoštevanju tolščobnosti: 20 294 30-0 30-6 312 318 324 329 335 34-1 347 353 35 9 36-5 37-1. 37-6 382 21 30'9 315 32 1 32 7 334 34-0 34-6 352 358 36-4 378 377 383 38-9 395 40'1 2-2 324 331 33-6 343 349 356 36'2 369 37 5 382 38 8 395 40-1 408 41-4 42-1 23 33'8 345 352 35 9 36 5 372 379 386 39-2 399 40(i 41-3 41-9 426 43-3 440 2-4 353 36-0 367 374 38-1 388 39'5 402 409 416 42-4 43'1 438 445 45-2 45!) 2'5 368 375 38 2 390 397 40 4 412 419 42'6 434 44'1 449 456 463 47 1 47'8 2-6 382 390 39-8 ! 40 5 413 42 1 428 436 444 45 1 45-9 46 '6 474 482 48 9 497 27 397 40-5 41*3 1 42 1 42 9 43'7 445 45 3 46-1 469 476 48-4 49‘2 50-0 50-8 51 6 2'8 41-2 42-0 428 43f) 44'5 45-3 46-1 46'9 47-8 48-6 49-4 £0-2 51-1 519 52-7 53-5 2'9 42-6 435 444 45-2 46-1 46-9 47'8 48'6 495 503 • 51-2 520 52 9 53-7 54-6 55 4 30 441 45'0 459 468 476 485 49'4 50-3 512 52 1 52-9 53 8 547 55 0 565 57-4 3M 45'6 465 47‘4 483 492 50-1 511 520 529 53-8 54-7 55-6 56-5 574 58-4 593 32 477 480 48'9 499 50-8 518 527 53-6 54'6 555 565 574 584 593 60 2 612 33 485 49-5 505 51-4 52-4 534 544 553 563 573 582 592 60-2 611 62' 1 631 3-4 500 51-0 520 530 54-0 55 0 56-0 57-0 580 590 600 610 62-0 63-0 64'0 650 3'5 51-5 52'5 535 54-6 55-6 56-6 57-6 587 59-7 607 618 628 63-8 619 65 9 669 36 529 54 0 551 56-1 572 58-2 593 60-4 614 625 635 64*6 65-6 66-7 67 8 688 37 544 55-5 56'6 577 588 599 60'9 620 63-1 642 65-3 66-4 67 5 68-6 69‘6 707 38 559 57-0 58-1 592 604 61-5 62-6 637 648 659 67-1 68-2 69-3 70-4 71.5 72(1 39 574 58-5 596 60-8 619 631 642 654 66‘5 677 68-8 700 711 723 734 746 40 58-8 60-0 612 62-4 635 64-7 65-9 67 1 68.2 69'4 70-6 71-8 729 74-1 753 76 5 4 1 603 61 5 627 639 65.1 663 67'5 68-7 69-9 711 724 736 74'8 760 77 2 784 42 618 63-0 64-2 65-5 667 67 9 692 704 71-6 729 74-1 75'4 766 77-8 79-1 80 3 4'3 63 2 645 65-8 67 0 68'3 696 708 72 1 734 74-6 759 771 78-4 797 80-9 822 4'4 647 660 67'3 686 699 71-2 725 73-8 75-1 7(f4 776 789 802 81 5 82 8 84'1 45 66'2 675 688 70 1 715 72-8 74 1 75'4 768 78-1 794 807 82 1 83-4 84 7 860 46 676 69-0 704 71 7 731 74-4 j 75-8 77 1 785 798 812 82-5 839 85'2 86.6 87 9 47 69 1 705 7T9 73 3 746 764) 774 788 802 81-6 829 84 3 857 87 1 885 89 9 48 706 72-0 734 74 8 : 76-2 77-6 ' 79 1 80-5 819 833 847 ' 86-1 87-5 88-9 904 91 8 49 72 1 735 749 76‘4 778 79 3 i 80-7 821 &3'6 850 86-5 879 89-4 908 92 2 93'7 50 73-5 j 75 0 j 1 76-5 77 9 I 794 1 - ■ 80 9 ^ 824 838 85-3 86-8 882 897 91'2 926 94 1 95'6 Plačevanje mleka po maščobi. V decembrovi številki lanskega letni* ka smo priobčili razpredelnico, na pod; lagi katere je mogoče zračunati ceno mleka, upoštevajoč njegovo tolščobnost. Od tedaj so cene masla precej padle, zato razpredelnica že ni več zadostovat la. Da ugodimo želji zadrug, ki plačujejo mleko na podlagi njegove tolščobnosti, priobčujemo novo razpredelnico z enot* nimi cenami od 50—65 stotink. Iz ene ali druge razpredelnice bodo lahko do* bili najnižjo in tudi najvišjo enotno ce* no, na podlagi katere bodo potem izra* čunali ceno za poedine stopinje tolščob* nosti. Vinogradništvo in kletarstvo Ali je pri nas še trtna uš? V naših krajih se je pojavila trtna uš okrog leta 1890. in sicer najprej okrog Šmarja v gornjem delu Vipavske doline. Odtod se je širila naprej in kmalu oku* žila vso Vipavsko dolino in tudi Brda. Obnovitvena dela naših vinogradov, to je cepljenje domačih trt na amerikanske podlage, ki edino zamere obvarovati vi* norejca pred to grozno šibo, so napre* dovala s precejšno hitrostjo. Danes so zelo redki vinogradi, ki bi ne imeli trt, cepljenih na eno ali drugo podlago, zato tudi ne najdemo vinogradov, ki bi bili prizadeti od trtne uši. Popolnoma napačno pa je mnenje ne* katerih vinogradnikov, da se je trtna uš iz naših krajev izgubila, da je ni več. V tern krivem prepričanju se je nasadilo par vinogradov z necepljenimi trtami — hvala Bogu je njih število le majhno. Ubogi ljudje, za par let jim nc bo preo* stalo drugega, kot obžalovati zavržen tiud in denar! Al res pri nas ni več trtne uši? Kdor ne verjname, naj samo nekoliko pogleda okrog sebe. V Brdih, na Krasu in v Vi* pavski dolini, povsod jo še najdemo. Kra* jev, ki jih je enkrat napadla, ne zapusti tako zlepa. Razne samorodne trte kot so na primer Clinton, Izabela in druge, so napadene od trtne uši, takozvane šiška* rice, ki živi na listih. Tudi se je našlo trtno uš na cepljenkah Kip. Rup. 3309 Couderc. Listi omenjenih trt so pokriti na spodnji strani s številnimi okroglimi izrastki. Kjer so trte močnejše napade* ne, naštejemo celo 50 in tudi 100 takih izratskov na enem samem listu. Na naših domačih trtah najdemo izrastke trtne uši na listih zelo poredkoma. Ne smerno sp* veda zamenjati izrastkov, ki jih povzroči trtna uš šiškarica, z izrastki, ki jih naredi trsna pršica (majhna, 0.15 mm velika žu* želka). Pri tej bolezni so na spodnji stra* ni lista vdrtine, poraščene z belim, rdeč« kastim ali rjavim puhom, na gornji stra* ni pa je list nekoliko izbočen, le redko* kdaj se naredijo izrastki v obliki brada-* vic (seveda le na gornji strani). Trtna uš ima podobno kot listne uši precej zamotan razvoj. Živi na 'koreni* nah in na listih, imamo uši s krili in brez kril, nekateri rodovi so razdeljeni v sam* ce in samice, drugi se zopet množijo brez samcev (parthenogenetično). Trtna uš je pokazala tudi veliko zmožnost prispo* sobi jen ja. Na ameriških trtah opažamo njen popolni razvoj; nastopa na trtnih koreninah (korenska uš) in na listih (šiš* kurica), v oblikah samcev in samic, brez kril in s krili. Pri naših starih domačih trtah pa se pojavlja samo na korenikah. Trte, ki imajo na listih značilne izrastke povzročene od trtne uši, so skoro s po* polno gotovostjo napadene tudi na ko* renikah. Ker se nahaja torej trtna uš na ameriških in na zgoraj imenovanih samo* rodnih trtah v vseh oblikah, so izrastki na listih omenjenih trt za nas dokaz, da je trtna uš. v naših vinogradih še vedno razširjena. Ta znamenja, ki jih opažamo že vse* ne sadimo drugih trt kot cepljenke na povsod, nas resno opominjajo, da naj se »odpornih ameriških podlagah«, pazimo pred trtno ušjo in da naj nikdar Dr. Vallig. Sadjarstvo Kuga na češnjah. Češnje so za našo Goriško velikega po* mena. V Brdih in po gričkih Vipavske doline je češnja najbolj priljubljeno dre* vo. Kako lepi so ti naši kraji, ko se tisoči in tisoči češnjevih dreves odenejo v sme« hljajoče se cvetje. Češnja v polnem cvetu vzbudi v našem kmetu mnogo