Posïfiina
чгчштш
Naročnina
pnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoleino v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemsivo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petli-vrsla mali oglasi po 130 In 2 D.veCJl oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po Л In 4 Din. v uredniškem delu vršilca po 10 Dir O Pn večjem o naročilu popust
Izide ob 4 * Jut r<\t
razen pondelJKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6/I/l Rokopisi se ne vrača/o, nelranklrana pisma se ne sprefemajo ^ Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328
Političen list sza slovenski narod
Uprava le vKopltar/evl ul.št. 6 - Ceh. ona račun: C/ubl/ana štev. 10.650 ln 10.34! xa Inserate, Saralevošt.7SG3. Zagreb št. 39.OH, Vraga ln Duna/ št. 24.797
i so po krvi, jeziku in duhu naši bratje
ob desetletnici največjega dne v zgodovini slovenskega naroda.
Izjava slovenskih oblastnih skupščin ob 10 letnici majske deklaracije.
Ljubljanski in mariborski oblastni odbor sta na svoji skupni seji v Celju 26, maja t. 1, glede na desetletnico majske deklaracije sklenila izjavo:
»Na temelju majske deklaracije, ki pomeni prvi začetek lastne državnosti Slovencev v skupnosti s Srbi in Hrvati, bomo po vseh svojih močeh delovali, da se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovcncev okrepi in da se načelo narodove samoodločbe, izraženo v majski deklaraciji, uveljavi za vse, ki so po krvi, jeziku in duhu naši bratje.«
Oblastni odbor ljubljanski:
Predsednik: Dr. Marko Natlačen, 1. r.
Člani:
Dr. Juro Adlešič, i. r. Dr. Anton Brecelj, 1. r. Peter Hauptman, 1. r. Dr. Anton Milavec, 1. r.
Oblastni odbor mariborski:
Predsednik: Dr. Josip Leskovar, 1. r.
Člani : Marko Kranjc, 1. r. Jurij Kugovnik, 1 r. Dr. Andrej Vcble, 1. r. Alojzij Zupanič, i. r.
ivgen Jarc:
Sdele msjnsške dekSaradje.
Da objektivno presodiš ali oceniš zgodo-inski dogodek, ki si ga sam doživel ali celo am igral v ujem aktivno vlogo, je treba, da ireteče gotova doba, ki ti šele omogoči, da avzameš napram zgodovinskemu dejstvu ol». ektivno stališče opazovalca. Po desetih letili moremo vsaj prilično pravilno presojati maj-niško deklaracijo, analizirati njeno vsebino n si obrazložili njen naravnost elementaren peh v dobi vojnih grozot in zatiranja našega naroda.
Majniška deklaracija je bila beseda, iz-ečena od poklicanih zastopnikov slovenskega ljudstva ob pravem času in na pravem
traju. Izrečena je bila tako, kakor je takrat mislilo in čutilo slovensko ljudstvo.
Majniška deklaracija je bila reakcija na zhruhe mili turističnih in birokrati Snih orgij
začetku in tekom svetovne vojne. Tako je !govorilo slovensko ljudstvo na vse ponižanje in sramotenje, ki so ga morali trpeti ne najslabši med njim, na vse trpljenje, pomanjkanje in nasilje v begunskih taborih, doma in na frontah.
Majniška reklaracija je bila reakcija na nemški imperializem, ki Je hotel ustvariti >Srednjo Evropo« pod prusko komando in ž njo zasužnjiti vse narode nje ter si tako končno in za slalno vtreti pot od Berlina do Bagdada in od Hamburga do Trsta.
Majniška deklaracija je bila reakcija na Tsenemški program za preureditev Avstrije,
ki je šel za tem, da odtrga pod posebno vojaško komando Galicijo, Bukovino in Dalmacijo in tako zagotovi nadvlado Nemštva v Avstriji, da uvede nemški državni jezik in da zlasti kolonizira slovensko ozemlje s pomočjo nemških šol, nemških uradnikov in železničarjev z nemškimi priseljenci in tako odpre in utrdi Nemštvu pot do Adrije.
Majniška deklaracija je zmagala z idejami, ki jih je izvajala.
Nacionalna ideja, dete francoske revolucije in romantike, je v 19. stoletju prejela vse narode, jih uedinila ali vsaj vzbudila v njih stremljenje za uedinjenje: Italija, Nem-štvo, Cehi, Poljaki, Srbi! V dobi saborvo je pronikla v vse plasti slovenskega ljudstva. Zedinjena Slovenija in uveljavljenje enakopravnosti v šoli in uradih — to je postala stalna programatična točka vsake slovensko stranke.
Naravno pravo, samoodločba narodov!
Kakor prvi dih nove pomladi je občutilo slovensko ljudstvo poslanice prezidenta — profesorja Wilsona, ki je v njih oznanjal, da na-
rodi ne smejo biti kakor figure šaha, ki jih prestavljajo na svetovni deski mogočni in da je treba posebej avstrijskim narodom dati priliko za avtonomen razvoj, da si sami določijo državno obliko. Ko so se v istih dneh štrli okovi ruskega absolutizma, je bilo vsem jasno: revolucija mora pomesti ves absolutizem, >Srednjo Evropo« z nemškim >Belan-ge« vred in prinesti tlačenim narodom svobodo.
Lastna državnost brez gospostva tujcev! Kar žive Slovenci v skupnosti Srednje Evrope, so preživeli vse faze razvoja habsburške države in dinastično - fevdalne niene oblike preko prosvetljenega in predmarčnega absolutizma do konstitucionalizma, ki pa ni mogel ustvariti iz Avstrije nadnacionalno države,, ker so njeni vladarji poznali samo svoje dinastične koristi.1 Le enkrat so Slovenci menjali svojega gospodarja, v Napoleonovi dobi, je v par letih s svojim širokim pojmovanjem uprave prav za prav zbudila slovensko narodno zavest: Ilirija oživljena.
Demokratično urejeno državo je zahtevala majniška deklaracija. Demokracija, ki se je porodila v francoski revoluciji, je tekom sto let. zmagovito zavojevala Evropo in Ameriko. Še pred 100 leti groza in trepet za vladajoče je poslala samoobsebi umevna last človeštva, je postala realnost, izražena v volilni pravici in principu samouprave. Po letih utilitarističnega nasilja in birokratičnega absolutizma grofa Sturgkha se je zazdela demokracija uveljavljenje ljudske vlade in volje — kot edina rešilna misel.
Ideje, ki jih je povzela in izrazila majniška deklaracija, so bile takrat v zraku. Vse je čutilo in pričakovalo, da pride nekaj novega in silnega. In to je izrazila deklaracija Odveč je zato brskati, kdo si jo je prvi zamislil in kdo jo prvi predlagal. prodno je bila napisana na papir, jc že bila podzavestna last vsega slovenskega ljudstva. Zato je končno oblikovana in izrečena kakor silna duševna poplava zajela srce in mišljenje vsega ljudstva. Ne cenzura listov, ne prepovedi shodov, ne preganjanje njenih propagatorjev je ni moglo zajeziti, dokler ni podrla trhle zgradbe zastarele države in si utrla pot v deželo podzavestnih sanj, v lastno državo. Okto-herska revolucija 1918 je bila idejni zaključek majniške deklaracije in začela se je nova doba: ustvaritev države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1 Ideja trializma, ki je zadela na najskrajnejši odpor Nemcev in Madjarov, in naj bi prav za prav le zaščitila dinastične interese, je zato morala ostati utopija.
A. G—k.:
Zgodovinska seja avstrijskega parlamenta
dne 31. maja 1917.
Zadnja predvojna seja dunajskega parlamenta je bila 13. marca 1914. Že ta predčasen konec zasedanja dokazuje nevihto v ozračju, ki je počila na Vidov dan v Sarajevu, ko sta bila ustreljena nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga, in potem na dan sv. Ane '26. julija z mobilizacjjo in napovedjo vojne Srbiji.
V	Avstriji je sledila doba vojaške diktature, tiskovna svoboda je bila odpravljena, enako porotna sodišča v nekaterih deželah, sledile so neštete internacije in konfinacije, obsodbe znamenitih politikov pred izjemnimi in vojnimi sodišči, vešala in kot posebna milost smrt z ustreljenjem itd., kar vse prinašajo vojne v deželo in se temu danes manj čudimo, nego smo se čudili in smo obsojali takrat, ko smo tudi mi Slovenci jako hudo občutili vse take spremljevalce vsake vojne v prosvitljeni dobi militaristične mentalnosti.
Pripomniti je treba, da je bila Avstrija edina vojskujoča se država brez parlamenta. Zborovala sta celo ogrski državni zbor in hrvatski sabor, kjer so se slišale kljub vojaški diktaturi včasih prav krepke besede. — Tako neparlamentarno stanje pa je silno škodovalo državi sami v moralnem, prestižnem in gospodarskem oziru. Državne finance so silno trpele, ker ni bilo ustavnega življenja, ni bilo nikake kontrole, soldateska je brezvestno zapravljala in škandalozno gospodarila, le prekmalu je nedostajalo vsega za prehrano in tudi za vojno samo vseh potrebnih sredstev.
Na začetku leta 1917. je že v grozni meri grozilo pomanjkanje živeža in tudi vojni ma-terijal je bil v desolatnem stanju. Dasi so stale vojske centralnih držav globoko v Franciji, Rusiji, Rumuniji in Srbiji, vendar se je začel oolaščevati zmagovalcev strah pred bližnjo bodočnostjo. Ko so bile sile centralnih držav že blizu polnega poloma, sta se Anglija in Amerika šele dobro pripravljali na odločilen boj. Kljub vsem zmagam in fingirani zavesti v polno zmago so bili posebno na Dunaju odločilni krogi že prepričani, da gre h koncu z vso glorijo na bojnem polju, — in strah jih je bilo pred tem, kar je imelo šele priti.
Malo mesecev poprej sta v notranji politiki dva slučaja smrti prinesla docela nov položaj: stari cesar Franc Jožef je umrl in ni doživel sam katastrofe, povzročene po vojni, ki jo je bil on napovedal, zavestna roka dr. Frica Adlerja pa je v jedilnici hotela Meissl ustrelila ministrskega predsednika grofa Sturgkha. Kazenska obravnava proti Adlerju je bila zlokoben omen za režim in vse povzročitelje svetovne vojne. Način, kako se je Adler branil, in kako ga je javnost sprejela, je bil značilen za tisti čas. Protestiral je proti mnenju, da ni prav pri čisti pameti, marveč je izjavil, da je ministra ubil, ker ga smatra za nesrečo države in za zločinca, ki ga treba spraviti s sveta. Bil je sicer obsojen, ali niso se upali na vislice ž njim. Bil je pomiloščen in komaj po dveh letih že prost.
Državni temelji so se začeli majati, zaupanje v srečno zmago je bledelo, in novi cesar, posebno njegova močnejša polovica cesarica Zita, sta začela misliti na možnost separatnega miru. Tudi ni manjkalo drugih vplivnih krogov, ki so naglašali stališče: ret-ten, was man noch retten kann.
V	pomirjenje premnogih duhov v državi so že v marcu sklenili, da pošljejo skoro vse internirance na svobodo ali vsaj v konfinacijo. Načelnik tistega oddelka v notranjem ministrstvu, oziroma Kriegsiibervvachungsamta, dvorni svetik Swoboda je sam pregledal, menda prvič, vse tabore internirancev, in bil z vsakim inteligentom silno prijazen. Vsakega posebej je vprašal, kam bi rad šel iz tabora. Tudi z menoj je bil skrajno prijazen in mi je takoj ugodil, da me konfinuje na Dunaju, ka-
Na Dunaju, '25. maja 1927,
mor so me izpustili v aprilu 1917. In tako so razpustili vse internačne tabore. Niso imeli za nje hrane, ali tudi pomirjenja duhov so si želeli. Tudi z našimi obsojenci so začeli veliko bolje ravnati. Tako so pripravljali ugodnejši položaj za nameravano sklicanje parlamenta, ki naj v cèli državi vzpostavi normalno stanje, ustavnost, in pripravi pot za rešitev, kar bo sploh mogoče rešiti v vsakem slučaju konca svetovne vojne.
In tako smo dočakali prvo sejo parlamenta po več nego treh letih neustavnega življenja. Ze dan poprej je bilo v klasiški palači na tedanjem Franzensringu (danes je >Ring des 12. November — dan proglasitve avstrijske republike) prav živahno življenje. Od vseh strani in z vseh front so prihajali poslanci ter si pripovedovali svoje dogodke in o razpoloženju med narodi, pa tudi o — položaju na bojnih poljanah. Glasovi od vseh strani niso bili preveč veseli in niso budili nad v srečen konec. Nemci so delali >gute Mieuet, kakor da verujejo v polno zmago, vsi ostali pa so bolj ali manj prikrito napovedovali usoden konec. — Med našimi poslanci z juga je vladalo nadepolno razpoloženje in takoj so se vsi združili v Jugoslovanski klub« ter si izvolili za predsednika dr. Korošca. Duša vsemu pa je bil dr. Krek. Kar se nikdar poprej ni moglo uresničiti, se je zgodilo v listih zgodovinskih dneh, ko je bila edinost najbolj potrebna. Prej smo imeli Slovensko-hrvatski klub, Dalmatinski klub, imeli smo divjake, ali na sejo dne 30. maja 1917. je prišel polnošte-vilno novi — Jugoslovanski klub z dr. Korošcem na čelu. Celo dr. šušteršič se je udal tej nujni potrebi zgodovinske dobe za ves naš narod.
Prav je, da hoče "Slovenec« podati sedanji generaciji malo sliko o dogodkih tiste zgodovinske seje avstrijske poslanske zbornice, in z zadovoljstvom se odzivam vabilu, da kot očividec iu soudeležnik raznega takratnega dela napišem nekaj spominov.
Zgodovinska seja se je pričela točno ob 11. uri 15 min. predpoldne. Galerije nabite, poslanci v slavnostnem razpoloženju. V dvorana pridejo korporativno vsi ministri: predsednik grof Clam-Martinic, ki je ob enem poljedelski minister, nemški narodni minister dr. Baern-reither, min. dež. brambe baron Georgi, žel. min. dr. Foerster, nauč. min. Hussarek, min. javn. del baron Trnka, fin. minister Spitzmiil-ler, poljski min. Bobrzynski, min. notr. zadev baron Handel, justični minister dr. Jos. baron Schenk, trgovski dr. Urban in min. za prehrano generalmajor Hoefer.
Češkega ministra krajana ni bilo. Med zapisnikarji je bil Slovenec dr. Benkovič.
Po kratkem nagovoru min. predsednika je govoril starostni predsednik baron dr. pl. Fuehs. Spominjal je grozote vojne, dogodek na Vidov dan v Sarajevu, smrt Franca Jožefa in nastop cesarja Karla. Ko je izjavil, da je seja otvorjena in sklepčna, je imenoval 20 poslancev, ki so od zadnjo seje umrli. Med temi so tudi: Matko Mandić za 4. istrski okraj, ki je umrl 14. maja 1915., Pran Povšo za 8. kranjski okraj, ki je umrl 5. jan. 191li. — Od drugih naj spominjam samo dr. Frid. Pacaka, bivšega večkratnega ministra in velikega našega prijatelja. — Dalje se je spomnil štirih poslancev, ki so umrli na bojnem polju. Vsi so Nemci. — Sledilo je interesantno poročilo, da so naslednji poslanci zgubili mandat vsled obsodb, in sicer: Vladimir Kurylovicz, Poljak, dr. Dimitrij Markov. Rus, Franc Grafenauer. naš poslanec s Koroškega, obsojen od sodnije X. voj. pov. dne 26. maja 1916., — Italijan dr. Cesare Battisti, in Čehi: Burival. Choc, Ne-tolicky, Vojna, dr. Kramar, dr. Rašln, a Klo-fač jo bil v zaporu in je čakal na obravnavo radi veleizdaje, — Na novo ga so prišli v zbor-
nico: dr. vit. Jaworski, dr. Lovrenc Pogačnik (na mesto Povšetovo), dr. Dembinski, Dvlo, Fila. Czajkowski. Ti poslanci so bili zapriseženi. Slovensko prisego je prečital dr. Benko-vič. (Masaryk, Dllrich, dr. Gregorin so bili v inozemstvu, a se niso omenjali.)
Sledila je volitev predsednika in oddano je bilo 421, glasovnic, med temi 195 praznih iu 9 neveljavnih. Od 217 veljavnih glasovnic je dobil nem. nac. dr. Gustav Gross z Morav-skega, ki je volitev sprejel in takoj zasedel predsedniško mesto, za podpredsednike pa so bil izvoljeni: German, Inkel, Pernerslorfer vit. Pogačnik, Romanczuk, Simionovici in Udr-žal. Med izvoljenimi zapisovalci sta bila tudi dr. Lovro Pogačnik in dr. Vlad. Ravnihar.
Na to sprejme zbornica na znanje razne cesarske dekrete o imenovanjih med vojno. — Sturgkh naznanja: 22. oktobra 1914., da je bil imenovan za fin. min. baron Engel. — 13. jan. 1915., da je bil namesto Berchtolda imenovan baron Burian za zunanjega ministra. — 30. jan., da je bil dr. pl. Morawski imenovan za gajiškega ministra krajana. — 8. febr., da je bil namesto Bilinskega imenovan dr. Koerber za skupnega fin. ministra, kateremu sta bili podrejeni Bosna in Hercegovina. — 30. nov., da so bili namesto Heinolda, Schustra in Engla imenovani ministri princ Hohenlohe (bivši tržaški namestnik), vit. Leth in gen. ravnatelj Creditbanke dr. Spitzmiiller. — 28. avg., da je šel Hohenlohe vsled bolezni na dopust in da je prišel na njegovo mesto pl. Handel. —To je bilo zadnje Stiirgkhovo naznanilo. 31. okt. naznanja Koerber, da je imenovan min. predsednikom in da jo zim. min. pooblaščen, da zastopa skupnega fin. min. — Istega dne naznanja, da je bila sprejeta demi-si ja ministrstva in da so bili imenovani novi ministri. 7. dec. je bil Hohenlohe imenovan za skupnega fin. min. — 21. dec. je Koerber podal demisijo in imenovano je bilo ministrstvo Clam-Martinic. — Clam naznanja 5. jan. 1917., da je bil imenovan polkovnik Hoefer ministrom za prehrano. — 27. jan. je bil imenovan za zunanjega ministra grof Czernin. — 11. aprila je bil razrešen vojni minister Kro-batin, a štiri dni pozneje imenovan general Stoger-Steiner. — Druga imenovanja nas ne zanimajo, gori navedena pa dokazujejo, kako težki so morali biti časi, da so se morale sredi vojne izvršiti take spremembe. — Na to je bilo parlamentu predloženo 181 cesarskih na-redb med vojno.
Že v tej seji je bilo predloženih večje število interpelacij, ki pa niso mogle priti na dnevni red, ker jih je bilo treba prej — cenzurirati. Pač pa je prišel na red predlog vseh predsednikov klubov, ki je zahteval spremembo poslovnika. Dalje je bil sprejet predlog, da se zadeva posl. Klofača izroči imunitetnemu odseku. — Nato je predsednik naznanil, da je dobil od poslancev: Stanjeka, Korošca, Kaline, Petruševiča, Romančuka in Pacherja izjave pol. vsebine, ki jih takoj pripušča, da se pre-čitajo in utemeljijo. — In s tem je prišel oni veliki moment v naši zgodovini, ko so prišle v avstrijski parlament izjave, ki so rušile staro monarhijo in postavljale temelje tudi naši svobodi.
Za »Česky Svâz« (t. j. za združene stranke: Mladočehi, agrarci, nar. socialisti in soc. demokratje, — statopravnici Kalina itd. so bili zunaj Svaza) je podal izjavo predsednik Stanjek. V izjavi odklanjajo dualizem in zahtevajo v interesu vseh narodov države in dinastije — zvezno državo (Bundesstaat). Stremeli bodo po združenju vseh Čehov in Slovakov v demokratično državo.
Predsednik »Jugoslovanskega kluba« dr. 'Anton Korošec je prečital najprej hrvatski in potem nemški naslednjo izjavo:
»Pod pisani, v Jugoslovanskem klubu združeni poslanci izjavljajo, da na podlagi narodnostnega načela in hrvatskega državnega prava zahtevajo združenje vseh pokrajin (Ge-
biete), v katerih stanujejo Slovenci', Hrvatje in Srbi, v samostojno, slehernega tujerodnega
gospodstva prosto, na demokratskih temeljih zgrajeno državo (Staatskorper) pod žezloni liabsburško-lotrinške dinastije, in da zastavijo vse svojo sile za vresničenje te zahteve svojega edinstvenega naroda (einheitlichen Nation). S tem pridržkom se boino podpisani udeževali parlamentarnega dela. (V sten. zapisniku stoji, da je sledilo: Lebhafter Beifall und Hiindeklatschen).
Na Dunaju, 30. maja 1917.
Dr. Baljak.
Dr. A. Gregorčič.
Dr. Krek.
Dr. Sesardic.
Dr. Fran Jankovič.
Sušteršič.
Vjekoslav Spinčić.
Dr. Otokar Rybar.
Dr. Vladimir Ravnihar.
Evgen Jarc.
Dr. Ivo Prodan.
Janez Illadnik.
Franc Pišek.
Ivan Roškar.
Jos. Gostinčar.
Mihael Brenčič.
Dr. Korošec.
Dr. M. Laginja.
Dr. Ivarol Verstovšek.
Fon.
Dr. A. Dulibié.
Dr. Bcnkovič.
Juraj Biankini.
Dr. V. Ivčević.
Dr. A. Tresić-Pavičić.
Dr. Demšar.
Proï. J. V. Perić.
Dr. Josip Smodlaka.
Jaklič.
Jos. vit. Pogačnik.
Dr. Lor. pl. Pogačnik.
Dr. Melko Čingrija.
Posl. Kalina je bil bolj obsežen in je mogel biti kot »enfaut terrible« tudi bolj brezobziren. Povedal je, da češki narod odklanja sleherno odgovornost za vojno, ki je bila napovedana proti volji češkega naroda. Preživeli smo tri leta absolutistične strahovlade. Zahteva popolno samoodločbo češkoslovaškega naroda.
Druge državnopravne izjave nas danes ne zanimajo. — Ker je min. predsednik izjavil, da vlada poda svoje stališče na vse državnopravne izjave v prvi seji po prestol-nem govoru, je Stanjek izjavil, da ne bodo že danes zahtevali debate o podanih izjavhh. Ko nekaterih formalnostih je bî'a seja zaključena in napovedana prihodnja seja na dan 5. junija.
Dostavljam da je bila pripomnja o žezlu liabsburško-lotrinške m fraza, ki jo je zahtevala takratna oportuniteta. Vsakdo je tudi drža vnop ravno deklaracijo Jugoslovanskega kluba — prav razumel, razumela jo je vlada, razumel jo je dvor in posebno so jo razumeli Nemci. Znani Wolf je zakričal: »Das sind ja lauter Hochverraterl«
Original te deklaracije sem iskal v arhivu parlamenta, a ga ni najti nikjer. Imeli so vedno navado, da so rokopise uničili takoj po verifikaciji sten. zapisnikov. — Tudi ni nikjer onih dveh elegantno vezanih knjig, v katerih je bilo 200.000 podpisov slovenskega naroda za deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Rekli so mi, da ju je najbrže odnesel kdo, ki je imel interes na tem, da se knjigi ohranita našemu narodu in njegovi zgodovini. Ako knjigi ima kdo, naj se oglasi, kajti knjigi sta danes relikvija naroda v gigantskem boju za svojo svobodo.
Delo ameriških Slovencev za naše
osvobojenje.
(TB® »odoljub iz Amerike.)
Odlični slovenski politični in kulturni delavec v Ameriki, ki nam je poslal ta velezanimivi prispevek zn spominsko Številko 10 letnice majsko deklaracije, je zbral tu podatke, ki šo doslej bili v domovini široki javnosti čisto neznani in žal, da nam prepičli prostor ne dovoljuje objaviti jih danes v celoti.
Slovenska Narodna Ldga.
Najprej popisuje pisatelj razpoloženje ameriških Slovencev za časa svetovne vojne, dokler Združene državo S. A. šo niso posegle vanjo. Precejšen del Slovencev je čuvstvoval po vrojeni dispoziciji z Avstrijo, oz. centralnimi velesilami, nakar jo seveda zelo vplivalo tudi v smislu teh velesil orientirano časopisje, del pa je stal pod vplivom socialne demokracije, ki se je izrazila za samostojno slovansko republiko, pozneje pa za federativno rejpubliko Jugoslavijo. Prvi, ki jo dregnil v to, je bil urednik lista »Avo Maria«, ki je v koledarju »Ave Maria« za 1. 1915. izrazil svoje misli proti Avstriji in napovedal njen konec ter navduševal ameriške Slovence za jugoslovansko idejo. Za njim so bili vsi zavednejši krogi ameriških Slovencev. Blatnik iz Seatle, Wash., je začel pridno pisati, naj bi se ustanovila posebna organizacija, da se združi ves slovenski narod v Ameriki za skupno delo v tem pravcu. Rezultat je bila »Slovenska narodna liga«, ustanovljena 1. 1015. v Chicagu, I1L, pod vodstvom Franceta Sakserja, lastnika »Llnsa naroda«; Socialisti niso bili zraven. Toda Sakser ni užival zaupanja Slovencev, bil tudi ni za Jugoslavijo, ampak le za avtonomijo Slovenijo pod Avstrijo, vrh-tega je njegov list priobčil grdo karikaturo na Škofa dr. Jegliča, predstavljajočo škofa, kako razsekava Slovenijo! Zadnji udare,, ligi je zadal N i k o Z u p a n i č, ki je prišel v Ameriko od londonskega jugoslovanskega odbora in objavil v Clevelandu brošuro »Slovenija, vstani!«, v kateri je napadel SLS, škofa dr. Jegliča in dr. Kreka.
Slovensko republikansko združenje.
Etbin Kristan pa je bil ustanovil Slovensko republikansko združenje in je zanj pridobil velik, če ne celo pretežen del slovenskega naroda v Ameriki, ker je ideja samoetojne slovenske republike in poznpje federativne republike Jugoslavije vlekla. Etbin Kristan pa je tudi vsta-novil »m i 1 i j o n d o 1 a r s k i fond« za boj proti monarhiji in vdove in sirote padlih slovenskih vojakov. Nabralo se je nad 60.000 dolarjev, tem lažje, ker je bila Liga, kakor že omenjeno, propadla. Le slovenski katoliški tednik »Sloga« je bil proti teniu fondu, za kar so socialisti njegovega urednika, Rev. Zakrajška, dali aretirati, a so pred sodnijo propadli. Toda ameriška vlada Kristanovega »Združenja« ni upoštevala, smrtni udarec pa je dobila ta socialistična organizacija, ko je milijondolarski fond izginil v bogve kakšne namene.
Slovenska Narodna Zveza.
Po razpadu Lige sta bila prišla v Ameriko dr. B. Maruši 6 in dr. M. Vošnjak od londonskega jugoslovanskega odbora in 'za njima dr. H in k o vi č. Dobili so podporo v P. Za-ikrajšku in Alojziju Pircu, uredniku »Cleve-landske Amerike«. S pomočjo argentinskih bogatih Dalmatincev se je ustanovil v Washingtonu »Jugoslovanski Narodni Svet«. Medtem pa se je Amerika vedno bolj nagibala na stran velike An-tante. Pustimo sedaj govoriti dalje našemu ameriškemu rodoljubu samemu:
... In tako smo tudi mi Jugoslovani videli, da je narodna svoboda, združena Jugoslavija, delo, ki bo uspelo edino, ako ga mi pomagamo izvršiti. Wilson se je tudi vedno pogosteje oglašal in predlagal pogoje za konec vojne, pogoje miru. Zabolelo nas je pa, ko je vedno povdarjal, da mora Avstrija ostati, samo, da mora dati narodom več svobode. Kaj je narodna svoboda pod Avstrijo, zlasti pri Madja-l-ih, pa nihče bolje ni vedel, kakor narodi, ki so bili v Avstro-Ogrski. Posebno pa so vedeli, kaj bi pomenila kaka narodna avtonomija pod Avstro-Ogrsko po vojni. Zato je bilo treba začeti tu delati z vso silo in energijo in dokazati vladi, Wilsonu, da nočemo nikake avtonomije, temveč samo svobodo na podlagi znanega »samoodločevanja narodov«. Ameri-
ška javnst in vlada pa je bila zastrupljena p nemško-avstrijski propagandi Videlo se zato, da je treba tu močne organizacije prj blizu vlade, prav v Washingtonu. In tako i je ustanovil »Jugoslovanski Naroc ni Svet« s pisarno v Washingtonu.
Ti možje so tedaj našli vse razdvojen med nami in nikakega skupnega delovanj vseh treh narodnosti glede skupnih narodni aspiracij. Toda vedeli so pa, da bodo uspe s svojo propagando pri vladi, ako ji dokažeji da imajo ves narod, slovenski, hrvatski srbski, na svoji strani, da je Washingtonsl odbor samo jezik, ki govori za vse tri naroc nosti. Da se pa to doseže, je treba imeti vs tri narodne veje organizirane po celi Ameril in Washingtonski odbor bi bil glava teh oi ganizacij.
Tudi je bilo potrebno, da jugoslovansl narod nastopa za svoje pravice po posamei nih državah, mestih in občinah. Ako hočem pridobiti moč pri vladi, treba najprej prid< biti zase javno mnenje, ki se pa kristalizir v našem časnikarstvu; treba pridobiti za пг še aspiracije politične voditelje od zadnjeg »šerifa«« (vaškega policaja) do predsednik Wilsona, vse. To pa se bo zopet doseglo, ak bomo dokazali tem možem, da smo volivci da nas je veliko, da bomo pri volitvah z gfc sovnicami povedali, kaj mislimo o stranki o možeh, ki bi nas ne podpirali.
Vse to delo pa more doseči le dobro i; peljana organizacija.
In res so sklicali ti možje velik jngosli vanski shod v Pittsburg v jeseni leta 1911 Tu so se sešli zastopniki vseh treh narodш sti in si določili program celega delovanji Sklenilo se je pred vsem, organizirati vse ti narodnosti in še Črnogorce poleg, v tri, ožin ma v štiri organizacije, ki naj začno to velik delo, ta veliki odločilni boj za uresničen Jugoslavije, in sicer za Slovence »Slovenski Narodna Zveza«, za Hrvate »Hrvatski Savjem za Srbe »Srbska Obrana«, za Črnogorce »Či nogorski odbor«.
Delo organiziranja Slovencev je sprejt Rudolf T r o š t. Šel je najpre jv Clevelanc in tam ustanovil prvo podružnico, ki je dobil št. 1 in ime dr. Kreka. Od tu je šel dalj po slovenskih naselbinah in ustanovil v pra kratkem času 22 podružnic. Kakor je organ zator sam poročal pri formalnem ustanoi nem shodu Slov. Nar. Zveze, so mu pom: gali do teh uspehov predvsem možje. Pavf Schneller, tedanji glavni predsednik 1 S. K. J., Anton G r d i n a, med duhovniki p Rev. Jakob Č e r n e, Rev. Anton S c h i f f r e r in Rev. Kazimir Zakrajšek.
Poleg organiziranja podružnic Slov. Na Zveze, je organiziral še posebej naše rod< ljubno ženstvo. Ustanovil je v Chicago s p< močjo žena Helena Kušar, Kat. Triller i Mary Blaj »Zvezo jugoslovanskih žena in d( klet«, ki so pozneje veliko storile zlasti pi nabiranju potrebnega denarja. V Cleveland je ustanovila drugo podružnico te Zveze Mri Zalokar.
Toda z nastopom obeh slovenskih odpc slancev Jugoslovanskega Odbora iz Loudoni gg. Marušiča in Vošnjaka, se je pokazalo, d je sedaj čas, da nastopi slovenski narod 1« skupina, organiziran v podružnice po poss meznih naselbinah in določi jasen in določe program za svoje delovanje in da nastopi t£ ko organiziran pred Jugoslovanski Narodt Svet v Washingtonu, ki je tudi že krepk delal pod vodstvom ravnatelja pisarne, ! Marjanoviča in predsednika odbora, dr. Biar kinija, hrvatskega zdravnika iz Chicage.
Lojze Golobič:
Mlaj pri bratih.
Ne vem, če rasto še kje na slovenski zemlji tako srečni mlaji, kot so rasli na goriški v onih dneh: V snežni beloti se je pel v solnce, v vrh oblečen v bršljan in rože. Praporci iz domačih barv so iz vetra šumo-tali; iz vseh je vstal širok prapor in frfotal v suvanju vetrov kot težka perot... Kot mlad lant je bil, Ici sredi vasi zavri s ka v brezkončno sladek večer...
Ko je zvon odzvonil k Zdravi Mariji in so se zvezde prižigale pri Bogu, tedaj so prihajali iz vseh hiš v sredo sela: fantje, očani, majčice, devojke. Vonj večera so srkali pri mlaju. Na zidje so posedli očani, fantje v rogovile sliv, dekleta v trave.
»Hm,« so puhali očani iz fajf, »lep je, pa mi smo še lepšega dvignili; bolj slok, upogljiv jo bil. Če je zavelo od Benečije, se je upognil kot bi dekle zadelo čeber na glavo, ta je trd kot gaber...«
»Oho,« je zaživelo med fanti, »pa povejte, ali je imel vaš mlaj slovensko zastavo, he? Ni je imel, nak, cesarska je visela, he, lie, črna pa žolta.«
r Prav, fantje,« je miril sivolasec, »mi smo morali natakniti dunajsko, vam pa ni treba. Ko l>o vstal Matjaš, naš stari kralj, ne lx) več Dunaja, Dunaj se bo sesul v kupe, kamen n*4 bo os'hJ na kauienu, za Dunaj bo tedaj Gorica.«
Pogledal je v božje luči na nebu, sivi lasje so se mu sipali v gubavo čelo in kot bi šel po Očetove roke, je lovil v noč:
»V Tvoje ime, Oče, ki si v nebesih, naj se zgodi...«
Tedaj je padlo kot kladivo iz fantov:
»Boter, saj ni Matjaža ...«
»Kaj! Ne kolni, mladec; da je Bog v nebesih, verujem, da Matjaž spi v pečevju, verujem. In to ti reče sivec, ki klečd z eno nogo v grobu: Matjaž se bo vzbudil. Matjaž bo tako naš, da bo hodil za plugom in rezal zemljo. In še tako: pel bo z nami, jokal z nami, molil z nami. Čujem, da se odpirajo vrata tiste gore, pod katero spi.«
V oči so mu zrli, v oči, ki so bile ugasle, pa so nocoj oživele.
»Pa kdaj bo, boter?«
»Prerokbe se iztekajo. Pojtc, mladci, v tiste dni zapojte eno!«
Tn že se je izlila pesem pod mlaj. Kot bi vode padale v slapu, so teple besede: Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada...
In potem je prišla še ena pesem, kot bi iz vrta privonjala, iz rož: Bodi zdrava, domovina... Iz dekliških src se je vzbudila.
Očani so sedeli globoko sklonjeni v kolena; v srcu se jim je majalo iz spomina, lezlo jim je v oči vlažno: »Tako smo peli mi, pa ne bomo nikoli več... E, pa bodo naši sinovi nosili našo pesem, naše ime...«
Tn matere so tiste večere slonele ob slivah in črešndah in se za roko držale kot
otroci. Zagledale so se v svoje čiste hčere in v njih sladko pesem.
Po vsej Primorski so pognali mlaji v mesecu miaju. In če bi eno leto ne stal mlaj1 v selu, bi ne bilo za seljane nmja ne pomladi kot za moža, ki je vse življenje goreče hodil v nedeljsko cerkev, pa ga nenadno vrže pljučnica na postelj, tisti dan zanj ni bilo nedelje, ni čul zvonov, le neka težka noč je legla nanj...
Ej, na Goriškem mlaj vsako leto vzcvete, se v vrhu zeleno obleče in domač prapor si zatakne za klobuk...
л
Na Goriškem cvete maj, vrtovi so polni težkega vonja, da si pijan, če dvakrat srkneš vanj. Trave so zrasle v zelen prt, golobje se grlijo v pomladni ljubezni. V lipah šumi, roji čebel so zašli vanje, utonili v cvetje; z rebri stružijo škržati, še slavec zavrisne nekje iz grmovja, hej, večeri na Goriškem, hej, maj na Goriškem ...
Pa kje ste soja, da ni iz vas pesmi več? Kje so vaši mladci, vaše devojke, vaši mlaji?
Težka I k: so da je padla med nje:
»Vaši mlaji so stražnji ognji; v odpor vas budeč, v gnev, v dni, ki jih ne bo več. Pa zdaj ste v novi domovini, slajši od prejšnje, zato stražnje ognje — pogashfte ...«
»Ljudje, to niso stražnji ognji, to so naše sladke svetinje; ne zdrobite jih, o ljudje!«
»Rekli smo, ugasnite!«
V srce so vsekali Primorcu strašno rano: Fantu &o ukradli vrisk, dekletu pesem,
očana so udarili po srcu, da ne čuti več svt jih polj in njiv in sela in žene in dece, kle buk si potisne v oči in gre na tuje:
»Proklel je Bog našo zemljo, stokrat j je; vržem zrno vanjo, pa požene kamen. Ii še za kamen me rubijo, naj plačam ...«
Kje ste, mladci, da so večeri tako žalosl ni? Kje ste devojke, da njiva ne poje več O bratje, o sestre, mene srce boli ћ vas...