upanja in nad, ker tvori izkupiček za češnje prvi dohodek v novem letu. Vrednost češ* njevega pridelka v naši pokrajini doseza gotovo 6 milijonov lir in predstavlja zelo važno postavko našega gospodarstva. Glavni tržišči za črešnje sta Gorica in Krmin, odkoder jih pošiljajo izvozničarji po vsem svetu, bodisi sveže, ali pa žve« plane (v Ameriko). V zadnjem času se je polotila naših go« spodarjev neka skrb. V Brdih predvsem se je pojavila v zadnjem času takozvana »kuga na češnjah«. Stara, pa tudi mlada drevesa, na videz popolnoma zdrava, se naenkrat začnejo sušiti, včasih še polno obložena s sadjem, ki seveda ne dozori več. Češnje usihajo večinoma v težkih, mokrih in manj prikladnih zemljah, kjer voda nima pravega odtoka. Predvsem se posušijo stara, zanemarjena drevesa, pa tudi mlada. Pri poslednjih se posušijo včasih samo nekatere veje. Drevesa, ki so začela kazati prve znake sušenja, se je posrečilo rešiti na ta način, da so bila obrezana na kratko. Obveščen o tej nenavadni »češnjevi kugi«, sem začel takoj stikati za povzro« čiteljem. Opazil sem, da imajo usahle veje v večini slučajev pod popjem okro« gle luknjice. Te luknjice so vodile v številne hodnike med lubadom in lesom. Lahko je bilo spoznati glavni hodnik, od katerega so vodili postranski navpično na obe strani. V hodnikih je bilo več majhnih črvičkov, dolgih komaj 2 mili« metra. Iz teh so se pozneje razvili mali, črni hroščki, skupine trdokrilcev (co« leoptera). Dr. Happacher pri kem. zavo« du v Gorici je ugotovil, da so istovetni s Scolytus Rugulosus, Ratze. Ti majhni hrošči napadajo razen češenj tudi drugo sadnjo drevje. Največkrat se lotijo za* puščenih in opešanih dreves, pri katerih pospešijo usihanje. Hrošček ima letno dva rodova, od katerih eden prezimi v obliki črviča, ki smo ga našli letošnjo pomlad na črešnjah. Sedaj si lahko razlagamo to nenavadno in skrb povzročujočo »kugo na češnjah«. Češnja, ki je ena izmed najvažnejših sad« nih vrst naših krajev, je deležna od stra« ni sadjerejcev le malo oskrbe, da, naj« večkrat jo prepusti kmet popolnoma samo sebi. Okopavanje, gnojenje, obre« zovanje, odstranjevanje suhih vej, zati« ranje škodljivcev, to so dela, ki so za sadner drevo velikega pomena, toda malo« kdo se domisli nanje. Vojska je uničila in ranila mnogo našega sadnega drevja. V ranjenem, zapuščenem in napol suhem drevju je našel majhni hrošček »Scoly« tus« varno zavetje, v katerem se je hitro razmnožil. Iz teh »gnezd« se je potem ši« ril do okolice in začel napadi češnje, stare in slabotne, pa tudi mlade in zdrave. Kako naj se obvarujemo pred tem škodljivcem? Predvsem moramo skrbeti in paziti, da nam sadnega drevja sploh ne napade in šele potem pride na vrsto zdravljenje napadenih dreves. Oskrbovanje in gnojenje drevja, od« stranjevanje suhih vej, to so stvari, ki bodo preprečile širjenje »kuge na čreš« njah«. Ko pa zapazimo, da se začenja drevo sušiti, odrežimo takoj napadene veje, ki imajo v bližini popkov majhne, okrogle- luknjice. Drevo, ki je napadeno v večji meri, obrežemo jeseni na kratko in ga dobro pognojimo. Če je usihanje češenj mogoče povzročeno od zastajajo« če vode, moramo skrbeti za to, da jo ta« koj odstranimo potom jarkov. V vseh slučajih pa bo koristno namazati dobro vse zdrave češnje z apnenim mlekom. V nedeljo, dne 17. julija je sklical od« delek za sadjarstvo in vinarstvo pri Kme< tijskem uradu v Gorici na sestanek vse sadjarje in kmetovalce sploh, ki se zani« majo za gojenje breskev. Sestanek se je vršil v sadovnjaku g. Antona Štekarja v Števerjanu. Namen tega sestanka je bil, pokazati v praksi, kako sc breskev pra« vilno obrezuje v zeleno, razen tega pa naj bi udeleženci videli, kaj se lahko doseže v naših Brdih v kratki dobi enega leta, če se upošteva nauke moderne sadjereje. Sestanka se je udeležilo lepo število kme« tovalcev iz Brd in Vipavske doline, iz Samica, ki bo prišla na drevo leči jajca, bo naletela na neprijetno oviro — strjeno plast apna po vseh vejah. To delo iizvr* šujemo jeseni. Bolj učinkovita nego apno je zmes tobačnega izvlečka, goveje krvi, apna in go ve jeka, s katero namažemo de« blo in vse debelejše veje. Popolnoma ra« zumljivo je, da vse napadene in odža« gane veje kakor tudi usahla drevesa ta« 'koj sežgemo. Dr. Vallig. Furlanske ravnine in iz čedadskih gričev. Vsi so se prepričali, da je nasad g. Šte« karja, kakor tudi sosednji nasad g. Jožefa Humarja v resnici zelo lepo razvit, da so breskve enakomerno zrastle, pravilno razraščene in zdrave. Ta dva nasada, ka« kor tudi vsi ostali, ki so raztreseni po Brdih, v Goriški okolici in Vipavski do« lini, dokazujejo jasno, da delo sadjar« skega odseka, podpirano od Zadružne zveze v Gorici in od vseh naprednih kme« tovalcev, ni ostalo brezuspešno. Sestanek v Števerjanu so obiskali tudi predsednik Kmetijskega urada cav, Benardelli, rav« Praktične vaje v obrezovanju breskev v zeleno. Pogled na nasad j>. A. Štekarja v Števerjanu. natelj Kmetijskega urada prof. Tonizzo, podatki o množini pridelanega in izvo« inž. Franzot in drugi. Dr. Vallig je pri; ženega sadja. šotnim razlagal temelje modernega go; Razen tega je bilo sklenjeno, prirediti Udcležcnci tečaja, zbrani v sadovnjaku i>. Stckarja. jenja breskev in tudi praktično pokazal obrezovanje, v katerem so se udeleženci lahko vežbali. Sadna razstava v Massalombardi. V začetku avgusta je bil v prostorih trgovske zbornice v Gorici sestanek, na katerem se je razpravljalo o udeležbi go* riške province na veliki sadni razstavi, ki se bo vršila od 5. do 20. septembra v Massalombardi. Sestanku je predsedoval g. vicekomisar Grassi, udeležili so se ga med drugimi dr. Tonizzo, g. komisar M. Russi, g. Višin, g. Jordan, inž. Pegan in ravnatelj Dominko. Namen tega sestan; ka je bil, mobilizirati sadjarje, izvozni; čarje in trgovce Goriške, da bi se v čim večjem številu udeležili razstave. Na predlog dr. Valliga se je sklenilo, nasto; piti na razstavi skupno. Razen sadja bodo razstavljene tudi lepe slike Brd in Vipav; ske doline in razni diagrami in statistični o priliki razstave ekskurzijo, ki naj bi si pod dobrim vodstvom ogledala razstavo, sadne nasade in izvozničarske tvrdke v Romagni. To bo tretji obisk naših sad; jarjev v Massalombardi. Upamo, da šte; vilo udeležencev ne bo manjše kot je bilo pri prvih dveh in da sc bodo našim sa; djarjem pridružili tudi trgovci in izvoz; ničarji sadja. Poživljamo vse sadjarje, ki imajo kako lepo sadje, naj ga princ; sejo na Kmetijski urad, ki bo poskrbel, da pride na razstavo. Odhod na razstavo iz Gorice bo drugi teden v septembru. Vsi, ki bi se je radi udeležili, naj se pri; javijo Kmetijskemu uradu v Gorici. Na železnicah je dovoljen 30% popust. Mislite na sadno drevje ne samo ta; krat, ko trgate sadje, ampak tudi jeseni, pozimi in spomladi, ko ga je treba oči; stiti, obrezati in zavarovati pred škod; ljivci! Poljedelstvo in vrtnarstvo Nemški krompir. Zelo različne so sodbe našega kmeta o zgodnjem nemškem krompirju »Juli* niere« (julijska ledvica), ki ga je letos vpeljala Zadružna zveza v Gorici. Ne* kateri pravijo: Nikdar več ne bom ku* poval tujega semena, ki ga ne poznam, saj sploh nisem pridelal krompirja, am* pak samo šiške. Slišimo pa tudi druge sodbe, ki pravijo, da je krompir sicer droben, vendar pa njegova številnost na* gradi v polni meri, kar smo prikrajšani na debelosti. In še tretje vrste sodbo smo prejeli od nekaterih kmetov iz go* riške okolice, namreč, da je krompir zelo dobro uspel v vsakem oziru: da je bil zgoden, da ga je bilo obilo in da je bil mnogo debelejši kot seme. Komu naj sedaj verjamemo? Ali naj pri* hodnje leto zopet sadimo »zgodnji nem* ški krompir« ali naj ga opustimo? Skušajmo si v kratkem razložiti, od* kod take velike razlike v presojanju »nemškega zgodnjega krompirja«. V de* cembrovi številki lanskega »Gospodar* skega lista« smo opozorili, da ljubi »Ju* liniere« rahlo in dobro obdelano zemljo in da zahteva predvsem obilno gnojenje. Domač hlevski gnoj zadostuje le če je preležan in še to v bogati zemlji, zato je potrebno gnojiti tudi z umetnimi gnojili. Ali so naši kmetovalci upoštevali ta na* vodila? Gotovo je bilo majhno število tistih, ki so jih upoštevali v polni meri, nekateri so se jih držali deloma, drugi pa se sploh niso brigali zanje in odtod tako velike razlike v pridelku. Kdor je dal seme v dobro zemljo in jo primerno pognojil z umetnimi gnojili, temu uspeh ni izostal. Par napak smo opazili letos pri saje* n ju »nemškega zgodn jega krompir ja« in hočemo nanje opozoriti. Prva je prekas* no sajenje. Kdor hoče, da mu bo zgod* nja vrsta krompirja res zgodaj dozore* la, mora spraviti krompir za časa v zem* 1 jo. Kako naj ima na primer v goriški okolici dozorel krompir proti koncu ma* ja, kdor ga stavi v zemljo šele aprila? V višje ležečih krajih sadijo sicer krompir kasneje, zato ga pa tudi kasneje koplje* jo. Druga napaka je bila pregloboko za* sipanje. Če sadimo krompir zelo zgodaj, ga moramo res nekoliko globlje zasuti, drugače pa mu globoko zasipanje ško* duje. Čim globlje je krompir v zemlji, tem dalj časa potrebuje klica, da pride na povrh in razvije liste. Zato se mora tudi tem več časa hraniti iz lastne zalo* ge, ki jo dobiva iz vsajenega krompirja. Pregloboko zasipanje škoduje predvsem tam, kjer krompir pred sajenjem režejo na več kosov. Kdor je »zgodnji nemški krompir«, ki je bil itak droben, (ker je bil namenjen izključno za seme) še raz* rezal na več koščkov in ga posadil glo* boko, mogoče še tudi kasno, ta pač ni mogel zahtevati primernega pridelka. Nasprotno pa so bili tisti, ki so sadili krompir zgodaj in v dobro zemljo, ki so ga pravočasno okopali in dobro gnojili, z njim zelo zadovoljni. Še na nekaj mo* ramo opozoriti. Že lansko leto smo po* vedali, da je »nemški zgodnji krompir« namenjen predvsem za goriško okolico, ki potrebuje dobro in zdravo vrsto zgod* njega krompirja za izvoz in za goriški trg. V drugi vrsti pa smo hoteli preskr* beti tudi našemu kmetu zgodnejšo vrsto krompirja, ki naj bi tvorila samo manjši del njegovega pridelka in mu nudila že v zgodnjih mesecih dobro hrano. Nismo pa imeli namena zamenjati sedanjih vrst krompirja, ki jih goji naš kmet, po* polnoma z nemškim zgodnjim krompir* jem, ker takim zahtevam bi ne odgo* varjal. Kdor je od njega pričakoval kaj takega, je bil seveda razočaran. Popol* noma razumljivo je, da zgodnji krompir ne more dosegati kasnega niti po debe* losti, niti po množini pridelka. Da bi imeli kolikor mogoče popolno sliko o uspevanju »zgodnjega nemškega krom* pir ja« v raznih legah in zemljah, prosimo vse tiste kmetovalce, ki so ga sadili, da nam čimprej pošljejo sledeče podatke: 1. Koliko »zgodnjega nemškega krom; pir j a« so posadili. 2. Kakšna je zemlja, kjer so ga sadili in kako je bila pognojena. 3. Kdaj so krompir vsadili in kdaj iz« kopali. 4. Kako je rastel in kako velik je bil pridelek. V izogibo stroškov bi bilo dobro, če bi več kmetovalcev (vsi iz ene vasi) skupno poslali poročilo. Nekaj stroškov in sit; Gospodarski pregled v juliji. Njiva in žito: V zadnjem Gospodar; skem listu smo pisali, da se pričakuje v Italiji večji pridelek žita kot lansko leto, in res je v splošnem nekoliko večji. Poznim vrstam pšenice, posebno pa ovsu je suša skrajšala dobo zorenja in s tem precej zmanjšala pridelek. To so občutili tudi nekateri naši kraji. Razen tega je napravilo znatno škodo neurje. Bili so optimisti, ki so pričakovali za celo 1la večji pridelek od lanskega leta, toda te je ukanila suša. Krompir je že pod streho, razen v hri; bih. Tudi pri tem smo se varali. Ugodno vreme, primerna množina dežja, vse to je obetalo bogat pridelek. Prišla pa je suša in ga zaustavila v razvoju v dobi največje rašče. Prvi je bil prizadet Kras, za njim pa je prišla na vrsto Vipavska dolina — vsaj vse višje Ieige — in Brda. Manj so trpeli od suše hribi, vendar pa krompir tudi tam ni povsod uspel tako kot bi lahko. V marsikateri gorski dolini so mu precej škodile slane. Koruza je od vseh pridelkov trpela go« tovo največ. Na kraškem kamnu je zgo; rela, v Vipavi in v Brdih jo je pa obva; nosti bo vsekakor, vendar pa si bomo le na ta način lahko ustvarili pravilno in popolno sliko o uspevanju »julijske led; vice« v našem kraju. Poročila naj se po« šil ja jo na Uredništvo »Gospodarskega lista« ali pa na »Zadružno zvezo« v Go; rici, Corso Verdi 37. Opomba: V Zadružni zvezi imamo dva vzorca »zgodnjega nemškega krom; pirja«. Eden je bil sajen 25. februarja, drugi šele 13. aprila. Prvi je bil izkopan okrog 10. junija, drugi 21. julija. Oba sta bila torej približno enako časa v zemlji, razloček pa je ogromen: drugi je mnogo manjši in je dal polovico manj pridelka kot prvi. inž. Pegan. rovala edino le zelo močna zemlja v niz; kih legah. V hribih je imela že več vlage, toda v lažjih zemljah je tudi tam zelo tr; pela. Slišijo se glasovi o