*
To pomlad pa je nenadno zaživelo po se lih: odvsepovsod rasto novi mlaji, ne vè pnoči se v solnce, nizke kapelice, hišice Ma rijine, rasto sredi vasi. Te opleto dekleta bele neveste. Fantje vsade dve brezi, da Sum k Mariji. Tu je poslej njihov mlaj vsak večei Solnce je zdrsnilo za borovce, tam v brd še pogleda poslednjikrat; že se lovi veče iz grap, se plazi med drevjem, seže v sel in ga zajame od vseh strani. Tedaj udai zvon, njegov krik se razlije kot mrzel curel pa udari v drugo in tretje, topleje, bolj pre seče; zapoje, zove, v srce se razlije in pri zove solze, spomin zbudi.
In zapoje pri sosedovih in še v tretjen in četrtem selu in še naprej, naprej, brc konca.
Vsa Pomorska moli, v Marijo s-klen roke...
Njive se praznijo.	»
»Pojdimo, že vabijo... Pa kdo bo dn nes vodil? Ličanov h rope, se ie ledene vod1 nalokal, ko je bil razcreUc
Stev. 120.
>SLOVKNECc, dne maja ГО27.
Bbei H
Tako je sklical predsednik podružnice Št. il >.Dr. Krek«, iz Clevelanda, Pavel Schnel-ler, ustanovno konvencijo Slovenske Narodne Zveze. Ta konvencija se je res sešla 14. aprilu 1918 v Clevelandu. Udeležili so se je zastopniki skoraj vseh slov. naselbin. Bila je krasna manifestacija slovenskega rodoljubja. Tu so bili združeni prvič pri skupnem, složnem delu vsi slovenski elementi, razen slovenskih socialistov. Tu je podal organizator Zveze Rudolf T r o š t natančno poročilo o svojem delu in o razmerah, katere je našel po slov. naselbinah. Poročala pa sta tudi oba odposlanca londonskega odbora natančno o teh narodni situaciji jugoslovanskega vprašanja doma v Avstriji, Srbiji in Črni gori, kaj dela Jugoslovanski Odbor v Londonu in o njegovih uspehih, kakor tudi o neuspehih, o Jcrfski deklaraciji, o pogajanjih odbora z Ita-ЦјапЈ in delu Jugoslov. Narod. Sveta v Wa-jhingtonu. Tu smo šele natančno izvedeli, kaj narod doma misli, kaj je bilo prepričanje dr. Kreka. Izvedeli smo natančno, kako je prišlo do majske deklaracijo in kaj je vsebovala in kako so se razvile razmere doma po majski deklaraciji. Na podlagi vseh teh jasnih poročil ni bilo težko najti konvenciji prave poti k nadaljnjemu delovanju. Vedeli smo, kaj hoče narod doma. Mi pa nismo hoteli nič drugega, nego pomagati mu, da doseže to, kar sam hoče. Čutili smo, da ml Slovenci v tujini nimamo pravice, narekovati narodu, kaj naj hoče. To bi tudi škodovalo njihovemu delu, kajti ameriška vlada je bila jako dobro po-DČena o vsem, kaj se je godilo med posameznimi narodi v Evropi, tako tudi o Slovencih in Hrvatih.
Na tem shodu si je narod v Ameriki na-ledil svojo deklaracijo, s katero smo potem stopili pred Wilsona in ga prosili, da sprejme to narodno željo in nam pomaga v tej smeri. Го je bilo posebno potrebno prav v tistem trenutku, kajti ravno dva meseca preje je še povdarjal v svojih tedanjih točkah, da zahteva, da Slovenci in Hrvatje ostanejo pod Avstrijo, samo da morajo dobiti avtonomijo.
Deklaracija se oglasi:
»Slovenska Narodna Zveza na svoji prvi redni konvenciji dne 16. aprila 1918 v Clevelandu, Ohio, svečano izjavlja:
1. Da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod.
i 2. Da mi Slovenci osamljeni ne moremo eksistirati in vidimo rešitev naroda samo v političnem združenju s Hrvati in Srbi v svojo samostojno in neodvisno državo.
3 .Da morajo biti vsi trije deli jugoslovanskega naroda popolnoma enakopravni in da mora biti ta enakost zaga-rantirana v osnovnih ali temeljnih državnih zakonih.
4. Da stojimo krepko na stališču principov našega predsednika Wjilsona, po katerih ima vsak narod elementarno pravico, določati si sam svojo usodo in obliko svoje države.
Vsled tega Slovenska Narodna Zveza kot ameriška organizacija izjavlja:
Da ima jugoslovanski narod v domovini neovržno pravico, da si uredi svoje politično in državno življenje v svojem ustavotvornem državnem zboru, ki mora biti izraz prave ljudske volje in mora imeti najvišjo suvereno oblast
Vendar pa Slovenska Narodna Zveza v Ameriki, globoko prepričana, da je edino popolna demokracija za zdravi ekonomski, kulturni in državni razvoj vsakega naroda, predvsem pa jugoslovanskega, absolutno potrebna, smatra umestno izjaviti, da mora bodoča ustava našega naroda temeljiti na sledečih modernih demokratičnih osnovah:
1. Popolna svoboda govora in tiska. 2. Popolna verska in politična svoboda.
>On? E! Pa zna?«
>0, čedno poje.«
In že vro h kapelici. Očani so nocoj brhki kot fantje, klobuk jim leze postrani, še aavrienili bi, da niso pred Marijo.
»Moliti ran; ne branijo Marija je Mati vseh, še najbolj je naša, ker je bila sirotica kot mi.<
Matere, mučemce naše svete! Gube na obrazu, ki so zrasle iz bridkosti, iz skrbi, so se nocoj v srečo razlile.
Dekli'«, bibki metulirL smuk^jo krog vencev, vbadajo vanje svežih rož. Fantom se oči iskrijo, v pesem jim krožijo ustne.
Ogulinov Tone poklekne tik pred Marijo, «klene roki v molitev. Potem vstane, odpre >Smarnice« in čita v tiho, sladko noč:
»Če si se zgrudil v lužo, sin, daj roke, da te izvlečeni in izmijem pred presvetim Sinom. — Če te tepe tvoj brat, stopi pod moj plašč, in bos pozabil na krivico. — Pridi, sinko, pridi, hčerka in oče in mati, da dam zdravja vašemu srcu in radosti; da ujamem Šibo, ki tepe po vas... Pri meni ste vsi eno sladko dete, ki ga ljubim, brez konca ljubim ...«
V solze jih je zbudilo Tonijevo branje. Koprneli so:
»Marija, vsi gretno h Tebi, nà nas, vzemi nas, razgrni plašč, da bo legel čez vse, da ne bo noben zunaj ostal...
Toni zapre knjigo in zapoje v prošnjo: ; »Gospod, usmili se шк
3. Popolna svoboda pouka. 4. Popolna svoboda združevanja in zborovanja. 5. Splošna, enaka, direktna, tajna in proporcionalna volilna pravica obeh spolov za vse politične in samoupravne zastope. 6. Najširša avtonomija samoupravnega življenja. 7. Narodni referendum in ini-ci jati va. 8. Odgovornost vseh javnih uradnikov narodu samemu. 9. Popolna enakopravnost vseh državljanov pred zakonom. 10. Odprava plemstva in vseh srednjeveških fevdalnih protidemokrat-skih predpravic. 11. Podržavljenje vseh velikih posestev, ki so v rokah nemških in madjarskih magnatov. 12. Rešitev agrarnega vprašanja, kot najvažnejšega vprašanja poljedelskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, v smislu socialne pravičnosti.«
Da bi ta deklaracija imela večjo veljavo, se je kmalu po tem shodu sklical tudi sestanek vseh slovenskih duhovnikov, ki so sc se-šli pod predsedstvom Rev. Jos. K o m p a r e , predsednika Slovenske Duhovske Zveze, katero je pred nekoliko leti ustanovil Rev. Kazimir Z a k r a j š e k. Tu se je ta deklaracija predložila slovfcnski duhovščini v pregled in potrdilo. Na tem shodu je slovenska duhovščina v Ameriki izdala svojo izjavo, v kateri je sprejela izjavo Slovenske Narodne Zveze v celoti in jo priporočila narodu kot podlago skupnega delovanja v pomoč narodu doma. (Sledi besedilo izjave, ki jo priobčimo ob priliki. — Opomba uredništva.)
Pri tem shodu pa je šla slovenska duhovščina tudi korak naprej. Spomnila se je naših ameriških in starokranjskih vojakov-junakov, ki so šli prostovoljno na fronto v Macedoniji, da z orožjem v roki pomagajo izbojevati svobodo narodu. In teh vojakov, zlasti iz vrst ameriških Slovencev, ni bilo malo. Škoda, da nimamo o tem posebne statistike. Ta bi dala krasno izpričevalo ameriškim Slovencem glede njih navdušenja in ljubezni do svojega naroda doma. »Ave Maria« poroča o tem delu: »Poleg te izjave je bilo drugo glavno vprašanje, katero so rešili, to je, duševna oskrba naših slovenskih vojakov na macedonski fronti in v Sibiriji. Rev. J a g c r , katerega je poslal Ameriški Rdeči Križ na Balkan s celim par-nikom poljedelskih strojev, da pomaga ubogemu jugoslovanskemu narodu, je sporočil Rev. Grudnu, profesorju Št. Paulskega semenišča, o veliki potrebi katol. vojaških kaplanov v srbski vojski. Dr. Gruden se je takoj osebno podal v Washington, da tam z Jugoslovanskim Narod. Svetom, z duhovsko oblastjo in s srbskim poslaništvom uredi celo stvar. Da bi stvar hitreje šla naprej, je predložil cclo zadevo Duhovski zvezi. Izvolil se jc poseben odbor, ki bo imel to celo stvar v rokah. V ta odbor so bili izvoljeni Rt. Rev. J. Trobec, DD. škof kot predsednik in Rev. Jos. K o m -pare in Rev. John P 1 e v n i k kot odbornika. — Do zdaj se je prijavilo 5 slovenskih duhovnikov, da bi radi šli na bojišče k vojakom.«
Da bi bil pa Jugoslovanski Narodni Svet res predstavnik celokupnega jugoslovanskega naroda, se je sklenilo že 1. 1916., da mora biti sestavljen iz najodličnejših in najvplivnejših zastopnikov ameriških Slovenccv, Hrvatov, Srbov in Črnogorcev. Pozval je za to tudi Slovensko Narodno Zvezo, da naj si izbere tri može, ki jo bodo zastopali v tem Svetu. Slov. Narodna Zveza je izvolila v ta odbor Rev. Kazimir Zakrajška, urednika »Ave Maria«, g. Jos. Z a 1 a r j a , gl. tajnika K. S. K. Jednotc in Dr. J. F. K e r n a , zdravnika v Clevelandu. V odbor in vodstvo Slov. Nar. Zveze so bili pa izvoljeni predsednik Pavel S c h n c 11 e r , glav. predsed. K. S. K. Jcd-note, podpredsedniki Rev. Jakob Č c r n c , župnik v Sheboygan, Wis., Filip G o r j u p iz Jolieta, Rev. J. M i h e 1 č i č , slov. župnik v Ely, Minn., Louis Pire, urednik »Cleve-landske Amerike«, tajnik Frank Hudover-
Kot podsekani, se zrušijo vsi na kolena in prosijo za njim:
»Gospod, usmili se nas!«
V Marijo so se zazrli, v svojo presladko Mamico, v njene prečiste oči, iz njih hočejo izpiti prošnjo:
»Tolažnica žalostnih, prosi za nas!
Kraljica mučencev, prosi za nas!
Kraljica miru, prosi zâ nas!«
Daj nam miru, miru,« se je strlo iz njih, »onemoglim telesom miru, duši miru...«
In potem je vrela iz src pesem kot poslednja molitev: »V dolini solz zdihujemo.«
»Eia, eia, alalâk je udarilo v pesem se-ljanov. Tolpa fašistov prihaja mimo.
»Cosa fate?«
»Molimo k Mariji.«
»Lažeš! Pojete, pojete v barbarskem jeziku. V našem jo zapojte, v našem sladkem!«
»Ne znamo, gospod.«
»Ne znale! Hlapci, tolpa neumna, ne znate! Reci: Nočemo! Uporniki! Avanti!«
Težke pesti so sunile v može in fante, težke besede so padale: »Maledetti, male-dettik
Kot bi rasla kapelica nad grobom, je tiho in temno v njej. Ugasnila je pesem, umrla molitev. Marijine oči gledajo iz teme. Marijine oči so žalostne, kot bi bile polne solz. . •
n i k iz Clevelanda, blagajnik Josip Svete iz Lorain, Ohio, in nadzorniki Dr. Jakob Se-1 i š k a r , zdravnik iz Clevelanda, Jos. P c r -ko iz Chicagc, gospa Z a 1 o k a r iz Clevelanda in Louis J a g c r iz Hibbing, Minn., porotniki Ant. Grdina, Mat. Kostanj-š c k , Mil. K o b a 1, Rev. F. A ž b c in Jakob Ambrož.
Ta konvcncija se je spomnila tudi slovenskih beguncev v Švici in po drugih državah, ki so zbežali pred preganjanjem avstrijske vlade, da so se rešili gotove smrti kot ljubitelji svojega naroda, seveda pred vlado pa kot »izdajalci domovine«.
Konvencija je ustanovila tudi posebno organizacijo »Ameriških prijateljev Jugoslovanov« izmed vrst odličnih ameriških neslovenskih državljanov, ki bi hoteli narodu pomagati, izbojevati boj za narodno svobodo.
Krepko je nastopila posebno proti spletkam ameriških Madjarov in sklenila organizirati vse avstrijske slovenske narodnosti v boj proti tem spletkam.
Izdala jc poseben poziv na ameriške slovenska fante in jih pozvala, da gredo kot prostovoljci v boj na jugoslovansko fronto. Sklenila je, da jim pri tem finančno pomaga. Da, šc cclo na tobak je mislila in sklenila te prostovoljce zalagati s tobakom, ko bodo tam. (Sledi besedilo oklica. — Opomba uredništva.) Izdala je posebni oklic tudi na slovensko žen-stvo v domovini in tukaj v Ameriki. (Oklic, ki se potem dobesedno navaja, jc jako zanimiv in ga tudi ob priliki še priobčimo. — Opomba uredništva.)
Da tako krasno organizirano delo ne bo ostalo brez uspeha, je bilo jasno takoj. In res
X.:
Solnčna Goriška je bila takrat že tretje leto pozorišče najsridtejših bojev, znanih z imenom soških bitk. Menda nikjer ni divjala vojna vihra krutejše kakor po najbolj obljudenem in rodovitnem slovenskem ozemlju od morja pri Devinu, čez doberdobsko planoti-co, preko Gorice in po vsej soški dolini do bovške planote. Naše vasi in trgi so izginjali v kupih ruševin, polja in vinogradi so se iz-preminjali v puščave, prekrižane s strelskimi jarki", rovi in žičnimi ovirami, mesta nekdanjih sadovnjakov ali kostanjevih gozdičev je označal še reden ogorel štor...
In narod? Naše Brice in Kobaridce je zajel Italijan že po binkoštih leta 1915. in jih večinoma odgnal v srednjo Italijo. Na avstrijski strani so se begunci iz vojne črte stiskali najprej po sosednjih krajih. Ko pa je začetkom avgusta leta 1916. padla tudi Gorica v roke Italijanom, je bil nasiloma izpraznjen tudi srednji Kras in dolenja vipavska dolina. Kranjci in Štajerci so nudili premnogim našim lieguncem gostoljubna zavetja, drugi nesrečniki so morali v zloglasna begunska taborišča, kjer so umirali zlasti otroci kar kupoma zaradi kužnih bolezni in gladu. Leta 1917. je ostalo komaj tretjina goriških Slovencev na rodni grudi, del Krasa, srednja vipavska dolina, cerkljanski hribi in baška grapa. Tudi ta preostali del Goriške je živel življenje kakor v peklu, saj je bilo vse to ozemlje samo ogromno taborišče brezobzirne soldateske. Že le ta 1915. je pomorila kolera nešteto naših ljudi v goriški okolici, ves čas naprej pa je razsajal po vsej okrnjeni deželi legar in griža, najhujši pa je bila lakota. Kmetu je šla zadnja mršava kravica iz hleva, ker mu je vojaštvo pobralo zadnjo bil krme in poteptalo vse travnike. Sestradani vojaki ln vojni ujetniki so brskail po komaj vsajenem krompirju, pobirali mlečno klasje koruze in komaj zarojeno sadje ter kuhali trdo grozdje. Hiše in hlevi so bili vedno natlačeni vojaštva, dogajala so se strahovita nasilja našim ljudem. Zaščite pa ni bilo, državni uradi in županstva so bili samo izvrševalni organi vojaških poveljstev. Takratni deželni odbor je »posloval« na Dunaju. Edina uteha in pomoč mučenemu narodu na Goriškem je bila njegova vzorna duhovščina, ki se je upala ustavljati nasilju. Tako se je drznila duhovščina črmiške dekanije opozoriti državne oblasti na strahotne razmere in javno pozvati goriški deželni odbor, naj se vrne v lastno deželo ali vsaj v bližino, da pomore narodu v tolikih stiskah. Itak pičla posvetna inteligenca je bila razpršena po vojnih službah, konfinirana ali internirana.
Nad solnčno Goriško je ležal takrat gost mirak tope ohlapnosti in stalne negotovosti. Ko smo se morali boriti dan za dnem za golo življenje in pehati za perišče moke. Nepričakovano nam je švignila v zrak svetla raketa — majniška deklaracija jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu. Zadivili smo se njenemu žaru, a nikdo izmed nas ni videl v nji več kakor zadnji življenjski plamenček umirajočega naroda, ki tik pred smrtjo z niu-čeniškim ponosom ugovarja nasilju tedanje dobe in stoletnim krivicam. Samostojnost ali celo državnost Slovencev v družbi s Hrvati in Srbi se nam je zdela tako lepa sanja, da ni-kdo ni mogel verjeti v njeno izvršljivost
Prej mogočna Slovenska ljudska stranka v sosednji Kranjski je bila takrat v najhujšem razporu. Proti samosilniškemu postopanju dr. šušteršiča se je pojavil odpor že med vojno, med vojno je odpor naraščal tudi zaradi vodno bolj očitne dunajske odvisnosti, mala peščica okoli dr. Kreka ie rastia Ln za-
ni bilo. Dokaz temu jc pred vsem izjava predsednika Wilsona, ki je že 4. julija istega leta spremenil svoje točke o Avstriji in Jugoslovanih in izdal v svoji deklaraciji »14 točk« točko, ki zahteva popolno svobodo Jugoslovanov, njih meje proti Nemcem in Italijanom pa »on clearly rccognizable national lmes«, ob jasno določeni narodnostni črti.
Duša vsega tega dela pa sta bila na&a odlična moža, Dr. Marušič in Dr. Vošnjak, ki sta že pred to konvencijo, posebno pa š« potem, obiskala vse slovenske naselbine po celi Ameriki, z velikimi žrtvami imela velike ljudske shode povsod in spremenila prepričanje ameriških Slovcncev ter dosegla enoten in krepek nastop vseh ameriških Slovencev v najodločilnejšem času za popolno narodno svobodo in za uresničenje skupne Jugoslavije.
Ameriški Slovenci sc z veseljem in hv». ležnostjo spominjamo teh dveh mož in spomin na nje nam jc ostal neizbrisen tudi v naših srcih, dasi pozneje, zlasti z nastopom Dr. Voš-njaka doma po vojni, nismo popolnoma soglašali --—.
» » »
Pisatelj opisuje nato delovanje Zт«и jug» slovanskih žena in deklet, katero je ustanovil g. Rudolf Trošt v Chicagi. V odboru čikaške v*>. dilne podružnice so bile: predsednica Helene Kušar, podpreds. M Malešič, tajnica Mary M e r 1 a k , blagajničarka Vera F e r k u 1, tajnica Katarina Tri lier, zastopnica Julija B ti -kovec, nadzornice Mary Cela, Mary Gregor i č in M. P o g a č a r.
Na koncu omenja g. člankar uspešno delovanje Jugoslovanskega Narodnega sveta, kar pa ob
priliki priobčimo v celoti.
*
govarjala demokratično in jugoslovansko na» rodno misel v stranki. Kranjska duhovščina, steber stranke, je bila razdvojena. Domače stiske in le kranjske razmere so vplivale porazno na naše razpoloženje, zato nam majniška deklaracija ni vlila iz početka ni kakih upov za boljšo bodočnost
Toda kmalu se je pričel preokret iz ob-upnega položaja. Že sredi julija 1917 imam \ svojih zapiskih omenjen kot poseben dogodek pogovor s takratnim vipavskim dekanom A Lavričem. Ta prijatelj mi je zaupal, da je ljubljanski vladika, ki ga je pred dnevi obiskal, odobril Krekovo stališče v stranki in se brezpogojno izjavil za politični program, izražen v majniški deklaraciji. Sredi septembra sem se iz vojnega ozemlja prikradel skoz goste kordone vojnih orožnikov v Ljubljano na sestanek »mladih«. Bilo nas je v Rokodelskem domu zbranih kakih 100 »upornikov«, duhovnikov in lajikov. Odločilno je vplivalo na nas poročilo prelata Andreja Kalana: sani škof je pozval odlične zastopnike duhovnikov k sebi, so čudil, da majniška deklaracija ne najde potrebnega odmeva v slovenski javnosti in jih bodril, naj se lotijo dela za majni-ško deklaracijo in pacifistično gibanje. Vladika je povabil tudi zastopnike drugih političnih strank in jim priporočal, naj začno skupaj propagando za jugoslovansko misel med narodom. Na vprašanje dr. Tavčarja, ali se škof upa javno zavzeti za deklaracijo, je vladika odgovoril: »Bom pa (j) a z podpisal prvi.« Nas se je lotilo navdušenje, kakršnega še nisem doživel v sebi. Sklenili smo, da pričnemo izdajati svoje glasilo, ki naj zanese jugoslovansko misel med narod, ker »Slovenec«: in drugi listi so stali takrat pod mogočnim vplivom dr. šusteršičevega kroga. Tisti dan se je rodil znameniti »Jugoslovan«. Dr. Kreka pa ni bilo med nami, oznanjal je svojo misel po Dalmaciji in Hrvatski.
Srečen sem se vračal na Goriško, z rešilno mislijo v duši, ki se je takoj raznesla po prijateljih od ust do ust. Navzlic bednemu položaju nam je odleglo, Krekova misel, in Je-gličeva energija sta nas prešinila s smelimi upi.
Manifestacijska
proslava desetletnice majske deklaracije
v veliki dvorani hotela Union
v nedeljo, 29. maja 1927
ob desetih dopoldne.
Spored:
1.	Akademski orkester. Koračnica.
2.	Slavnostni govor oblastn. poslanca g. prof. E. J a r c a.
3.	Kvartet: Koroške narodne pesmi
4.	Govor narodnega poslanca g. Fr. S m o d e j a.
5.	Kvartet: Koroške narodne pesmi.
K obilni udeležbi vabi
»SLOVENSKA STRA2A«.
Pred desetimi leti na Goriškem.
Začetkom oktobra je umrl naš Evangelist. Noben dogodek bi 110 bil mogel dvigniti tep«tartega, od avatro-ogrske in nemške vojske zasedenega slovenskega nai'oda tako naglo in tako visoko kakor Krekova smrt. Pr. Krek je umrl, a Krekova misel o usodi in nalogi slovenskega naroda je zaplamtela s toliko silo, da je zajela in vzbudila ves narod k novemu življenju, V veličastni, dotlej in doslej edini manifestaciji je zagrebel slovenski narod Krekovo truplo, a prevzel hkrati Krekovo zamisel o osamosvoji, kakor je v svojem pogrebnem govoru označil položaj dr. Korošec s pro-roskimi besedami: »Dvignite glave, zakaj približalo se je vaše rešen je.«
Koncem oktobra je zbežala italijanska vojska s soške fronte. Z vseh strani je vrel razpršen narod med razvaline svojega nekdanjega blagostanja. Koliko muk in grozot ga je še čakalo doma! A vse je prenašal, ker ga je prešinila Krekova misel in zavest, da ne bo več tlačanil tujcu. Spomladi leta 1918. je. vsa slovenska Goriška podpisala majniško deklaracijo, podpisovale so večinoma žene in dekleta, zakaj mož in mladeničev ni bilo mnogo doma. Kar jih ni že končala vojna.
Ffàhc Sthodcj, nar. poslanec:
bili so že v vojni službi in v ujetništvu. Ko je | prišel sredi septembra 1918 dr. Korošec v Gorico, nas je našel vse goriške Slovence zedi-njene in navdušene za Jugoslavijo, in enoduš-110 je bil izbran v podrtih prostorih pri »Zlatem angelu«' Narodni svet, ki naj izvode maj-uiško deklaracijo na Goriškem.
Nekaj tednov kasneje se je izvršil veliki prevrat. Brez posebne škode je hrumeja vojska z laških ravnin nazaj Čez goriško deželo, za njo je prišla italijanska okupacija, ki jo je ves goriški narod smatral za začasno, ker je bil trdno uverjen o veljavnosti Wilsonovih mirovnih načel glede samoodločbe narodov, kakor so izražena v majniski deklaraciji. Tri zvezde so blestele na nebu goriških Slovencev, ki ne oblede, dokler bo živel goriški Slovenec, tri programatična imena: Krek, Jeglič in Korošec ...
Nova in hujša stiska je zagrnila naš narod na Goriškem; v znamenju svobode in kulture je prišlo nanj robstvo, kakršnega ni videl naš svet. Srca nam krvave, a v naših dušah je ostala vera v pravico živa, pravico, neumrljivo lx>žjo hčerko, kakor jo izraža niajniška deklaracija.
Majniška deklaracija na Koroškem.
Vsesplošni val nacionalne zavesti, ki jc zajci Slovence v vseh njihovih kronovinah in lih strnil v enotno narodno fronto, je potegnil 5 seboj tudi Slovence na Koroškem. Preplašeni in prestrašeni vsled preganjanj v prvih letih vojske co začeli dobivati zopet pogum. Njihov edini državni poslanec je bil v ječi, cela vrsta duhovnikov je istotako zdihovala v zaporih ali pa je, strahovana in zastražena pO incmškonacionalnih in nemškutarskih eksponentih vsak dan pričakovala vojaških pa-tftllj, Voditelj koroških Slovencev dr. Brejc je bil poklican k vojakom. Ljudstvo se je iz-pfVa izogibalo svojih voditeljev, ker se je však bal, da bo dobil črno piko in ga bodo šikanirali s sredstvi, ki so bili nemškim mogotcem v .Vojnem času na razpolago. Edino »Mir«, glasilo koroških Slovencev, najstrožje cénstirirani slovenski list, je še vzdrževal politično in narodno moralo med svojimi bravci, in tajništvo >>Katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem» ni prestalo s Svojim delovanjem; omejiti se jc pa moralo na brambo aretiranih, na zbiranje gradiva in je vzdrževalo stike i; ljudstvom, ki se jc zatekalo k njemu. To je bila pač silno neugodna atmosfera za agitacijo za majsko deklaracijo. Kljub temu pa se to politično mrtvilo ni držalo dolgo. Ko še med slovenskimi politiki ni bilo opaziti nobenega gibanja, so že na Koroškem začeli tedanji politični voditelji razmišljati o tem, da bi bilo treba splošne vseslovenske akcije. Drug za drugega se ni Vedelo, kaj da miali; ali se slo» venska državnozborska delegacija pripravlja z» tisti dan, ko se bodo zopet odprla narodom vrata dunajskega parlamenta, ali imajo poli* tikii ki so jim koroški Slovenci popolnoma za-itpali, kak« vezi s Cehi, s Hrvati in drugimi narodnostmi. Posledica teh skrbi in tipanja pri posameznih slovenskih politikih je bila, da je prišel v Celovec g. poslanec J arc, s katerim sva konlerirala na mojem stanovanju v župnišču, kjer se je kak obisk še najmanj opazil, g. dr. Brejc in moja malenkost. Kmalu eta se z nami sestala v Celoycu dr, Korošec in dr. Krek, nakar so se začele znane predpriprave naših vodilnih politikov za parlamentarni nastop.
Majsko deklaracijo so tudi koroški Slovenci pozdravili z navdušenjem. Kar odleglo jim je in prvič si srečaval zopet svetle, vesele obraze, dasi je ž njih odsevala šc pla-host. Možje, ki so imeli odločivno in vodilno besedo, so se pa po vsej slovenski Koroški držali krepko in neustrašeno in so tako vlivali polagoma ljudstvu poguma in srčnosti. Večja previdnost ko v drugih deželah je bila pa šc vedno na mestu, ker močna reakcija bi bila mogla mnogo pokvariti. Po drugih pokrajinah so se že zbirali podpisi za deklaracijo, na Koroškem pa je bilo treba pripraviti šele tla za to, da ne bi organiziran odpor Nemcev, ki je bil na vsak način pričakovati, deklara-cijsko gibanje s strahovanjem koj v kali zadušil. »Mir- je to pot pripravljal s krepko in odločno pisavo, kolikor je ni cenzor zadušil. Izvrlenc so pa bile prve predpriprave in am-nestiran je bil tudi posl. Grafenauer. Začela se je že mud Nemci prva protiakcija majski deklaraciji z resolucijo nemškega Volksrata 2, septembra 1917, ki se je izrekla zoper uresničenje samosojne jugoslovanske države. Tedaj je prišel čas za odločno, javno manifestacijo, ki naj bi vlila potrtim poguma in odločnosti. Politično društvo je sklicalo v Celovcu 24. januarja 1918 občni zbor, ki se ga deželna vlada ni upala prepovedati, in tam je bila ob prekipevajočem navdušenju več tisoč ljudi slovesno proglašena majska deklaracija.
Kot tajnik političnega društva sem v svoj govor izlil ves srd nad krivicami in preganjanji irt zatiranjem, ki so jih bili deležni koroški Slovenci zlasti med vojsko. Zborovalce jc odkriti govor, brez vsakega ovinkarjenja in neodločnosti razplamtel. Takoj sem videl, da »o ljudje samo čakali na trenutek, da bi mogli dati du à It» Uko daljo prikritim čuvstvom.
Mhogo je pripomogel k uspehu pok. gospod posl. dr. Lovro Pogačnik, ki ga je poslal na zbOt- Jugoslovanski klub. Z navdušenjem je bila sprejeta sledeča resolucija:
»Na 24. občnem zboru »Katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« iz vseh delov dežele zbrani koroški Slovenci se slovesno in z navdušenjem pridružujemo deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. majnika 1917 ta Samostojno jugoslovansko državo pod habsburšim žezlom.«
Takoj nato sel sb začeli po vsej deželi, kjer je bival naš rod, pobirati podpisi za deklaracijo. Tudi za to je bilo prej že vse pripravljeno. Akciji je bilo treba dati tako obliko, da ne bi mogle oblasti ljudi preganjati. Dne 22. ffeb-uarja je ^Mir« že začel objavljati izjave za majsko deklaracijo. Prvi je bil objavljen dopis iz L o č pri Beljaku, kjer so žene ln dekleta nabrale 275 podpisov pod izjavo ta majsko deklaracijo. Izjava je končala s stavkom: »Z nami Sta Bog in pravica!« Slovenski občinski sveti so sklepali in objavljali svoje izjave, slovenska duhovščina je na napade krščanskdsocialncga »Karntncr Tagbl.« odgovorila s posebno in krepko, Utemeljeno izjavo aa majsko deklaracijo, kar so je zdelo potrebno z ozirom na agitacijo nemškutarjev, da so cdovŠki škdf prepovedali agitacijo za majsko deklaracijo. Prihajali so številni podpisi, tako s skrajne meje pri Smohorju, iz občine Brdo Izjava R 330 podpisi, Šml-h e 1 nad Pllberkom s 812 podpisi, ki so se pa še nabirali, iz Št. Jakoba v R o ž U s 1001 podpisom, iz C r n e s 1230 podpisi. To so bile vse druge številke kakor pozneje pri plebiscitul Celo izpred celovških vrat v Zrelcu so poslali 88 podpisov. Gibanje je potegnilo Za seboj velik del nemškutarije. Objavljanje izjav je pà kmalu prenehalo, ker so se ljudje bali nemškonaćionalnega maščevanja. Ljudstvo je dobro poznalo svoje krvnike. Nekega fanta, Šimrta Cerrtcta iz Roža, so pri vojakih, ko sd zvedeli, da je podpisal deklaracijo, tako mučili, da je obupal in izvršil samomor. Orožhiki so od hiše do hiše hodili in ljudi strašili, spraševali, kdo jc vse podpisal, kdo je nabiral podpise, grozilo Se je z rekvizicijaml, s fronto in podobnim. V nekaterih slučajih so bili ljudje klicani celo pred sodišče, češ, da so se pregrešili proti § 58. kaz. zak. (veleizdaja) in § 65. (ščuvanje proti državni oblasti). Podpise so pobirala pogumna dekleta in lantje samo še bolj skrivaj. Dne 27. februarja pa (e že poslal dr. Korošec z Dunaja brzojavko z vsebino: Slovenski Korošci, brez strahu v boj za našo deklaracijo, ki Stoji n* popolnoma zakoniti podlagi. Vsako oviranje takoj nazhanite! Brzojavko je »Mir« objavil rta čelu lista, 8. marca pa uvodnik »Osvobojena deklaracija".
Za 7. aprila je bil sklican velik shod v Št. Janžtl pri Dravogradu, kjer smo hoteli Skupno s Štajerci manifestirati z& deklaracija. Shod je bil od naše strani, kakor vsi naši shodi tia Koroškem, dobro pripravljen, pa tudi Nemci so hoteli enkrat za vselej napraviti koftcc shodom za majsko deklaracijo. Prišli so iz Koroške in Štajerske, pripravljeni na boj. Na shod je prišel dr. Korošec. Na shodu je nastal pretep, ko so Nemci vdrli na zborovališče na prostem v organiziranih vrstah. Po kratki borbi so bili oboroženi Neinci pregnani v beg. Nepozab-ljen mi bo ostal prizor, kako je divjaška tolpa, oborožena s palicami, bežala pred slovensko ženo, ki je bežeče še nekaj časa zasledovala v bučno veselje navdušene slovenske množice.
Koroški Nemci so skušali gibanje Slovencev pâralizirati. Za Binkošti so sklicali v Celovec shod, ki so se ga udeležili Nemci vseh strank. Posl. Dobemig je tam izjavil, da se je samo šest občin izjavilo za majsko deklaracijo, kar pa seveda ni bilo res.
Dne 25. majnika so biii pri cesarju, kjer so renegati, ki se nikdar niso prištevali Slovencem, v imenu Slovencev izjavljali, da so koroški Slovenci proti majski deklaraciji. 2»
10. juhija so dobili krepak odgovor od odboja političnega društva, ki je objavil Odločno resolucijo proti falzîflkatôrjem javnega mrtenja med koroškimi Slovenci.
Tako se je borba nadaljevala, dokler niso nastopili dnevi prevrata, ko ni šlo Več za izjave za ali proti deklaraciji, marveč za njeno uresničenje.
Dr. fr, Kovačič:
Za koroške Slovèùée )è bil čis agitacije za majniško deklaracijo in osvoboditev slo-venskega naroda težak in buren, ali kljub temu lep in idealen in bo ostal Zapisan V slo. venski zgodovini kot jasna priča nacionalne zavesti in žilavosti koroških Slovencev, od nas nikdar pozabljenih!
Štajerski Slovenci in majniška deklaracija.
»Štajercev« iri vKranjcev« sioer ni več, tudi ne žalujemo «i njimi, a naš članek se ozira v preteklost in tam moramo računati s tem. V velikem pokretu, katerega desetletnica poteka, igra bivša Slovenska Štajerska zelo važno ulogo, Italija je Imela ln ima še načrt, do Zidanega mosta Slovenijo vzeti za sebe, drugo pa pustiti Nemcem in Madjarom. Kaj pomeili Spodnja Šla jurska ali mariborska oblast, nam kaže najbolj jasno jadikova-nje onstran meja, v Gradcu. Tamkaj sistematično preplavljajo knjižfevnl trg s knjigami, brošurami in članici, v katerih dokazujejo, da je Spodnja Štajerska nemška, da se jim je zgodila s sv. žermenskim mirom krivica, ki se mora popraviti, O tem hočejo prepričati pred vsem vse odločujoče kroge v Nemčiji, da se ob »Anschluseu« mora k Nemčiji pritegniti tudi Spodnja Štajerska. Nikar ne zapiraj nio oči in ušee takim nakanam!
Namen našega članka ni, da obnavlja stare spore, temveč da ugotovi resnico: Nemcem se ni zgodila nobena kfivica.
Tudi v naših krogih se večkrat govori o nemških« mestih. S tem se nehote priznava kot utemeljeno delo tisočletnega raznarodo-valnega sistema. Kakšen človeški materijal je imel Maribor pred polomom, nam nazorno kaže priložena slika, ki je (v barvah izvedena) bila v Parizu predložena antantni komisiji in je močno učinkovala.