majhnem pri; delku koruze v Jugoslaviji in tudi v dru; gih državah. Cene koruze, ki so se never* jetno dolgo držale precej nizko, so v zadnjem času zelo poskočile. Če je bila v prejšnjih mesecih koruza v primeri s pšenico dovolj poceni, je sedaj neprimer; no draga. Hlev in živina: V splošnem je letos malo nalezljivih bolezni med živino, le ena neusmiljeno gospodari med gove; dom, povzroča zvrgavanje, neplodnost in mršavost krav in zabranjuje obrejanje, to je kužni katar na spolovilih. Kmet si; cer čita razne članke in razprave v listih, toda to mu malo pomaga. Potrebno bi bilo, da bi imela vsaka vas vsaj enega člo; veka, ki bi se zavzel za stvar in se izuril v zdravljenju. Ponekod to že imamo, po; večini pa ne, in tako se kužni katar za« nemarja, širi sc beli tok in vrednost ži; vine pada. Kar ne trpi kmet dovolj radi nizke cene živine, ga tlači in pritiska še ta bolezen. Neredko se zgodi, da kupi kmet mlado »brejo« kravo od mešetarja, Splošno gospodarstvo v nadi da je naredil dobro kupčijo. Krna* lu pa »pozna, da je bolna na spolovilih in predno se zave, ima okužen celi hlev. Če je bila kdaj na mestu previdnost pri nas kupu živine, je gotovo sedaj. Varujmo se prekupcev, ki nimajo namena človeku koristiti, ampak gledajo samo na mastne zaslužke. Travnik in krma: Prva košnja je bila obilna in kmet je živel v upanju, da bo enkrat dobro leto za krmo. Pa tudi tukaj se je prevaral. Otavo je vzela suša in tudi paše bo malo. Marsikdo bo prisiljen, pro* dati živino pred zimo in zato se je bati, da se cene ne bi še poslabšale. Vniograd, klet in vino: Kakor vsem drugim pridelkom, tako je škodila suša tudi trti. Močne zemlje sicer niso toliko občutile pomanjkanja vlage, zato pa tem« bolj lažje zemlje 1 strmih in visokih le* gah. Tudi toča ni prizanašala. Vršila je svoje uničujoče delo po Krasu, v raznih delih Vipavske doline in tudi po Brdih. Pridelek, ki je obetal biti obilen, je na ta način precej zmanjšan. V drugi polovici julija in v avgustu so se začele hitro prazniti vipavske kleti — brici so oddali svoje vino po večini že prej. Pa saj ni čudo, lanskega pridelka pač ni bilo mno« go. Drevje in sadje: Spomladi se je poja= Poročilo predsednike o delovanju načelstva Zadružne zveze v Gorici v letu I9Z6. in 19Z7. Zopet je minulo eno leto gospodarske« ga delovanja naše Zveze. Dolžni smo, da poročamo kot običajno občnemu zboru o glavnih momentih iz življenja naše Zveze v preteklem letu. 1. Nadzorovalna komisija. Lansko leto so začeli neki italijanski 1U sti gonjo proti Zvezi, češ da ni čisto go* spodarska organizacija, ampak da dela med našim ljudstvom politično propa* vila v Brdih nova bolezen, takozvana »kuga na češnjah«. Če ne bomo nastopili proti njej že letošnjo jesen, je nevarnost, da ne bi začela resno ogrožati naših če? šcnj. Sploh bomo morali posvetiti naše* mu sadnemu drevju več brige, če bomo hoteli vzdržati ga v polni rodovitnosti. Zanemarjeno sadno drevje rodi vedno manj. V vinogradih in v njivah, pa tudi na travniku nam naredi zanemarjeno dre* vo mnogokrat več škode kot pa koristi. Sezimo enkrat po sredstvih, ki jih zahte* va umna sadjereja, saj niso tako draga, da bi si jih ne mogli privoščiti. V se* dan jem času se mnogo bolj splača umno sadjarstvo, kot pa starokopitno in zane* marjeno. Mlekarne, mleko in izdelki: Trg z mle* kom in maslom se je v avgustu nekoliko izboljšal. To poznamo na ceni masla, ki se je dvignila — ne sicer mnogo, pa ven* dar. Maslo, ki se je nabralo po tržaških ledenicah v maju in juniju, gre polagoma na trg. Našemu maslu dela precej škode maslo iz Karnije in iz raznih drugih pro= vinc in sicer s svojo nizko ceno. Drugod se prodaja maslo na debelo po 10 do 12 lir, pri nas pa po 15 do 16.50 lir. Seveda je kakovost našega masla mnogo boljša, zato najde odjemalce kljub svoji visoki ceni. gando. Vsled te informacije je prejel višji inšpektor notranjega ministrstva ko* mendator Tullio Carnevali naročilo, naj pregleda poslovanje naše Zveze. Revizija je trajala en mesec. Nam sicer ni bil spo* ročen uspeh te revizije, a posledica je bila, da je videmski prefekt imenoval v avgustu 1926. komisijo 5 oseb, ki naj bi poslovanje Zveze nadzorovala. Člani te komisije so: 1. Dr. Ivan Giordano, pred« sednik; 2. Prof. Feliks Cavalotti; 3. Cav. Bulfoni Cezar, ravnatelj »Banca d’Italia«; 4. Dr. Dettalmo Tonizzo; 5, Mozetič Mir? Zadružništvo ko, posestnik v Solkanu. Proti imenova* n ju komisije je Zveza vložila rckurz in sicer radi tega, ker je to imenovanje pro* tizakonito prav z ozirom na kr. d. z dne 24. 1. 1924. št. 64, na katerega se prefekt sklicuje. Rekurz do danes ni rešen. Na* čelstvo je nadalje poslalo ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru spo* menico, v kateri je razložilo protizakonit tost ukrepa glede komisije in da je z ozi* rom na popolnoma korektno poslovanje Zveze komisija nepotrebna, da celo škod« ljiva njenemu kreditu. Komisija je po« oblastila prof. Cavalotti, da prisostvuje sejam načelstva. Natančno je pregledala dosedanje poslovanje Zveze in izjavila, da popolnoma odgovarja zakonskim predpisom in pravilom. Tako se je iz« kazalo, da sc govorice o političnih tem dencah oziroma o slabem gospodarskem položaju Zveze popolnoma neutemelje* ne. Nadzorovala nas je do konca januar* ja t. 1. 2. Denarna kriza. Vsled politike deflacije je nastala ob* čutna kriza. Obtok denarja se je znatno skrčil. Reeskomptiranje menic je bilo popolnoma ustavljeno. Zveza je morala upoštevati te okolnosti. Nastalo je po* manjkanje razpoložljivega denarja radi neprestanih dvigov. Naše članice so po* trebovale denar posebno radi posledic, ki jih je povzročila našemu ljudstvu splošna slaba letina in velikanska povo* denj v naših gorah. Zato je že v septem* bru lanskega leta svetovala svojim čla* nicam * kreditnim zadrugam * naj orne* jijo dovoljevanje posojil. Priznati mo* ram, da so se članice zvesto držale tega nasveta in splošno po možnosti upošte* vale težkoče, ki so nastale za Zvezo in njene članice. Denarna kriza traja še da* nes. Krepki disciplini naših zadrug se imamo zahvaliti, da smo težkoče do sedaj premagali, seveda ne brez žrtev in samo* zatajevanja. Trdno smo prepričani, da bodo naše zadruge tudi vnaprej upošte* vale gospodarski položaj in skupno z Zvezo sodelovale pri delu za gospodar* sko povzdigo našega ljudstva na zadruž* ni podlagi. 3. Mlekarske zadruge. Kljub gospodarski krizi je Zveza pod* pirala živinorejo oziroma mlekarstvo. Pri Zvezi je sedaj včlanjenih 73 mlekarskih zadrug. Mislim pa, da moramo stremiti za tem, da ta vrsta zadrug napreduje ne samo po številu, ampak tudi na znotraj intenzivno. 4. Tečaji za mlekarske zadruge. Temelj poslovanja vsake mlekarske zadruge, je dobro knjigovodstvo. Zato je Zveza priredila letos dva knjigovodska tečaja, in sicer od 19. do 21. marca v Cerknem in od 23. do 25. marca v Ider* skem. .5. Delo Zveze v prid mlekarstva. Ko smo organizirali jnlekarske zadru* ge, morali smo misliti na to, da organizi* ramo tudi trg za mlečne izdelke. Narav* ni trg za naše mlečne izdelke je Trst. Zato smo morali obračati svojo pozor* nost na ta trg. Ustanovili smo v Trstu poslovalnico, ki ji je bil eden glavnih na* menov organizacija trga za naše mlečne nizdelke. Naš glavni odjemalec so bile Delavske zadruge (Coopcrative Operaie) v Trstu. Ob koncu lanskega leta so nam Del. zadruge stavile take pogoje za naše medsebojno poslovanje, da jih v inte* resu naših mlekarskih zadrug in Zveze same nismo mogli sprejeti. Zato smo morali iskati novih stikov. Seveda trdno pričakujemo tudi od naših mlekarskih zadrug, da nas bodo v tem našem delu podpirale in upoštevale težkoče, ki niso odvisne od naše volje, ampak so posledice položaja na tržaškem trgu. Zveza bo pri tem delu tudi vnaprej, kakor do sedaj imela vedno pred očmi ne svoj lastni interes, ampak skupni in* teres naših mlekarskih zadrug, kar je že tudi dokazala s svojim dosedanjim delo* vanjem na tem polju. 6. Davčne zadeve. Ko je bil uveden italijanski davčni si* stem, smo morali dati našim zadrugam navodila, kako naj ščitijo svoje opraviče* ne interese nasproti davčni oblasti. V tem oziru je Zveza izvršila veliko delo. Seznanili smo voditelje naših zadrug z novim postopanjem glede ugotovitve či* stega dohodka in s pravnimi pripomočki proti neopravičenim ugotovitvam. Omeniti moram v tem oziru postopanje davčnih uradov glede mlekarskih zadrug. Davčni uradi so začeli določati čisti do* hodek mlekarskih zadrug v svrho odme* re davka na premično premoženje (ri* chezza mobile) kar na črez, kakor se jim je zdelo. Brez kakega temelja so dolo* čili zadrugi čisti dohodek v gotovem zne* sku, ki naj služi kot podlaga za odmero davka. Vsled raznih ukrepov Zveze je dežel* na komisija v Vidmu to postopanje raz* veljavila in naložila podrejenim davčnim uradom odmero davka na podlagi čistega dohodka, ki izhaja iz bilance. 7. Liktorsko posojilo je podpisala Zveza v znesku L 10.000 upo* števajoč resno stremljenje vlade glede gospodarske povzdige države. Razložila je svojim članicam v posebni okrožnici pomen tega posojila in zakonske predpi* se in jih pozvala, naj po svojih premo* ženjskih razmerah podpišejo primerno svoto posojila. Naše članice so se častno odzvale temu vabilu. 8. Sindukufno gibanje. Kakor vam je zpano, je naša država sklenila organizirati stanove v sindakaL nih organizacijah. Zveza in njene kre* ditne članice so se včlanile v »Associa* zione Nazionale fra casse rurali ed enti ausiliari« v Rimu. Mlekarske in konsum* ne zadruge pa so pristopile k pristojnim sindakatom v Gorici. 9. Gospodarska izobrazba. Za gospodarsko izobrazbo smo skrbeli z »Gospodarskim listom«, ki je redno prinašal primerne članke z ozirom na gospodarske potrebe našega kmeta. Te* čaje za knjigovodstvo naših mlekarskih zadrug sem že omenil. Zveza bi bila še več storila, če bi ji bila dopuščala denar* na sredstva, a naše uradništvo je vsled vedno novih predpisov, ki urejajo naše gospodarsko življenje tako zaposleno, da mu ni mogoče posvetiti svojih moči v večji meri gospodarski izobrazbi naših članic. 10. Zadružna disciplina. Na splošno lahko rečem, da so se za* druge držale zadružne discipline. Resnici na ljubo pa moram vendar omeniti, da se je tu pa tam posamezna zadruga dala zapeljati od kakega kapitalističnega de* narnega zavoda, ki ji je obljubil višjo obrestno mero. Take nedisciplinirane za* druge bi morale imeti pred očmi, da de* nar naložen pri takih kapitalističnih pod* jetjih ni nikakor tako varen, kakor če bi' bil naložen pri Zvezi. Višja obrestna me* ra jim nikakor ne more nadomestiti var* nosti, ki jim jo nudi naša zadružna orga* nizacija. Opozarjamo take nedisciplinira* ne članice, ki so izgubile čut zadružne so* Udarnosti, da bo Zveza nasproti njim strogo izvajala načelo zadružne discipli* ne. Take članice naj se zavedajo, da ru* šijo ne samo zadružno disciplino, ampak tudi skupnost našega gospodarstva. 11. Naši nasprotniki. Zal so se tudi med našim ljudstvom na* šli ljudje, ki so začeli pravo gonjo proti dobremu imenu Zveze. Sirili so govorice, da Zveza daje milijonske kredite brez kritja, da so ji zato imenovali nadzoroval* no komisijo, da je pred konkurzom itd. Vsled teh in enakih popolnoma ncuteme* ljenih govoric, smo bili prisiljeni nasto* piti proti obrekovalcem sodnijsko pot. Na sodniji se je izkazalo, da so vse te go* vorice bile podlo obrekovanje. Zato so morali obrekovalci preklicati neresnične očitke. Najboljši dokaz, da je poslovanje Zveze vestno in pošteno, je dejstvo, da Zveza še danes krepko vodi naše zadruž* ništvo po dobro začrtani poti svojih ustanoviteljev. 12. Pogled v bodočnost. Težak je gospodarski položaj, v kate* rem se nahaja^ naš kmet. Slabe letine so občutno omajale gospodarstvo našega ljudstva. Lansiko leto so se temu pridru* žile vremenske nezgode, ki so povzročile veliko škodo našim kmetskim posestni* kom. Veliko naših ljudi je prišlo do spo* znanja, da jih naša zemlja ne more vzdr* ževati. Zato so se začeli izseljevati. K temu je znatno pripomoglo tudi pomanj* kanje denarja vsled denarne krize. Rešitev iz tega težkega položaja mora« mo iskati v našem zadružništvu. Prav v teh težkih časih je potrebna medsebojna ljubezen in naše zadružništvo ni nič dru* gega kot organizirana ljubezen do bliž* Fr. Donat Jug: Oskrbovanje čebel v A.