Mariborsko prebivalstvo 1. 1010 po domovinski pravici. Od 7,08 prebivalcev ki .-o 1. 1910 že Imeli domovinsko pravico v mestu, -e je večina nled 1900—1910 priselila iz slovenskih krajev.
Razumemo pa, da so z izgubo Maribora in Spodnje štajerske prekrižani veliki vse-nemški načrti, ki še tudi sedaj niso opuščeni.
Pozabili se tudi ne sme, da so nemški predvojni listi veduo in vedno jadikovali o zapostavljanju in zatiranju neništva od strani avstrijskih vlad, dasiravno so imeli vsega v Izobilju.
L. 1917 je nemški poslanec Hoffman v. Wellenhof pisal v reviji >Deutsche Kultur in der Welt , da je spodnje štajersko neništvo imenitna vez v dolgi verigi, kj mora ohraniti nem št vu prosto pot do Adrije. Glavni stebri tega mostu so ;>neniški« centri Maribor, Ptuj, Celje. Posebno važno ulogo je imela pri tem »Stidmarka«, o katere nalogah piše isti pisatelj (str. 222—225), da je s med vsemi nemškimi obrambnimi društvi prva začela z nemškim naseljevanjem in sicer tam, kjer je zastalo v 13. stoletju. Najprej je začela uresničevati načrt, da se nemški mariborski jezikovni otok na zapadu in severu zveže s sklenjenim nemškim ozemljem. Zato sta bila usmerjena proti Mariboru dva silna sunka: od Špilja čez Št. tlj in od Dravograda po Dravski dolim. Potem bi prišlo na vrsto iztočno zaledje Maribora, Slovenske gorice in Mursko polje, kjer so že Nemci imeli močne postojanke pri Sv. Lenartu, pri Sv. Trojici, v Radgoni, Ptuju, Ljutomeru in Ormožu. Ko bi padel Maribor, bi se začela silna ofenziva iz vseh teh postojank istočasno.
Da bi se gerinauizacija pospešila, so že med vojno /ačelj naseljevati na Spodnje Štajersko gališke in bukovi nske Žide, pa erdelj-t»ke Švabe.
Čim lxilj je rastla verjetnost, da se odpro vrata državne zbtirnice, tem drznejši in brez-obzirnejši s<> postajali Nemci. Po nastopu novega cesarja so zahtevali, naj se glasoviti § 19 odpravi in država najprej preustroji v nemškem smislu, poleni šele se naj razpišejo volitve v državno zbornico, v kateri mora načeloma biti zagotovljena Nemcem večina. — Nemški »Natioualverbahd< je v svojem programu i srečno |K>udarjal, da Nemcem gredo predpravice pred vsemi drugimi. Nemščina se je imela proglasiti za državni jezik v onem
smislu, kakor je na Ogrskem bila madjairšči-na državni jezik: vsi uradi bi morali pošlo, vati le nemški, vsi zapisniki in vse javne knjige se voditi v nemščini, ljudsko šolstvo bi se moralo tako preUstrojiti, da bi ee Vsak otrok v zakoniti šolski dobi lahko popolnoma naučil nem&Čitie.
Zaeigurati bi se moral nemški značaj nemških dežel, ne le celot, temveč tudi delov, i j. Koroška in Štajerska bi veljali kot nemški deželi.
Tako le bilo ozračje, v katero je padla majniška deklaracija. V dejanskih ramilefah je vsebovala le minimalni prOgraM. A Nemci so jo takoj od začetka tolmačili v maksimalnem smislu. Tudi SlOvemcem je prav kmalu postalo jasno: ali nit ali maksimalni program. Z ozirom na objestno nemško (kakor tudi madjarsko) miselnost je bilo izključeno mirno in enakopravno sbžitje Nemcev in Madjarov na eni, Slovencev na drugi strani v okviru stare monarhije. Madjarskl poslanec llakovski je zadel pravo, ko jo rekel v ogrski zbornici 26. jan. 1916: »Jugoslovanska država bi bila katastrofa za monarhijo.« Morala jë biti ob ûemâko-mad-jarski nestrpnosti! Vsakdo je dobro razumel, kaj so pomenile besede df. Korošča, ki jih jé odkrito izrekel v državni abomici 22. jânti-raja 1918.' "»Jugoslovanski program gre zâ ustanovitvijo samostojne jugoslovanske države.«
Žveplo in ogenj so bruhali nemški listi, zlasti spodilještajerskl: >Marburger Zeiitung«, : Deutsche Wacht« ip tujski »Štajerec №per slovenske poslance in vsi tj strttpeMi napadi se osredotočtijejo na »političnega kaplana«
—	dr. A. Korošca. Treba je le prelistati ta-ktâtnè nemške politične liste, da ei človek predstavi, v kakšnih kulturnih, soeijalillh in političnih razmerah amo Slovenci ob meji živeli 1000 let! Celi ltupi najgršlh psovk!
Drzni so bili Nemci v svojih načrtih, iz-; najdljivl ln n&iabitotti \< sredstvih, toda bili ! so slàbi peiholngl. Mislili аб t brutalnim zapiranjem, pobijanjem in klévetanjem Mitično in moralno uničiti naše voditelj«, zUttl duhovnike, katere so dolžili, da z baOill «wtnip-IJnjo ftttidoiice, tet hoteli ljudstvo odvrniti od njih, DoKegli Ж) ravno nasprotno. V nemajhni men je zahvaliti nemškemu divjanju, da se je tako ifiogofttto razgibala sicer* tako mehka, pohlevna in plašna dušft našega ljudstva. — Ljudsko razpoloženje po majniSki deklaraciji tja do poloma je ena rtajRijajnejâlh utrani naše nevesele zgodovine. Primerjati se da le onemu navdušenju, s katerim so nekdaj naši dedje sprejeli Cirila in Metoda!
Navdušenje ljudstva tu podpisovanje majniško deklaracije. Četudi v minimalnem smislu, je eden izmed glavnih faktorjev, ki so nam izvojevali in pomagali zgraditi narodno državo,
Naša delegacija v državnem zhoni je ! imela zelo težavno stališčo. Nemci in vlada ! so trdili, da je majniška deklaracija le sanjarija prenapetih politikov, ljudstvo pa ee ne strinja s tem. Vladi na pomoč je prišel tudi dr. šušteršič, rta Hrvatskem pa frankovstvo, ki je z vladnim pritiskom oelo nadškofa Stad-lerja potegnilo v boj proti našim pravicam. Ljudstvo je le tfditvo sijajno ovrglo in pokazalo čudovito neUstrašenost in pa politično zrelrtšt.
Ako bi ne bilo naše ljudstvo na Sp. štajerskem tako odločno manifestiralo svoje volje, bi voditelji ne imeli opore in antaaitne oblasti ne bi nikdar slovensko Štajerske priznale Jugoslaviji. Tre balo je le z malim prstom migniti, da želimo ostati v Avstriji, pa bi nam ploskala céla Evropa!
Vse to je treba imeti pred očmi in se ne sme nikdar pozabiti. S kako infernalno dobo se nam je v obmejnem Mariboru bilo boriti, je z bengalično lučjo — ravno k desotletoici
—	razsvetlil zadnji tiskovni proces pred mariborskim senatom.
Tista temna in zlobna sila, ki je skozi desetletja na tisoče našega, v mesto priseljenega ljudstva nam odtujila in pognala v vse neniškj tabor s terorizmom in najpodlejšimi psovkami, ta temna sila, socijalila demokracija, je v najkrltlčnejšlh trenutkih skušala spraviti naše ljudstvo pod tuje tiranstvo in čez 10 let pogreva podlo kleveto o streljanju duhovnikov na nemške mase. S tem je jasne dokumentirala, da nima nobenih etičnih principov, dobro ji je došla tudi najpodlejša kleveta in laž.
Bolj kakor vsak Članek nam kaže to, v kakih razmerah smo živeli Slovenci.
Katoliški SloTPitdi n svo|o ЛићптШп« nismo delalj z« Jugoslavijo i* sovraštva dn drugo rodcev, tomteč te risokwra etMtawM motiva, «la iniA tudi «anirevtin in stoletja preairiui slovenski narod pravico do traka i« solnea bo/joga.
„Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!"
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja1
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel«
Perilo je čisto in snežno be1 ^ Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker p i in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
Ivanika K k

>0

Kadarkoli je žena mogla in smela na iakonit način nastopiti v politični areni, je to storila častno. Za to so nam priča zgodovinski trenutki v življenju narodov, ki je bilo vse na kocki in so se v skrajni sili pozvale na neposredno delo in žrtve za domovino tudi žene. V takih trenutkih žene nikdar niso odrekle, marveč ïo se v domovinski ljubezni vselej izkazale vredne svojih mož in sinov.
Tak zgodovinski trenutek smo doživeli Slovenci ob izidu svetovne vojne. Bili so to časi, ko nam je bila pošastna vojna, ki je tirala brata proti brahi za tuje interese, pobrala že cvet naših mož in je terjala sedaj še onemogle starce in sestradano nedoraslo mladino; ko so se v pretežkem delu, najhujšem pomanjkanju in strašni duševni bedi izčrpavale zadnje sile našega ženstva. Tedaj je vstal NcrVi svet za svobod» človeštva in tedaj je zasvetila nada svobode tudi nam Slovencem. Velik čas nas je našel Velike. Imeli smo voditelje, ki so z majsko deklaracijo poskrbeli, da smo Slovenci vstopili v novo dol«o kol političn-) zrel in svobode vreden narod.
Bilo je pa treba majski deklaraciji podpisa celega naroda, to je narodnih množic. Kdo naj to delo opravi, ko so vse organizacije zamrle in ni bilo nikjer prostih delavnih moči? Brez pomisleka so naši voditelji to nalogo poverili našemu ž e n s t v u , ki jo je, iakor vemo, slavno izvršilo. Ob določenem roku je imel dr. Korošec nad 200.000 podpisov, vezanih v devetih debelih knjigah, v rokah.
Slovensko ženstvo je v tistih usodnih dneh sploh bilo nositelj misli narodnega osvo-bojenja. Če se spomnimo, kako tuja je morala biti Slovencem taka misel vse do zadnjega — saj je bila bivša monarhija tako mogočna država, da se je zdela po človeški sodbi neporušljiva, in smo bili razen tega zvezani z njo po močnih versko-kulturnih tradicijah in gospodarskih interesih — in da je bilo ženstvo dotlej brez političnih pravic, da se torej politično ni udejstvovalo, se moramo čuditi, odkod tedaj slovenskemu ženstvu toliko politično spoznanje, tolika politična vera v čisto novo dobo, ki se je napovedovala. To politično zavednost bomo vedeli prav ceniti, ako jo primerjamo s tem, kako so bili Slovenci pred sto leti sprejeli osvobojenje izpod avstrijskega jarma! Vsekakor smo bili v tem doživeli leto 48. in vse, kar mu je sledilo. Kljub temu pa je treba priznati, da je pokazalo slovensko ženstvo v usodepolnih letih 1917 in 1918 občudovanja vredno politično zrelost, ki ji bo majska deklaracija vedno
najčastnejši spomenik.
* * *
Ob prvi desetletnici deklaracije so mora slovensko ženstvo vprašati: Ali niso v sivi vsakdanjosti prvih osmih let našega novega državnega življenja obledeli veliki ideali, ki so nas takrat navduševala? Saj je res, veliko se je v teh letih grešilo nad nami, mnogokaj se je uredilo drugače, nego smo mi želeli in pričakovali — toda ali je zato narodna svoboda, lastna državnost manj resnična vrednota, lažnjiv idéal? Gotovo ne, ker bi drugače morali zavreči sploh vsa človeška občestva, ki so vsa nepopolna, odreči se vsem dealom, ki so v svoji popolnosti vsi nedosegljivi. Tudi v drugih narodnih državah ljudem v teh letih ne lete pečene piske v usta, da sramotnih, suženjskih razmer, v katerih žive naši neodrešeni bratje v tujih državah, niti ne spominjamo.
Bog je odlikoval človeka pred vsemi drugimi bitji s svobodno voljo. Od tedaj klije v vsakem plemenitem človeškem srcu hrepenenje po svobodi in vsakemu narodu, ki zasluži to ime, je in bo svoboda in samostojnost najvišji politični cilj. Mi smo na ta cilj dospeli po majski deklaraciji. Vendar se tega, kar smo z njo dosegli, še nismo vsi prav zajedli.
Nad tisoč let smo bili brezdomovinci; država, v kateri smo živeli, nas ni nikoli priznala kot enakopravne državljane, za vsako drobtino narodnih pravic srno se morali boriti z naporom vseh sil, višje službe so bile v naši lastni deželi zasedene s tujci; v tujini so našega človeka poznali le pod sužnjim imenom tuje države in v tujini je šele prav občutil svoje brezdoniovinstvo, ko je videl, kako samozavestno nastopajo povsod pripadniki svobodnih narodov: Američani, Angleži, Francozi, Rusi, Nemci, Švedi i. dr. in koliko ugleda uživajo.
Danes smo tudi mi državljani svobodne, ponosne, pa miroljubne narodne države, ki nosi v svojem imenu tudi naše ime! Z njo smo po dolgih vekovih. zopet vstopili v kolo svpbodnih narodov, v svetovno zgodovino. — Imamo lastno najvišje kulturno ognjišče: univerzo, imamo vzorno narodno armado, naši fantje služijo pod lastno narodno zastavo lastni jugoslovanski, domovini, po morjih plovejo ilaše ladje ped našo narodno trobojnico, pod našimi slovanskimi imeni, tujina nas pozna in spoštuje. Kdor ni suženjskega srca, se mu morajo ob tem širiti prsa.
Zato pa seveda ni treba, da bi bili zadovoljni z vsem, kar v državi ni dobrega, da bi se morah vdati krivicam, ki se nam kjerkoli gode. Nasproino — prav zato, ker ljubimo to državo, ker se zavedamo vrednosti svobodnega državljanstva, moramo delati iz vseh sil, da se vse zlo v njej kolikor mogoče zal.ro, da se čimboljše uredi, da se s tem čim višje dvigne, čini bolj utrdi. Naša je, zato moramo delati za njeno .izpopolnitev kakor za svojo lastno. Tu je treba jugoslovanskim katoličanom tiste veličine uma in srca, s katero sla objemala to državo — eden v duhu, drugi v resnici — naša zavedna katoliška apostola: dr. K r e k in dr. M a h n i č.
Za časa naše narodne sužnosti patrijo-tizem v naši domači vzgoji ni mogel igrati nobene aktivne vloge in je dejansko tudi ni nikdar igral. Naše matere so vzgajale svoje otroke v dobre Slovence, verne katoličane, pridne, pošteno ljudi, ne pa v zavedne, ponosne državljane. Drugače biti ni moglo. Ta vrzel v novi narodni državi globoko zeva in kliče našim materam, da jo izpolnijo. Ne šola, ne vojska, ne vse oficijelne parade ne morejo obuditi tiste globoke domovinske ljubezni, ki je močnejša kakor smrt, ki daje rast vsem državljanskim čednostim, če je otrok
Dobre lastnosti ^i/M*» finega čistila za iLlIJC
so te-le: čistilo je mehko in se dobro raztnaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj Usnje ostane vedno voljno.
In te lastnosti lina
ilifiîâii pasfâ
2e pri uporabi prve doze se bodete o tem oreoricalL
ие pije z maternim mlekom. Mati privežo otroka na vero in dom, mati ga mora privezati tudj na domovino.
Tu mora biti slovenskim materam zgled srbska majka, ki je z radostjo in ponosom prinašala za narodno svobodo najdražje, kar je imela: svoje sinove junake in ni jokala za žrtvami, debro vedoč, v kako dragocen odkup jih daje. Slovenski narodni značaj mora slo-
venska mati dopolniti z novo som in zanosom svobodnega Slovenke! Ne dajte si po je povsodi trda in nevesela min na majsko deklaracijo! duh, dopolnite delo, ki ste oklenite s svojo materinsko smo takrat pridobili: našo up naših neodrešenih bratov
potezo: s pono-državljana. vsakdanjosti, ki zatemniti spo-Obnovite njen ga tedaj začele, ljubeznijo, kar narodno državo.
D—ć:
Mamiška deklaracija in Hrvati.
30. maj 1917. 1. bo tudi v hrvatski politični zgodovini omenjen kot dan narodnega
vstajenja, življenske narodove moči. kot mogočen val vstajajočega hrepenenja po svobodi in zedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Razmere na Hrvaškem z Bosno, Dalmacijo in Istro vred so bile črne v vsakem oziru. Dalmatinski deželni zbor ni bil za časa vojne sklican ravno tako ne bosenski sabor. Istrski deželni zbor, izvoljen junija in julija 1911. 1. sploh nj bil sklican, pač pa 30. aprila 191G. 1. razpuščen. Na slovanskem jugu je funkcioniral le še hrvatski sabor v Zagrebu, v katerem je imela ves vpliv in odločilno besedo hrvatsko-sirbska koalicija s Sv. Pribi-čevičem in dr. G. Popovičem na čelu. Razmere v hrvatskem saboru niso bile nič kaj dobre, Hrvatska banovina je imela v deželah ogrske krone izjemno avtonomijo na podlagi posebne nagodbe, ki se je obnavljala vsakih de«et let. Banovina je 44 odstotkov svojih dohodkov sivela porabiti za lastne avtonomne zadeve (šolstvo, sodstvo, nar. ekonomija), ves drugi denar pa je šel za skupne potrebe Ogrske in Hrvatske. Hrvatsko srbska koalicija in adnii ostanki staro - madžaronske stranke (unionisti) sta podpirali vlado barona Skerlecza, hrvatskega bana in Tiszinega eksponenta, in preživljali zlate čase guver-uamenialnega bloka.
Hrvatskemu in srbskemu ljudstvu našega juga je avstrijska vlada vzela vsako oporo. Inteligenca je romala v zapore in internacij-ska taborišča, narodna predstavništva v občinah in deželah so bila razpuščena. Tretje leto vojne je prihajalo v znamenju lakote. Nikdar ni doživel naš narod tako hudih dni. Izid vojne je bil negotov. Centralne sile so /lomile ves odpor na severnem bojišču. Težko je bilo v teh dnevih izreči besedo upanja, tolažbe in vere. In vendar je naše ljudstvo čakalo z vso svojo ljubeznijo v duši tolažbe, besede, ki bi bila krik v temni noči, krik veselega upanja in trdega ponosa.
Deklaracija 30. maja je prišla kot prvi vestnik narodnega vstajenja. Razen Slovencev je podpisalo deklaracijo 11 Hrvatov. V državnem zboru so že od prej sedeli v skupnem klubu s poslanci SLS štirje dalmatinski in trije istrski hrvatski starćevičanski Hrvatje. Skupni klub vseh 33 jugoslovanskih poslancev je imel poleg Slovencev še enajst Hrvatov in dva Srba. Tako je bila ustvarjena prva mogočna fronta, ki si je nadela velik cilj: edinstvo našega juga.
Majska deklaracija je bila zamišljena kot praktična vzpodbuda k pokrelu dremajočih energij našega ljudstva. Po vseh jugoslovanskih krajih je bilo treba izzvati manifestacije za zahtevo Slovencev, Hrvatov in Srbov po lastni državi. In izjave so prihajale, jasne in odločne.
V otvoritveni seji hrvatskega sabora, dne 5. junija 1917. 1. je prebral v imenu poslancev Slat/evićeve hrvatske stranke prava dr. Ante Pavellć izjavo za majsko deklaracijo, v kateri v%bi vse stranke hrvatskega sabora na skupno delo za narodno zediujenje in svobodo. Deklaraciji, ki jo je podpisalo 9 po-
slancev, je levica viharno pritrjevala, medtem ko je najmočnejša stranka, hrv.-srbska koalicija, molčala. Vendar je dr. PaveJičev». izjava imela uspeh. 8. junija je odstopil ban Skerlecz. Ogrsko ministrsko predsedstvo jo prevzel grof Moric Esterhazy in za hrvatskega bana je prišel 28. junija pl. Mihallovicb, katerega je koalicija seveda podpirala, četudi je kot madjarski eksponent v seji 7. avgusta 1917 ostro protestiral, da je opozicija izjavila, da želi konec integritete dežel krone sv. Štefana. Medtem je pa koalicija že razpadla. 12. julija so že sedeli koaliciouaški disidenti dr. Budisav Ijević in Valerijau Pri-bičević, brat šefa koalicije, v klopeh poslancev Starčevičeve straukc v hrvatskem saboru. Izstopili so pozneje tudi dr. I. Lorković in dr. D. Surmin in je Sv. Pribičevičeva koalicija polagoma izgubljala svoje pristaše. — Guvernamentalizem, zavoljo katerega se Pribičevičeva koalicija ni hotela pridružiti akciji celokupnega jugoslovanskega naroda bivše monarhije, krepko očita Sv. Pribičeviću tudi Šoepan Grdjić v letošnji »Politikk 18,-21. februarja. Pač pa je val navdušenja za majsko deklaracijo šel čez banovinsko večinsko stranko in preplavil vse ozemlje našega juga.
Avgusta in septembra 1917. 1. so priredile Hrvatska, Bosna iu Dalmacija navdušen sprejem vodjama deklaracijskega gibanja dr. Kreku in dr. K o r o š c u. Majska deklaracija je navdušila ves narod. 25. januarja 1918. 1. so se hrvatski deželni poslanci istr. skega deželnega zbora deklarirali za zedi-njenje, 14. aprila so to storili dalmatinski deželni poslanci. V Splitu je pred smrtjo zakli-cal dr. Krek: »Robstvo je veleizdaja!« in narodno gibanje je šlo dalje, vedno bolj navdušeno. Danes, ko gledamo na prizadevanja našega ljudstva pred desetimi leti, se nam zdi da je bilo zelo pogumno v letu zmag centralnih sil na severni in jugozahodni fronti organizirati tako močno deklaracijsko gibanje. In vendar je naše ljudstvo bolj in bolj vztrajno poudarjalo svoje zahteve. Nič več se nista brala v izjavah »dinastija- in >okvirc. Ne najdemo je več ne v rezoluciji narodnega shoda v Splitu 2. julija 1918, ne v rezoluciji narodne organizacije za Hrvatsko Primorje in Istro z dne 14. julija, ne v rezolucijah veličastnega slovenskega shoda z dne 5. maja 1918, ne v deklaraciji opozicionalnih hrvatskih in srbskih poslancev v Zagrebu l due 3. decembra 1917.
Bosenski politiki so navezali prisrčne stike z jugoslovanskim klubom in dr. Dimo-vić ter dr. Suuarič sla bila stalna gosta pri deklaracijskih voditeljih. V ospredju bosen-skega deklaracijskega gibanja so stali frančiškani. Deklaracijsko gibanje je združilo v mogočno falango Hrvate in Srbe. To je bil morebiti največji uspeh gibanja 1917. in 1918. 1. Katoliški dalmatinski hrvatski frančiškan je vodil srbsko kmetsko ženo po nedolžnem ustreljenega Onisima Popoviča in iskal zanjo pravice! Po manifestacijah balkanske vojne je bilo deklaracijsko gibanje pač največja manifestacija jugoslovanskega bratstva!
Okrog akcije Jugoslovanskega kluba so se bile že zbrale hrvatske in srbske opozi-cionalne stranko. 3. marca 1918 je bil v Zagrebu velik sestanek jugoslovanskih politikov vseh krajev slovanskega juga. Sešle sla se obe slovenski stranki, vse hrvatske politične skupine razen koalicije in frankovcev in voditelji Srbov iz Bosne, Dalmacije in Banovine. V zborovalno dvorano jo prišel policijski uradnik in proglasil navzoče za aretirane! Državni poslanoi s« pač protestirali, a se sestanek pod režimom koalicije ni mogel nadaljevali. Vendar pa je ta sestanek napovedal zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov za vsako ceno v eno državo.
Deklaracijsko delo je bilo pomembno ne le na znotraj, ainpak tudi na zunaj. Dalo je namreč obširno legitimacijo Jugoslovanskemu odboru v inozemstvu, in v angleških ter francoskih izdajah odborovega buletina jo antantina javnost brala ponatise protestov Jugoslovanov, ki jih je sliišala dunajska zbor-
Dr. J. P.:
niča. in goste izjave za svobodo in zedinjenje s podpisi stotisočev Jugoslovanskih mož in žen. Dozorela je obenem misel po narodni organizaciji, Narodnem svetu. Številna dezer-tiranja, zeleni kadri, notranji razkroj gnilo monarhijo so nujno sledili akciji majske deklaracije. V prvih dneh februarja 1918 je prišlo do upora brodovja v Boki Kolorski. in je pred vojaško sodišče bilo predvedenih par sto hrvatskih in slovenskih mornarjev, katerim so bile celo prepovedane od vojaške pomorske komande razglednice z dr. Krekom in dr. Korošcem. Neuspehu kotorskega upora je sledila trdna revolucionarna organizacija mornarjev v Šibeniku in Puli, ki eo odpovedali pokorščino in dajali informacijska poročila vojaškim oblastem antante. Vse navdušenje v naše ljudstvo je prineslo deklaracijsko gibanje in oktober 1918." 1. je prinesel svobodo iu državo SHS z Narodnim Večetn na čelu.
Ob majmški deklaraciji - h knjige Nemca.
Za pravo umevanje dogodkov pred deklaracijo, ob deklaraciji in po nji vse do končnega zloma avstro-ogrske monarhije je prav primerna knjiga Karla Friderika No-\vaka »Der Sturz der Mitlelmiichte«, ki slika (1921) razvoj dogodkov od pričetka 1. 1917. dalje in uvodoma prav dobro riše pogajanja v Brest Litovsku, ki je prav za prav najvišji mejnik v vsej dolgotrajni tragediji svetovne vojne. Mejnik za pogled nazaj tja do 1. 1789., ki je otvorilo razvoj moderni Evropi pod vidikom narodnostnega osvobojevanja, in mejnik tudi za pogled dalje v bodočnost, v katere pooetku živimo in zremo, kako se s sunki na desno in levo polagoma uveljavlja, dokler se zopet ne zavozlja in razvozlja za prosti razvoj.
Za nas, ki smo bili tvorci, več ali manj vsi vsak po svoje, sedanjosti, je sodba Nemca, ki je od blizu zrl na potek dogodkov in imel vpogled tudi v tajne arhive, tem bolj zanimiva ravno te dni, ko obujamo spomine za deset let nazaj v dneve, ki so pred 30. majem in po njem.
Bilo je že pomladi 1917, piše med drugim Nowak, da je avstrijski cesar Karel mislil podeliti svojim narodom amnestijo za politične prestopke, ko je država trdno stala, ko je vladala še pri mnogih nada na ne ravno preslab konec vojne. Dobrohotnost cesarja, kojega odgovorni svetovavci so zatrjevali, da jim ni nič znano o takem koraku, ni bila plod prostovoljne težnje: grozeča nevarnost in pa skrb pred zatožnimi glasovi lastnih narodov, končno divji, obupni poskus, da bi napovedane težke viharje vendarle preprečil z mi-lobo, je porodila le-tak čin.
V državnem zboru so bili avstrijski ljudski zastopniki zopet zbrani. Med vojno se ga konstitucijski cesar Franc Jožef sploh ni upal poklicati k sodelovanju; imel je strah pred radikalnimi zahtevami posameznih skupin, ki jih ni smel uslišati; in je mislil, da se sme zanesti celo na udanost in zvestobo širokih množic vsaj do gotovih meja, pa se je vendar bal, da pride baš radi njih do zadreg, ki so mogle v vojski povzročiti samo nesrečo. Cesar Franc Jožef ni bil sklical državnega zbora. Sicer si je bil ministrski predsednik grof Stiirgkh iz skrbi starega cesarja in iz svojega lastnega strahu, da bi se posvetoval z državnim zborom o usodi monarhije, sčasoma skoval nasilsko vladanje, ki ga je poznala komaj Meternichova Avstrija. Ko je min. predsednika položila na tla krogla socialista in pisatelja Frica Adlerja, je nastopil povsod v državi nehote nek oddih, ki je celo morilcu rešil življenje. To celo po smrti Franca Jožefa trajajoče popuščanje v napetosti so menili izrabiti mladi cesar ali njegovi svetovavci: morda je bil zdaj prišel trenutek, ko so mislili narodi države vkljub vojnemu stanju soodločevati o svoji usodi v ljudski zbornici.
Zapletenost narodnega problema je komaj da sprevidel cesar Karel, ali komaj da v celoti. Rešitev je bila tu. Ako pa se narodna zadovoljitev ni dala popolnoma ali ne z brezpogojno gotovostjo posrečiti, doseči z nepogrešljivimi, trdnimi poprijemi, ki so dali vsakomur svoje, pravo, potem pa je bilo vendar bolje, da se problem sploh ni načel.
»Ne igrajto se, Veličanstvo s Hrvati«...
Maršal Konrad v. llotzendorf, razen Štefana Tisze edini, ki ni tega, kar je smatral za resnico, tudi pred cesarjem drugače pobarval, ga je neštetokrat svaril. Jugoslovansko vprašanje, radi katerega je prišlo do vojne, jugoslovansko vprašanje, ki je Avstrijo, kot se vzame, ali utrjevalo ali ogrožalo, je je predvsem pritiskalo, je moralo predvsem bitj urejeno. Tudi proti Ogrski, ki se je zase izgovarjala, češ, da ne pozna nobenega narodnostnega vprašanja, brez vznemirjenja zrla na prizadevanja avstrijskih narodov, in največ le zahtevala, da neprijetne Čehe potlači nemški element v Avstriji in dan za dnem grozila edinole o »integriteti« kraljevine: tudi proli Ogrski in madjarskemu apostolu Štefanu Tiszi. Cesar je zrl ta problem in njegovo nevarnost v pravem jedru. Ali je vsaj pravilno ponavljal, ker je julija 1917 enemu svojih ministrov zaklical:
»Mi bomo rešili jugoslovansko vprašanje, ali pa bomo propadli« ...
Vendar pa le ni našel nobene rešitve,, ki bi bila prišla pravočasno. Mislil je najfiïëj na človeško dobro dejavnost in na priljubljenost, je vršil mesto rešitve le navidezna dejanja, ki so bila nevarna: državni zbor naj bi zopet delal. Ako si ni upal resničnih, velikih problemov monarhije popolnoma in temeljito prečistiti, potem je bilo nujno treba seveda opustiti tudi vsako sprožitev: in narodnostno vprašanje je državni zbor sprožil. Morda je zato bil šele zdaj čas z avladanj ez roktroajk, z milejšimi, uvidevnejšimi »oktroaji« kot doslej. Z »oktroaji« brez parlamenta: če se je že pred veliko avstro-ogrsko preureditvijo, ki je končno bila neizbežna, zdaj plaho izmikalo. Res da se je protivil vsakemu »oktro-aju« odgovorni svetovavec grof Czernin. — Stockholmska socialistična konferenca, ki je delala za mir — spomladi 1917 — je delala z odposlanci z Dunaja; dala bi se celo z Dunaja voditi. Na vojskujoče bi se dalo odspodaj pritisniti in zato trenutno oktroaji niso prav nič umestni za notranjo politično preureditev. Za 30. maj je bil sklican s cesarskim patentom z dne 26. aprila 1917 — državni zbor.
Komur je do tega, da spoznaš podrobnosti nadaljnjega razvoja po deklaraciji, sezi nazaj in čitaj to knjigo in se zamisli v — usodo države in državnikov, ki ne umejo, ali pa nočejo, cesto tudi pri najboljši volji ne morejo razrešiti najenostavnejšega problema, kadar jih zapleto »časov sile« v končno igro...
Naš dan.
Jugoslovanska Malien je storila vse, da .nas združi danes v eni sami veliki, manifestaciji. Zalo je dolžnost nas vseh, da danes odmeva glas po vsej slovenski zemlji tja preko mej, da slišijo vsi slovesnost naše prisege. Na čelu naših slavnosli stopa naša mladina, ki so se ji pridružila vsa narodna društva. Prosimo vse narodno občinstvo, da se pridruži vaši manifestaciji. Okrasite hiše z zastavami, okrasite okna z deklaracijsko diplomo, kupujte oh sprevodu spominske znake po 1, 2 in 5 Qin! — Dokažimo vsemu svetu, da se zavedamo svojega velikega dne!
Zborovanje akademske mladine.
Snoči je sklicala akademska mladina v union-uko dvorano manifostacijsko zborovanje, da primerno proslavi desetletnico majniške deklaracije. Zalibog j« bilo zborovanje prepozno naznanjeno, tako, da se je občinstvo večinoma nbsentiralo od zborovanja. Kljub temu pa je dijaštvo prilično dnvolj napolnilo galerijo in de! dvorane
Zborovanje je o tvoril jurist IskTa, Jki je uvodoma očrtal vos hietoriiat borbe Jugoslova-
nov za nacionalno svobodo. V tem historijatu zavzema eno najodličnejših mest majska deklaracija.
Drugi govornik abs. iur. L i ko vi č jo imel krasen pesniško zamišljen govor, v katerem je izvajal med d-rugim, da je že Herder dejal, da je dvajseto stoletje stoletje Slovanov. In vendar so Slovani danes najbolj pogaženi, Evropa je bolna in čeprav pleše že nad lastnim grobom, ne neha z zatiranjem Slovanov. Prvi korak Slovanov v novem stoletju za svoje uvcljavljenje je bila majska deklaracija, ki je pomenjala zdravo, čvrsto stremljenje za emancipacijo našega naroda. Govornik omenja zasluge našega ženstva za majniško deklaracijo ter zaključi s pozivom na vso akademsko mladino, da naj ostane principom deklaracije zvesta in vedno pripravljena, če se bo treba boriti zanje.
Tretji jegovoril medicincc Mrzel. Njegov učinkovit in efekten govor, ki je bil mestoma prekinjen z viharnim odobravanjem, je izzvenel v klic po nadaljevanju borbo Slovencev za nacionalno suverenost v družbi z vsemi tlačenimi narodi, ki stremijo za svobodo in ki jih tlači imperializem zapadne Evropo in Amerike.
Četrti govornik arhitekt Jurlfovtč jo omenjal junaško borbo srbsko vojske proti ogromni premoči bivšo črnožolte monarhije. Navajal je
požrtvovalnost jugoslovanskih^ dobjcp.voljcev,. ki so bili pripravljeni dati življenjo za osvoboditev svojega naroda.
Zborovanje se ja zaključilo ob 9.45. Omenili moramo, da je policija dala za to zborovanje stroga navodila govornikom in iniciatorjcin ter zahtevala od njih, naj nekaterih dejstev ne omenjajo preveč. V garderobi hotela Union je bil pripravljen tudi cel kordon stražnikov, toda brez vsake potrebe, ker se jo zborovanje zaključilo brez vsakega incidenta.
Mladina proslavlja desetletnico majn ške deklaracije.
Srednješolske proslave.
V dnevih, ko proslavlja ves naš narod desetletnico zgodovinskega dogodka, ko jo načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec prečital v dunajskem parlamentu deklaracijo, s katero so Jugoslovani postavili prvi temelj svoji sedanji državi, v teh dneh ne sme zaostati niti naša mladina. Znano je, da je poleg ženstva mladina z največjim navdušenjem agitirala v onih težkih dneh leta 1917. in 1918. za podpisovanje majniške deklaracije.
Da sedanji naraščaj ne zaostaja prav nič % onim, so pokazale včerajšnje' prireditve, s katerim se je pričela proslava desetletnice majniške dekla racije v Ljubljani. Na štirih krajih so se vršili včeraj ob 4 popoldne mladinske prireditve: V vc liki unionski dvorani, kjer se je zbralo dijaštv< realke in vseh treh državnih gimnazij; dramski gledališče je napolnilo dijaštvo obeh učiteljišč tei nekaterih meščanskih in osnovnih ljudskih šol; opernem gledališču so se zbrali dijaki srednje teh nike, trgovske akademije in šolo ter nekateril osnovnih šol; v kinu Matici so priredile proslav dijakinje žensko realne gimnazije.
Vse štiri prireditve so prav krasno uspele. Ki sporedu so bile koncertne in pevske točke, dekla niacije, recitacije, uprizoritve in govori. Vsak spo red je zaključila državna himna.
Te prireditve,,s katerimi je srednješolsko di jaštvo dostojno proslavilo desetletnico majnišl« proslave, so pokazalo obenem tudi najlepše visoki razvito zanimanje dijašlva za umetnost, zlasti ц glasbo. Pripomniti moramo le, da v okvir teh pro slav niso spadale nekatere točke v kinu Matici.
Nejasen politični položaj.
PRIPRAVLJA SE RAZCEP SDS? — VLOGA DR. ŽERJAVA IN »NAPREDNEGA
BLOKA«.
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Vladno časopisje poroča, da bi se mogla skupščina sklicati v izredno zasedanje 11. ali 18. junija. Na tej seji naj bi se prečital ukaz o razpustitvi skupščine in o dnevu novih volitev. V kolikor smo informirani, ni vzeti te vesti povsem resno, ker je jasno, da za razpustitev skupščine ni potrebno sklicanje skupščine v izredno zasedanje. Poleg tega je izredno zasedanje določeno za 1. avgusta.
Vse te vesti, ld prihajajo iz vladnih krogov, pa potrjujejo, da v vladnih krogih samih še vedno ni soglasja glede skupščine in da se sploh še ni položaj tako razčistil, da bi lahko mogli z absolutno verjetnostjo trditi, da bo skupščina razpuščena. Dasiravno je večina momentov zato, vendar jc gotovo tudi to, da vlada tozadevno še nima pooblastila. Neprestana potovanja v Vrnice tudi dokazujejo, da vladni krogi sami še nimajo nobenih pooblastil, ki so jim za to potrebna.
Radi tega je čutiti tako v demokratskih kakor v radikalnih krogih prcccjšnjo desori-cntacijo. Na vse strani se ugiblje o bližnjih dogodkih.
V	zvezi s tem poroča časopisje, da je general Milosavljević vpokojen in da bo kandidiral na skupni radikalno-demokratski listi v Sremu in Banjaluki za slučaj volitev.
Nadalje so zanimiva vesti o skorajšnjem razcepu v samostojnodemokralski stranki. Časopisje poroča o tem sledeče:
V	samostojnodemokratski stranki žc del) časa nastopa vrenje, ki se jc v poslednjem času pretvorilo v dve izraziti in povsem nasprotujoči si struji. Ta razcepljenost je nastopila vsled jasnega in velikosrbskega nastopanja Svetozarja Pribičeviča, ki je onemogočil katerokoli sodelovanje Hrvatov in Slovencev v svoji stranki.
Včerajšnja »Reč« objavlja vest, v kateri vodstvo SDS izjavlja, da nc soglaša z neka-
terimi članki, ki so izšli v tem službenem or ganu samostojnih demokratov.
Ta vest jc jasen dokaz, da je v vrhovil samostojnih demokratov prišlo do velikih ne sporazumov. Hrvati in Slovenci v vodstvu ? nezadovoljni s Pribičevičevim delom radi nje gove ekskluzivnosti, posebno napram Hrva tom. Jasno se čuti propadanje samostojni!] demokratov med Hrvati. Kot izrazita neza-dovoljneža nastopata dr. Hinko Krizman ij Juraj Demctrović.
Ta vest je v toliko zanimiva, ker je jasno, da jih forsirajo sami samostojni demokrati! predvsem slovenski samostojni demokrati, k se že dlje časa pripravljajo, da bi izstopili h samostojnodemokratske stranke, da bi na tč način lažje prišli v vlado.
V zvezi s tem je tudi treba vzeti vest c naprednem bloku v Sloveniji, ki je po splošnem mnenju popolnoma propadel in je imel za cilj le reševati dr. Žerjava. Ker pa je stališče dr. Žerjava vsled njegovega sodelovanja v samostojnodemokratski stranki zelo omajano, zato spuščajo slovenski samostojni demo-kratje take vesti v javnost, da bi lažje izstopili iz svoje stranke in na ta način s pomočjo naprednega bloka rešili vsaj v Sloveniji svoje pozicije.
FINANČNI MINISTER NE BO KANDIDIRAL?	r
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Finančni minister dr. Bogdan Markovič je odpotoval v Vrnice, kjer bo dal kralju po zatrjevanju njegove okolice v podpis ukaz o imenovanju članov državnega odbora. Kakor znano, predlaga finančni minister osem oseb, ki so izven parlamenta. — Kar se tiče kandidature finančnega ministra, zatrjujejo njegovi prijatelji, da on ne misli kandidirati in da sploli ne misli dolgo ostati v položaju finančnega ministra.
Prelom med Anglijo in Rusijo.
Dejal je, da ne verjame, da se bo angleško ruski konflikt izprevrgel v vojno. Če si stoj( nasproti veliki narodi, more naloga Nemčijt biti le ta, zabraniti vojno in narode zope zbližati. Končno svari Stresemann pred pesi mizmom v politiki. Vsak, kdor hoče narodi pomagati naprej, mora vero v bodočnost lic siti v sebi.
LLOYD GEORGE PONOVNO OBSOJA VLADNO POLITIKO.
v London, 28. maja. (Izv.) Lloyd George je na nekem shodu ostro kritiziral prekinje-nje odnošajev s sovjetsko Rusijo in označil ta korak kot veliko nepremišljenost. Rekel je, da prekinjenje zvez ne more biti niti najmanj razveseljivo dejstvo, ravno nasprotno, angleška policija je s tem bila imenovana za voditelja zunanje politike.
v London, 28. maja (Izv.) Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da so nekateri člani delavske stranke in voditelji strokovnih organizacij priredili ruskemu odpravniku jio-slov in načelniku ter tajniku sovjetske trgovinske misije v spodnji zbornici poslovilni zajutrk. Kakor se izve, je Macdonald povabilo, da se udeleži tega zajutrka, odklonil.
v London, 28. maja. (Izv.) ?Daily Herald« objavlja vsebino govora, ki ga je' imel ruski odpravnik poslov Rosengold na zajtrku, ki so mu ga priredili v slovo nekateri člani delavske stranke in voditelji strokovnih organizacij. Poudarjal je v svojem govoru, da doka-zilni material, ki ga je porabila angleška vlada za podlago ukinjenja diplomatskih zvez z Rusijo, ni pristen. Nevarnost vojne je sedaj mnogo večja, kot je bila kdaj poprej.
NEMČIJA — POSREDNIK?
Stresemann o anglcško-ruskom konfliktu. Berlin, 27. maja. Včeraj je nemški zunanji minister Stresemann govoril v Stuttgartu.
BALDWIN SE ZAGOVARJA.
London, 27. maja. Da zabriše ogromer vtis, ki ga je v svojem govoru dosegel Lloyc George, je danes Baldwin govoril na velikeir zborovanju konservativnih žena, zakaj je An glija prekinila odnošaje z Rusijo. Rusija si je vtikala v notranje zadeve Anglije. To pa da so odnošaji prekinjeni, ne pomeni vojnt z Rusijo. Anglija hoče še dalje imeti legitimni trgovske zveze z Rusijo. Trgovina z Rusijo b< bo uživala iste ugodnosti kot angleška trgo vina v vsaki drugi državi. Družbi »Afkos< smo vzeli le privilegij, ki ga je izrabljala Slabotno vodstvo delavske stranke pa j< vzrok, da smo predložili ostri zakon o slro kovnih društvih. O Kitajski je dejal Baldwin
»Če se morejo Kitajci osvoboditi od mo skovskih nemirnežev, z nami ne bodo imel težav. Največja nesreča Kitajske je bila, dt je v času notranjega razcepa, ko jo je preve val duh narodnih teženj, s katerimi v gotov meri simpatiziramo, da se je v tem času za čela vmešavati ta mogočna oligarhija, ki ' imenu svobode proletarijata poskuša zasuž njiti telesa in duše milijonov Kitajcev.«
LINDBERGH SE JE POSLOVIL OD PARIZA
v Paru, 28. maja (Izv.) Letalec Lindbergh je danes ob 12 s svojim zrakoplovom odpotoval proti Bruslju. Dolgo časa je krožil v zelo nizkem polelu nad mestom, nakar je zavzel smer proti belgijski meji. Na potu ga spremlja večja skupina francoskih letal, na belgijsiii meji pa mu priplujejo nasproti bel-
gijski letalci. Iz Bruslja bo jutri odpotova v I.ondon. V torek bo sprejet pri angleške» kralju.
ČIČERIN V FRANKFURTU. v Frankfurt na Meni, 28. maja (Izv.) Ru ski zunanji minister čičerin je danes dospe semkaj. Nekaj dni bo ostal v sauatoriju dr Nuerena,
Proračuna slovenskih samouprav potrjena.
IZJAVA FINANČNEGA MINISTRA.
Kakor poročajo zagrebški Usti iz Belgrade, je finančni minister demantiral pred novinarji vest nekaterih slovenskih listov, češ, da je zavrnil proračuna ljubljanske in mariborske oblasti. Minister je izjavil, da sta oba proračuna že potrjena.
^"Nemška social-demokracija proti kulturnemu boju.
Berlin, 27. maja. Na socialdemokraškem strankarskem zboru v Kielu je bila opozicija težko poražena. Njen predlog, naj se obsodi dosedanja politika koalicij pred vsem s cen-trumom je bila z 254 glasovi proti 83 odbit. Z veliko večino pa je bil sprejet predlog strankinega načelstva, ki ве glasi:
»Strankin zbor protestira proti netenju takozvanega kulturnega boja!« Drugi del predloga obravnava, pod kakimi vidiki stopa lahko aocialdemokraška stranka v vlado.
Poljske finance pod ameriško kontrolo.
Varšava, 26. maja. (Izv.) »United Press« poroča iz dobro informirane strani, da bodo kmalu uspešno zaključena pogajanja za večje poljsko dolarsko posojilo v Ameriki. To posojilo bo znašalo 62 milijonov dolarjev po 7%, cena 92. Za kontrolo nad poljsko nar. banko si ameriški upaiki v pogodbi zagotavljajo pravico v ravnateljstvu banke, ki šteje 12 članov, imenovati enega ameriškega ravnatelja. Pooblastila tega ameriškega ravnatelja bi bila tako dalekosežna, da bi vsak čas lahko ospo-ril ukrepe ostalih 11 ravnateljev. V razsodišče, obstoječe iz treh članov, bo imenovan po 1 Američan in 1 Poljak. Tretji član se imenuje sporazumno s prvima dvema. — S tem posojilom si Amerika zagotovi premoč nad poljskimi financami.
Prišla le sezona svetlih nogavic !
Tudi najelegantnejša toaleta je nepopolna brez svilenih nogavic. Svilene nogavice ne smatramo danes več kot luksus ali razkošnost kakor popreje, ko so bili stroški radi neracionelnega čiščenja razmeroma mnogo višji kakor trpežnost nogavic.
LUX nam je pokazal čisto novo pot v čiščenju tako delikatnih tkanin. V mlačni LUX-ovi kopelji moremo vedno prati tudi najfinejše svilene nogavice, ne da bi poškodovali njih nežna vlakna.
LUX odstranjuje nečistočo, ne da bi bilo kakoršnokoli ribanje potrebno ter s tem prepreči, da bi se svilene nogavice prezgodaj pokvarile.
Mussolini prorokuje novo Italijo.
Rim, 26. maja. Ministrski predsednik Mussolini je v zbornici imel dolg govor, ki je v njem razvil svoje politične načrte za bodočnost Italije, nove Italije, ki bo imela nov obraz in novo dušo. Fašizem hoče Italijo napraviti veliko. Treba je pomnožiti število rojstev. Za davkom na neoženjene utegne priti davek na zakone brez otrok.
Na adreso Nemcev je izjavil, da hoče italijanizirati Trident ter da je pripravljen mejo na Brenerju braniti z vojno, takoj jutri!
Za pregnance ne bo amnestije! Fašizem ne potrebuje opozicije.
Ostro je govoril o opoziciji. Trditev ino-lemstva, da je 200.000 Italijanov nasilno pregnanih na samotne otoke, je neumna in podla. Radi političnih zločinov je pregnanih na otoke 098 oseb, ki dobivajo po 10 lir na dan. Pred L 1932. ne bo za nje amnestije. Seveda mnogim, ki so tega vredni, odpustim pregnanstvo. »To ni teror, komaj strogost! Vi bledi gobezdači, ne govorite o terorju, če fašizem vrši le svojo dolžnost, ko se brani!
Fašizem ne potrebuje opozicije, ker njegovi možje niso stara kljuseta, ki rabijo biča. Fašizem se rekrutira iz naraščajoče mladine. Upal sem, da bom čez 5 let fašistovske vlade lahko nekaj dela oddal. Toda, čeprav se pripravlja nov razred voditeljev, bom moral obdržati vlado v svojih rokah še 10 do 15 let!
Moj naslednik še ni rojen!
Zakaj ostajam na vladi? Ne iz vladozelj-iiosti, ampak zato, ker je treba rešiti še
velike naloge!
Te so: oborožitev vseh sil, bitka za finance ter spremenitev ustave.
Nato Mussolini govori o Locarnu ter pravi:
Locarnske sile se pripravljajo na suhem in na vodi. Geslo, ki so ga pri demonstracijah v Berlinu nosili: >Od Trsta do Rigec je novo! Posledica pa je, da bo Italija postavila na noge vse sile na suhem, na morju in v zraku. Potreba je, da Italija postavi v trenutku
5 milijonov mož!
Mornarico je treba pojačiti, zrakoplov-stvo pomnožiti, da bo tuljenje naših motorjev preglasilo vsako drugo rjovenje in da bodo krila naših letal zatemnila solnce nad zemljo!
Ko bomo med 1. 1935. in 1940. stali
na križišču evropske zgodovine, tedaj bomo Italijani povzdignili svoj glas in dosegli svoje pravice. Za to pa se moramo še nekaj let pripravljati.
Mussolini je zaključil: Ustanovili smo
korporativno državo.
Sedaj nastaja vprašanje parlamenta za to državo. Sedanja zbornica bo obstala do konca svoje dobe. Toda jasno je, da jutrišnja zbornica ne bo mogla biti podobna današnji. Danes nesemo k pogrebu laž o demokratični splošni volivni pravici. Tudi jutri bomo imeli zbornico, ki jo bodo koncem tega ali začetkom prihodnjega leta
volile korporativne organizacije države. Mi bomo določili, kako naj se izvoli korpora-tivna zbornica italijanske države. Fašizem je v zadnjih letih izvršil monumentalno delo, ko je ustvaril italijansko enotno državo.
Le država daje narodom moči!
V 10 letih Italije ne bo mogoče več spoznati. Kajti mi ne bomo spremenili le njenega obraza, ampak bomo popolnoma spremenili tudi njeno dušo!
Po izvolitvi Masaryka.
v Praga, 28. maja (Izv.) Praško časopisje poudarja, da so pri ponovni izvolitvi Masaryka za predsednika republike zedinile svoje glasove meščanske, socialistične, nemške in češke stranke, kar dovolj jasno kaže, da Masaryk ne pomeni kakega strankarsko političnega programa, temveč državni program. Prebivalstvo Prage je dalo dovolj jasno duška svojim simpatijam nad ponovno izvolitvijo Masaryka in je prirejalo zvečer na Hradčanih predsedniku navdušene ovacije.
ARETACIJE KOMUNISTOV V ARGENTINI.
v Buenos Aires, 28. maja. (Izv.) Na podlagi spisov in naslovov, ki jih je londonska policija zaplenila v sovjetskem poslopju, je tukajšnja policija izvedla več preiskav ter zaplenila veliko pismenega gradiva in aretirala več oseb.
K0KAINISTI V EGIPTU.
v London, 28. maja. (Izv.) Iz Kaira poročajo, da je policija pri neki raciji aretirala 50 oeeb, pri katerih je zaplenila velik množine kokaina.
Nevarnosti Kitajske.
ZMAGA SEVERNIH ČET.
Peking. 26. maja. Severne čete so na fronti Hanun prešle v ofenzivo. Severne čete štejejo 100.000 mož, južne pa 70.000. Južne čete v svojem ozemlju rekrutirajo vsakega tretjega moškega.
šangaj. 27. maja. Poročila o uspešni ofenzivi severnih čet v severnem delu province Honan se potrjuje. Tam stoječa 8. nacionalistična armada je bila popolnoma uničena. Obenem je general Jangsen, ki stoji na zgornjem toku reke Jangce, ponovil ofenzivo proti Hankau. Sedaj stoji že pred Čančo, kjer je množica oplenila in zažgala ameriške in angleške misijone.
JAPONSKE PRIPRAVE.
Tokio, 27. maja. Ker se je položaj v Mandžuriji in v provinci Santung poostril, je vlada sklenila v Port Arhirju sestaviti iz vseh vrst vojske mešano brigado, ki bo pripravljena, da jo takoj pošljejo na Kitajsko varovat življenje in premoženje tam živečih Japoncev. Čete se vkrca vajo že na ladje, ki so noč in dan zakurjene in pripravljene za odhod.
Silen gospodarski razvoj Azije
MEDNARODNA KONFERENCA DELA.
Na Vnebohod sc je v Ženevi sestala mednarodna konferenca dela na svoje obligatno zasedanje. Za predsednika je bil izvoljen Azi-jat, in sicer Indijec Chatterjec. Njegov otvoritveni govor je bil tak, da je po pravici moral s skrbjo napolniti evropejske člane konference. Ne da bi bil predsednik napadal Evropo, ampak s številkami je ugotovil kolo-salno napredovanje Azije v zadnjih letih.
Svetovna trgovina se je v teku dvanajstih let (1912 do 1925) pomnožila le za 5%. V istem času pa je trgovina azijskih dežela zrastla za 36%.
Število industrijskega prebivalstva v Indiji se je v zadnjih 25 letih (od 1. 1900) po-trojilo. V istem času se je na Japonskem število rudarjev podvojilo.
To so številke, ki dajo misliti. Indijski predsednik je dalje ugotovil, da je to napredek v treh največjih azijskih deželah: v Indiji, na Kitajskem in Japonskem. Toda enako napredujejo tudi Afganistan, Perzija in Turčija. Podoben razvoj je v Siamu, na Javi in na Malajskem otočju. Ta silno uren napredek je opažati v Aziji posebno v zadnjem desetletju. In verjetno je, da se bo danes ali jutri podoben razvoj sprožil tudi v Afriki.
Na podlagi teh ugotovitev je poudaril, da je usodna zmota, čc organizacije dela motre problem dela le s stališča evropejskih ali ameriških razmer. To je res usodna zmota, če se pomisli, da ima Kitajska 400 milijonov ljudi, Indija 320 milijonov, Japonska 60 milijonov, ki so sedaj v stadiju brze industrializacije. Delavsko gibanje v Indiji se lepo razvija ter pomeni vzorno šolo za delavske organizacije na Kitajskem in Japonskem.
Pod vidikom teh ugotovitev rusko-angle-ško borbo na Kitajskem gledamo v drugi luči. In po pravici!
P AN AZIJ ATSKI STROKOVNI KONGRES.
Isti dan, ko je bila v Ženevi otvorjena svetovna konferenca dela, jc bil v Hankau zaključen vseazijatski strokovni kongres. Na ta kongres so došli francoski, japonski, javaj-ski, korejski in kitajski delegati. Zaključil pa je kongres predsednik ruskih strokovnih društev Lozovski. To je sigurno znamenje, čigavo in kakšno obeležje je imel ta vseazijatski strokovni kongres.
Lozovski je poudarjal, da je vojna nevarnost blizu in da bo vojna, ki bo izbruhnila na Kitajskem, hitro razpalila celi svet.
Tako je Rusija pravočasno zgrabila nastajajoči delavski problem v Aziji ter ga izkorišča sebi v prid. Anglija skuša to parirati z napadom na pravice strokovnih organizacij. Prepričani smo, da sebi in Evropi v škodo.
VELIKA IZBIRA
raznega perila, modnih bluz, nogavic kravat itd. Kupi se nnibnlie pri
IGN.ŽARGI, Sv. Petra cesta Po znižanih cenah.
Dnevne vesti
Župnim uradom 1
V	soboto, dno 21. maja 1927 je zadela vas Stari trg ob Kolpi velika nesreča. Malo pred 3. uro popoldne je izbruhnil silen požar, ki je s strašno naglico uničil devetim posestnikom vse imetje: hiše, gospodarska poslopja, trgovine, precej živine, vse orodje, opravo in velike zaloge blaga. Prizadeti so mogli rešitj edino le golo življenje. Škoda je ogromna. Poprej dobro situirani posestniki so postali na mah reveži.
V	pomoč ponesrečencem razpisuje e tem škofijski ordinariat nabirko po vseh župnijah ljubljanske škofije. Nabrani zneski naj se čimprej pošljejo škofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 28. maja 1927.
Srednješolsko zborovanje
priredi Slovenska dijaška zveza o BinkoStîh v Celju.
Na zborovanjo pride čez 40 delegatov iz vse Slovenije, da so pomenijo o novi obliki organizacije, kot jo čas in življenje zahtevata.
0 priliki zborovanja prirede skupno (kakor lani v Ljubljani na binkoštnem zborovanju) v soboto 4. junija zvečer akademijo v celjskem Narodnem domu, na kateri je med drugim na sporedu tudi moderna duhovna igra Anima, ki jo je napisal mladi nemški križar (Kreuzlahrer) J. Feiten.
Tudi to zborovanje bo važen mejnik v mladem pokretu našo novo dijaške mladine.
•k Jugoslovanski klub. V notici o seji Jugosl. kluba se je vrinila neljuba pomota. Seja Jugosl. kluba se ne bo vršila v torek, 31. maja, marveč v četrtek, 2. junij a v Mariboru ob 10. uri dopoldne v uprav-ništvu »Slovenca«, Koroška ulica 1.
■Ar Za občinske volitve. Izšel je na razne želje v novem natisu volivni red za občinska zastopstva v Sloveniji. Naroča se na naslov: Tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana, ali pa v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena Din 5. Za posamezne izvode naj so priloži za poštnino 50 par.
*к Naznanilo o sprejemu v škofijsko dijaško semenišče v Mariboru za šolsko leto 1927-28. V škofijsko dijaško semenišče v Mariboru se sprejmejo zdravi, dobro vzgojeni dijaki, zakonski sinovi dobrih krščanskih srtar-šev, ki so z odličnim ali dobrim uspehom dovršili kak gimnazijski razred in ki se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili du bovškemu stanu. Prošnje za sprejem se morajo vložiti najdalje do 31. julija potom pristojnih /Aipnih uradov na škofijski ordinariat v Mariboru. Prošnji se naj priloži krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, ubožni list in zdravniško izpričevalo. Višina letnih prispevkov se bo določila za vsakega gojenca posebej z oziram na njegove premoženjske razmere in se bo v rešitvi prošnje naznanila. — Dečki, ki bodo delali izpit za sprejem na mariborski gimnaziji ob koncu šolskega leta in ki mislijo prositi za sprejem v dijaško semenišče, se naj v spremstvu staršev, oziroma varuhov predstavijo semeniškemu ravnateljstvu. Isto naj storijo dijaki višjih razredov gimnazije, ki nameravajo prositi za sprejem v semenišče. — Ravnateljstvo.
* K sliki dr. Korošca v današnjem >Ilustriranem Slovencu/, pripominjamo, da je bila posneta 1. 1918. v Ženevi ob priliki, ko je sklepal s srbsko vlado znani ženevski pakt. — K sliki narodnega veča pripominjamo, da oseba, ki je označena z dr. Lončar, ni pravilna. Dr. Lončarja ob tisti priliki ni bilo v Zagrebu, kdo bi to bil, pa ne moremo ugotoviti.
-A- Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. Č. g. Franc Tovornik, arhidiakon v Ko-njicah je imenovan za dekana konjiške deka-nije. — Razpisane so do 9. julija sledeče župnije: Hajdina pri Ptuju, Sv. Peter pri Radgoni in Ziče.
•k Dve večji prireditvi Orlovske podzve-ze se bosta letos vršili in sicer prva 3. julija (med časom velesejma) v Ljubljani na Stadionu, druga pa 10. julija v Celju. Na prvi bodo nastopili telovadci treh ekspozitur — gorenjske, ljubljanske in novomeške (ozemlje bivše dežele Kranjske), na drugi pa telovadci iz mariborske in celjske ekspoziture. Prireditvi bosta celodnevni. Zjutraj se bo vršil po mestu sprevod, ki se bo v Ljubljani zaključil na Stadionu, kjer lx> sv. maša. Kosilo se bo vršilo istotako na Stadionu; popoldan pa bo nastop, ki lx> trajal poldrugo uro. — Podrobnejši program bomo še priobčili v rubriki »Orel«. Udeleženci, ki so vplačali temeljni kamen za Stadion (1000 Din) imajo
Za okras birmanke
ter za sebe kot botrico Vam priporočamo najpopolnejšo zalogo svilenih trakov, krasnih čipk, svilenih nogavic v modnih barvah, modnih gumbov ter vseh našitkov za toalete, ki je, kar je širora Slovenije znano, samo pri tvrdki
: T. EGER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
Cone jako nizke, kakor nikjer drugod.
pravico do brezplačnega sedeža pri prireditvi. Prosimo tiste, ki 9e bodo udeležili prireditve, naj to do 25. maja tia dopisnici z natančnim naslovom Javijo Orlovski podzve*i, Ljubljana, Ljuduki dont, un kur se jim pošljejo vstopnice. Na poznejše prijave eo ne bo moglo več oiiratii
ir Zupni urad cele iavantinske škoiijc. Dne
26. maja t. 1. je bita v Petrovčab slovesno odkrita spominska plošča vsem padlim vojakom ia svetovne vojne za lavantinsko škofijo. Ta plošča j« obenem dar Mariji kot zahyala bivših vojakov, ki so se vrnili v domovino. Odkritje in občni zbor je bil sijajno ter slavnostno iavršen. Z. S. V. jo naletela pri tem na velike zapreke in ovire od raznih oblasti, posebno, ker »o so ta dan v sosednih okrajih vršili vojni razporedi. Polovična vožnja jc bila komaj tik pred slavnostjo dovoljena. Posebni vlaki so bili vpeljani v zadnjem trenotku tako, da ljudstvo ni moglo vedeti, ne za polovično vožnjo, kakor tudi ne za posebne vlake. Vse to je c-li prireditvi veliko škodovalo, posebno še, ker so bili * prireditvijo velikanski stroški. Zlasti je škodoval tudi popoldanski dež. Vsled tega prosimo še enkrat z udano prošnjo, da vsi župnt uradi, ki su dobili meseca marca okrožnice, katere smo odposlali na 253 župnij in se je dosedâ) odzvalo naši prošnji samo 17 župnij, da vsi Ostali, ki se še niso odzvali, sedaj naknadno napravijo cerkvene zbirke v ta namen ter dat-ove za kritje spominske plošče pošljejo naravnost Župtiemu uradu v Žalec, kateri urad bo darove oddal pripravljalnemu odboru ZSV v Petrovčah. Apeliramo na vse č. g. župnike cele Iavantinske škofije, da našo prošnjo ne zavržejo ter prej ko mogoče izvedejo darovanje na podlagi okrožnic od meseca marca t. 1. — Z S. V. se za vsak najmanjši dar vsem vnaprej zahvaljuje ter prisrčno kliče »HvalaI«
-k Za župana je bd izvoljen v Sorici 25. птјн Anton G r o h a r , posestnik iz Spodnje Sorice, pristaš Slovenske ljudske stranke.
к Vrsta dobrih ljutlskih knjig iz zbirke Nove Založbe v Ljubljani bo zanimala vsako-гаг, ki oskrbuje sebi ali drugim lepo brâitjè. Te knjige so: Debevcevi Vzori in boji, dijaška povest, ki v značilnih potezah riše celo polpreteklo dobo; Jakličeve Ljudske povesti, zbirka priznanega ljud. pisatelja; Ilerrmaim-Bredač: Ivanckov sveti večer, vzorne zgodbice za odraslo mladino; Meriitiee Prospor: Colomba, delo svetovno znanega pisatelja; ljudski pevski zbori ne morejo pogrešati bogate in lepe Bajukove zbirke Slovenskih narodnih pesmi za moške in ženske zbore. Znižana cena vsem tem knjigam, ki so večinoma vezane, je od 15—30 Din.
k Romanje v Luni 10. junija t. 1. Prijave sprejema do 31. maja potniška pisarna Josip Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Pot gre preko Jesenic, Avstrije v švico, v Einsiedeln. Iz Einsiedelna preko Luzerna ob ženevskem jezeru v Francijo v Lyon, Paray le Monial in v Lurd. Po štiridnevnem odmoru v Lurdu nazaj ob francoski Rivieri preko Genove, Milana, Benetk v Ljubljano. Vožnja z vso preskrbo stane za dru^i razred 3800 Din, tretji razred 2800 Din.
k Društvo za promet tujcev v Zagrebu v zvezi s tamkajšnjim Združenjem gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev se je v želji, da nudi našim hotelirjem, gostilničarjem in ka-varnarjem priliko praktičnega spopolnjevanja v njihovem poklicu, odločilo, da organizira poučno potovanje v Švico, kjer si bodo ogledali v vseh letoviščih hotelske naprave, po-setili švicarske tovariše itd. Potovanje se bo izvedlo najbrže okoli 20. junija in bo trajalo 14 dni. Stroški bodo znašali za posamezno osebo približno 4000 Din. Reflektanti naj se čimprej javijo. Prijave se sprejemajo pri Društvu za promet tujcev »Putniku« v Zagrebu, Jelačičev trg 6, tel. 42, in pri Združenju hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev v Zagrebu, Nikoličeva ulica 10, tel. 18—97.
Д Staroslovenska akademija na Krku bo j imela svoj občni zbor (XV.) dne 22. jun. t. 1., ob 15. uri v društveni knjižnici na Krku. Na t-em občnem zboru se bo razpravljalo tudi o oristo-pu l Hrvatski bogosiovski akademiji v i Zagrebu. Zunanje člane lahko zastopa kak j član na otoku. Kdor do občnega zbora ne bi i plačal članarine tudi za leto 1927., se ne bo smatral več za člana.
k Kongres posestnikov v Splitu. Posestniki iz Slovenije, ki se še niso prijavili za kongres posestnikov v Splitu o Binkoštih, dne 5. in 6. junija t, 1., naj to brezpogojno store do pondcljka 30. t. m. v pisarni Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov v Ljubljani, Salen-drova ulica 6. Poznejših prijav se ne bo moglo upoštevati radi preskrbe brezplačnih privatnih stanovanj, ker se istočasno vrše drugi kongresi v Splitu in so hoteli od tujcev zasedeni, Za kongres je preskrbljena polovična vožnja po železnicah in parobrodih, ter se lahko vsakdo povrne tudi po drugi poti. Kongresa se udeleže zastopniki organizacij hišnih posestnikov iz skoro vseh evropskih držav in bomo na ta način skupno manifestirali za našo neokrnjeno lastnino. — Pokrajinska zveza društev hišnih poseatnikov za Slovenijo v Ljubljani.
k V vlaku pozabljen denar. Učiteljica Ana Petelinova v Mariboru je dne 27. t. m. na vožnji iz Maribora v Ljubljano pozabila v vlaku rjavo | ročno torbico « 3760 Din denarja, več doku- ! menti, ključi in raznimi malenkostmi. Ni izključeno tudi, da ji je torbico kdo ukradel.
к Važno za pomočnike trgovske, obrtne in industrijske stroke. »Hrvatski Radiša« v Zagrebu iiče suinoetujnega strojarskega pomoč-
nika, enega za strojenje kož, dva krojaška, enega kovaškega, enega sodarskega, deset brivskih, enega vrvarskega ter enega trgovskega pomočnika za mešano blago, ki obvlada nemški jezik. Reflektanti naj se obrnejo po pojasnila na »Središnjica Hrvatske Radiše« ,v Zagrebu, Šcnoina ulica 16/11.
к Na razna povpraševanja kedaj bo žre-banje orlovske loterije na Jesenicah, ponavljamo še enkrat, kar smo priobčili že v »Slovencu« od 15. t. m., da je bilo žrebanje preloženo in se bo vršilo meseca avgusta. Natančen datum objavimo v »Slovencu« ih »Domoljubu«. Srečke So še na razpolago ift sicer pa vsaki dve, ena po vrhu pri lot. odboru kât. del. društva na Jesenicah.
•k Reprezentanti bolgarske opere v Zagrebu. V Zagrebu se mudita ravnatelj bolgarske narodne opere P. K. Stojčev in upravnik Zankov.
ir Katera je lepša? Za prvenstvo v lepoti je poleg drugih gospodičert v Jugoslaviji spočetka tekmovala tudi ljubljanska uradnica gna. Ida Kravanja. Časopisi so že tedaj pisali, tia bo ta gospodična imela največ izgledov za prvenstvo. Neznani vzroki so onemogočili, da na izbirno tekmo sploh ni prišla. Sedaj pa je gna. K ra vanju naenkrat odpotovala iz Ljubljane 'n listi poročajo, da je že v Berlinu angažirana pri »Fanametu*;, torej pri istem podjetju, kot oficielua lepotica Jugoslavije gna. Štefica Vidačič.
•k Zadolženo sarajevsko gledališče. Ker sarajevsko gledališčo doslej še ni plačalo mestni občini nič za vporabljeho električno luč, mu je mestna elektrarna ustavila nadalj-no dajanje električnega toka. Radi tega se ne morejo vršiti predstave. Dolg gledališča znaša okoli 90.000 Din.
*	Mednarodni prometni kongres. V Split je dospela mednarodna transportna komisija, ki potuje v Dubrovnik, kjer se bo od 28. do 30. t. m. vršil kongres za ureditev mednarodnih prometnih pogojev. Kongresu,» katerega se bodo udeležili delegati 25 evropskih držav, bo predsedoval ravnatelj švicarskega prometnega urada Nikeville.
•k športski dogodek. Tekma med Grad-jaoskim iu Slogo v Osijeku zadnji četrtek se je končala s splošnim pretepom, v katerega se jfe vmešala tudi publika. Ranjeni so štirje igralci osješkega Gradjanekega. Policija je razgnala pretepače.
*	Cigani kradejo htrnke. Cigani «o v Ti-telju pri Oeijeku ukradli 6 letnega otroka ta-mošnjenm policijskemu komisarju! Dečku no .morejo najti, dasi eo bile takoj obveščene vse policijske postaje v okolici.
k 14 kolo državne razredne loterije. Opozarjamo svojo čitatelje da s@ jim z današnjim dnem nudi prilika, da si za bodoče kolo nabavijo srečke od najsrečnejše kolekture L. 2. K o n j o v i č, Belgrad, ki je najsolidnejša, najkulantnejša in ki je pokazala doslej največji uspeh.
k Pred okiiženjein nas obvaruje >Sano-form., idealno desinfekcijsko in toaletno sredstvo. V zalogi v vseh lekarnah in dro-gerijah.
k Radion, prašek za pranje, ki pere popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj. Dobiva se v vseh trgovinah mila in koloni-jalnega blaga.
•k Radeiiski Gizelin vrelec s sadnim sokom je res božanska pijača. Poskusite in prepričajte so!
k Enostavnejše in cenejše prati, to naj bo geslo za prihodnje pranje. Neprijetno in tfudapoino pranje na perilni deski ni samo muka ampak je tudi mnogo dražje. Uporabljajte Persil. Perilo je treba samo nekoliko časa enostavno kuhati, pa je čisto in brez madežev. Da pa dosežete popoln in lep učinek, uporabljajte Persil brez pridodatkov in se držite natančno navodila za uporabo.
k Sredstva proti plesnobi na vinski trti (sulikol), njivskemu polžu, bramorju tej- drugim škodljivcem na vrlu In sadnem drevju se dobo pri tvrdki »Chemotechna«, Ljubljana Mestni trg 10.
+ Teteen». za^rtif, ranitv© v debàlean črevesu, dabs prebava,' r&zlttoj Ul gniloba, v Črevih, ptfôVelika množina kisline v želodčnem soku, vnetje jezika, nečista koža lia obrazil in na hrbtu, tvori izginejo prav kmalu z rabo naravni' ->Fran/..dopef»-greiičico, Številni zdravniki in profesorji Franz-Josef vodo že desetletja pri odraslih in otrokiU obeli spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Damske letne plašče,
v raznih barvah, od Din 500—800, volnene obleke v modnih barvah, tudi plisirane, od Din 270—650; vsakovrstne perilne obleke od Din 60—180, modne bluze (imitacija svile) od Din 85 naprej; modna in športna krila od Din 60—140, vsakovrstne otroške oblekce, moderne otroške in damske listraste, klotaste, bele in barvaste predpasnike, kakor tudi danisko perilo, dobite po jako nizkih cenah le pri F. in I. OORIĆAR — LJUBLJANA, Sv. Petra c. 29. Oglejte si razstavo v izložbil
Zakup lova v Št. Vidu nad Ljubljano,
V četrtek, dne 2, junija 1927 ob 10. uri dopoldne se bo pri sreskem poglavarju v Ljubljani za okolico, soba št. 1, potom javne dražbo oddal v zakup lov občine St. Vid nad Ljubijano za petietno dobo, t. j. od 1. julija 1927 do 31. marca 1932. Lov je bogat na divjačini in v neposredni bližini Ljubljane. Lovci-ljubliančanl nozorl
k Za birmo kupite najceneje: ure, zlatnino pri tvrdki Fr. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
it Ameriške posle, pooblastila ia sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki, oskrbi hitro in ceno dr. Ivan Cerne, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice.
k Ne zamudite prilike, da si nabavite po najnižjih cenah razno konfekcijsko blago v prodajalni Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg 5. L nadstropje. Le še kratek čas!
* Tvrdka 1. Peteln, Maribor, Gosposka ulica 5 iludi za birmo: Prvovrstne švicarske ure z 10 kamni v solidnem ohišju. Srebrne damske zapestne 200 Din, zlate damske za-pestne 100 Din. Za vsako uro 3 letna garancija.
k Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatlzmu, pi'otinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih ln ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplico pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplioe (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon.
k IÎO — zobna pasta najboljša. k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
k Chinoferrin kina vino z železom za slalxikrvne in rekonvalescente. Krepi kri, dajo slast do jedi. Dobiva se v vseh lekarnah.
•k »Y« kretalni kondenzator. Pri dosedanjih kretalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na dolnjem kraju skale, vsled Česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki spre-jemalci niso ».selektivni«. Ta kondenzatofski problem je popolnoma rešil »Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM«. S spccijalno obliko plošč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so znižane električne izgube na minimum, a početna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg. Kontakt z okretal-nim slogom daje napajana spirala tako, da nima nikakih »kontaktnih« motitev. Pri specijalnih spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mlkroekalo. Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radid-sestav-nimi deli tt. »Tungsram« najboljše rezultate pri sprejemanju.