*Ž. panjih. III. (Nadaljevanje.) Naravna čebelna skrb za zimo. Bog je obdaril čebele z mnogimi popol* nejšimi čutili nego druge živali. Med dru* gimi imajo tudi to čutilo, da nabirajo ži* vež ne le za vsakdanjo potrebo, ampak ga spravljajo tudi za zimo, ker čutijo, da pride zanje čas, ko jim ne bo mogoče iz* letavati v naravo ter bodo morale živeti le od letnih prihrankov. Pri izrojencu in pri takem panju, ki smo mu staro matico odvzeli, opazujemo, da med časom, ko se mu godni nova ma= tiča ter dokler se ne spraši in prične za* legati, nanašajo čebele nabrani med v medišče, v plodišču pa odlagajo samo obnožino. Že med tem časom se pojav« lja pri njih naravna skrb za zimo, da od* ločujejo med od obnožine. In res, maja ali junija meseca, ako je paša dobra ter vreme ugodno, nabero največ medu mo* čni in normalno razviti panji, torej baš njega. Prestali smo že težke čase! Z vza* jemnim delom na zadružnem polju smo premagali tudi težkoče današnjih dni. Kakor ste se prepričali iz mojega poro* čila, in kakor se boste še bolj prepričali iz nadaljnjih poročil današnjega občnega zbora, je naše zadružništvo zdravo in ži* lavo. Preveva ga iskrena in dejanska lju* bežen do šibkega v gospodarskem boju. Zato verujemo v zmago našega zadruž* ništva. Naše marljivo in pošteno kmet* siko ljudstvo bo premagalo tudi današnjo težko gospodarsko krizo. Boj je težak! Zato se oklenimo še z večjo ljubezni* jo, nesebičnostjo in požrtvovalnostjo na* ših zadrug in njihove matice, naše Za* družne zveze. v času, ko v panju ni zalege. Čebele na* našajo v medišče z največjo marljivostjo med ter ga odlagajo v celice kar navskriž, kamorkoli katera more. Mlade in druge čebele pa, ki ne izletavajo na pašo, to te* kočino zopet vsrkavajo in jo predelava jo (goste). Tedaj šele dobi nanošeni nektar pravi duh in okus po medu ter postane trpežen, da se ne skvari. Čebele prede* lani med zopet odlagajo v celice in ča* kajo z njim še toliko časa, da preobilna voda izhlapi iz njega ter se zgosti. Nato ga šele prično znašati na stalno mesto in ga skrbno zadelajo z voščenimi po* krovci. Marsikateri čebelar med tem časom večkrat poželjivo pogleda v medišče, ko* liko imajo čebele pokritega medu. Čebele pa pri tem opravilu prav nič ne mislijo na to, da delajo in se trudijo za čebelarja, pač pa zase in za svoje potomce, da bodo to skrbno spravljeno zalogo imele za zimo, dasi je šele mesec maj ali pa junij. Čebele so neutrudljive, ne poznajo nika* kega lenarjenja, ampak če jim vreme do« pušča, nosijo ven in ven, dokler je paše kaj. Ako je vreme ugodno in paša iz* Čebelarstvo datna, zalije močno živahen panj v neko* liko tednih celo medišče do zadnje celice. Tedaj šele ima pravico čebelarjeva roka, da poseže vmes in naredi prostor za na« daljnjo bero. Zato ravnajo neusmiljeno in 'krivično tisti čebelarji, ki so tako ne« strpni, da čebelam poberejo med, ko ga je komaj četrtino pokritega. Ne mudi se čebelam izprazniti medišča poprej, nego imajo dve tretjini ali pa vsaj nad po* lovico satja pokritega, posebno še v času, ko je plodišče prazno. Nikoli pa ne sme« mo čebelam vsega medu vzeti, posebno ne ob času, ko prične mlada matica zale« gati. Zgodi se lahko, da se paša nenadno utrga in čebele ostanejo na »suhem«. Pri vsakem točenju pustimo vsakemu panju vsaj 5 kg medu. Ako ga ni v plodišču to« liko, jim ga moramo pustiti pa v medišču. Priprava za zimo. Po rojilni dobi julija meseca se prične v panjih zimska doba. Ko je nova matica že zalegla nekaj satov, prično čebele do« našati med in obnožino okoli gnezda v plodišču. V medišče pa ne donašajo več medu, razen ob izdatni paši (gozdni). Ako bi pa paša sploh prenehala, prene« sejo še tisti odkriti med, kar ga je v me« dišču, v plodišče. Zadelanega ali pokri« tega medu se pa ne lotijo, razen v skrajni sili, ako bi jim primanjkovalo v plo* dišču hrane. Čebelarjeva naloga je, da med tem ča« som panje opazuje, kako se razvijajo. Pregledati moramo zdaj pa zdaj tudi plo« dišča tistim panjem, ki so dobili to leto nove, mlade matice, ali pravilno zalegajo. Ako opazimo v kakem panju, da je kljub zadostni medeni zalogi le malo zalege in še ta raztresena po satju, potem matica ni dobra. Ta panj moramo »vzeti na piko« in ga v 14 dneh še enkrat pregle« dati. Pri opazovanju naj čebelar tudi pazi, da je v plodišču satje pravilno ure« jeno. V gnezdu mora biti samo čisto če« belno delo, ki je do tal izdelano. Ako opazi v kakem panju, da je mlada matica zastavila gnezdo bolj pri enem kraju, naj oelo gnezdo toliko premakne, da bosta ob straneh po eden ali dva sata za med in obnožino. Na podlagi opazovanj čebelar že lahho presodi, koliko panjev bo dobrih za ple* me in katere bo treba podreti, oziroma združiti. Na te, ki jih misli zazimiti, mora sedaj obračati še večjo pozornost. Združevanje čebelnih družin. Ako čebelarimo že več let v A.«Ž. pa« njih ter jih imamo že večje število oblju« denih, pa ob kaki slabi letini niso baš močni, si lahko pomagamo na tale način: V začetku avgusta meseca pregledamo še enkrat vse panje. Tisti, ki se nam zdi slab, ali pa tisti, katerega smo že pri prejšnjih opazovanjih zaradi kake na« pake »vzeli na piko«, združimo z onim panjem, ki ima sicer dobro matico, a je zaradi kakega drugega vzroka zaostal za drugimi. Lahko pa storimo tudi tako, da naredimo iz treh panjev dva. Vsakemu panju damo polovico zalege in ometamo z ostalega satja vsakemu polovico mladih čebel. V tem primeru moramo panjema iz previdnosti poprej matici ujeti in ju zapreti v matičnici. Čez 12 ut ju že lahko izpustimo. Pri združevanju pa že lahko tistim pas njem, ki jih mislimo zazimiti, izmenjamo slabejše sate in slabe matice z boljšimi, če je mogoče, odstranimo izpraznjeni panj za nekaj dni ali pa ga s kako stvarjo pregmemo, da se čebele, ki so iz njega izletavale, navadijo leteti v druge sosed* ne panje. Zakaj moramo združevati že v začetku meseca avgusta? Ako so panji zaradi slabe letine ali iz drugih vzrokov postali lahki, maložival« ni, ali pa, če družine sploh niso bile moč« ne zaradi slabega satja ali kake bolezni ali spričo napačnega ravnanja, je zdru* ževanje najboljše zdravilo za izboljša« nje panjev na moči. V združenih panjih je tedaj več mladih čebel in zalege; od te si panji opomorejo do ajdove paše, ki jo lahko s pridom izrabijo. Matice v močno živalnih panjih tudi med ajdovo pašo še močno zalegajo. Potem imajo panji veliko mladic; zimo pa prebijejo le tiste čebele, ki so se izlegle v avgustu in septembru mesecu. Ako bomo prezimili mnogo mladih čebel, se bodo panji spo« mladi, ako se ne primeri kaka izredna ne« sreča, mnogo hitreje razvijali. Veliko žrtev mora doprinesti čebelar, ako mora baš pred ajdovo pašo kak panj proti svoji volji izprazniti zaradi zdru« žitve. A ta škoda je le navidezna, kajti alko zazimimo močne panje, dosežemo spomladi gotovo tolikšen uspeh, da bomo prazne panje zopet obljudili bodisi z na« rejenimi ali pa z naravnimi roji. Sicer