V	znak velike hvaležnosti
da sem izvršil najnevarnejše delo pri popravi strehe na zvonikih frančiškanske cerkvc, objavljam v čast Vsemogočnemu te-lc vrstice.
V	Ljubljani, dne 27. maja 1927,
MARTIN ŠOŠNIK
krovec in tesar, Sv. Florljana ul. 18.
SJ&odi SLS
Na Vnebohod sta bila izvrstno uspela shoda v Ribnici in Dobrem polju. Obl. poslanec dekan S k u b i 0 je poročal izčrpno o delu oblastne skupščine, posl. J a r o pa je govoril o majski deklaraciji iu splošno o naši zunanji in notranji politiki. Shod v Kib-•"nici, na katerem je bilo nad 200 mož, je vodil g. Grebene, v Dobrem polju, kjer je bilo navzočih 300 volivcev, obl. posl. Strnad. Shoda sta pokazala najlepšo harmonijo med volivci SIjS in njenimi zastopniki.
Dne 25. t. ni. se je v Vuzenici vršil v prostorih g. Ix>ben\veina dobro obiskan zbor zaupnikov SLS za marenberški okraj. Nar. pOsl. g. Vladimir Pušenjak nam je podal izčrpno poročilo o političnem stanju v državi in o delovanju obl. skupščine, tajnik g. Ovčar pa o bližajočih se volitvah in o organizaciji Slov. ljud. stranke. Zborovalci so izvajanja govornikov vžsll 2, odobravanje«; na znanje ter «prejeli sléde-fo ro:-:t)Iucljo: »Zbor zaupnikov Slov. Ijudïkô о.гаик^ za muvenber-Ski okraj, zbran na zaupnem sestanku v Vn-zenici dne "G. I. in. odobrava poslopânje iii delovanje vodstva SLS in njega parlamentarnega kluba ter izreka obeinti, posebno pa načelniku g. dr. Korošcu zahvalo in popolno zaupanje. Na t<> zborovanju so prišli tudi socialisti, misleč, da bodo tudi tukaj izzivali in uganjali demagogijo. Ker se na pojasnje-nje predsednika zbora, da se vrsi samo zbor zaupnikov, ne pa javen shod SLS, niso hoteli odstraniti, so se naši zbrali v drugI sobi, pre-pustivsi socialiste županu Holbltt'u ki je z njimi, oziroma njihovim voditeljem g. Bu-• hunoni, ki je tudi prišel na shod, temeljito obračunal.
CfuMfana
Poslovilni večer francoskega konzula e» de Flache.
Ljubljanski prijatelji velikega francoskega naroda so priredili snotSt ob devetih v veliki ka-zinski dvorani poelavljajočemu se konzulu gospodu De Flache slovesen poslovilni večer, na katerem se je zbralo rtftjodličnejše ljubljansko občinstvo. Navzoči so bili med drugimi general Kalafato-vid, zastopnik vel. župana dr. A n d r e j k a, rektor univerze dr. L u k m a n, mestni komisar dr. Men-c i n g e r, belgijski konzul Dular, Češki vice-konzul Ztbert, zastopniki ostalih konzulatov let korporacij.
Prvi je govoril v imenu francoskega instituta Oton Zupančič, ki je povdarjal zasluge gOBpoda De Flache-a za slovensko kulturno življenje ln za poglobitev kulturnih stikov tned nami in FrancOii ter je h koncu svojega govora s frartctektMt besedami poklonil konzulovi soprogi lep Šopek cvetju, gosp. konzulu pà krasno vezan spominski almanah. Govorili so Se lektor francoskega jezika na slovenski univerzi g. Rénê Martel, dalje zastopnik velikega župana dr. Andfèjka, rektor Ufitvert* dr. Luk ru ân, kl je omenjal neîtfetè zasluge kôft. zula za slovenske Študente.
Sledila je šo vrsta nagovorov, ki so vsi poveličevali slavijenîevè zasluge za Slovenijo lft te idejno zbližanje med Frartftozi in Slovenci.
Gospod konzul De F1 à o h o se je zahvalil s toplimi besedami za vsa priznanja in zagotovil svojt trajne simpatije za Slovehce in za Jugoslovanske državo.
Večer, ki Je potekel v krasni demokratiin harmoničnosti, je le poglobil globoko ljubezen ir spoštovanje, ki ga je naše občinstvo fe od nekda. imelo za Francijo, katere ftajodličnojšl predstavnik je bil g. De Flache v Ljubljani.
Godba je Igrala več koneortnih komadov Marseljezo in jugoslovansko himno je obStnstVr poslušalo stoje.
* * *
O SomiStjertiki! V nedeljo 29. maja 1927 ob 10 dopoldne proslavi »Slovenska Straia« v Unionovi dvorani desetletnico majniške de-klaračije. Vse somišljenike in somtšljentce pozivamo, da gredo gotovo k tej proslavi. Po-agitirajte, da nihče ne manjka.
Tajništvo SLS.
© Nora šmarnirn* slika v ljubljanski stolnici, delo gospe Helene Vurnikove, ki bo danes prvič v vsej svoji lepoti zablestela s šmaruičnega oltarja, bo zvečer prod šmarni-cami slovesno blagoslovljena.
O Telovadni nastop srednješolske mladine. Danes ob pol 4. uri popoldan se bo ponovil telovadili nastop ljubljanske srednješolske mladine na letnem telovadiiču v Tivoliju. Spored je isti kakor zadnjič, le da odpade orodna telovadba. Izvajale se bodo proste vaje dijakov in dijakinj nižjega ln višjega oddelka. V intervalih prostih vaj bodo tekmovali dijaki štirih zavodov v štafetnem teku, in sicer I. in II. drž. gimnazija, realka in učiteljišče. Točke bo spremljala godba dravske divizije. Vstopnice, sedeži Din 10 in stojišča Din 5, se dobivajo v predprodaji v Matični knjigami na Kongresnem trgu.
O Iïlet f Dob. Danes popoldan priredi J. k. a. d. »Danica« svoj letni izlet v Dob pri Domžalah. Ob 3. uri bo v tamkajšnjem društvenem domu proslava majhižke deklaracije z govorom, petjem in igro. Odhod ob 14.J0 z glavnega kolodvora, iz Domžal bo vozil avto v Dob. Vabljeni vst naši prijatelji, zlasti gg. starešine in tov. bratskih društev I
0 Kulturno - çolitifrti klub S. K. A. S. ima v pondeljek, dne 30. maja ob 6. popoldan v društvenih prostorih redni sestanek. Prosimo vse gospode, ki so se dosedaj udeleževali naših sestankov, da se tudi tega udeleže. — Odbor.
0 Rokodelski dom. Opozarjamo pevce
pevskega zbora v Rokodelskem domu, da je jutri, v pondeljek 30. t. m., jako važna pevska vaja, katere nâj se zaneslivo vsakdo udèleïi Pričotek ob S. uri avečer.
0 Anlbuli'UtAO MravljèUje r apiošni Vinici v Ljubljani. Z dnem 1. junija se uvede v tUkaJSnjt splošni bolnici brezplačno pregledovanje in zdravljenje aiilbulatnlh bolnikov na vseh bolničnih oddelkih po nastopnem redu:: Na kirurgičnem oddelku za ktriirgijo: vsak delavnih Od 10.—11( ure. Na internem oddelku 'za notranje bolezni: v ponedeljek, sredo in petek od pol K. do pol 0. ur«. Na očesnem oddelku: vsftlf delavnik od 7.-8. ure. N« neurološkeimpslhiatrlčnem oddelku: vsak delavnik od 11.—12. Ure. Na otorinolaryngolo-škem odelku za bolezni v ušesih, nosu In grlu: v torek, četrtek in petek od 8.—l). ure. Ambu-latorlj z a spolne bolezni posluje kakor dosedaj. Ambulatorij posluje samo za siromašne, ki se izkažejo н potrdilom ubožnosti. (luni in svojci OUZI), železniške in trgovsko bolniške blagajne ter lmitovskih skladnlc nimajo pravice do brezplačnega ambulantnega zdravljenja. Brezplačno se bodo oddajala tudi zdravila it bolnlčne lekarne, loda le nn recepte ambu-latorijev. Posotniki ambulntorijft se morajo strogo pokoravati določbam hišnega reda, odredbam zdravnikov in drugih uslužbencev bolnice.
O Usmiljenim srcem se priporoča uboga družina, v kateri je težka bolezen, a nlkakega zaslužku in prav nobenih sredstev. Pojasnila daje in sprejema kakršnekoli darove uprava »Slovenca«.
0 Nesreča v tovarniV6eraJ dopoldne je vlagala oseumajstietua -lo'avka Frančiška Kanmikarjeva, doma i^rednje vasi pri 1л-vercii v Bonačevi kart^u' tovarni vložke v stroj, pri čemer je pri? z roko preblizu, tako, da jo je stroj zgrabil'« desno roko in ji po-mečkal štiri prste, е«8а Pa 1' odtrgal. Dekle so prepeljali z resi*m vozom v bolnico.
O Radi karar>0'a padel v nezavest. V petek je kmet MaJa K- iz-Rudnika pri Ljubljani vozil z eno»režnim mlekarskim vozom po Poljanski ces blizu klavnice. Radi nepazljivosti in ker ,i v0itil nepravilno po levi strani ceste, je ovozil na nekem ovinku kolesarja Štefana ki ie radi karambola pri padcu omedle
0 Tatvi®- Mirku Plevlu, nameščencu Osrednje ml«arske zadruge, je izpred pisarne odpeljal&eznan tat črno pleskano kolo, mamke »neb«, vredno 1500 Din. Kolo je last Osre^je mlekarske zadruge. — Poklicnemu ritču Francu Berniku z Gline je dne 26. t. m.Jkradel na Barju, ob izlivu Zlačivnice v Ljublanico 7 metrov dolgo in 3 metre široko rOiško mrežo-zapiralnico. Mreža je vredn? 400 Din. Ribič sumi, da mu je mrežo ukračl kak Ljubljančan, ki se je pripeljal s Solncfl po Ljubljanici navzgor. — V nekem skeàju v Spodnji SiŠki prenočuje več delavcev, ki si s svojim skromnim zaslužkom ne inoejo privoščiti boljšega prenočišča. Delavni K. A. je v tem skednju ukradel neki njegov tfi/ariš iz suknjiča v času, ko je K. spal, list-fl/co, v kateri jia ni bilo nič denarja, pač pa ledenski vozni listek do Škofje Loke in nazaj v vrednosti 55 Din.
O Neprijetna šala. Na stražnico v Vod-matu je priletela v petek vsa zasopla Martina Pavšičeva, delavka in hišna lastnica v Vod-matu, ter je napol v jok > t pripovedovala stražnikom, da ji njeni sosedje povzročajo vsak večer ob približno pol deseti uri prav neprijetno šalo. V špranjo njenih vrtnih vratic na-sujejo namreč eksplozivno snov in jo nato prižgo. Ko je zadnjič opazila, da njena vrata zopet gore, je skušala ogenj pogasiti, pri tem pa ji je goreča eksplozivna snov prizadejala znatne opekline na koži. Policija sedaj poizveduje, kdo bi se na tako neprimeren način šalil s Pavšičevo.
O Paglavci. Na ograjo šolskega vrta na Prulah so splezali štirje paglavci, v starosti 13 do 17 let, ter metali kamenje na šolske otroke. ki so ravno ogledovali vrt. Dva paglavca je stražnik ujel pri priči, imeni dveh pa dognal kasneje, ko je .zaslišal prva dva. Zlobni paglavci so se izgovarjali, da so tudi šolski otroci metali nanje kamenje, kar pa je učitelj odločno zanikal. Paglavci so izročeni svojim starisqjp ,z nasvetom, da naj uporabijo doma najuspešnejše pedagoško sredstvo v taki!; slučajih, namreč šibo.
O Ali veste, kje ste solidno postrežem z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom? Pri Francu Pavlinu, Gradišče 3 3563 O Opozarjamo! Radi preselitve prodaja vse preostalo oblačilno blago po izredno globoko znižanih cenah Manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovansko tiskarne. Ostanki za ženske in moške obleke po skoraj polovičnih cenah.	3465
0 Dr. E. Dereani, specialist za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni, se je preselil iz Frančiškanske ulice na Kongresni trg 14 (poleg lekarne).	3959
0 Krasna birmanska darila kupite najceneje pri E. Škopek, trgovina ur zlatnine, Ljubljana, Mestni trg.
Bolri! Dolrice! Starši!
Obleke za blrmànce v vseh velikostih, prav lep in fin izdelek, kupite samo pri tvrdki
3ELIHAR-VELEPIČ, LJUBLJANA
Mestni trg 13
Seja ljubljanskega ge-rentskega sosveta
V nanti mestno hišo na Jegličevi cesti se •opeljo plin v pritličjo ter v I. nadstropje.
Posestnik Kaušek želi kupiti mestno parceio ol) Jah-alnici na Bleiwcisovi cesti. Sprejme so nje-
Гл ponudba po Din 70 za 1 tn3, pod pogojem, _ še leto» prične zidati stanovanjsko hišo.
Stanovanjsko vprašanje. \ novih hišah, katere so se doslej zgradile s posojili so je napravilo 339 stanovanj. Pri mestni občini je vloženih okrog 1100 prošenj 3M dodelitev stanovanj; med prosilci F« je približno polovico takih, ki refleklira.jo na boljša stanovanja, kakor jih imajo sedaj
17« poročila vladnega komisarja o akciji mestno občino za odpravo stanovanjske bede in za najetje 30 milijonskega ti odstot. obligacijskega posojila je razvidno, du je mestna občina že marini meseca predložila ministrstvu financ prošnjo wi odobritev navedenega posojila. Posojalo bi najela mestna občina z izdajo tt odstot. obligacij al part, plačljivih po točno izdelanem amortizačnem na-trlu najkasneje v 15 letih ter si mestna občina pridrži pravico konverzije glede obrestne mere tako, da obrestna mera nikdar no sme biti nižja od vsakokratne obrestne mere vezanih vlog mestne hranilnice ljubljanske. Izdanim obligacijam naj se prizna značaj pupilarno varnih papirjev, naj so jih proglasi kot sposobne za kavcijo ter so jim prizna lavčna in taksna prostost. Posebna trošarinska naklada po 50 para od litra koiisuiniranega vina bi »lužil v dolno kritje obreeti in amortizacijo tega posojil«.
Ljubljanska mestna občina ie v zadnjih lotih gradila s posojili 11 večjih in 13 manjših, deloma wailnih stanovanjskih hiš ter brw. )>o9ojila dvojo sianovanjskib barak. V tem j« v|»oštevana tudi žo velika stanovanjska hiša ob Jegličevi cesti, ki l>o dograjena v novembru t. 1. Poleg toga je mestna obči na pridobila z adaptacijo manj porabnlh ргћ-«lorov okoli 20 zasilnih stanovanj ter se ji je posrečilo vsaj z*t krajšo dobo dobiti v najem večjo iwlovno hišo ва začasno preskrbo tli rodbin ter
eno zasebno stanovanjsko barako s 7 stanovanji. Vrhu toga je mestna občina prevzela jamstvo H stavbnim zadrugam za zneeek 12,700.000 Din, katero jamstvo bo v teku letošnjega in prihodnjega leta popolnoma izrabljeno.
Znatno podaljšana davčna prost ont za nove zgradbe bo sigurno v največji meri pospeševala privatno gradbeno akcijo, to tem bolj, ako bodo sledile temu zgledu tudi avtonomne uprave s celotno ali delno oprostitvijo od avtonomnih doklad. Mestna občina, na katero ajielirajo prav vsi brez sirešoiki in deložiranci, hoče z obsežno lastno gradbeno akcijo doprinesti še oni prispevek k številu in kakovosti novih stanovanj, 'ki je piredvidomn potreben iza popolno likvidacijo tako perečega vprašanja in gospodarskemu razvoju škodljivega stanovanjskega zakona. Mestna občina začno spo-redno z navedeno stanovanjsko akcijo graditi še letos poslopje za carinarnico s približno 26 do 30 stanovanji; sigurno je pričakovati, da se letos prične graditi poslopje podružnice poštne hranilnice na zemljišču, ki ga je mestna občina v ta namen prodala erarju.
Z velikopotezno gradbeno akcijo se ne odpravi samo stanovanjska beda, temveč se brez-dvoma zmanjša na najnižjo mero vedno bolj naraščajoča in občino obremenjajoča brez|x>selno.4t ter se izdatno podpre gospodarsko življenje vseh pridobitnih slojev, dvigne se s tem davčna moč mestne občine, kar bo v prid državi in vsemu prebivalstvu. Ves denar, porabljen za to akcijo, ostane doma ter se s tem ne odtegne lastnemu gospodarstvu; s kroženjem denarja se oplodi vso pridobitne in druge sloje. Ni čuda, da se je ne le v inteligentno mislečih krogih, ampak tudi v nižjih pni prost i h slojih pojavilo 'iskreno zanimanje za novo, doslej najbolj obsežno akcijo. Zanimanje v gmotno šibkejših lcrogiih je vspodbudilo še posebej povsem upravičeno pričakovanje, da postavi mestna občina z novimi stanovanjskimi poslopji odločujoč regulator za najemnine v novem času, ko bodo hišni posestniki dospeli do prostega razpolaganja s svojo lastnino. Ni jiolrebn posebej povdarjati, da je za to akcijo posebno veliko zanimanje tudi v pridobitnih krogih. Ugoden odmev je na.,la akcija mestne občih ie v raznih javnih korporacijah in denarnih zavodih. Razni podjetniki so podali obvozno izjavo, da prevzuniejo kot plačilo za prevzeta dela tudi obligacije po nominalni vrednosti, čim se tem prizna pupilamn varnost in kavcijska sposobnost. Odziv pa bo izredno porastel, ko bo posojilo dovoljeno in se bodo začeli zanj brigati tudi mlač-neži, zlasti pa oni ihozemci, ki imajo pri nas sijajna m«sta, in ki so končno tudi dolžni sodelovati v korist naroda, med katerim in od katerega žive.
K stanovanjski akciji spada tudi zidanje trt-nadstropnega poslovnega in stanovanjskega poslopja Delavske zlwnice za Slovenijo : a Miklošičevi cesti. Med Delavsko zbornico in mestno občino se je sklenila |>osebna pogodba, glasom katere bo občina letos začela graditi poslopje za Zbornico s 80 stanovanji. V poslopju bodo prostori Delavske zbornice, prostoru za Borzo dela in za strokovne organizacije. V ta namen vloži Delavska zbornica 3,500.000 l)in v gradbeni fond mestne občine. Polovico stanovanjskih prostorov bo oddajala v nnjem mestna občina samostojno, ostalo polovico pa po predlogu upravnega odbora Delavske zbornice. Ves od Delavske zbornice v gradbeni fond vloženi kapital se bo obrestoval Zbornici jw 4 odstot. Najemnina za prostore Delavske zbornice se bo dtločila tako, da bodo krite s tem obresti onega dela v celotno grad bo investiranega kapitala, lai je investiran v prostore, ki so dani v najem Delavski zbornici.
Delavska zbornica se zavezuje da za dobo 15 let ne bo predložila na vnovčenje v njeni posesti se nahajajočih obligacij mestne občine, tudi ako bi bile obligacije prej izžrebane. Mastna občina se navezuje, da bo prepustila zgradbo na Miklošičevi cesti Delavski zbornici v nakup za ceno- ki se bo ugotovila po dovršeni gradnji ko-misijonelno kot stavbna cena ako bo to Delavska zbornica tekom 15 let po dovršeni zgradbi zahtevala.
Stavbe, ki se bodo gradile iz obligacijskega posojila, bi se lahko pričele graditi začetkom julija, ker je upati, da bo prošnja mestne občine od tinančnega ministra v tem času rešena. Prva stanovanjska hiša bi so pričela graditi na posestvu mestne občine ob Poljanski cesti; štiri hiše bi stalo za Bežigradom. Projekti za te hiše so povečini že izdelani, v izvedbi pa so še drugi.
Poročilo vladnega komisarja je ger^ntski sosvet soglasno in z zadovoljstvom vzel na znanje.
Gradbena akcija se pospeši z oprostitvijo občinskih doklad samo za štiri leta t. j. za debo do 31. decembra 1930. Vse stavbe, ki so se začele graditi v letošnjem letu, odnosno, ki se grade v letih 1927 do inkltizivo 1930 ter se v teli letih toliko dokončajo, da dobo uporabno dovoljenje. se «proste vseh občinskih doklad za dobo od 1. januarja 1927 do 31. decembra 1930.
Na gradu vrh >žanc> se napravi orientacijska kamuata miza s klopmi, na mizi začrtane smernice raznih mest, gora (in delov sveta, kakor ie to vpeljano po vseh večjih modernih mestih, ki imajo razglede, kakor je iz našega gradu.
Vsi mestni delavci, ki so prej prevažali smeti, se dodele k tej vožnji nazaj. Ti prevozniki namreč dobro poznajo svoje rajone, dočim so novim smetarjem isti neznani.
M dodeljevanju mestnih stanovanj se bo prodVMib oziralo na. mestne uslužbence, zlasti na one, ki so bili doslej pretežno zapostavljeni.
Dvorana na [ljubljanskem gradu, v karéri stanujejo mestni delavci, se osnaži in prebeli ter preskrbi z električno razsvetljavo.
Mestna Obûina napravi vlogo na finančno ministrstvo glede olajšavo dohodninskega davka za mestne uslužbence, katerim je bil ta davek zvišan s finančnim zakonom za 1. 1927-28.
Mestna občina napravi odločilne korake, da se izvede starostno zavarovanje uslužbencev cestm. električne železnice.
Orlovski podzvezi se dovftli uporaba mestne parcele št. 537 7,a dan 3. julija t. I. let da sme za ta dan odstraniti lam stoječo ograjo, pod pogojem, da se po prireditvi drugi dan ograja vzpostavi v prejšnji stan.
Podružnici Krekove mladine na ljubljanskem gradu se da v najem prostor pred gradom in sicer med paviljonom in vodnjakom za špoiino udej-stvovanje. Podružnica mora prostor ograditi. Ravno tako sc dovoli športnemu klubu Krakovo uporaba travnika v Murgljah, kateri služi sedaj šolam kot igrišče. Športno udojslvovanje se sin« vršiti samo v večernih urah.
Vod mat ski trg se očisti In )>riredi kot majhen park, 1er se vanj postavi nekaj klopi.
Napravi se j>ol z vzhodne strani na grad. Občim stopi v dogovor s posestniki zemljišč, čez
Ing. Sondermâyer in kap, Bajdak
prileti to 26. jnnija t. 1. na veliki letalski miting v Ljubljano. Vsi na vojaško vežbališče med Mostami in Dev. Marijo v Polju. Začelck oh 4 pop. Vstopnina: člani 5 Din, dijaki - člani in vojaki *2 Din, nežlanl tO Din, dijaki - nečlani 5 Din. Kdor želi brezplačno leteti, naj poskusi srečo z žrebanjem pri nakupu vstopnice v predprodaji.
katere bi šla ta |)ot. Gostilničar g. Magister je pripravljen dati svet brezplačno.
Cesta na Rakovnik se popravi ter nasilje z drobnim gramozom, da se hoja omogoči.
Betonski most, ki vodi preko Capudrovega grabna, se v predoru razširi na dva metra. Za llovioo se napravijo pri Ljubljanici |Hxsebne stopnice za pranje.
Maribor
□	Mariborski g. župan dr. Josip Lesko-var se bo podal prihodnji torek za 1 teden na potovanje. Gospoda župana bo zastopal v odsotnosti g. podžupan dr. Franjo Lipold.
□	»Spomenica glede dr. Pirknmjerja« — ni nikaka laž, kot to hoče »Ve^emik« dokazati. Res je le, da so demokrati o tem prvi poročali, torej so že vedeli, kako je. Tudi soci-jalisti se zastonj razburjajo, da je niso podpisali, ker jih pač nihče vprašal ni in so tako brezpomembni, da v teh stvareh nimajo nobene besede, kot ne stranka Zagorskega, ki tudi ni sodelovala, kolikor nam je znano. Da bo pa mariborska javnost izvedela vsebino spomenice, ki je naredila tako hudo kri pri demokratih, jo bo priobčilo »Jutro«, ki jo gotovo že ima v rokah.
□	Socijalisti nimajo uspeha pri železničarjih. V petek zvečer je sklicalo vodstvo »Sa-veza železničarjev Jugoslavije» v Mariboru občni zbor v gostilni Puntigam. Bahun in drugi socijalistični voditelji so zaman pričakovali navala železničarjev. Končno so morali občni zbor preložili, ker se jo zbralo po dolgem čakanju samo 18 železničarjev. Po takem neuspehu menda ne bodo socijalisti več govorili, da so vsi železničarji v njihovem taboru.
П Gospodarski polomi, ki jih je »Jutro« objavilo, so res številni, a taki pa le niso, da bi ravno klerikalna zvoilarna« poleg frančiškanske cerkve šla tudi v konkurz, češ, če že zvonovi ne gredo več v denar, morajo biti drugod kupčije še slabše. — No, tu pa je »Jutro« slišalo nekaj »zvoniti« ter je priobčilo to »najboljšo informacijo* s svojimi duhovitimi opazkami garnirano.
□	Ljudski oder. V torek, dne 31. t. m. se bo vršil ob pol 20 v društvenem prostoru sestanek Ljudskega odra, na katerem bo na dnevnem redu zanimivo predavanje. Da je sestanek za vse članstvo obvezen, je sainoobsebi umljivo.
□	V zarodu šolskih sester v Mariboru bo od 6. do vštetega 10. junija 1927 razstava ženskih ročnih del in risb. Vodstvo zavoda vabi starše učenk in druge prijatelje mladine, da si ogledajo, koliko je dosegla tukajšnja šolska mladež v tekočem šolskem letu. Razstava bo odprla vsak dan od S. do 12. in od 14. do 18. ure.
□	Mostna občina sama bo prevzela promet 7. avtoomnibusi po mestu. Večkrat se je že pisalo in razglašalo, da bo začel voziti po mestu z avtoomnibusi g. Lininger. Je bilo tozadevno že vse pripravljeno, a sedaj je g. Lininger opustil ta načrt in bo mestna občina sama kupila osebne avtomobile in zaïela s prevažanjem oseb. G. Lininger namerava vzdrževati avtopromet na progi Maribor—Murska Sobota.
□	Počasno zidanje paviljona pri treh ribnikih. Paviljon in arkade ob ribniku nad parkom so pričeli zidati že po zimi lansko leto, toda stavba počasi napreduje da bo gotova morda do zime, ali pa še kasneje. fte se lahko postavi trinadstropno hišo v par mesecih, bo gotovo vsaj v tem času tudi lahko tak mali paviljonček. Tako pa stoji ribnik že celo pomlad izpraznjen, mesto, da bi donesel občini ali olepševalnemu društvu s čolni lepe dohodke.
□	Avstrijski prvak v Mariboru. Današnje motoriklislične dirke na Teznu se udeleži tudi najboljši avstrijski dirkač Ladi Môsslacher z Dunaja. Prispel je v petek v Maribor s svojim dirkalnim strojem Sunbeam 500 cm', s katerim je odnesel prvo nagrado tudi na motociklistinii dirki v Angliji, kjer se je moral boriti z najboljšimi svetovnimi šainpijoni.
П Otvoritev nove začasne dvorane Katoliške Omladino. Društvo za zidanje mladinskega doma za osirotelo mladino je kupilo krasno stavbišče v župniji Matere milosti, Cvetlična ulica 28. To društvo jo vzelo pod svojo streho najmočnejšo mladinsko organizacijo, Kutol. omladino. V četrtek na praznik zivečer ob pol 8 se je vršila otvoritvena slavnost na krasnem dvorišču, ki je bilo krasno ozaljšano in razsvetljeno. Na stotine občinstva je z zadovoljstvom sledilo izdajanju krasnih koncertnih komadov, katere je igrala mladinska godba. Vodja katol. mladine je imel kratek nagovor, ki je bil z navdušenjem sprejet. — Odbor Katol. omladine izreka vsem prijateljem in dobrotnikom hvaležni Bog plačaj. Stavbeno društvo pa se ponovno obrača na občinstvo iz Maribora in cele oblasti s prošnjo, da podvoji prispevke, da lx> mogočo v juijkrajžem času pričeli » r.idanjeni Doma za osirotelo mladino, ki je v resnici že okrajno potreben.
G Nova jp№fedo>ahiicii, iu, duiln\ Gospa Elizabeta Lorber. soproga sob. slikarja Lorberjn, obč. svetnika v Mariboru, otvori dna 81. maja posredovalnico za službe poslov v zasebnih hišah in gostilnah. Pozdravljeano to podjetje in isto občinstvu loplo priporočamo 1er opozarjamo ua današnji oglas.
□	Krasna birmanska darila kupite najceneje pri I. .lan, trgovina ur, zlatnine itd., Maribor, Grajski trg 4.
□	Za birmo priporočam svoje vsestransko j priznane prvovrstno sliko po jako znižanih
cenah. Oglejte si izložbo v Gosposki ulici 27, i nasproti hotela »Zamorc«. — Makart, fotoate-! ljc, Maribor.	3923
Cel/e
& Celjski sucijnldemokrati IJeskovškove
frakcije so bili za občinske volitve vložili svojo kandidatno listo, ki jo je bilo celjsko okrajno glavarstvo radi nekih nepravilnosti zavrnilo. Kakor izvemo, je bila sedaj lista po medsebojnem pojasnjevanju potrjena. Voljo volivcev, o kateri k tej stvari fantazira Jtilro . predstavlja (m cela vrsta onih, ki so svojo knndi-i daturo na Lahovi listi preklicali.
Nabori v celjskem okraju. V celjskem okraju so določeni sledeči dnevi za nabore itd., odnosno naknadni pregled in zaprisego: a) v Celju na dan ! 1., 2., 3.. 4., 7„ 8., !)., tO., II., 13.. 14. in IÔ. junija 1927; na Vranskem na dan 27. in. 28. Julija
1927. V svrlio ohranitve miru in reda odreja celj sko okr. glavarstvo za imenovane dni in sicei samo za čas. dokler |>osluje naborna komisija pre|)oved točenja in nadrobne prodaje alkoholnit pijač od strani gostilničarjev, točilcev itd. mlad» ničem in ostalim vojnim obvezancem ter njihovin spremljevalcem, ki prihajajo k naboru, naknadnemu pregledu in zaprisegi. Ta prepoved velja м trg Vransko ter za okoliš mesto Celje vkljufn« kraje, ki spadajo pod rajon celjske drž. policij< t j. Gaber je, Zavodna, Sava, Lisce, Breg Pre poved v mostu Celje je izdana sporazumno s celj skim mestnim magistratom kot obrtno oblastjo Prizadete opozarja okr. glavarstvo, naj se nikai ne opijejo, naj ne povzročajo med vožnjo nemirov ali neredov, naj ne iz.sta.jajo, niti naj no zagrešijo kakih drugih kaznivih dejanj, ker jih zadene v nasprotnem slučaju stroga kazen. Imakc se bo tudi proti gostilničarjem itd., ki ne te; prej)ovedi ne bi pokorili, j>ostopalo po zakonu.
Prodaja predmetov, ki se razpečavajo oli priliki birme na stojnicah. Celjski mestni magistrat razglaša: Obrtniki, ki imajo svoje stojnic* izven mesta Celje, se opozarjajo, da smejo ob priliki letošnje birme postaviti stojnice na Slomškovem trgu (t. j. na trgu pred cerkvijo sv. Danijela), odnosno Glavnem trgu le tedaj, če so svoječasno prijavili pri obrtni oblasti 7.11 mesto Celje predmetni obrat na stojnici v Celju kot filijalko svojega glavnega obrata. Novih prijav filijalk v zgoraj navedeni namen mestni magistrat kot t. č obrtna oblast za mesto Celje letos ne bo mogel vzeti na znanje, ker po mnenju celjskega tržnega nadzorstva nI več prostora za postavitev stojnic.
ADRIA ČEVLJI
CELJE
yt&Ki. шавк^^ "
NARODNI OOM
Kamnih:
Za občinske volitve je vloženih troje liet: krt prva lista >Gos|Kxlarskega bloka«, ki gsi sestavljajo radikali, samostojni kmetje, socialisti m 7. dr. Karbovim režimom nezadovoljni demokrati Nosilec liste je upokojeni višji davčni upravitelj Fran Kratnar, drugi socialist Bešter, tretji dosedanji podžupan g. škof, ki je zapustil g. Karbo in ušel med samostojne. Kot druga je vložena lista SDS. ki ji načeluje dosedanji g župan, lekamai dr. Karba, sledi mu kolar g. Rebernik in kot tretji sodni svetnik g. Ilutter. Kot tretja je vložena lista Slovenske ljudske stranke z nosilcem g. vrtnarjem Lapom 11a čelu; drugi na njej je trgovec in načelnik gremija g. Slergar. tretji pok. mojster g. Mnžina in četrti odvetnik dr. Žvokelj. Na listi SLS so zastopani na sigurnih mestih vsi stanovi, delavci imajo dobrega zastopnika, meščani, trgovci, obrtniki svoje najboljše, ki so vsi že bili občinski odborniki in bodo mogli takoj pričeti z u«pešnm delom. SLS gre v volivni boj sama, se ni vezala, ne na desno ne na levo, in apelira zato na vse svoje somišljenike, naj ji zvesto slede, vse druge volivce pa, ki so dobre volje in jim je mar, da pride v občinsko gospodarstvo red in delavnost, naj se ji pridružijo in pomagajo vreči komando demokratov dr, K irbovega kova in njegove klike!
Stekel pes je popadel v Šraartnem v Tuhinju g. župnika Ivana Opeko in njegovo kuharico. Oba so takoj drugi dan 7. avtom prepeljali v celjski Pasteurjev zavod. Priljubljenemu župniku iz srca želimo skorajšnjega okrevanja!
Kranj
Desetletnico majske deklaracije bodo naša katol. kulturna društva slovesno proslavila danes 29. maja ob 8 zvečer v dvorani Ljudskega doma po sledečem sporedu: 1 Orlice: .tGor čez 1иаго< (Simbolična vaja); 2. S. Gregorčič: Ujedinjena. Slovenija (deklamacija): 3. J. Aljaž: Na dan (moški zbor); 4. S. Vilhar: Slovenec, Srb, Hrvat (moški zbor); 5. slavnostni govor; ti. Združena Slovenija (drainatski prizor ob desetletnici majske deklaracije). Vstopnine ni. Sprejemajo se j>a prostovoljni prispevki v narodno-ob'rambno namene. Občinstvo se vabi, da se proslav • polnošlevilno udeleži.
Vprašanje Tukajšnji orlovski odsek je slal ravnateljstvu Tînin.-iy.ije vlogo, ki se tiče ne-kecra neljubega dogodka o-b letošnji velikonočni procesiji, ko si je nekdo, ki pod!e?.i disciplinarni oblast g. ravnatelja, dovolil žaliti Orle. Ker na vlogo še do danes ni odgovora, si Ufojamo pre siti za čini skorajšnjo rešitev.
Tržič
KimiMi-.ji ui. 1гм1 ob buikošiuiii pruAiiikili -e
ЈкЈјејо preko italijanskega ozemlja, ker so piišk. vsa potrebna dovoljenja. Odhod iz Tržiča bo na bin-konštno soboto popoldan ob 14.43; iz Ljubljane se odpeljejo ob cirka 17.40 (na Rakek pride vlak ob cirka 18.40 in od lam na Reko ob približno jiollioči. Na binkoštno nedeljo se ob 1. popoldan peljejo s posebnim piimikoin v Crikveuico in se vrnejo na Sušak ob 0. uri zvečer. 1/. Reke odidejo na bilikošlni ponedeljek ob 9.30 zjutraj in pridejo v Postojno ob 12.10. Tam si ogledajo Postojnsko jamo. Iz Postojne se odpeljejo ob 17.85 zv. in pridejo v Ljubljano ob 19.24 in v Tržič ob cirka 22. uri 11a binkošlni ponedeljek.
Jestica pri Ljubljani
Iz občinske seje. Za spomenik Kralja Petra t. v Ljubi , ani se nakaže 200 Din. — Združenju vojnih invalidov v Ljubljani se dovoli podpora 200 Din. — V občinsko zvezo se sprejmejo 3 prosilci. — Za uničenje hroŠčev se je porabilo okroglo liKK) Din. Nove napisne tablice so izgotovljejao in se bodo te dni pritrdile na svoja mesta. Stare se razmeatijo 1111 manj potrebna mesta. — Dalje se reši več manj važnih vprašanj, ki zadevajo občinsko gospodarstvo.