pa ni napačno, ako nimamo po* sebnih panjev, n. pr. eksportovcev, za pridelovanje satja, da vsako jesen nekaj panjev izpraznimo ter jih spomladi ob« ljudimo z naravnimi roji na celih satnik cah, da na ta način pridelujemo lepo novo satje za izmenjavo starega. Združevanje družin jeseni po ajdovi paši pa je le prisiljeno delo, ki ne rodi zaželjenega uspeha. To pa zato, ker so bili panji med ajdovo pašo preslabi na živalih ter niso nabrali zadosti živeža. Matice v slabih panjih pa tudi niso tako obilo zalegale. Tako nas zaloti čas zazim« ljenja brez zadostne zaloge in čebelne moči v panju. Dokler bomo jeseni združevali lahke panje brez matic in zraven še krmili, to* liko časa ni upanja, da bi spomladi pravo* časno postali močni. Vprašanje št. 46: Pri nas je letos obilo češpelj in bodo gotovo cene zelo nizke. Ali bi lahko naredil iz njih pijačo? Po« izkusil sem lansko leto, pa mi je ostala motna. D. I. v P. Odgovor: Češplje niso pripravne za na* pravo mošta. Izkoristiti jih morate na kak drugi način. Lahko jih posušite, ali pa naredite iz njih marmelado. Lepe, suhe češplje boste lahko dobro prodal, mar« melada pa je dobra za domačo porabo. Vprašanje št. 47: Kje je kaka dobra Ako združujemo in vse potrebno ure« dirno v panjih že pred ajdovo pašo, nit* mamo jeseni drugega posla, nego da jim uredimo zimsko zalogo. Ako je imajo preveč, jim jo odvzamemo, ako pa pre« malo, jim jo dodamo. Ako je bila letina dobra, smo iztočili medišča že pred zdru« ženjcm. Sedaj pa jim vzamemo samo to« liko medu, kolikor ga imajo preveč. Pred zimo nas čaka le še delo: da izpraznimo medišča, panje zapažimo ter spravimo satje. Kjer pa jesenske ajdove paše sploh ni, tam je pa itak treba, da združujemo panje in vse potrebno uredimo že meseca avgusta. Čebelarji, ki vozijo čebele dru« gam v ajdovo pašo, morajo1 čebelne dru« žine že poprej združiti, ker slabičev ni vredno voziti v ajdovo pašo. Kadar je pa prav dobra čebelna letina, ni treba panjev združevati, ako smo pazili na to, da je imela matica v plodišču vedno dosti prostora za zaleganje. Ako nismo pazili na to, se lahko zgodi, da bo jeseni v pa« njih polno medu, pa malo mladih čebel. V tem primeru je tudi treba združevati, sicer bi zazimili na polnih satih malo če« bel. Saj že star čebelarski pregovor pravi, da so po dobri čebelarski letini spomladi slabe čebele. V prihodnji številki se pa pogovorimo o zimski zalogi. italijanska nižja kmetijska šola? Lav« renčič Ivan, Podraga. Odgovor: Najbližja kmetijska šola in mogoče tudi najbolj prikladna za naše razmere je v Pazinu v Istri. Njen učni program najdete v oktobrovi številki lan« skega letnika. Če bi hotel imeti kaka po« jasnila, obrnite se naravnost na: Kavna« teljstvo praktične poljedelske šole Pisino, Istria. Vprašanje št. 48: Letos mi je usahnilo v vinogradu več češnjevih dreves. Kaj je temu vzrok? I, Š, v B. C Vprašanja in odgovori C— J Odgovor: Mogoče imate češnje v težki in mokri zemlji, kjer jih je umorila za* stajajoča voda. Lahko je pa tudi, da so napadene od takozvane »češnjeve kuge«, ki jo povzroča majhen hrošček z imenom Scolytus in ki se je v zadnjem času pre« cej razširila v Brdih. Če imate češnje na mokrem svetu, morate z jarki odvesti odvisno vodo, sicer Vam ne bodo uspe* vale nikdar. Če pa jih je napadel gori imenovan črviček, ravnajte se po navo* dilih, ki jih opisuje dr. Vallig v notranjo« sti lista v članku: »Kuga na češnjah«. Vprašanje št. 49: V velikem sodu sem imel več časa manjšo množino vina, ki se mi je skisalo. Kako naj popravim vino in kaj naj naredim s sodom, da bo pora« ben? G. P. v J. Odgovor: Če se Vam je vino že tako škisalo, da je tudi sod nakisan, bo pač edini izhod ta, da ga porabite za ocet, posebno še z ozirom na to, da ga ni mno« go. Sod morate takoj zakuhati z vročo vodo in sodo in sicer večkrat zaporedo* ma v predsledkih. Nato ga operite s čisto vodo, osušite, zažveplajte in dobro za« prite. Vprašanje št. 50: Čital sem v nekem listu o uspehih gnojenja z elektriko, ki se je začelo uvajati tudi že na Koroškem. Ali mi lahko daste navodila, kako se gnoji z elektriko in ali se izplača tako gnojenje. D. I. Padež. Odgovor: Radi primeroma visokih cen današnjega načina gnojenja z umetnimi gnojili so začeli stikati učenjaki za naj« različnejšimi sredstvi, ki bi to gnojenje popolnoma ali vsaj deloma nadomestila. Tako so videli, da se dajo doseči uspehi z elektriko, z radioaktivno zemljd in -vodo, z ultravijoličastimi žarki in še raz* nimi drugimi sredstvi. Razen tega so iskali in našli tudi razna takozvana »dra* žila«, to so umetna gnojila, ki bi že v manjši meri vzbujala rastline k bujnejši rašči, na primer fluor. Vse omenjene iz« najdbe pa se do danes v praksi niso mo* gle razširiti, bodisi, da ne dajo dovolj uspehov, ali pa da za uporabo v velikem splo še niso prilagodene. Z nekaterimi iz* med njih se je delalo tudi' velike golju* fije, na primer z radioaktivno zemljo in zato niso našla odjemalcev. Svetujemo Vam, da se oklenete umet* nih gnojil, ki so v prometu, ker so za da« našnje razmere še vedno najboljša. 11111 Gospodarski drobiž in razno j Zakonodaja v mlekarstvu. Kr. zakonski odlok od 15. oktobra 1925. št. 2033 in pripadajoči opravilnik od 1. julija 1926. št. 1361 bosta spreme* njena, oziroma dopolnjena z novim od* lokom, ki ga je pripravilo ministrstvo za narodno gospodarstvo. Popravki so v glavnem sledeči: 1. Spremembe člena 80. so sledeče: a) polnomastni sir, če ne vsebuje manj kot 42% maščobe; b) posneti sir, če vsebuje manj kot 20% maščobe; c) polmastni ali polovično posneti sir, mrče se giblje množina maščobe med obe* ma zgoraj navedenima številkama. 2. Člen 81. je spremenjen kot sledi: Označcnje sira, o katerem govori odsta* vek b in c predhodnega člena, mora biti vpisano v računih, v trgovskih doku* mentih, na voznih listih in na pošiljkah. Če manjkajo predpisane označbe, se smatra, da je sir dan v promet kot pol* nomasten. 