Proslava 10 letnice tnajniške deklaracije, —
Prosvetno društvo kot reprezentnnt vseh katoliških društev na Jožici, priredi lo proslavo danes zvečer ob 8. uri. Prinašamo podroben spored, pozivajoč obenem vse narodno zavedno občinstvo, ziasti ob?, odbor, da se tega slavlja udeleži. — Himna: I/epa \ naša domovina, (pevski odsek); Dr. J. K. Krek: j »Slovenec fehu (dekl. — F. Strah); telovadna i točka (mladci Orla); Aljaž; Na nebu zvezde se-j vajo (p. ods.); simbolična vaja s petjem (Orlice); Tome: »Majeva« tu- odej; Dr. J. Grudan: »P^sein
irendentistov« (dekl. — K. Jeromen); Mihelčič; KSolnce je Slo za goro (p. mis.); slavnostni govor (Dr. I. Bizjak) ; himna Božo pravde«. Nato sledi Lavtižarjeva dvodejanska opereta -Mlada Breda«, ki jo viprizori pevski odsek pod vodstvom pevo-vodje Hvaelje.
Elektrifikacija občine. —■ Dosedaj imajo električno luč v občini samo vasi Savlje in Kleče (izjema cerkev in župnišče v Jožici). Druge vasi sc že rlelj čas bore na razne načine in na raznih mestih, da tudi dobijo elektriko. V ta namen so je ustanovila pred leti tudi posebna zadruga, ki je i>od veščini in strokovnim vodstvom g. Levičnika pri-tirala stvar po mnogih težkočah tako daleč, da je vprašanje elektrike stopilo v ospredje občinske gospodarske politike. Na zadnji seji občinskega odbora se je namreč izvolil poseben odbor, ki je izmed sebe določil tri člane za direktna pogajanja z ljubljansko občino, katera se je v načelu že izjavila pripravljeno, da preskrbi in oddaja električen tok v našo občino. Gre le za vprašanje, ali naj napeljavo izvrši naša občina in postane s tem lastnica iste, ali naj pa ljubljanska občina prevzame sama vse tozadevne naprave. Dalje ni še določeno, ali naj se daljnovod napelje ob Dunajski cesli do Ruskega cara«. kjer bi sc postavil transformator, ali pa naj bi vod visoke napetosti prihajal do nas mimo vodovoda v Klečali. O vsem toni je občinski odbor v plenarni seji že obširno razpravljal, définitivno pa bo o tem, kakor tudi o vseh podrobnostih, predvsem finančnih, sklepal že omenjeni ožji odbor, v katerem ima vsaka vas po enega (večje vasi po dva) zastopnika. O poteku pogajanj bomo še poročali.
Št. Vid nad Ljubljano
10 letnico majniške deklaracije proslavi v nedeljo, dne 29. maja Ljudski oder v Št. Vidu nad Ljubljano z vprizoritvijo Medvedove tragedije v petih dejanjih: »Za pravdo in srce . Začetek ob 7. zvečer. Slavnostni govor ima g. prof. dr Fran Tr-dan. Vstopnina: 1. vrsta 10 Din, H. vrsta 7 Din, III. vrsta 5 Din. Galerija: Sedeži po 7 in 5 Din. Stojišča po 4 Din. Iz prijaznosti sodeluje Mladinska godba iz Ljubljane-Kodeljevo. Otroci naj ostanejo doma. Vstopnice se dobe v predprodaji pri gdč. I. Zakotnik v Št. Vidu. Cenjeno občinstvo od blizu in daleč vljudno vabimo, da se važne proslave lOlet-nice zgodovinske majniške deklaracije zanesljivo in v najobilnejšem številu udeleži. Pokažimo z udeležbo, da nam je bilo že takrat za svobodno narodno državo Jugoslavijo. — Nastopi celoten cerkveni pevski zbor, ki bo proizvajal novo, od dr. Kimovca nalašč za to priliko pripravljeno koni-l>ozicijo pesmi »Le vkup, le vkup uboga srenja!« — Vse predpriprave kažejo, da bo proslava desetletnico majniške deklaracije nadvse veličastna. Zato naj nihče ne zamudi prilike! V nedeljo zato vsi k proslavi v Ljudski dom v št. Vi,1. Za udeležence iz Ljubljane bo preskrbljen povratek z avtoomnibusi.
Novo mesto
Dijaška Mar. kongregarija priredi pod vodstvom ]). Ernesta Jenka v nedeljo, dne 29. maja ob pol 5 popoldne zelo panimivo majniško akademijo v kongregacijski dvorani. Na sporedu so: govor, deklamacija, petje in igra: »Žrtev zlobe«. Pri akademiji nastopi prvič dij. tam. zbor. Prijatelji mladine uljudno vabljeni!
Metlika
Srebrno poroko je obhajal z veliko slovesnostjo v krogu svojih prijateljev in sorodnikov g. Dako Makar s svojo go. soprogo polu življenja in zdravja dne 25. t. m.
.Srebrni jubilej je obhajala 20. t. m. tukajšnja dekliška Marijina družba. Slovesnost je bila lepa in prisrčna, posebno ker je bilo vreme zelo ugodno. Povzdignile so slovesnost še sosedne Mar. družbe iz Suhorja, Radovice, Podzemlja, Semiča in Črnomlja, ki so prišle s svojimi zastavami. Slovesnost je vodil g. dekan s slovesno sv. mašo. Slavnostni govornik je bil pa semiški kaplan g. Ignacij Skobe. Po petih litanijah in šmarnicah je bil tabor na dvorišču komende, kjer so se vrstili govorniki in govornice, ki so neustrašeno nastopale in se navduševale za Marijino zastavo. Takih jubilejev bo letos še več v Belikrajini.
Božakovo je krasna vasica nad Kolpo na Mag-dalenini skali. Okrasila si je sedaj vas še z novim lepo zidanim gasilnim domom, ki je bil 15. t. m. blagoslovljen. Ob tej priliki je priredilo ondotno gasilno društvo lopo vrtno veselico.
Zagorje 01b Savi
Birma. V sredo 25. t. m. zjutraj smo sprejeli g. knezioškofa, ki je prišel delit zakrament sv. birme. Dopoldne in popoldne je vršil prevzvišeni nadzorstvo verouka v zagorski in lopliški šoli. Zvečer sta mu priredila Kat. prosv. društvo in rudniška godba lepo podoknico. Poln trg ljudi je pričal, da tudi Zagorjani znamo ceniti versko in narodno zaslužnega moža. Na vnebohod je prejelo 625 otrok sv. birmo, od teh 568 iz zagorske župnije.
Trbovlje
Odlikovanje na razstavi vajenriških in pomočniških izdelkov. V četrtek dopoldne so po zaključitvi obrtne razstave diplomirali in nagradili 14 pomočnikov z diplomo, 0 vajencev z diplomo in nagrado po 100 Din, 26 vajencev s priznanjem in nagrado po 50 Din, vsi drugi razstavljal« dobe plačan izlet v Ljubljano na velesejm m na Bled. Kot vzor-pomočnik je dobil častno diplomo Pajk Franc, mizar, za marljivo in vzorno obuašanje v šoli in za strokovno delo. Jc šele euo leto prost. Kot vzor-vajeuec jc dobil diplomo in II. nagrado za iste čednosti krojaški vajenec Viljem Tomšič pri g. Medveščku. Diplomo s priznanjem in I. nagrado 100 Din so dobili sledeči vajenci: Ernest Obermajer, Alojzij Vodišok, Franc Mislej, Edvard Gniteak, Mirko Koren, Viljem .Stanič, Adolf Salezina, Frane ŠosljaT in Milka Rotar. V bodoče priporočamo, kakor je to prva razstava pokazala, da se razstavljeni predmeti ne zaznamujejo z imeni vajencev in mojstrov. Vsak mojster hvali svojega učenca in s tom tudi kar sam zna, in je ocenitev radi tega otežkočena, ker smo v kraju, kjer se nobeden noče drugemu zameriti. Večinoma so se razstavljeni predmeti na razstavi prodali, kar izkazuje nje lep uspeh.
Himen Poročil se je lastnik konfekcijske tovarpe g. Miloš Škorbic z gdč. Pepco Itrast iz ugledne rodbine iz Polan pri Prevaljah. — Bilo srečno!
Rudarsko delavstvo. zbrano na protestnem zborovanju v Trbovljah dne 19. maja. .je zaprosilo Delavsko zbornico v Ljubljani, da v imenu istega predloži rud. glavarstvu v Ljubljani in vladi v Belgradu sledečo resolucijo: Vedno večja kriza v rudarski industriji Slovenije, ki je prešla v akutni Stadij z začetkom 1. 19-26., je imela za posledico oeobito pri Trboveljski prem. družbi, da je ista neupoštevajo gospodarski položaj svojega delavstva. njegove plače reducirala na minimum ter go-
leg tega, da je reducirala ogromno število istega, Se z ostalim uvedla omejitev delavnikov, z za-htovo vedno večje storitve To dejstvo je dalo povod popolni gospodarski propasti delavstva. Predčasno iznemoglost, . nenaravno visoko število obolonj ter velikanska zadolžitev pri trgovcih so pojavi tega neznosnega stanja, katerega delavstvo absolutno več prenašati ne more. Vsled tega se zahteva: 1 Da vlada takoj določi tozadevno komisijo, obstoječo iz predstavnikov vlade, rudarske oblasti, pristojne Delavske zbornice obstoječih strokovnih organizacij ter prizadetih samih. Ta komisija naj prouči neznosne razmere na licu mesta. 2. Na podlagi pri tem dobljenih ugotovitev naj se odredi vse potrebno za takojšnjo vzpostavo temeljnega eksistenčnega minimuma, po katersni se ima določiti rudarjem plača, ki odgovarja poštenemu preživljanju njih in njihov'h družin in katerega mora upoštevati tudi Trboveljska pre-iriogokopna družba.
P/u/
® Obiski. Ta teden je imelo mesto in muzej mnogo obiskov. Osnovni šoli v Marenbergu in v Sv. Lenartu, meščanski šoli iz Čakovca in Slovenj-gradca, žensko zunanje učiteljišče iz Maribora, gimnazija i/, Murske Sobote — da bi se le vsi tukajšnji obrtniki tudi zavedali, da puste ti obiski mar-sikak dinar v njihovih žepih — podpirali bi potoni tudi gotovo gorkeje stremljenje Muzejskega društva pri ohranjevanju starih spomenikov in zgradb.
ф Glasbena Matica v Ptuju priredi v sredo dne 1. junija ob 18 (6 zvečer) v prostorih Glasb, Matice javno produkcijo gojenk in gojencev. Vstop je prost, sprejemali pa se bodo s hvaležnostjo dobrovoljni prispevki. Spored je zelo pester — nastopi okrog 50 gojencev. Razen produciranja bo občinstvo imelo priliko slišati tudi stvari, ki stojijo že na precejšnji umetniški višini — Računamo, da občinstvo ne zamudi te prilike in pride poslušat naše mlade umetnike. — Ravnateljstvo.
© Žolta nevarnost. Trgovec Rašl Janez iz Podlehnika je imel te dni nesrečo pri vožnji v Ptuj. Pod železniškim mostom na Bregu je zavozil z avtom v drog električne napeljave s tako silo, da se je debeli vod takoj pretrgal. Druge nesreče ni bilo, razen da se je na nesrečneža zvrnil velik koš jajc, ki jih je peljal v Ptuj in je bil možakar v trenutku vos rumen od pot do glave.
© Hitra smrt. Dne 24. maja je umrl nagle smrti mnogoletni, zaslužni župan občine Pobrežje pri Ptuju g. Janez Šinienko v starosti 62 let. Pokojnik je šel na travnik po pokošeno Iravo nekako okoli 6 zvečer, zdrav in čil. Pri nakladanju ga je zadela kap. Rajni je bil zvest pristaš SLS, zaveden Slovenec in izredno uslužen župan.
© Mestni stolp. Po mestu sc širijo govorice, da hočejo podreti mestni stolp, nazvan tudi vodni stolp v mestnem parku. S tem bi zopet izginil en spomenik srednjeveškega Ptuja. K zadevi sami se še povrnemo.
RogašRa Slatina
10 letnico majniške deklaracije bomo proslavili v gledališki dvorani Zdraviliškega doma v nedeljo 29. t. m. ob 8 zvečer. Za slavnostnega govornika je naprošen preč. g. konz. svetnik Evald Vračko, župnik iz Šl. Ilja. Spored bo obsegal pevske točke (Fleišmau: Triglav, Hubad; Gor čez izaro, Aljaž: Na dan in Sattner; Nazaj v planinski raj), deklamacijo (Savinšek: Ob 10 letnici majniške deklaracije), simbolično igro Orličic; Trnjulčica in končno alegorično sliko. Sodeluje dr. Ccrinov orkester. Pevske točke proizvaja pevsko društvo Sloga . Pobirali se bodo prostovoljni prispevki za Jugoslovansko Matico.
Bralno društvo Sv. Križ bo imelo svoj občni zbor 29. I. m. po večernicah. Po zaključku istega proslave naše Orlico 10 letnico majniške deklaracije za tiste, ki bi se ne mogli udeležiti večerne slavnosti na Slatini.
Nedeljska služba božja se na Slatini vrši zopet ob 9 in ne, kakor je bilo prvotno določeno, ob 11.
'Dopisi
Vič. V nedeljo, 20. maja priredi Katol. prosvetno društvo ob zaključku igralske sezone ob pol 8. uri zvečer v Društvenem domu igro »Številke gospe Kožmarinke«. Nastopi tudi pevski zbor in godba. Pridite, da se še enkrat pošteno nasmejete! Ne bo vam žal! Vabljeni vsi!
Iz Motnika. Dne 25. maja popoldne se je vršilo v Motniku v šoli cepljenje otrok proti kozam. Za la čas so šli popoldansko šolo obiskujoči otroci na dvorišče in se igrali pod nadzorstvom učiteljice. Po nesrečnem slučaju je pri igranju padel 8letni sin Leopolda Bregarja iz Motnika tako nesrečno, da si je pri padou zlomil desno roko Sreča v nesreči je bila, da je bil zdravnik v šoli, ki je otroku takoj roko poravnal in povezal.
Logatec. Podružnica Jugoslovanske matice priredi v dogovoru z drugimi lokalnimi društvi v nedeljo, dne 29. f. in. dopoldne po sv. maši v proslavo desetletnice majske deklaracije obhod s sledečim vsporedom: Ob 9. uri zjutraj se zbero vsa društva iz Gorenijega in Dolenjega Logatca in občinstvo v Dol. Logatcu na trgu pred g. De Glerio in odkorakajo skupno z godbo do Kale. Odtod se povrnejo do okrajnega glavarstva pred gradom, kjer zapojo združeni pevski zbori A. Hajdrihovo >Ja-dransko morje . Temu sledi slavnosten govor predsednika podružnice, nato zaigra godba »Bože pravde« in razhod. Zvečer proslave posamezna društva v svojih domovih to desetletnico s petjem, dekla-macijami in govori. — Kat. prosv. društvo proslavi slovesno desetletnico majske deklaracije v svoji društveni dvorani ob 8. uri zvečer s sledečim sporedom: 1. j. Aljaž: Slovenska zemlja. Poje mešani zbor. S. Gregorčič; Zedinjena Slovenija .Deklamacija. 3 Stanko Premrl: V Korotan. Poje mešani zbor. 4. Aliquis: Posvetitev domvini. Alegorija. 5. Dr. G. Krek: Povejte ve planine. Poje mešani zbor. 6. Skioptično predavanje. Predava prof. dr. Josip Puntar. 7. J. Aljaž: Ti osrečiti jo hoti! Poje mešanj zbor. Vstopnina bo za odrasle po 3 Din, za otroke 1 Din. Čisti dobiček bo v narod noobrambne namene. K lej proslavi vabi odbor vse svoje člane in prijatelje društva, da tudi sedaj, kakor vselej pokažejo svojo narodno zavednost in dolžnost do trpečih bratov, ki so ločeni od nas.
Marnnberg. Volitev novega župana. S smrtjo g. Viljema Nounera je bilo izpraznjeno mesto župana v Marenbergu. Dne 23. t. m. se je vršila volitev novega župana in je bil izvoljen g. Siegfried Wrentschur, sin tovarnarja usnja v Marenbergu. Od devet glasov je dobil pel. tri je. dobil Slovenec g. Praprotnik, ena glasovnica je bila prazna. Novoizvoljeni župan jc nagovoril navzočo nemšok in slovensko ter obljubil, da bo vedno nepristranski, objektiven in pravičen. Kakor so vidi, imajo Nemci večino v občinskem odboru. — Proslava majniške deklaracije. V soboto /.večer oh 8 se jo vršila v društveni dvorani gostilne g. Brudermanna skromna proslavn desetletnice majniške deklaracije e primernimi pozdravi in govori, z deklamacijami in petjem domačega mešanega in moškega zbora. Vse. kar ie sloven-
skega, sc jo udeležilo te proslave. Posebno se je ■spominjalo dragih .sobratov na Primorskem in Koroškem. — P r o d a v a n j e o hmeljarstvu. Preteklo nedeljo je imel v dvorani g. Brudermanna g. okrajni ekonom iz Slovenjgradca uspelo predavanje o hmeljarstvu, številni hmeljarji in drugi so /. velikim zanimanjem sledili poljudnemu in vsestransko obrazloženemu predavanju g. predavatelja, strokovnjaka v hmeljarstvu, ki je v lepi obliki in z jasnimi argumenli zadovoljil zveste poslušalce, kateri so mu zelo hvaležni za tako izčrpno in poučno predavanje. — Kat. izobraževalno d r u š t v o. V kratkem se tukaj ustanovi Kat. izobraževalno društvo za župnijo Marenberg, ki je že davno bilo krvavo potrebno, da se začne s prosvetnim delom za tukajšnje dobro ljudstvo, posebno pa za mladino. Z novim g. župnikom upamo, da se bo začelo v naši župniji novo, boljše življenje in delovanje za procvit in blagor ljudstva.
Lesce. V četrtek, na Vnebohod, se jo pri nas vršil ustanovni občni zbor »Krekove mladine«. Program in pomen društva je v lepih besedah razložil g. Pitako iz Ljubljane. K lemu pri nas pre-potrebnemu izobraževalnemu društvu je takoj pristopilo lepo število fantov in deklet. Za predsednika so izvolili g. Žagarja, pri katerem ima društvo začasno svoje prostore. Novo ustanovljeno izobraževalno društvo »Krekovo mladino« našim somišljenikom brez razlike stanu in starosti toplo priporočamo. -»Krekovi mladini« pa želimo mnogo uspehov pri vzgoji krščansko misliče mladine. — Predpriprave za zgradbo Kat. prosvetnega doma so se pričele. Upamo, če Bog da, da bo do zime pod streho. — Občinske volitve. Za našo občino so razpisane za nedeljo 17. julija. G. župan je vodil pogajanja za sporazum vseh strank. Mi sporazumu nismo bili nasprotni. Ker se pa demokrati niso odzvali povabilu, je sporazum propadel. Sedaj po-ot-ivi SLS za občinske volitve svojo listo.
Cerlkveni vestnih:
Za rokodelske pomočnike bodo od binkoštne sobote zvečer do torka po Binkoštih zjutraj duhovne vaje v »Domu duhovnih vaj« v Ljubljani, Zrinj-skega cesta 9. Znano je, da se imajo tisoči in tisoči, ki so v »Domovih duhovnih vaj« opravili nemoteni po posvetnih skrbeh v tihi samoti svete duhovne vaje, ravno njim zahvaliti za pravi srčni j mir, tiho srečo in notranjo zadovoljnost. Kdor izimed rokodelskih pomočnikov si želi takih blag-rov, naj piše takoj na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj , Ljubljana, Zrinjskega cesta 9, in naj se priglasi za duhovne vaje o Binkoètih.
y&zvedovanfa
i!i.ci. Din je izgubil neki trgovec v petek 27. t. m. od Bleiweisove ceste do škofje Loke. Pošten najditelj naj proti nagradi odda pri upravi lista.
kmetfki dan na Trški gori
pri Novem mestu bo na binkoštni ponedeljek, due si. junija t. 1. po tem-le sporedu: Ob 9 dopoldne sv. maša v romarski cerkvi, zatem pridiga g. prošta Čerina, potem pa i veliko zborovanje zunaj cerkve, na katerem nastopijo odlični govorniki. Med govori nastopi pevski zbor. — Možje in fantje! Na agitacijo za veličastno udeležbo! Na binkoštni ponedeljek vsi na Trško goro!
Slovenci v Italiji Minister Ciano zopet grozi.
Pri otvoritvi novega svetilnika v Trstu je zastopal vlado prometni minister Ciano. Slovenci poznajo najboljše izmed vseh ministrov ministra Fe-deleja in Cian.a; Fedele se je proslavil s preganjanjem slovenskih učiteljev, Ciano je kot prometni minister vrgel ogromno število železniških in poštnih nameščencev na cesto ali jih spravil globoko v Italijo, kjer ne morejo ne živeti ne umreti. Minister Ciano je že ob prvem obisku v Trstu grozil onim, »ki še niso pozabili Avstrije«. Kako lahko je groziti onim par slovenskih pismonoš v Trstu! Niti toliko poguma ni treba kakor za vožnjo po zraku, ki je prometnemu ministru zelo ljuba. Tudi na slavnost v Trst se je pripeljal v hidroplanu. V prostorih organizacije poštnih uslužbencev je imel minister Ciano nagovor na svoje »podre jencec, kakor je ponovno minister apostrofiral svoje slu-šalce. Na Slovence minister ni mogel pozabiti.
Trst danes koprni od veselja,« je vzkliknil, >Trst je danes pokazal svojemu kralju Osvoboditelju vso svojo ljubezen. Motili so se vsi, ki so mislili slabo o Trslu. Prebivalstvo tega mesta je povedalo, da je Trst italijanski in da je prostora v Trstu samo za Italijane. V mojih upravah je mesto samo za ljudi, ki so globoko Italijani, globoko fašisti, kar je isto, kajti Italijan pomeni fašist. Zadovoljen sem z vašo disciplino. Tu notri se čuti, da se je zrak menjal. Odprla so se okna burji in ako bo treba, da popihne na vsak način skozi burja, bom dal razbiti šipe. Do sedaj smo že napravili dolgo pot, a šli bomo šc dalje .. .c
Resnica o akademskem zborovanju v Gorici,
Prejeli smo o lej stvari še sledeči značilni dopis: Pretekli leden lorej je bila Gorica tako osrečena, da so jo obiskali zastopniki vseh italijanskih univerz, in siccr v lepem številu, okrog 10.000. O tej priliki se je »Edinost- ponižala do slavospeva italijanski akademski mladini, kakršnega pa ta mladina, katero smo imeli priliko videti v Gorici, gotovo ni zaslužila. Ne bi pisal tega, kar bom sedaj pisal, toda razjezila me je ravno :>Edi-noslc s lo svojo čudno politiko. Prišlo jih je res zelo veliko. V tem bi jih morali mi Slovenci posnemati, kolikor namreč store v tem oziru za svoje ideje, ki jih s tako silo propagirajo. Toda, kakor je bilo doznati iz njihovega obnašanja, se je zdelo, da je poslala Italija najslabše iz vseh univerz. Naj »Edinost: še tako naglaša južno kTi, ki je akademike razburjala, se ne da opravičiti sramote, ki so jo prizadeli z svojim obnašanjem kulturi Italije. Zaradi velike udeležbe so akademike seveda porazdelili tudi po privatnih hišah, po zavodih itd.
In tu niso kulturonosc™raja]j mogoče po znamenitostih Gorico in okol, povpraševali so v prvi vrsti, če ima Gorica — JU0 hišo »delle belle ra-gazzze«, in kje je. Nič lrega SiCeV) če so jo potegnili do jutranje zarje, t,n Уес1ц g0 se povečini strašno grdo ,nadlegovali žt,ite ;n kaj se je godilo v Giardino publico«, so 0QgUje popisovanju dostojnega peresa. Zgražali soe nad tem pametni Italijani sami, češ, kaj so nam,osiaij te, saj nismo mi taki, kakor oni. 'Ne mara. sramotiti kulture naroda, katere ti akademiki *<akor niso zastopali, toda kar je preveč, je pr^g. in »Edinost« seveda ni imeln drugega dela k»or zavihteti ka-j dilnico tem mladeničem namesto >a bj Vsaj molčala. To naj bo časopis, ki se nazit narodni I
* * j*
Lega Nazionalc dela. Preteklo njeljo je otvo» rila Lega z velikim pompom svoj novijtroški vrtec ; v Račevcu v čičariji. Neki tržaški list-,© pohvalno i izraža o občinarjih, »ki so pokazali svo» priznanje Legi s tem, da je občina zgradila vrte na lastne stroške.« No stvar je v resnici bolj re^gna. Po-\ novno smo že poročali, da Lega Nazionje s pomočjo svojih zvez kratkomalo prisili slov^gke občine, da zgradijo potujče val niče. To je dan4 toliko lažje, ker ne stojijo več na čelu občine ivoljeni ! župani, ampak od države imenovani pod esta;. Tako i se je zgodilo tudi v Račevcu. Podestat dr. Chii^petta ; je enostavno povišal občinski proračun za težke ' tisočake in »priznanje« občinarjev Legi se je izkaza I o. Občinarji sami bodo zvedeli za to prizianje šele takrat, ko bo treba plačati povišane davi».
Po dogodkih v Krkavrih. Č. g. Silvaniju ki je moral zbežati pred fašistovskimi nasilneži iz Krkavcev k svojim staršem v Milje in ki vsled e-znosnega duševnega trpinčenja in dejanskih gi> ženj s smrtjo od strani imenovanih skvadristev težko zbolel na živcih, gre sedaj na boljše. Gotov> pa je, da se v Krkavce ne povrne več. Krkavci bodo bržčas za dolgo ostali brez dušnega pastirja. Za to nosi pač odgovornost puljski prefekt Cava-lieri, ki ne more hi menda tudi noče jamčiti za življenje slovenskega duhovnika v vasi, ki ima tri fašistovske družine, v katerih se govori celo slovensko. Čudno, da prefekt Cavalieri še ni uvidel, da je njegov položaj nevzdržljiv- Ljudstvo se po vprašuje, kdo je prav za prav prefekt, ali Cavalier' ali Mrach, ali Camus, ali De Petris?
To in ono
Tajnost ledenih svetnikov.
Pred par dnevi smo občutili ostri režim ledenih svetnikov Servacija, Pankracija in Bonifacija. Sredi maja je nenadoma postalo hladno in mrzlo, skoroda kakor v jeseni. Vera v te tri svetnike je stara več stoletij. Z« mnogo pred 16 stoletjem se je med ljudstvom verovalo, da prinašajo ti trije svetniki mrzlo in hladno vreme, često celo sneg in led sredi maja. Tudi znanost se je bavila s tem vsekakor čudnim naravnim pojavom, da se skoro gotovo vsako leto med 11. in ^3. majem pojavi hladno vreme. Za to se navajajo zelo različni vzroki. Zatrjuje se, da so začetkom maja visoke plasti zraka se vedno zelo hlad. ne. Vsled vzhodnih vetrov, ki se sredi maja pojavljajo nad srednjo Evropo, zemlja močno izhlapeva. Hladnost in mraz torej ne nastopata radi manjše moči solnčnih žarkov, temveč radi tega, ker se porabi več zemeljske toplote. Drugi pa trdijo, da nastopa ta majski mraz radi razlike med morsko in celinsko klimo. Potemtakem nastane radi toplote tal, ki je večja nego toplota vodne površine, v spomladi razlika v tlaku, ki povzroča nad srednjo Evropo mrzle in hladne severne vetrove. Največji padec temperature se pojavlja vedno med 11. in 18. majem. Odtod vera v skrivnostno moč svetnikov Servacija, Pankracija in Bonifacija.
Amerikanci in sodba.
Ravnatelj družbe National Broadcastlng je hotel vedeti, s čim bo svojim odjemalcem najbolj ustregel in kakšne programe najbolj ljubijo. Prišel je do sledečih zaključkov:
Amerikanci zahtevajo od svojih radio oddajnih postaj samo prvovrstne stvari. V muzikalnem pogledu igra radio med Amerikanci veliko vlogo. Najvišje cenijo Beethovna, za njim pa Riharda Wagnerja, Jochanna Se-bastiana Bacha. Italijanski operni komponisti Rossini, Mascagni, Leoncavallo in Puocini v Ameriki niso preveč priljubljeni.
Radio oddajna družba Columbia Phono-graph je izvedla glasovanje, kateri komponisti so njenim poslušalcem najljubši. Izid je bil sledeči: Med prvimi 10 najpriljubljenej-šimi komponisti so bili našteti: Beethoven, Wagner, Bach, Mozart, Brahms, Schubert, Chopin, Čajkovski, Haendl in Schuhmann, V drugo skupino je prišlo sledečih 10 komponistov: Mendelssohn, Haydn, Liszt, Verdi, Debussy, Grieg, Paleslrina, Franck, Dvoiak in Mac Dowell. Zanimivo je, da so za Bacha glasovali sami umetniki in vzgojitelji, medtem ko so se cerkveni krogi zavzeli za Haendla. Chopin ima največ privržencev med cerkvenimi krogi in finančniki, med poklicnimi glasbeniki in umetuiki pa je dobil samo 46% glasov.
To novo glasovanje je za razvoj muzikal-tiega okusa med Amerikanci zelo zanimivo in značilno. Pred tremi leti so Amerikanci povečini zahtevali jazz-band godbo. Pri tem zadnjem glasovanju pa je bilo za jazz-bando oddanih le 5% glasov. Nekaj posebnega je, da so italijanski komponisti pri Amerikancili razmeroma malo priljubljeni. To se da razlagati s praktičnim svetovnim nazorom Ame-rikancev, katerih čuvstva se ne udajajo njih melodičnemu zanosu. V srednji in južni J fivropi pa so ravno Puccini, Verdi, Mascagni j najpriljubljenejSi komponisti, katerih dela se I zlasti v Jugoslaviji mnogo proizvajajo.
Kulturni pregled
CJubljanslco gledišče
DRAMA.
ffedelja, 29. maja: MNOGO IIRUPA ZA NIČ. Izven.
Ponedeljek 30. maj«: Zaprto.
Torek 31. maja: MNÔGO HRUPA ZA NIČ. Red C.
Mariborsko gledišče
Nedelja, 29. maja ob 20: SCAMPOLO. Ponedeljek, 30. naja. — Zaprto. Torek, 31. maja ob 20: RIGOLETTO. Ab. C. Kup. Sreda- 1- junija ob 20: IGRA V GRADU Ab. B.
CetrtekîT'Wia ob 20: TRI BELEM KONJIČKU. Ab. A. Kuponi.
Koncert mariborskega pevskega okrožja dne 15. maja le združil 4 pevske zbore, po katerih moremo približno presoditi kakovost naših izven-mariborskih zborov. Priznati moramo, dn so napravili vsi zbori dober vtis, bodisi po disciplini, bodisi ,">o prednašanju. Spored je obsegal priproste pesmi štajerskih skladateljev, ter se ni povspel do višine »Pevca«, še manj pa >Zborov«. Ta samo na 8<bi ni graje vredno, ker je naravno, da si izbeie vsak zbor tiste pesmi, ki jih zmore. Vendar pa Ло dobro, da se polagoma vsaj naši večji podeželski zbori oprimejo moderne glasbe, ki jim bo delala spočetka precejšnje težkoče, pa jim bo tudi olkrila nov svet vzvišene umetnosti. Gotovo hvaležna in važna naloga letošnjega pevskega tečaja bo, da bo uvedel pevovodje v lepoto novejše glasbe in jih navdušil in usposobil za poučevanje težjih skladb.	„
Mešan zbor iz Središča (12 ženskih, 10 moških glasov), je nastopil pod vodstvom g. Filipiča z Aljaževo pesmijo: Domovini in Ferjan-čičevo. Naš prapor. Zbor je pokazal zelo dobro dinamiko, lepo vokalizacijo, pel pa je preveč mehanično, a premalo ognja. Šlo je kakor na vrvici gladko pa — hladno.
Pevski zbor iz Sv. Martina pri Vurbergu (dirigent g. St. Novak) jo nastopil •/, moškim oktetom, ki ga je pri mešanem zboru pomnožilo 10 ženskih glasov. Moški zbor nain je zapel dve pesmi, in sicer: Na zeleni gori in Vole: škrjančki. Peli so s pravilnim poudarkom, ne kričavo. Le prvi tenor se je včasih hotel prevsiljivo uveljaviti. Mešan zbor je pa s Schwabovo: Kukavica in Volaričevo Slovan na dan dokazal, da se morejo tudi v malini številom deloma malih pevcev oz. pevk doseči lepi uspehi. Mislim pa, da bo boljo, ako se šolarke ne pritegnejo k pevskemu zboru odraslih, ker to njihovemu glasu prej škoduje nego koristi. Kjer so dani pogoji, naj se ustanovi v okvirju društva mladinski pevski zbor in pevska šola. »Slovan na dan« bi bolj učinkoval pri večjem zboru in močnejših sopranih. V predna-šanju, taktu so bile male nepopolnosti. Sopran solo je bil poln, zvočen, neprisiljen.
Konjice so bile zastopane z moškim zborom (14 čl.), ki je zapel pod vodstvom g. Smogavca dve posmi: Mihelčič: Slavček in A. Nedved: Ljubezen in pomlad. Moški zbor ima dober glasovni materijal, ki je precej uglajen in se lepo zliva v harmonično enoto. Pesem: Slavček je zvenela ubrano in je bila dinamično dobra, v tempu proti koncu prehitte. Pri drugi pesmi je bilo malo nesoglasje med basi in tenorji. Prednašanje ni bilo tako dobro kakor i pri prvi pesmi. Prepričani smo, da se bo konjiški moški zbor ob vztrajni vaji še zelo razvil.
Prijetno iznenadilo nas je pa pevsko društvo Maribor, tako po svojem številu (21 ž., 33 m.), kakor po svojem nastopu. Mirno smemo trditi, da je »Maribora od svojega zadnjega nastopa močno napredoval. Ako bo v članstvu dovolj smisla za disciplino in ljubézni do lepega petja, se bo smel Maribor v jeseni pokazali že s samostojnim pevskim koncertom, ki bo nudil velik umetniški užitek. Moški zbor si je s Foersterejvo: Povejte, ve planine ... zastavil precej težko nalogo, ki jo je prav
dobro rešil. Drugi basi so bili sorazmerno preslabi. Seveda bi ostra pila še našla v prednašanju nekaj neuglajenosti, n. pr. prehode, piano petje itd. Mešan zbor je zapel dvo pesmi: Premrl: Napilnica in St. Mokranjec: Srbske narodne.pesmi II., obe zelo povoljno. Ako bo postal mešan zbor še malo bolj gibčen in se bo še bolj vživel v vsako pesem, bomo ž njim popolnoma zadovoljni. G. pevovodja Gašpn-rič sme biti trdno prepričan, da bo s pevskim zborom Maribor še dosegel mnogo lepih uspehov. — Združeni pevski zbori so zapeli tri pesmi in sicer moški zbor dve: dr. B. Ipavic: Brezi jadra in pa Hudovernik: Naša zvezda, mešan zbçr pa Nedve-dovo pesem: Nazaj v planinski raj. Skupno petje je napravilo veličasten utis, ker kljub svoji mogočnosti ni prešlo v kričanje. Tudi prednašanje je bilo zelo lepo. Solo pri moškem zboru jo zapel s svojim lepim, zvenečim, polnim glasom gosp. dr. Juvan iz Maribora. Splošno moramo javno pohvaliti trud in požrtvovalnost posameznih pevovodij in pevcev, ki so sodelovali pri tem prvem koncertu mariborskega pevskega okrožja. Kritika naj jim ne vzame poguma, ampak naj jim bo pomoč za izpopolnjevanje. Opozoriti moramo še posebej na nepravilno izgovorjavo končnih v (niso f), 1 in brezsmiselno in ne-lepo trganje zlogov. Pevski tečaj bo moral govoriti tudi o slovnici 1 Resnici na ljubo moramo ob koncu poudariti žalostno dejstvo, da smo bili neprijetno razočarani, ker so nastopili samo trije izvenmari-borski pevski zbori! Kje je ostala vesela pesem Slov. goric, kje sanjav spev Korošcev, kje tajin-stvena popevka zelenega Pohorja? Upamo, da se bodo pri prihodnjem nastopu zdmžili vsi, ki jim še v srcu ni zamrla ljubezen do poštene slovensko pesmi!	_e. —1.
Knjige in revije
Geografski vestnik 1926 (II. letnik) št. 4. je izšel. Vsebina: Razprave: prof. dr. A. Mclik, Jo-van Cvijič (z 1 sliko v prilogi); dr. L. Jonaš (Praga), Geografija v češkoslovaški republiki; ргоГ. Fr. Baš, Maribor (z 1 karto v prilogi), univ. prol. dr. M. Salopek, Geološko proučevanje i kar-tiranje u Sloveniji g. 192G; dr. V. Bohinec, Zupanova jama z 2 načrtoma in 7 slikami). — Geografske novice. Književnost. Geografsko društvo v Ljubljani.
Zaključna številka drugega letnika : G. V.« jo razveseljivo spričevalo neumorne delavnosti našega Geografskega društva, kakor tudi smotrne in široke orientacije uredništva, ki enako pod vodstvom mladega izrazitega znanstvenika dr. V. Bohinca — pridobiva stalno na ugledu med domačim tn tujini znanstvenim svetom. Sicer se pri zapoznelem izhajanju to lepe revije kažejo vedno še sledovi zunanjih ovir, ki se stavijo nemotenemu razmahu geografske znanosti na naši univerzi, vendar pa ta kot vsaka številka priča, da so notranji pogoji, temeljito znanje in volja do dela, zadostno izpolnjeni. Geografskemu društvu moremo le čestitati z željo, da najde zadostne podpore od vseli strani za svoje delo.
K vsebini le par pripomb! Uvodnemu Članku ki nas kratko, a zelo dobro seznanja s pokojnini velikim Cvijiéem, sledi informativni članek o češkoslovaški geografiji, ki nam predstavlja češke geo-grafo (žal, da premalo njihova dela). Oba sta našim delavcem v ogledalo in služita lahko v d°kaj zanimivo primerjanje. Slovenci brez dvoma nimamo še moža Cvijićevega slovesa, a prednjačimo v številu boljih geografov, dočim je do Čehov razmerje obratno. — Baševa razprava o Mariboru, ki je že prešla na čisto geografsko motrenje mestnega razvoja, kaže zaželjene uspehe, tudi na karto že težko čakamo. Kot izpričuje spis prof. Salopeka, bo geološka karta Dolenjske morala sprejeti precej popravkov, želimo le, da bi se zanimivi izsledki nadaljevali in — objavili. — Vzor znanstvene akri-bije je razprava dr. Bohinca o Zupanovi jami, ki se pa tudi lepo in gladko čita. Avtor sam je nedavno to jamo javnosti odkril in odprl. Gotovo je, da bo ta članek našel mnogo bravcev in priznanja.
Geografskega Vestnika priporočati ni treba, postal nam je živa potreba.
20. uri v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne (L nadstropje) svoj redili letni občni ihor s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora; 2. poročilo nadzorstva; 3. Sprejem spremenjenih pravil. 4. združenje s »Strokovno zvezo javnih nameščencev; 5. volitev novega odbora po spremenjenih pravilih; 6. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Uprava »Razgleda« nam sporoča; Vsled pomole smo poslali nekaterim po 2 izvoda »Razgledana ogled. Dotične prosimo, da izroče 1 izvod svojim znancem s prošnjo, naj list naroče. Kdor ga no bi hotel naročiti, naj nam nakaže vsaj Din 8,— za prvo številko in naj list obdrži.
»Dom«, stavbena zadruga drž. nameščencev in upokojencev, r. z. z o. j. v Ljubljani, razglaša svojim članom, da se bo vršil redni občni zbor za poslovno leto 1926. dne 9. junija ob 19. uri 30 min. v salonu gostilne pri »Lozarju^, Rožna ulica štev. 15, z dnevnim redom: 1. Poročilo na-čelstva; 2. poročilo nadzorstva; 3. absolutorij; 4. dopolnitev načelstva; 5. volitev nadzorstva; (i. slu-
Prvo nagrado
je prejela PEBECO PASTA za zobe na argentiskl industrijski razstavi v Buenos Aircsu v letu 1925. Zastopana jc bila konkurcnca celega sveta. — Ali je potrebno boljše spričevalo?
PEBECO pasta za zobe.
čajnosti. V zmislu čl. 36 zadružnih pravil sklepa občni zbor veljavno, če je navzoča najmanj desetina članov. V slučaju nesklepčnosti »e vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem Jtm-ilu navzočih zadružnikov. — Načelstvo.
"Radio
Železniška nesreča.
V petek zjutraj je na splitski progi jutranji brzovlak, ki vozi proti Zagrebu, med postajama Porkovič in Unešič, nedaleč postajice Kopine, za-vozil v tovorni vlak. Pri tem sla bila oba stroja razbita in tudi pet vagonov tovornega vlaka. Vlako-vodja brzovlaka Jakšič jo ostal na mestu mrtev, dočim so od osobja tovornega vlaka štirje dobili lažje in težje poškodbe. Od potnikov brzovlaka so na srečo nikomur ni nič zgodilo. Ker je precejšen kos proge popolnoma razdejan, utegnejo popravila trajati par dni. Kako se je mogel zgoditi karambol, še ni pojasnjeno. Sreča je, da vozijo vlaki na tem delu proge počasi (s povprečno hitrostjo 20 km), sicer bi bila katastrofa še vse večja.
Radi brezposelnosti v smrt.
Te dni so našli na bregu Donave blizu Erduta truplo neznanega mladega moža. Zdaj so dognali, da je to 25 letni Oton Bavkovec, po poklicu doktor kemije, ki se je zastrupil, ker ni mogel dobiti nikjer službe. — Vsekakor je značilno, da v Jugoslaviji en doktor kemije domačin ne more priti do kruha, dočim je po raznih kemičnih tovarnah v naši državi polno tujcev kemikov in to z mastnimi plačami.
Prijeti veletatovi.
Lani je bilo izginilo iz blagajne na kolodvoru v Velikem Bečkereku 800.000 Din. Kljub vsem prizadevanjem policije ni mogla izslediti tatov. Med tem je kriminalni šef v Vel. Bečkereku na lastno pest nadaljeval poizvedovanja in zdaj se mu je res posrečilo najti tatove. To so železniški uradniki Miloje Vasiljevič, Rado Bjeloševič in Slavko Sabov-Ijevič ter strojevodja Laza Radenkovič. Vsi štirje so bili aretirani in predani državnemu odvetništvu.
Boi z volkuljo.
Kakor poročajo belgrajski listi, je imel kmet Milo Rakič iz Paračina (Srbija) te dni zelo neprijeten doživljaj. Vračal se je s polja domov in se pri tem srečal v gozdu z volkuljo, ki je vodila seboj osem mladičev. Volkulja se je takoj zakadila v moža in se zagrizla v njegovo levo roko. Rakiču, ki je bil brez vsakega orožja, je z uaporom vseh moči uspelo, da je vrgel zver in jo s koleni tiščal k zemlji, dokler mu ni na njegovo vpitje prihitel na pomoč drug kmet in s sekiro žival ubil. Volčiči
so se pa med tem porazgubili v gozdu. Napadeni kmet, ki ima roko hudo razmesarjeno, se je takoj sam odpravil v bolnišnico, volkuljo pa bodo preiskali, če ni bila morda stekla.
Ponarejevalec vina Pc z i v Gradcu obsojen.
Dno 19. t. ni. je končala dolga razprava zoper ponarejevalca vina v Gradcu, znanega Pezzija. O poteku smo že poročali v ^Slovencu«. Pezzi je bil obsojen na 2 in pol leta ječe, njegov pomagač Kustatscher pa na dva meseca, ker je bilo zanj olajševalno, da je bil le nastavljenec Pezzija. Poleg te kazni je Pezzi plačal visoko globo in so mu več 1000 hI ponarejenega vina izpustili v kanal.
Z zadovoljstvom so sprezeli vsi vinogradniški krogi v Avstriji, pa tudi ob meji v Jugoslaviji, to vest na znanje. Upali je, da bo ta slučaj navajal oblasti k strogemu nadzorstvu nad kletmi raznih vinskih trgovcev. Jugoslovanski vinogradniki pričakujemo, da bo tudi naša oblast storila vse, da se preneha s ponarejevanjem vina, zlasti dalmatinca. V Belgradu so preiskave dognale mnogo slučajev. Po naših krajih so se preiskave že tudi izvršile, a izid preiskave še ni znan. Zanimivo pa je dejstvo, da so gostliničarji sami že začeli misliti na to dejstvo: Če ne kupujemo od domačih, ne bodo imeli ljudje denarja in nam tudi cenejši dalmatinec no pojde v denar. Pravemu dalmatincu je zelo na škodo, da mu konkurira ponarejeno vino. Zato bodo ravno Dalmatinci sami zahtevali najstrožjo preiskavo. Gotovo je, da bomo tudi v naši državi prav kmalu prišli na sled kaki družbi ala Pezzi v Gradcu.
Za botre in birmance
obleke lastnega izdelka po najnižjih cenah
/OSfP ROJ IN A, LJUBLJANA Nasznanila
Veliko javno tombolo priredi Prostovoljno gasilno društvo v Mostah pri Ljubljani, dne 3. julija t. 1. Zato opozarjamo vsa društva, da ta dan ne prirejajo nikakih prireditev, ker je čisti dobiček namenjen samo za nabavo orodja. Prosimo slavno občinstvo, da pridno posega po srečkah.
Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS v Ljubljani ima dno 17. iunija t. L ob
Že cela dva meseca imamo radio-amaterji prav slaba vremena; le semintja se pripeti, da jo kak večer čist in miren, prejem oddaljenih postaj jak in brez motenj, da poslušalec še v poznih nočnih urah sedi pri aparatu s slušalkami na ušesih. Ko bi teh izjemnih večerov ne bilo, bi bil že marsi-kak amater obupal nad radio-sportom in prav po krivici dolžil svoj v trudu in znoju sestavljeni in z vso nežnostjo negovani aparat vseh mogočih napak in nepopolnosti. Pa vendar je dosti amaterjev, kl s skrbjo in precej razočarani postrani ogledujejo svoje nedolžne kondenzatorje, in tuljave, in transformatorje, in žarnice itd., ki so vso zimo tako v redu, glasno, čisto in z vso gotovostjo reprodu-clrali glasove iz Dunaja in Barcelone in iz vseh mogočih krajev, da, včasih celo iz Čikage, če ti je to hotel verjeti povubljeni sosed. Ni krivda v aparatu, da ni prejem več tak, kot je bil janaurja, čeprav marsikakega amaterja ti neuspehi tako navdušijo, da prične svoj aparat popravljati in pre-delavati iz Reinartza v Weagant in čez en teden v Hartley. Pri tem ima kajpada krasne uspehe — Bar s Cankarjevega nabrežja. Ta prav gotovo aprila meseca proda največ žarnic, ki jih prevneti amaterji kot za stavo prežigajo pri svojih novih eksperimentih in' predelavih. — Ali se je torej kar udati v usodo in še nadalje prenašati preklicano prasketanje, ki izhaja iz elektrike, s katero je nasičeno ozračje v poletnih mesecih; ali bomo še nadalje pravili, da bomo drevi poslušali predavanje iz Berlina, če se bo namreč Berlin sploh dalo dobiti. In, ali bomo res še nadalje zadovoljni s koncertom, ki sestoji iz cviljenja, piskanja, zavijanja in pa hropenja, ki naj predstavlja base? O ne, predaleč je že napredovala radio-teluiika, da bi nas pustila na cedilu. Danes smo vstanu prejemati ob vsakem času in ob vsakem vremenu, katerokoli oddajno postajo si le zaželimo, in sicer absolutno čisto, s povsem naravnim glasom in brez vsakih zračnih motenj in brez prasketanja. Nikakor pa to ne gre z navadnimi prejemnimi aparati na realfcijo. Za dovršen prejem je treba močnega, večstrokega visokofrenkvenčnega ojačenja, ki mora biti izvr-! šeno z vso skrbnostjo in s precejšnjim znanjem. Visokofrenkvenčno ali radio-ojačenje jo namreč ono, ki okrepi iz antene prejeto šibko energijo, preden se ta vsmeri v audionu. Poznamo tudi nizko-frekvenčno ali audio-ojačenje, ki se izvrši za audio-'nom, ko so visokofrenkventni tresljaji žo usmerjeni. ali tako rekoč grupirani na redkejše skupine tresljajev, ki pregibajo membrano v telefonu, in sicer tem krepkeje, čim jačje smo jih nizkofrekvent-no ojačili. Preteklo leto je radio-telmika, pa tudi industrija napravila velikanske korake naprej v pogledu audio-, pa tudi radio-ojačenja. Prav koncem leta je pa menda bil dosežen višek, ko je nemška firma Lôwe izdala večstroko žarnice za nizko-, kakor tudi za visokofrenkvenčno ojnčenje, od katerih so te poslednje pravo čudo radio-teh-nike. Dvostroke žarnice Lôwe nudijo naprednemu amaterju nove možnosti v izpopolnjenju svojega prejemnega aparata. — V prihodnjih rednih sestavkih o radio smo namenjeni popisati prejemni aparat z žarnicami L6we, ki se odlikuje s presenetljivo čistočo, jnkostjo in naravnostjo glasu.
Naj danes navedem nekaj najnavadnejših napak, ki sem jih našel pri raznih soamaterjih zadnje mesece. — Najpogosteje se najde, da je prvi, to je resonančni kondenzator pri nižjih valovih gluh. Temu je navadnô kriva predolga antena. Ta naj ne bo dosti daljša od 20 m. Ako se misli žice takoj odrezati, skrajšaj anteno na ta način, da vključiš med aparat in anteno bločni kondenzator, kakih 200 cm kapacitete. — Tudi vzemljenje dela marsikje amaterju preglavico. Poskusi si pomagati na ta način, da žice ne spelješ v zemljo, ampak jo kakih 20 do 30 m v dolgosti napelješ kak meter nad zemljo, morda krog hiše. Seveda mora bili od zidu za dem oddaljena. Prejem se s tem mnogo zboljša, predvsem, kar se tiče selektivnosti. Na vsak način je ta »protiutež« zanimiva in vredna, da jo amater s slabo zemljo izvede. — Mnogo amaterjev je tudi, ki tarnajo radi velikih izdatkov, ki jih imajo z anodnimi baterijami. Tem je povedati, da anod. baterije, sestavljene iz suhih elementov, sploh ne prenesejo velike obremenitve. Če si rabil baterijo z dvema elektronkama šest mesecev, je to povsem v redu. Tudi je v redu, če rabiš tako baterijo s šestimi žarnicami le en mesec. Za večjo aparate je neobhodno potrebno, da si nabaviš akumulatorsko anodno baterijo. Res bodo nabavni stroški precej obilni, a se tekom leta splačajo. Če pa si ne moreš oskrbeti akumulatorske baterije, pa zamenjaj žarnice z dvomrežnimi, ki zahtevajo za anodo napetost le do 15 voltov. So res nekateri sestavi sprejemnih aparatov specijelno za dvomrež-ne žarnice tako prvovrstni, da se ž njimi doseže kar najlepše uspehe. (Jaz poslušam redno na zvočniku z dvožarničnim aparatom, ki ima dvomrežni elektronki.)
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 322.6, Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 449, Lan* genberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517,2. Varšava 980.
Nedelja, 29. maja.
Zagreb: 20.30 vesela večerna glasba, 21.45 poročila, 22 plesna godba. — Breslau: 19 zasedanje zveze nemškega časnikarstva, 21—23.30 koncert. — Praga: 20 koncert, 22 časovni signal praške zvezdame, gledališka poročila, 22.20—22.55 plesna godba. —Frankfnrt: 17 prenos iz frankfurt-ske opere: R. Wagner »Die Meistersinger voli Niirnberg«, nato plesna godba. — Brno: 19 koncert, 20—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10
Grande Serata di Musicn Italiana. — Uangcnborg: 20.15 vesela ura, 21 Simfonični komad, nato do 24 koncert (prenos iz DOeseldorfa). — Berlin : 20.30 vesel drobiž, 22,30 plesna godba. — Dunaj:
19	komorna glasba, 20 K. Sloboda: »Ani ТееНнс1к veseloigra. — Varšava: 2030 večerni koncert, 22.30 plesna godba iz kavarne :>Rydz«.
Ponedeljek, 30. maja.
Zagreb: 18.45 prof. Waruier »Choses do France. Breslau: 20 E. Konig čita iz lastnih del, 21 koloraturni spevi. — Praga: 19 prenos i/, narodnega gledališča: Smetana: >Prod«na nevesta*:, 20—22.15 časovni signal praške zvozdarue, poročila, 22.20 reproducirana glasba. — Frauklurt: 20.15 predavanje R. Taubeja, 21.15 poizkus prenosa inozemskih postaj. — Brno: 18.45 —22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Serata di Musicg Leg-gera. — Langenburg: 20.10 eno uro pri Wilhelniu Buscliu, 21 novo pesmi na Jauto, 22.50 koncert a Kaiserhofa, Mttnster. — Berlin: 20.30 vrtni koncert. — Dunaj: 19 prenos iz državne opere; K. Scribe: »Die Jildin«, glasba .1. F. Halevya. — Varšava: »»'.30 večerni koncert.
Torek, 31. maja.
Zagreb: 20.30 komorna glasba. 21.45 poročila, 22 prenos iz kavarne Korso. — Breslau: 20.10 prenos iz Lunaparka: poljuden koncert šlezkega deželnega orkestra. — Praga: 20.10 ljudski večer, 22—22,15 časovni signal praške zvezdame, 22.20 do 22.50 plesna godba iz kavarne Zavrel. — Frankfurt: 20.30 Rena v pesni in glazbi, nato: nove gramofonske plošče. — Brno: 20 igra, 21 večerni koncert, 22 prenos iz Prage. — Riin: 21.10 Sele-zionc deli'Opera »Don Pasquale: di G. Donizetti.
—	Langenberg: 20.30 vesela ura, 21 klavirski koncert P. Schramma, Berlin. — Berlin: 20.30 A. Zweig: >l)er Spiegel des grossen Kaisers , čita avtor sam, 21.10 komorna glasba. — Dunaj: 20.05 koncertna akademija. — Varšava: 20.30 večerni koncert, 23 plesna godba iz kavarne »Rvdzc.
Sreda, 1. junija.
Zagreb: 20.30 koncertna akademija,21.45 poročila, 22 koncert tamburica seksteta. — Breslau: 20.10 koncert, 22.15 K. Belir: predstavo Breslau-skega gledališča. — Praga: 20.10 francoska glasba, 21 literarni del, 22—22.15 časovni signal praške zvezdame, 22.20—22.50 plesna godba. — Frankfurt: 20.15 L. Tliomaj »Magdalena«, jgrokaz. — Brno: 20.30 koncert, 21 starobrnska godba na pihala, 22—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Trasinissione da un Teatro. — Langenberg: 20.15 vesela ura, 21 nizozemske pesnitve, nato do 24 koncert. — Berlin: 20.10 F. Zellova in R. Ge-néeeva opereta »Der Bettelstudent.-, glasba K. Millockerja, 22.30—23.30 nočna glasba. — Dunaj: 20.15 binkoštno predavanje, 21.15 II. 1'fitznerjev večer, pesmi pojo koncertna pevka A. Lôwe, nato lahka večerna glasba. — Varšava: 20.30 večerni koncert: W. A. Mozart: »Baslien in Baslienne«. komična opera.
Četrtek, 2. junija.
Zagreb: 20.30 vesela večerna glasba, 21.43 poročila, 22 prenos iz kavarne Korso. — Breslau :
20	05 R. Kesslerjeva veseloigra »Die Frau ohne Kuss«, 22.30 koncertna in plesna godba. — Praga: 20.10 vesel večer. 21.30 veseloigra, 22 časovni signal praške zvezdame, 22.20 reproducirana glasba. — Frankfurt: 20.15 prenos iz Kassela: humor v.pesmi, nato koncert domačega orkestra. — Brno: 19.15 prenos iz brnskega narodnega gledališča : B. Hancrva komedija »Pygmalion<, 22—22.15 preno> iz Prage. — Rim: 21.10 Sellezione deli' Operetla »Taufan la Tulipe« del M. Varney. — Langenberg: 20.30 N. Cawardova veseloigra: Cbern Sonntag . 23 30 koncert iz llandelskofa, Essen. — Berlin: 20.30 r luski večer, 22.30—21.30 plesna godba. — Dunaj: 20.05 operni fragmenti. — Varšava: 19.50 večerni koncert.
Petek, 3. junija.
Zagreb: 20.15 prenos opere iz zagrebškega narodnega gledališča, nato poročila. — Breslau: 20 predavanje lise Fischer:Ramin, 21 prenos i/. Gleiwitza: večer ljudskih pesmi, 22.15 esperanto.
—	Prag: 20.10 koncert, 21.15 literarni del. 22 do 22.15 časovni signal praške zvezdame, 22.20 do 22.50 prenos iz kavarne Zavrel. — Frankfurt: 20 koncert dunajske »Doutschineisfer«, nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 20.30 koncert, 21 koncert, 22—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Concerto Vocale e Strumentale. — Langenberg: 20.15 G. Jacoby-večer, 22.30—24 plesna godba. — Berlin t 20.30 violinski koncert, 21 lila lihrenburg, 22.30 do 23.30 zabavna glasba. — Dunaj: 20.05 vesele balade, izvaja operni pevec R. Randler, 21.05 moderna glasba. — Varšava: 20.30 večerni koncert.
Sobota, 4. junija.
Zagreb: 20.30 koncertni večer, 21.45 ]>oro-čilai 22 plesna godba. — Breslau: 20.10 vesel večer, 21.20 z mikroskopom po mestu Breslau, prenos iz ene velemestno cestne, 22.30—24 plesna godba. — Praga: 20 prenos iz Brna, 22 časovni signal praško zvezdame, poročila, 22.25 reproducirana glasba. — Frankfurt: 20.15 vesel večer, nato plesna godba. — Brno: 20—22 vesel večer, 22 di» 22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Trasinissione da un Teatro. — Langenberg: 20.15 (i. Birkenfeld čita iz lastnih del, 21 velik večer, nato do 1: plosna godba. — Berlin: 20.30 orkestralni koncert, 22.30 do 24.30 plesna godba. — Dunaj: 1S.80 F. Lehar-jeva opereta Die blauer Mnzu r-, 21 prenos slavnostno otvoritve dunajskih >Feetwoehen«, nato večerni plesni koncert. — Varšava: 20.30 večerni koncert, 23 prenos plesno pfodbr iz knvArno >Ryrlz<r.
RADIO
v največji izbiri stalno v zalogi prt
FRANC BAR. Ljubljano, Cankarjevo nabr. 5 Telef. 407
Gospođ€irsivo
Inozemski potniki.
Gremij trgovcev v Celju nam piše: Na številna vprašanja iz došlih pritožb, ki jih prejema Sreski gremij trgovcev* v Celju v zadevi pobiranja naročil pri privatnih osebah potom inozemskih potnikov, dali so stranke primorane naročeno blago sprejeti naj služi vsem prizadetim tole pojasnilo: Po § 59 obrtnega reda je trgovcem, industrijcem itd. prepovedano pošiljati zastopnike in potnike k privatnim strankam v svrho nabiranja naročil. Za slučaj, da bi hotela dotična tvrdka, ki je sprejela naročilo po njenem zastopniku ali potniku izvajali kakšne konsekvence na stranko (privatno osebo) in to v slučaju, če stranka naročeno blago ne bi hotela eprejeti, zadene tvrdko posledica prestopka tega predpisa in nima tvrdka nikake pravne zaščite v slučaju spora pred sodiščem. Nadalje določa tudi g 879 občega državljanskega zakonika, da je pogodba, ki krši zakonito prepoved (v tem slučaju hi tvrdka kršila predpis čl. 59 obrtnega reda), nična, vsled čegar tudi vse pogodbe, ki so privatne osebo jih sklenile e kakšno inozemsko tvrdko, ne držijo in tudi ne bi mogle tvrdke z uspehom tožiti, to je na prevzem in plačilo naročenega blaga.
Radi tega vse prizadete osebo v njih lastnem interesu poživljamo, da naj ne sprejemajo blaga, katerega so naročili po kakšnem inozemskem potniku, temveč naj došlo blago kratkomalo stavijo tvrdki na razpolago, ali naj pustijo blago na pošti ležati. Tudi na opomine tuzemskih odvetnikov radi plačila naročenega blaga, katerega pa stranka ni sprejela ni treba reagirati, ker takšni opomini ni-uajo nikake pravne podlage.
Za tiste pa, ki so blago sprejeli, je stvar bolj komplicirana. Tvrdke bodo radi tega najbrže tožile Iz naslova strankine neopravičene obogatitve, navajajoč, da je stranka blago že začela vporabljati. Torej v takih slučajih bo težko najti kakšen izhod kvečjemu, da stranka blago takoj ko ga je sprejela, pusti pri strokovnjaških izvedencih oceniti in da primerjajo kvaliteto in ceno blaga, z blagom domačih tvrdk- Na podlagi teh ocenitev stranka tvrdko lahko toži, radi nepravilne izvršitve naročila.
Kar se tiče a conto dajatev pri naročilu, se prizadetim svetuje zaenkrat, naj odustanejo od zahteve po vrnitvi teh predujmov, ker bolje je nositi to žrtev, kakor pa če morajo naročeno blago V celoti plačati.
Sicer je gremij tudi v tej stvari napravil že potrebne ukrepe, vendar ni računati na sigurne uspehe.
Toliko vse ni prizadetim v vednost in ravnanje.	Načelstvo.
Elektrika in plin.
Zadnje čase se je premoč elektrike napram plinu nekoliko zmanjšala. Pred kratkim smo omenili uspehe, ki jih je dosegla ljubljanska plinarna. Elektrika je vedno bolj prodirala kot svetilno sredstvo, in plinarne so izgubljale veliko število odjemalcev. Toda intenzivni propagandi plinarne se je posrečilo pridobili nove odjemalce t. j. predvsem eospodinjstva, ki uporablja plin v vedno večji meri. Pa tudi za razsvetljavo v lokalih se plin še dosti uporablja, ker daje poleg svetlobe še toploto, kar pri električni razsvetljavi ni slučaj. Tako je n. pr. ljubljanski plinarni uspelo, da je bila najnižja oddaja plina v lanskem letu skoro ista kakor najvišja v letu 1922. kljub temu, da je plinarna radi povečanja elektrarne izgubila 70% svoje plinske razsvetljave.
V Nemčiji se sedaj veliko pečajo s problemi konkurence med plinom in elektriko na velikih razdaljah. Na zadnjem zborovanju nemških elektra-ren je predsednik zveze Heck podal prav zanimivo Studijo o preskrbi s plinom in elektriko na velike razdalje. Akcijski radij je pri električnih centralah veliko večji kakor pri plinarnah, ker moremo električni tok pri visokih napetostih (zadnjič smo poročali o daljnovodu napetosti 380.000 voltov) oddajati na veliko večje razdalje kakor plin. Ugodno pa je za pišn, da se napravijo lahko velike zaloge, ki pridejo v slučajih najvišje porabe prav lahko do veljave. Sicer to poskušajo tudi elektrarne z velikimi napravami za zagradbo vode.
Sieer pa si plin in elektrika pri preskrbi na velike daljave ne delata dosti konkurence. Zadnje čase se vedno pogosteje dogaja, da se oboje kombinira Tu gre v prvi vrsti za pretvarjanje rjavega premoga v plin.
Kakor pri električnih centralah se tudi v krogih plinaren pečajo z združenjem preskrbe po okrajih. Sodeluje naj več plinaren kakor n. pr. ravnokar na Laškem, kjer obstoja načrt združitve vseh plinaren v družbo, ki bi konzum porazdelila sistematično po posameznih okrajih.
Konkurta. Razglašen je konkirrz o imovini Viktorja Cipota, trgovca z lesom v Murski Soboti; roki: 28. maj, 2. julij in 16. julij; nadalje o imovini Franca Vidoviča, trgovca v Mariboru, registr. pod firmo: Franc Vidovič, izvoz in uvoz in trgovina z mešanim blagom; roki: 27. maja, 30. junija in 14. julija.
Občni zbori. Slovenska banka. 11. junija ob 12 v posl. prostorih: Slavija, jugoslov. zav. banka v Ljubljani 10. junija ob 9 v Ljublj. kr banki; Kreditno društvo mestne hranilnice v Mariboru 15. junija ob 18 v Mestni hranilnici v Mariboru.
(»Kiiha večja kot kapital. Neka zagrebška tvornica objavlja bilanco za 1926, iz katere jo razvidno, da znaša izguba čez 066 milijona Din na kapital 0.5 milijona Din. Se za' 1. 1925. je Izkazovala tvornica malenkosten čisti dobiček (par tisoč Din). Sedaj predlagajo likvidacijo.
Stanje »Banke in stedionice za Primorjec. Kakor poročajo »Novosti', se 1- junija t. I- vrše volitve upniškega odbora. Aktivn znašajo 25—30 milijonov Din, pasiva pa 81 milijonov Din.
Na rednem obrnem zboru delničarjev tvrdke Slogrnd, slo», gradb. in ind. d. d., ki je bil 18. t. m. dopoldne v Ljubljani, je poročal upravni svet o
sklenjenem novem aranžmanu tvrdke, ki obstoji v tem. da so bile obveznosti Slograda napram Sla-venski banki d. d., deloma poravnane, deloma pa so iste prevzeli drugi denarni zavodi in podjetja. Ker so vse sedaj obstoječe obveznosti Slograda krite z imovine tvrdke, je stanje iste povsem po-voljno. Delničarji so vzeli to poročilo z odobre-njem na znanje.
Razpis senzalskih mest na ljubljanski borzi. Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje sienzalski mesti za vrednote (devize, valute in efekte). Kavcija znaša 75.000 Din, ponudbe do 9. junija 1927. Informacije daje tajništvo borze.
Devizna borza v Ljubljani. Iz Belgrada poročajo, da je ministrski svet sprejel predlog fin. ministrstva o Izpremembi pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami od 24. jan. 1924. Izprememba se nanaša na odobritev trgovanja z devizami in valutami tudi na ljubljanski borzi, ker je v tem pravilniku ta promet omejen na zagrebško in belgrajsko borzo. — S tem je formalnopravno devizna in valutna borza v Ljubljani zasi-gurana in lahko računamo na skorajšen začetek poslovanja.
Nove avstrijske carine. Avstrijska vlada je predložila parlamentu nove agrarne carine. Te so (v zl. kronah): pšenica in rž oves in ječmen 3, moka in dr. mlevski izdelki plus 8. skupaj n. pr. bela moka 12, klavna živina 15 (preje 12), plemenska 75 (preje 50) po komadu, teleta in junice 45 (30) po komadu, konji do 2 let 100 (50) po komadu, nad 2 leti 200 (preje 100) po komadu.
Naš letošnji velesejem. Še dober mesec dni in otvoril se bo VII. velesejem. Kdor se je zanimal za gospodarsko življenje Evrope, je uvidel, da so se gospodarji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobiti si svoj predvojni trg nazaj ali ga celo razširiti. Kot eno najuspešnejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne vele-sejme. Tudi ljubljanskega velesejma so se naši gospodarski krogi poprijeli in bo letos udeležba skoro še mnogoštevilnejša in bogatejša kot lani. Pri tej prliki z zadovoljstvom ugotavljamo smotreno propagando, ki jo vrši uprava Ljubljanskega velesejma že vsa leta, da privabi čim večje število kupcev. Tudi letos bo Ljubljanski velesejem naravnost sijajno propagiran. Ne samo po mestih in trgih v vsaki večji vasi se bo te dni zabliščal z naših prosvetnih domov, s cerkvenega zidu ali pa fiz županskega poslopja ličen plaloat letošnjega velesejma, ter ljudstvo vabil, naj pride v dnevih od 2. do 11. julija t. 1. v belo Ljubljano. Tu boš na velesejmu našel vse. kar potrebuješ in mnogo, za kar si dosedaj mislil, da moraš naročati iz tujine, češ, da so ne izdeluje doma, ali pa, da so domači izdelki manj vredni ozir. dražji. Pa tudi v inozemstvu je naš letošnji velesejem dostojno reklamiran. Vsa čast ministrstvu zunanjih zadev, ki je to akcijo podprlo in zastopstvom naše kraljevine v inozemstvu, ki jo z največjo pripravljenostjo uspešno izvajajo in se trudijo, da se bodo naši trgovinski stiki s sosednimi narodi poglobili, zrahljane vez na novo utrdile.	"
Zastopnike za razpeta» «nje umetniških izdelkov iz gipsa kot okraskov za plafonc in sobe vobce išče tvrdka v Italiji. Interesenti, ki bi se zanimali za to zastopstvo, na j javi jo svoj naslov v pisarn t Zbornice.
Zastopstvo za razpecavanje pragov in stavbnega lesa želi prevzeti trgovska tvrdka v državi Uruguay. Industrijskim tvrdkam lesne stroke, ki bf reflektirali na to, je naslov konzulata, kamor bi «e jim bilo obrniti v to svrho. v pisarni Zbornice na razpolago.
Шогха
Dne 28. maja.
DENAR.
Zagreb. (Prosti promet) Vojna škoda 345 bi-, 7 odsto inv. 85 bi., agrari 51.50 bi., Berlin 13.49 do 13.495 (13.48-13.51), Italija 310.50—311 (308.1b do 310.15), London 276.60 (276.20-277), Newyork 56.80 (56.70—56.90), Praga 168.60 (168 20—169), Dunaj 8.015 (8—8.03), Curih 10.95 (10.935—10.965).
Curih. Belgrad 9.13 den. (9.13clen.), Pešta 90,60 den. (90.60 bi.), Berlin 123.14 den. (123.15 bi.), Italija 28.42 den. (28.33 bi.), London 25.2475 den. (25.2575 bi.), Newyork 519.70 den. (519.75), Pariz 20.36 den. (20.36 bi.), Praga 15.40 bi. (15.40 bi.), Madrid 91.20. Bukarešt 3.13 den. (310.875), Sofija 3.76 den. (3.76 den), Varšava 58 den. (58 den.).
Dauaj. Devize: Belgrad 12.4625, Kodanj 189.45, London 34.44, Milan 38.,86, Newyork 708.95, Pariz 27.78, Vai-šava 79.22. Valute: dolarji 705.50, lira 38.80, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.9650.
Praga. Devize: Lira 184.55, Zagreb 59.23, Pariz 131.92, London 163.40, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 79.90, Živno 91.20, Alpine 44.80, Kranjska industrijska 48.50, Trbovlje 59, Hrv. esk. 13.60, Leykam 11.75, Jugobanka 11-50, Mundus 162.
Spori
FINALNA TEKMA ZA PREHODNI POKAL LNP.
29. t. m. Ilirija : Atletik SK (Celje).
Danes ob 17. uri se srečata na proetoru SK Ilirije dve moštvi, ki si že dolgo nista stala nasproti na zelenem polju. Nedavno še, je bil Atletik SK iz Celja najnevarnejši nasprotnik Ilirije v Sloveniji. Vsem je še v spornimi izredno napeta in ogorčena borba obeh današnjih nasprotnikov, ki sta jo nudila v boju zp prvenstvo v Sloveniji. Trikrat sta si stala nasproti, predno je bila igra odločena. Danes se je razmerje znatno spremenilo. Atletiki so nekoliko zaostali, lo pa največ vsled premale konkurence. Da pa moštvo kljub temu nekaj zna, priča, da so si priborili pot v filiale. Ilirija gre v boj vsekakor kot favorit. Njeno moštvo se nahaja momentano v dobri formi in bo nastopilo proti Âtletikom v svoji najmočnejši postavi, ki bo jačja kakor postava proti Gradjanskemu.
Podzvezni prehodni pokal si je prvo leto priboril SK Maribor, naslednje leto SK Ilirija, ki ga tudi danes brani proti Atletikom. Pokal, ki je bil razstavljen v izložbi trgovine Magdič, bo izročil lakoj i>o tekmi predsednik podzveze zmagovalcu.
V	predtekmi nastopita Slavija - Reka. Tekma je odločilnega pomena, ker pride zmagovalec v I. razred.
GRADJANSKI : EGIPT.
Včeraj se je vršila v Zagrebu tekma med Gradjanskim in reprezentančnim moštvom Egipta. Tekma se ie končala z nepričakovanim uspehom Gradjanskcga. Izid je bil 11 :0 v korist Gradjan-skega.
Športni jfedeii
0 nogometu smo veliko pisali med tednom, zlasti 24. in 26. t. m. Nas seveda zlasti veseli zmaga Ilirije nad Gradjanskim 5:0, s čimer je Gradjanski od nadaljnjih bojev izločen. Zagrebčani mu poraza kar odpustiti ne morejo. — Na Dunaju: Sport klub : FAC 4:1, WAC : Slovan 5:3, Wacker : Rudolfshiigel 6:2; Admira 32 točk, BAC 28, Rapid in Simniering po 25. — Slavija je igrala v Budimpešti proti Hungariji 1:2. Bernčani (Švica) so premagali Berlinčane 6;2. Torino v Italiji je za tri točke pred drugimi, DFC : Edera v Trstu 4;2.
—	Burnlev je sedaj prvič zgubil, odkar po kontinentu gostuje, proti I. F. C. v Niirnbergu 0:1, 20.000 gledavcev. Isto število gledavcev je gledalo v Parizu poraz Francozov proti Angležem 0:6, v Pragi pa prav tako število poraz Belgijcev p r o I i Cehom 0:4. — Penarolu se je začelo bolje goditi; po zmagi v Lausanni 7;1 je premagal tudi izborim ženevsko Servette 1:0. Iz Evrope bo odšel 24. .junija, zadnji boji bodo v Barceloni. — Morda se bo sedaj ludi Arsenalu iz Kaire začelo na bolje obračati; v Pragi je igral brez pravega vratarja, zato taki rezultati, na primer proti Sparti 2:10. Sparta je delala v Pragi veliko reklamo z njim, po vsem mestu so vozili Egipčane okoli in ljudje so zijali, ker je bila polovica črna.
—	Vršovice zmagujejo v Avstraliji kar naprej, zadnja zmaga proti Južnemu Walesu se glasi 9:0.
—	-Brez nogometa denarna zgubak pravi olimpijski odbor v Amsterdamu; to pa zato, ker hočejo prirediti nekatere tekme po Ilolandski okoli in ne v ♦adionu in ker je danes pač tako, da edino le nogomet privabi večje množice. — Do konference v Zagrebu na koncu julija morajo prijaviti Jugoslavija, Avstrija, Ogrska in Češkoslovaška najboljša svoja dva kluba za tekmo za srednjeevropski pokal
V	boju za D a v i s o v pokal je preostalo v evropskem pasu še osem tekmecev, štirje bodo ostali na bojnem polju te dni. Sicer so pa v tenisu vsi pod vtisom zmage Tildena nad Laco-steom in Borotrom.