3. Popravljen je tudi odstavek o prist* nosti masla in o margariniranih sirih. Verjetno je, da bo ta odlok, ki prinaša precej olajšav, sprejet v nespremenjeni obliki. Davek na koze je težko breme za nekatere kraje naših Gor, je pa tudi težko breme za ostalo Italijo. Avstrija, Švica, Čehoslovaška, Nemčija in razne druge države podpis rajo to »kravico revnih krajev in rev* nih ljudi« z vso vnemo. Pred kratkim je bil v Freiburgu mednarodni kongres za širjenje in izboljšanje kozjega plemena. Udeležilo sc ga je 12 držav, med njimi tudi Italija. Sedaj pa je prišel popolnoma v nasprotju s smernicami, ki jih je za? stopal kongres, naenkrat — davek na koze. Stotisoči revnejših slojev Italije so se vprašali: kaj sedaj? Vprašal se je tu? di kmetič v naših hribih. Sledile so in? terpelacije, prošnje in razpravljanja v časopisih, ki še sedaj niso ponehala. Vsi prizadeti želijo, da bi se vprašanje ko* zjereje proučilo do dna in potem šele naredil zaključek, ali naj se koza ob? davči ali ne. To želimo tudi mi. Znižana skočnina. Kot jc bilo že objavljeno v listih, je skočnina znižana za simodolsko pasmo od 40 lir na 30 lir, za sivo švicarsko pas« mo od 25 lir na 20 lir, za beljansko pasmo od 25 lir na 15 lir. Produkcija sintetičnega dušika v Nemčiji. Nemčija je proizvedla 1. 1913. 121.000 tonelat sintetičnega dušika, leta 1926. že 450.000. Od tega porabi doma za polje« delstvo 300.000 in za industrijo 20.000. Ostane ji toraj še 130.000 tonelat za iz« voz 130.000 tonelat dušika (ki ga Nemčija vsako leta izvaža) odgovarja 6,500.000 q amonijevega sulfata. Če pomislimo, da porabi Italija letno samo 2,000.000 q po« dobnih gnojil, vidimo, da ima pred sabo še precejšno pot na polju gospodarskega napredka. Tečaj za cepljenje sadnega drevja in trt v spe« če oko se je vršil dne 20. julija v deželni trtnici v Gorici, pod vodstvom Kme« tijskega urada. Bil je dobro obiskan. Stanje domačih živali v Franciji. V letu 1926. so našteli na Francoskem: 2,893.960 konj, 184.810 mul, 263.630 oslov, 14,482.440 glav goveje živine, 10,775.260 ovc, 5,776.900 prašičev, 1,388.490 koz. Pro« dukcija kravjega mleka se je cenila na 122 milijonov hektolitrov, od katerih se je porabilo 41.600.000 za izdelavo masla. SEMENSKA PŠENICA. Lansko leto je nabavila Zadružna zveza v Gorici za svoje članice precejšno množino semen« ske pšenice raznih vrst, predvsem »Gen« tile rosso« in »Ardito«. Poročila o uspe« hih so zelo različna, mnogo bolj še, kot poročila o nemškem zgodnjem krom« pirju. Nekatere vrste pšenice so se ob« nesle v nekaterih krajih, druge v drugih. Želeti bi bilo, da se tista pšenica, ki je letos dobro uspela, ne porabi za mlin, ampak za seme. Tako se bo dobro seme najhitreje razširilo. Če take pšenice pri« manjkuje, naj jo dotičnik naroči tam, kjer lansko leto, da bo gotovo dobil isto vrsto in iz istega kraja. Naročila za se« mensko pšenico sprejema tudi Zadružna zveza v Gorici. Ne odlašajte z naročili, ker se Vam lahko zgodi, da pri poznem naročilu ne dobite več semena. Nihče se z njim ne bo preveč zalagal, ker je drago. Sugoslovanshi semenski krompir. Zadružna zveza v Gorici je zopet vlo« žila prošnjo za uvoz jugoslovanskega se« menskega krompirja, ki sc je v naših krajih najbolj obnesel. Poživljamo zadruge, da nam že sedaj javijo, ali mislijo prihodnjo pomlad na« ročiti jugoslovanski semenski krompir in približno množino, ki jo bodo potrebo« vale za svoj kraj. Zadružna zveza v Gorici. Mirodilnica TU ji M ji (drogerija) nUlHM Gorica, Via Rastello št. 27 Na drobno Na debelo Zaloga £ raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev - ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča tekočega in v prahu - bakrene in železne galice - žvepla - čilskega solitra - zamaškov, cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. g Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča ANTON MERVlfi, lastnik. Rčntgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko primarija Dl. 9. DE FI0R1 V GORICI, CORSO VITT. EM. III. Št. 14 SPREJEMU OD 9 - IZ IN Z - 4 a Tomaževo žlindro snperfosfat kalijevo sol tn druga Jesenska gnojila ima v zalogi Zadružna zveza o Gorici Naročajte semensko pšenico orehove tropine Pošljite prednaročila za jugoslovanski semenski krompirl jr, - . . ^ Domača knjižnica. Vsak umen gospodar si nakupi majhno zbirko koristnih, dobrih knjig. Vsaka hiša imej domačo knjižnico! Gospodarske knjige: Belič: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami — Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami — Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami — Domači živinozdravnik Domači zdravnik — Nasveti za hišo in dom Naše gobe — Reja domačih zajcev. A. Pevc, mlekarski inštruktor: SIRARSTVO. Obsega 286 strani, s 132 lepimi slikami. Mlekarji, in odborniki mlekarskih zadrug, sezite po njej Stane broš. 20 L, vezan 22 L. Valjavec, Slovensko-italijanski slovar. 40.000 besed. Vezan 28'— lir. Na prodaj v Katoliški knjigarni v Gnrici Via Carducci 2 (Gosposka ulica) Ie; Kodrič Angelj trgovina jestvin Gorica, Via Morelli št. 4 priporoča cenj. odjemalcem iz mesta in dežele svojo trgovino in zalogo špecerijskega in kolonjal-nega blaga. Za solidno in konkurenčno postrežbo jamči! L9 F0NDI9RIR Tomasetti Italico Corso Verdi 31 (nasproti Trgovskemu domu) Zaloga ročnih kovčekov, pletenih košev, listnic, ženskih torbic, kopit i. t. d. i.t. d- izdeluje in popravlja. Obiščite nas in primerjajte naše nizke cene — brez obveznosti nakupa. Prevzame prevoz vsake vrste, posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda. Zaloga bencina n t« in petroleja J Nadomestni deli MSAURER" Masivni plašči za kolesa tov. avtomobilov „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev. Zavarovalna družba proti požaru, nezgodam, tatvini in za življenje. j; AUtOCar Impresa trasporti s. a g. 1. GORICA, Via Rismondo štev. 8 Telefon Inter. 303 Generalno zastopstvo v GORICI, CORSO VITT. EMANUELE III., 20 Krajevna zastopstva v vseh občinah. Lekarna Gontin Corso Verdi nasproti mestnemu parku Zaloga domačih in inozemskih zdravil. - Tovarna za cepivo vseh vrst. Posebnosti: Nutremina, močka za slabotne otroke, Roburol za odrastle, Sirup proti kašlju i. t. d. mi O C cd c« O C o (D > 'S* z cd C S o 0> > CA +-» «« •'P"* C J3 u O X) o D. #s •1^ CA >03 O O C u u 'j-* S O 13 O S e cd N > O +2 £S 0> A T3 u CA O O o #c -4-» o x/i 0> TJ >o u O > jc *+■* ca O u 0> cd >o -+-* C/) c3 >o >C/} u 00 c < X> 3 O CA CA 0) iS cd c bJO -<-» OJ a> C rv >0 £"5 o cd v* o N in T3 US cd cd c JC W) c o cd t , 13 •mm N C u > O «4— cd # a •S£ •mm *5 •mm o Js£ rd s *o o s T3 u cd CJ cd •wm > cd o u O O Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici. POSNEMALNIK ALFA LAV AL EDINI VAM ZAJAMČENO POSNAME mLEKO — IN ===== SIROTKO POPOLNOMA ČISTO SOC. 9LF9 L9V9L MILANO (119) VIA FARNETI 5, (GlA VIA PONCHIELLI, 15 ZASTOPNIK: ZADRUŽNA ZVEZA V ORICI CORSO G. VERDI, 37