Kakor murnčki v pomladi tako lezejo tudi atleti na dan. Lahka atletika je že v polnem razmahu, rezultati pa zgodnjemu času primerno seveda niso še povsod na višini. Nič posebnega nisi videl na meetingu v Pragi, in v Ljubljani tudi lie in v Atenah tudi ne. Omenimo hojo na 1 km Režek 4:34.2 in Dominettov met kopja 58.80, ital. rekord. Da ni lepo, če športniki kolnejo, smo zapisali 26. t. m. Drugi dogodki; Petriju rekordni poskus na 5000 m ni uspel, porabil je 15:17.8; prav tam, v Hannoveru. je tekel Borner 100 m v 10.8, 800 m Coogau 1:59.9, Hofmeister je zalučil diskos 45.52 m daleč in Helgesen je skočil
1.89	m visoko. Na Švedskem je pa skočil Adolfsson
1.90	m visoko, Carlsson je tekel 2000 v 5:28!, E. Borg na Finskem 1500 m v 3;59.4, Rinne kopje 59.15, Joahnsson 59.62, Jarvineu krogla 14.20 m, Pitkaenen skok na daljavo 7 m. — Od 1. do 4. julija se vršijo na Angleškem prvenstvene tekme, ki se jih bodo udeležili tudi Nemci Kornig, Corts, Peltzer in Hirschfeld. — Umrl je Oger Ujhaki. ki je že pred vojno dosegel tele uspehe; krogla 13.43, diskos 45.54, kopje 56.23.
Sedaj pa še dame. Lonka v Krakovu je vrgla kopje (600 g) 33.30 m daleč; Angležinja Fuller je tekla 220 y v 27.6, angl. rekord, Ferleyova 440 y v 1:06.2, angl. rekord, Marseliallova 880 y v 2:33.8 m. angl. rekord. Na Dunaju je tekla Wag-nerjeva 200 m v 26.4, avst. rekord. 800 m Lauter-bachova v 2:52, avstr. rekord; 4 kg težko kroglo je vrgla Kopplova 9.59 m daleč, avstr. rekord, diskos 28.79. avstr. rekord; 4X100 m so pa tekle atletinje
v 54 sekundah, tudi »vstrijskl rekord. Pridenemc tukaj uspehe naših atletinj na meetingu preteklo nedeljo; 200 m Jermolova 30.2, krogla Bernikova 10.315, kopje 800 g B. 2U8, skok na daljavo Trat nikova 4.53, 80 m B. 11, iliskos 1.5 kg T. 23.66.
Nekdanji svetovni rekordér Rondi praznuje letos 30 letnico svojega športnega delovanje. 50 lel je star, pa še zmeraj trenir»; zadnjič enkrat je potegnil z desnico 75 kg, obojeročno 95 kg, tezno 110 kg, obojeročni neprosti sunek 140 kg. Dolgo, dolgo vrsto let je obstojal njegov svetovni rekord 99.7S kg poteg z dcsnico, šele Vass«ur in nato Rigoulot sta ga zboljšala. Neštetokrat je šel Roiidi nad 100 kg, nikdar se mu ni posrečilo. — Atlet Trzebia-towsky je prešel v težko težo; 110 kg je nedavno tezno dvignil in 135 kg prosto sunil. Po postavi in mišičevju je podoben Cadinu.
Brata Stanislav in Vladko Ci^anijnvić prideta v jeseni na Dunaj.
Sharkey je v 5. ruiidi premagal Maloneya k. o. Vstopnina 300.000 dolarjev, teža Sli. 90.7 kg, M. 86.2 kg, gledavcev 40.000. Na poziv sodnika je pred bojem vseli 40.000 gledavcev ostalo, in so stoje molili za srečni izid Lindberghovega poleta, ki je ravno takrat odletel v Evropo. A\i bi bilo v Evropi to mogoče?
Heinrich je zboljšal nemški plava hi i rekord 100 m od 1:01.5 na 1.01 (doslej Derichs) — Borg je plaval 100 y v 0:56, Weissmueller 0.51 ta prej že 0.50.4 in 0.49.8, samo, da ni veljalo); dali» Borg v Berlinu proti vrsti 10X110 m in je prišel v 18:13.8 za 18 m prej na cilj kot vrsta. — 14 1e1ia Lisa Lindstrom je plavala 150 y v 2:11, Geraghtyjeva v 2;12.4, 12 letna Eleanor Holm pa v 2:12.6. Cors<v nova je že v Plymoulbu in trenira za Kanal, n ga hoče hitreje preplavati kot svoj čas Ederlova.
Iz Hamburga v Bremen in nazaj v Hambu-g je 220 km ; Belgijec van Hevel jih je prevozil v 6:40, znaui Debaetf. je porabil 6:53:10. — S veto vi i rekordér Brimier je vozil na pariškem dirkališč» Buffalo 100 km v 1:24;24, v Berlinu pa zadnjič Li-nart 100 km v 1:24:15. — Včeraj smo priobčili pro-gram letošnjih svetovnih kolesarskih prvenstvenih tekem. — V dirki »po Italiji okoli« je bil v prvih treh etapah prvi Blinda, v četrti etapi Piemontesi, v 5. in 6. etapi spet Binda. Šesta etapa se je končala v Neapolu.
Avtomobibio dirko >pokal ^Florio«, ki se vozi običajno na Siciliji, bodo vozili letos v Bre-tagni ca 410 km. — Dolžina železnic v Zedinjenili državah je okoli 480.000 km, dolžina cest, na kalerih obratuje 69.000 avtotaksijev, pa okoli 565.000 km. To je moderni razvoj.
Gillman in Carr, ki sta hotela zboljšati Lind-berghov rekord nepretrganega poleta 6000 km. sta v Perzijskem zalivu padla v morje in nista dosegla namena. Ni se jima pa nič zgodilo. Tudi Tho-retu, ki je na prav majhnem aeroplanu hotel brez prestanka leteti iz Pariza v Moskvo, se namen ni posrečil. Prav tako je Pinedo padel tik pred Azori v morje, pa so ga rešili. Malo popra za Italijo. — V Tokio hočeta leteti Coste in Rignot in se hočeta med potjo samo enkrat ustaviti; če se jima posreči, bo zboljšau tudi Lindberghov rekord. Njiju aero-plan ima 3500 1 bencina in napravi 235 km na uro. Dr. Eckener pa pravi, da se upa v 22 dneh leteti okoli sveta po črti čez Sibirijo—Pacifik—Severno Ameriko—Atlantik. Med posameznimi etapami bi bilo samo 6 ur počitka.
v-
rjnbn kleklane, pristno UI|iniJ domače ročno delo
najcenejše pri Osreči Sîpfcarsk? ZStfrug'
Ljubljana, Kongresni trg
la. \mw\ sukanec
Učinek kopeli 35«5R noge s soljo sv. Moka
Prvi dan
četrti dat
Ako raztopimo malo množino soli sv Roka za uog< v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo it ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanji čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosne srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano n« nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesi in trda koža tako mehka, da se morejo odstranit brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv Roki za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor b jih nosili že več let. Lahko poljubno hodite in vei ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili naj manjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roki soli za noge stane dinarjev 16"—. Dobiva se v vsak lekarni. Ako pa je ne dobite, obrnite se takoj ni glavno zastopstvo za S. H. S.
NADA ĐROGERIA
Kolar £ Oabrić Subotice, Strossmayerova ul. 2. Telefon 537
ali na DR0GEIÎi]0 SANITAS
Ljubljana, depot za Slovenijo.
Izviren samo v zelenem zavoju.
Najbolje preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in prosto poštniunDr. Oetker, d.zo. z. Maribor.
V neizmerni higi javljamo vsem prijateljem in znancem, da je danes ponoči sklenil svoje delavno, življenje naš najboljši soprog, papa, stari oče, tast, brat, stric in svak, gospod
Franc Bučar
revident državnih železnic v pokoju,
po težkem trpljenju previden e tolažili sv. vere v 50. letu starosti.
Pogret) nenadomestljivega pokojnika bo v torek popoldne ob 4. uri iz Gosposko ulice 9 na pokopališče.
Najboljšemu človeku, najlepši spomin. Celje, 29. maja 1927.
JOSIPINA BUČAR, roj. VVISER, soproga, — GRETE BERNOT, h«. — FRANCI, vnuk. — FRIDEL BERNOT, žel. činovnLk, zet. — Žalujoče rodbine: MLAKAR, BiNDER, DR. LAMUT, LUDOV1K BUČAR.

шн	' V-'.	V^'IM:	hi ■ 3
			y
Za poletne obi«ke
uajkraenejin, moderne, lahka uukna boslo kupili najbolje pri tvidki
DRAGO SCHWAB * LJUBLJANA
Državna razredna loterija.
Iiirebani dobitki dne 26. maja 1927.
Efektna b&nka M. Jankolo, Ljubljana.
0770 518 719 609 473 16 63 384 417 205 874 910 (2000) 382 228 807 068 991 940 689 42 616 747 117 798 3-10 218.
1782 352 533 831 427 615 811 990 740 182 154 366 956 637 459 725 840 331 10 (2000) 29 04$ 302 208 428 833. 2112 211 243 142 358 290 244 328 699 287 576 679 79 8o2 533 78 821 536 661 (2000). 214 106 613 80(1 409 929 983 385 9J3 662. 8305 656 846 (4000) 872 908 349 598 720 306 770 415 369 334 574 250 ( 2000) 760 635 502 12 951 02 676 974 715 222. 4767 565 18 144 303 660 521 355 510 951 978 967 895 568 (2000) 99 144 245 670 853 893 802 802 722 384 926 Ш 591 993 437 75
930 261
305 330
715 748
756 24
452 918 818.
237 134
5315 28 202 145 578 131 922 988 723 996 Ô41 049 (10.000) 423 564. 6282 727 246 704 (2000) 51 911 294 539 115 793 954 18 721 479 444 181 876 463 871 898 986 776 319 788 438 622. 7822 585 937 152 563 682 289 45 996 257 298 724 877 (2000) 862 649 117 583 717 (2000) 69 88? a08 176 916 (2000) 984.
8647 657 457 357 170 643 (2000) 676 53 248 518 (2000) 508 450 282 612 59 941 937.
9849 4«) 979 74 970 872 148 821 58 181 380 186 6«в 386 869 341 414 959 832 916 (2000) 555 10 16 874 575 124 878
10930 123 324 125 379 944 18 21 697 518 480 577 386 242 116 501 398 143 512 113 388.
11196 571 912 576 284 896 631 421 84 925 530 M8 161 007 496 699 839 728 69 996 ( 2000).
12265 973 96 398 693 760 714 629 980 717 567 178 652 736 917 105 910 607 128 977 12 829 480.
13336 123 723 670 751 913 832 702 437 189 120 408 985 415 683 855 960 541 613 990 761 (2000) 628 932 (2000) 743 409 434 149 482 797. 14753 252 950 85 509 73 832 368 891 099
Г1) 618 813 928 433 192 600 959 396 921 11 121 267
15JH8 (4000) 881 465 746 588 173 639 (2000) 352 8Ž4 40 883 618 994 643 734 937 836 182 527 921 208 317 357 75 327 112 63.
16441 736 554 770 665 211 98 13 454 32 60 721 924 302 8») 414 Г2000) 617 927 984 535 700 318 84 440 80 619 025.
17317 514 503 305 222 069 493 507 337 763 38 388 180 626 823 (4000) 406 346 914 57 191 9П0 (10? 3.93 784 (2000) 189 525 62 478 622 989 814 490 143 673 811.
18367 148 319 842 408 363 302 743 589 567 1935 618 741 818 220 346 (4000) 144 18 933 496.
10486 422 553 366 272 480 554 473 507 934 (2000) 954 797 851 790 82 504 498 728 450.
20864 180 667 648 326 184 (2000) 77 627 343 1248 566 165 931 301 926 109 624 548 125 419 42 186« 898 383 448 409 158 283 932 872 651.
21677 330 798 942 861 151 613 906 (2000) 1300 893 984 749 56 61 909 857 4.98 570 367 348.
2272-i 32 918 267 473 906 457 508 282 946 1961 748 776 43 242 542 618 34 40 625 963 825 713 544 583 166 68 884 237 724 968 262 351 323 1447.
23077 772 177 636 988 399 007 72Ô 188 976 1139 341 99 515 680 981 446 943.
24761 978 271 98 951 852 450 382 655 522 572 565 37 86 721 760 (2000) 906 516 304 474 606.
25192 (10.000) 737 235 417 951 (2000) 403 207 14 369 750 2.97 (10.000) 277 108 772 273 721 903 349 189 426.
26787 571 817 002 792 266 780 116 115 769 1816 760 561 525 840 114 190 840 275 52 28 416 186 6lé 100 834.
27422 369 750 263 740 714 636 739 190 507 (2000) 416 611 528 474 301 57 (2000) 819 176.
20898 731 261 400 305 579 (2000) 47 (2000) 1136 583 547 695 246 526 455 788 989 493 25 105 I» 003.
29273 786 004 23 796 733 705 195 471 071 I ©4 80 611 242 673 913.
30678 644 969 677 755 615 231 847 25 33 I «7 394 590 151 517 11 499 428 304 611 (4000) 1447 502 (2000) 136 564 764 537.
31891 (2000) 861 222 702 332 324 620 458 1508 607 83 705 58 138 200 518 768 694 473 79 820 |9B0 568 9*8.
32578 103 974 848 735 679 155 334 607 330 1251 91 439 426 156 40 467 106 252 405 857 (2000) 1483 972 73» 469.
83865 923 438 960 (2000) 280 670 423 696 1924 242 407 468 767 368 434 671 805 353 536. 34774 662 976 968 934 145 837 602 643 274 59 134 606 341 463 648 419 219 270 940 848 1667 887 592 262 207 337.
95292 141 799 477 269 859 711 81 172 057 1146 553 547 7B4 786 411 858 61 44 020 193 493 1827 988 267.
86619 754 890 311 003 790 735 36 62 395 1743 214 106 618 806 409 929 983 385 958 662
87289 718 856 536 019 903 727 702 520 171 991 1149 546 542 583 419 213 802 939
88057 297 100 999 809 1?5 519 097 914 513 N2 086 555 468 840 006 660 746 347 963 718 162 |2fi6 802 879
89105 996 075 097 766 628 903 (2000) 196 48!) "99 874 696 851 762 010 993 556 275 313 158 619 |W 111 4S4
40235 182 458 538 028 852 930 035 707 957 877 808 331 904 (2000) 266 (2000) 528 132
41080 868 624 976 (2000) 352 054 091 147 659 rdC (20OO) 848 607 200 966 046 ! 42211 556 081 024 857 364 132 (19.000) 162 146 846 777 (2000) 538 946 325 661 723 598 703 358 I №9 607 977
48598 062 985 886 (2000) 203 904 654 552 121 |818 072 395 600 935 583 799 442 727 603 510 539 1*84 029 236
44534 (2000) 131 (2000) 946 461 («4 537 052 651 321 345 292 520 855 975 652 656 279 470 I '84 800 260 803 596
46981 524 482 046 745 394 (2000) 787 405 153 | Д8 474 264 114 048 087 781 647 410 189 397 824 | S7 209
40528 751 523 013 273 683 555 104 204 337 № 006 671 893 505 393 222 847 486 793 902 504 N 27fi
47971 000 817 888 722 921 571 218 265 488 1275 980 481 400 138 424 (2000) 220 806
48099 092 713 768 205 430 661 261 047 000
676 607 170 644 6lfl 723 751 731 648 081 381 729 842 172
49030 651 820 818 688 582 168 474 695 590 368 667 320 655 789 259 518 087 021 W9 497
50539 0<>7 648 045 560 274 800 250 994 373 (2000) 226 995 148 194 091 380 385 497 869 740
51888 017 225 84-1 246 483 001 898 943 806 540 591 750 522 456 326 868 180 470 101 048 424 940 710
52495 493 500 250 257 134 448 -921 529 358 334 040 487 085 037 080 265 891 113
53 688 002 964 157 092 936 387 889 415 580 621 98B (10.000) 078 260 230 735 757 168 883 322
54842 054 199 888 881 958 329 807 868 979 666 445 065 607 844 900 572
55407 893 800 090 178 858 456 574 991 956 476 248 441 (2000) 058 289 (2000) 057 727 035 657 701 839 454
56137 969 853 600 229 824 477 316 109 388 860 91 (2000) 384 022 171 999 148 410 950 818 07 257 880 (2000) 588 255 62
57868 673 597 994 707 000 720 798 502 607 24 826 25 109 43 (2000) 630
58954 576 11 301 677 826 63 157 (2000) 005 006 539 477 996 681 530 87 450 808 368 149 141 146 709 552 878 217
59382 687 979 238 001 215 959 039 400 937 863 339 062 673 874 193 292 (2000) 271 783 (2000) 273 558 219 839 842 (4000)
6(1391 116 555 593 320 449 (2000) 144 157 359
829	750 841 420 360 354 469 140 710 709 875 182 583 799 711 377 539
61793 728 848 707 847 827 085 (2000) 732 471 177 435 851 005 913 456 715 269 687 150 648 000 066 709 153 348 309
62967 443 217 211 462 909 444 329 (2000) 819 156 966 375 645 402 307 796 092 181 659 688 725 619
63858 670 154 680 269 198 732 878 700 569 721 672 895 394 871 (2000) 210 190 826 963 (2000) 737 666 248 040 800 484
64174 393 279 385 698 532 592 693 842 300 136 743 879 730 181 265 565 720 751 862 576 995 109 203 344
65430 552 451 858 985 155 650 571 184 173 639 141 561 580 860 135 831 511 379 592 562 977 391 330 595 (2000) 957 009 827
66242 777 150 846 498 466 088 719 556 271 857 650 848 870 028 219 635 695
76566 304 501 912 345 580 270 226 043 172 817 391 055 (2000) 082 311 998 983 359 539 820 365 230 033 001 575
68558 165 059 351 483 861 209 390 880 285 771 503 750 167 495 857 728 346 596 354 162 439 148 508 603 161 216 808
69479 409 202 458 152 564 150 363 681 081
830	734 280 350 383 070 963 768 865 065 546
70518 098 (2000) 182 786 007 645 271 399 772 792 452 159 363 948 140 760 997 821
71342 999 732 674 221 (2<X)0) 332 591 631 104 091 620 351 640 308 245 464 067 887 477 521 970 947
72371 222 977 248 942 051 361 791 959 016 136 400 155 347 561 254 227 131 591 875 787
73171 534 642 257 672 284 049 266 13-4 606 563 289 584 056 779 590 871 486 238 862 914 530 438 909 407 671 605 979 192 334 743 424
74534 (2000) 515 528 402 111 744 180 (2000) 452 804 191 185 218 269 910 085 379 932 245 835 904 539
74347 924 345 275 718 443 387 962 (2000) 662 '231 328 373 010 839 314 431 701 353 180 (2000) 65 835 891 593 149 953 583
76430 588 770 268 945 794 903 876 30 868 9'. 2 (2*100) 994 924 889 789 419 006 563 795 578 514 481 312 684
77677 692 896 887 607 104 622 183 882 538 735 777 553 376 382 016 400 849
78981 690 056 411 671 773 251 430 428 608 863 232 440 917 277 678 109 827 888 (30.000)
79208 670 669 296 105 946 037 030 923 660 252 817 521 475 324 557 323 382 910 220 420
80680 053 300 785 962 462 556 578 987 052 101 440 846 976 908 453 471 612 483 494 880 527 81140 (2000) 621 078 345 133 269 338 058 984 687 263 308 590 883 711 989 685 (2000) 049 653 329 888 081 670 739 163
82210 078 (2000) 372 465 825 276 983 098 256 653 075 382 245 (4000) 109 211 599 677 910 540 685 206 035 272 579 380 135
83331 (2000) 283 797 033 931 368 (2000) 814 929 612 358 252 009 710 301 767 876 061 013
84614 108 202 169 136 162 407 511 587 382 820 926 812 328 416 083 (4000) 111 116 234 752 837 592
852i6 098 065 (2000) 109 696 287 964 152 282 708 450 228 935 ( 2000) 075 688 327 457 338 670 298 000 541 406 598
86045 714 896 '275 981 837 754 742 879 805 270 600 186 601 0*21 662 736 289 784
87461 033 121 330 419 263 768 930 383 140 617 643 940 805 652 544 307 700
88718 752 888 956 (2000) 722 465 390 769 093 949 308 <)S4 435 230 610 126 409 559 542 972 203 288 944 (2000) 74« 509 175 (2000) 213 399 986 128 589 724 856 (2000) 642
89488 499 143 934 752 084 039 968 012 258
967	265 384 204 338 523 740 680 524 447 730 051 739 137 666 085 010 814 (4000) 675 033 016
90554 (2000) 132 521 336 847 540 888 459 441 638 049 (2000) 398 981 732 740 138
91756 292 388 197 974 962 806 595 486 246 751 570 044 024 644 820 982 (2000) 984 500 709 002 377 722 564 377 081 590 (2000) 365 204
92589 443 097 102 105 459 245 167 536 690 943 886 468 255 609 488 398 873 ( 2000) 816 207 156 904 821 814 448 319 671 142 094 217 384 194 580 254 048
93483 567 555 051 328 095 052 319 615 291 671 793 157 749 045 458 684 739
94187 906 142 (2000) 219 866 814 223 949 618 451 623 914 153 100 687
95894 275 759 191 395 789 «24 316 524 058 681 983 527 652 094 887 441 668 442 264 284 462 252 323 741 343 286
96273 -178 095 (20OO) 863 020 820 204 098 376 403 137 (2000) 551 110 <№5 195 086 568 994
97638 045 620 744 125 615 490 522 621 982 361 661 937 943 871 287 986 223 708 835 747 836 005 98962 800 151 (2000) 096 203 483 220 587 865 108 851 9$S (2000) 985 924 434 368 830 373 109 796 99998 960 891 138 607 421 865 070 319 321
968	241 829 438 315 797 873 172 162 698 223 917 161 124 (2000) 732 357 057 256 618 870
10029(5 713 351 404 336 167 601 727 408 553 798 361 307	•
101201 500 981 031 889 322 003 (2000) 472 375 008 948 «88 403 218 929 8ПО 127 220 166 594 004 230 72« 033 616 925 069 747 283
102147 (2000) 274 689 (2000) 011 660 079 159 750 009 105 252 076 729 286 088 069 438 568 769 280
103671 199 596 414 272 (2000) 192 527 700 785 733 972 215 251 341 583 623
104873 984 856 584 ««5 194 240 729 504 524 293 341 429 395 357 137 356 003 123 131 117 708 420 305 480 505 881 180
105693 670 611 742 021 577 731 74« 182 44 454 768 513 466 550 652 711 431 224 352 839 298
106428 348 (2000) 057 (4000) 720 S70 780 (2000) 050 705 541 412 861 295 5& 140 586 236 477 812 627 939 323
107020 912 830 (2000) 879 369 771 844 803 08(1
189 673 962 073 860 870 731 740 458 312 (2000) 158 676 57 513 '285
108582 993 580 613 (2<KK)) 55 110 195 885 266
(2000) 780 752
109792 537 187 820 246 842 157 -100 988 127 512 646 '.'06 77 2 ,2 018
11(1171 849 552 300 494 253 502 706 (20.000) 58(1 160 484 698 J73 913 237 59.-: 614 180 801 04H 519 797 601 200 203 -:97 H35 5S2 313 7i2 662 012 432 259 202 384
111984 851 541 721 (2000 ) 286 510 13-1 325 131 643 857 147 760 705 773 201 -189 644 470 756 425 208 112236 528 715 (2000) 013 111 983 10P 808 635 668 721 333 244 919 938 677 251 (2000)) 23 427 720 152 544 215 905 (2000)
113212 868 596 822 938 537 238 733 409 497 («0 944 405 629 270 970 100 928 875 860 20 958 (2000) 239 885
11-1027 821 554 (2000) 424 838 076 (2000) 305 078 848 236 400 700 333 70 242 720 661 364 248 207 096 013 794 800 136 740
115270 391 438 722 204 926 980 781 583 525 782 588 769 234 275 524 033 965 123 554 305 869 436 205 240
116023 24 513 199 498 478 477 123 107 695 770 393 711 586 445 948 779 49« 227 205 850 (2000) 252 600 790 470 332 018
117926 625 018 421 15 550 527 324 (2000) 201 655 404 (2000) 961 96 916 648 467 87 992 6R5 826 3ar) 070 77
118321 128 468 436 327 854 345 937 739 863 295 596 (2000) 620 257 150 496 153 004 421 49 033 519 732 574 844 495 840 (2000) 140 831 482 009
119276 177 448 613 129 806 320 997 130 (2000) 714 339 569 (2000) 850 515 590 119 034 75« 711 (2000) 460 217 -465 635 600 081 779
120765 156 397 510 511 738 039 720 801 (2000) 12 796 932 686 181 217 970 004 421 402 557 821 880 682
121197 429 667 845 212 532 86 399 810 107 401 771 191 264 808 798 634 779 846 807 635 696 321 640 (2000) 335
122200 656 348 (2000) 845 (2000) 690 370 347 390 438 382 705 (2Г00) 587 435 176 456 867 204 332 671 (2000) 750 387 588 152 654 527 ( 2000) 056 756 518 455 476 929 066 043 801 129
123349 153 116 911 075 524 008 312 277 003 493 568 040 500 898 455 514 172 859 399 630 (2000) 093 249 319 091 305 250 579 107
124433 362 717 232 945 050 «08 667 097 524 853 714 909 285 (2000) 258 022 520 126 867 783 489 228
Da se mi fine otroške nogavice ne pokvarijo, ker imam ogromno zalogo, prodajam iste začasno po čudovito nizki ceni.
R. STERMECKI, CELIC
Strokovnjaki so al edini v tem, da m
„W£CM" Ш1
in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva In trgovec prodaja samo Wick-a. Tovarniška -zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructue. — — Znatno znižane cene. — —
Ш\ ODLEKA
bode izgledala zopet kakor IlOVâ, ako jo pustite kemično Ctstlll v tovorni
101MICII
LJUBLJANA
Tovarna : Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
PllSlranle v najmodernejših vzorcih
tekom 24 ur. Sorvonle Oblch V različnih barvah
MORSKO KOPALIŠČE
HOTEL ROKAH
SELCE
Srečke !
EFEKTNA LOTERIJA INVALIDSKEGA DOMA TRBOVLJE, nudi mnogo krasnih dobitkov, glavni cnonadstropna hiša, ki se lahko zadene z malenkostjo enega kovača ali 10 Din.
NOVO ! PREPRIČAJTE SE ! NOVO !
Znižane cenel Kdor hoče kupiti mode,-no in so-
POHIŠTVO
lidno izdelano : raznovrstno!
naj si ogleda novo zalogo pri
Egidiju in Karlu Erjavec, Brod
(poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano).
Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamčil (Daje se tudi na obroke,)
Ne zamudite
obiskati specielnega, zasebnega
tečaja za gg. čevljarske mojstre
in pomočnike, ki se prične 11. julija t. I. — Vsa
informacije daje g. vod. tečaja J. STEINMANN, _Ljubljana. — Zahtevajte prospekti_
Krapinske toplice
blizu Zagreba, Hrvatska, 42° C termalna voda ln blato, zdravi roumo, protln, Шав, ženske bolezni Itd. V pred-ln poeezonl znatni popusti od rednih sezonskih cen, osobito epocijalm ar&nžmanl za 20 dnevno bivanje za pavšalno ceno Din 1280- -, (stan, kopelj, oskrba, vse prletojblne in zdravnik). Začetek sezone 1C. aprila. Podrobna pojusnUa ln prospekte daje kopalU. uprava.
Za potovalno sezono
priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh cenah
IVAN KRAVOS — MARIBOR.
Specialni kovčki in twfcice za potnike in vzorce se izgotove v last Al torbarski delavnici na SlomškoveA trgu štev. 6.
Trgov, potnikom
ki po svojem poslu obiskujejo vasi, fo nudi dober zaslužek z dobro vpeljanim predmetom, ki ga rabijo samo kmetje in živinorejci. — Ponudbe na:
INTERREKLAM d. d., ZAGREB, Stross-mayerova 6 — pod: »Dobar artikl K-622«.
Nova hiša naprodaj,
obstoječa iz 5 sob, 2 kuhinji in pripadajoči prostori. V hiši je vodovod in elektrika. Zraven je veliko zemljišče, pripravno za kako večjo lesno trgovino. Poleg je tudi mala hišica z 2 sobama in kuhinjo. Je v bližini dolenjskega kolodvora in 3 minute od Dolenjskega mostu: Proda se zaradi družinskih razmer po nizki ceni. — Več se izve: Ižanska cesta it 27.	4085
Seme rašeljike
(DIVJE ČEŠNJE).
Podpisana blagajna bo imelo svoječasno oddati večjo množino semena rašeljike. - Interesenti naj sc oglase pri podpisani in jej naznanijo pogo|e.
Hrvatska seo*ka blatfpjna v Gorni. Muć'i.
Dalmactla. p. Aluć.
50 sob v samem hotelu I
Informacije daje lastnik AL. BERANEK.
N
obvezo in spregle-dajto vendar enkrat, da je samo VaS dobiček, ako še danes kupite dopisnico za 50 para in pišete takoj po vzorce od euknn in kamgarna za moške obleke, razne volne za dainske obleke, bolega in pisanega platna, cefira, kretona in sploh vse manufak-ture na veletrgovino R. Stcrmecki, Celje št. 18 kjer je izbira velikanska, kvaliteta izborna in cene čudovito nizke. Naročila čez Din 500
V
poštnine prosto.
letno jamstvu
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo.
ZALOGA
SELfNBUSGOVa ULICA 6/1
TuloioD št.ov. U80.
j „Spectrum" d. d.
Inž. Kopista, Dubsky in Krstić
tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljiana Vil
Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—B mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v mod. Fina, navadna ogledala. ««♦»«» «♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ >»,.»♦»«»■>♦♦<■ »»♦»♦♦«■,
Birmanske slike
prvovrstno izdelovanje, po znižanih cenah priporoča
Fotoatelje Wagner
Maribor, Slovenska ulica.
Dr. Senaeferja Epilcpsan proti
Že 15 let najbolje uveden. Dnevno prihajajo priznanja. Pobližja pojasnila daje iu pošilja
lekarna sv. Štefana, Mr. M. Fišter, Osijek lil.
Na podlagi sklepa okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 3. maja 1927, opr št, S 1/26/286, se izvrši prodaja iz proste roke vsega v konkurzno maso »Elektrarne ^agradec, družbe z omejeno zavezo v Višnji gori -, spadajočega premoženja.
Proda se električna centrala v Zagradcu г vodno silo na Krki, z vsemi stroji in daljnovodi. Izvedeniško sodno ugotovljena vrednost 2,083.000 dinarjev.
Kupci se poživljajo, da vložc pismene ponudbo v pisarni konkurrnega upravitelja DR. JOSIPA REJtEKA, odvetnika v Novem mestu, najkasneje do 10. junija 1927, kjer so natančni pogoji in vsi ostali podatki na razpolago. 4upci so vezani na stavljene ponudbe do 1. julija i*>27.
Novo mesto, dne 12 maja 1927.
Konkurzni upravitelj:
Dr. Josip Režek 1. r.
MALI OGLASI
Se №
saka drobna vrstica t*30 Din ali vsaka beseda SO par. i
ijmanjši oglas 3 ali Л Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo.
Pekovski pomočnik
srednjih let, išče službo; rniožcn jc vsakega dela. Gre tudi v mesto ali na deželo. Nastopi lahko takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4155.
KONTORIST
vojaščine stalno oprošč., zmožen slov., nemškega m srbo-hrv. jezika, išče shižbo pri trgovskem ali industrijskem podjetju na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Z. V. S.« 4117.
KUHARICA
vajena vseh gospodinjskih del, išče službe v malo jtupnišče ali k vpokoje-
KUH ARICO
izvežbano kot 'drugo moč z dobrimi spričevali — sprejme restavracija Hotel Štrukelj.
Krojaškega vajenca
sprejmem. Hrana v hiši. Premic F., Aleksandr. 1.
Sprejmeta se dva dobra kolarska pomočnika.
Nastop takoj. — JOŽEF PETERCA, stroj, kolarstvo, Koseze, Ljubljana 7
Išče se kravar
k 5—6 glav goveje živine Neoženjen, srednjih let, priden in pošten. — Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Več se izve pri g. Franc Repanšek, Zg. Domžale štev. 149.	4206
Prodam hišo
z 2 stanovanji in trgovino na promet, kraju v Rožni dolini cesta V, štev. 23.
Enodružinska HIŠA
novo preurejena, solnčna lega, sadni in eelenjadni vrt, oddaljena 5 minut od šole in cerkve, 8 minut od postaje Črnuče, ugodno naprodaj. Poizve se ob nedeljah in praznikih: Gmajna 20, črnuče, p. Jezica pri Ljubljani,
opravi lista pod št. 4193.	ШЕSÊÊÈ
Usnjarski pomočnik	
izurjen, išče službe. Gre kamorkoli. - Ponudbe na Franc Avsenek, Rajhen-burg štev. 88. 4186	POSTANETE TEHNIK risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fcrnstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycée Industriel, Rue Enseignement, 37. Liège, Belgija.
HLAPEC za par konj išče službe. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 4143.	
KUHARICA Id zna opravljati tudi druga gospodinj, dela, se išče k obitelji brez otrok. Starost 30—40 let. Lep sloven. trg ob železnici. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra služba 4100«. KONTORISTINJA s petletno prakso v že-lezninski stroki, vešča slov. in nemščine ter slov. in nem. stenografije, išče mesta korespondentinje -ozir. strojepiske. - Event. ponudbe je poslati upravi Usta pod: »Vestna 4169«.	
	шжш
	STANOVANJE tudi samo prazno sobo, iščem takoj. — Naslov v upravi lista pod št. 4164.
	Boljša gospodična išče posteljo kot sostanovalka pri mirni rodbini. — Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod: »Sostanovalka«.
	Meblirana soba v sredini mesta, se tako odda solidnemu g»spodu - Poizve se v trgovini J. PETKOSIG, Stari trg 4.
Strojnik-kurjač z večletno prakso in dobrimi spričevali, kateri se razume tudi nekoliko pri lesu, išče službe s 1. julijem ali tudi pozneje. —-Naslov se izve v upravi ».Slovenca« pod št. 4168.	
	ZAMENJA se lepo STANOVANJE za hišnika v sredini mesta radi bolezni, za enakega v mestu Ponudbe na upravo lista pod: »Stanovanje« 4214
	
	
	ПЖВ M-S* tiVMiSSi
Dvonadstropna HIŠA
na vogalu v Gradcu, v odličnem delu mesta, z vsem komfortom, v zelo dobrem stanju — ugodno naprodaj. Izborna naložitev denarja. Ponudbe na naslov: Regierungsrat HERTWIG, Weisenbach a. d. Enns, Steiermark.
GOSTILNA
V MARIBORU
okolica — izletna točka, postranski zaslužek posebej, ceno naprodaj ali na račun. Naslov: Marstan, Maribor, Koroška 10/1.
NAPRODAJ HIŠA
v Mokronogu. Pri hiši je velika njiva, travnik in nekaj gozda. Plačilo po dogovoru. Pojasnila daje Franc Klanšek, predilnica v Litiji.
fzvežb. v plelarski stroki se sprejme takoj. Naslov v upravi lista pod: 4161.
Išče se dekle
ki zna samostojno kuhati, k boljši družini v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4162.
ZASTOPNIKE
in ZASTOPNICE
za prodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK — v Mariboru.	2726
Iščemo
dobra, pridna
DVA LIVARJA
strokovnjaka za akordno delo.
ZVONARNA IN LIVARNA ŠT. VID
nad Ljubljano.
Pisarniško sobo
v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
ŠTULEN MLIN
z gosp. poslopjem, blizu kolodvora, se vzame za več let v najem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod »Stanovanje« štev. 4192,
I ftifîll c""ka m'-', 7 LlmClI minut do cest.
železnice, pripraven za vsakršno obrt ali malo industrijo, se odda interesentu, ki bi pozneje reflektiral tudi na stanovanje. Ponudbe s polnim naslovom je poslati upravi lista pod: »Svetloba«.
Bančnega
uradnika
za vodilno mesto v Sloveniji, verziranega v vseh bančnih poslih, s prakso na samostojnem vodilnem mestu, išče velika banka. - Ponudbe z opisom študij m prakse, prepisi spričeval in zahtevki pod: »Zanesljiv in samostojen« it. 4174 na upravo lista.
Traži se jedna vješla
ketlerica
(KVAČKARICA)
Nastupiti može odma, ili prema dogovoru. Dopise slati na Tomšič i Jenčik, pletiona čarapa sa motornim strojev., Karlovac (Banija im	4142
Odda se več sob
za poslovne lokale v I.,
ozir. II. nadstr. v Šelen-burgovi ulici št. 7, odn. Aleksandrovi cesti št. 1. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 4198.
Posestva
Novo hišo
z vrtom, prodam v Sto žicah pri Ljubljani. - F. Jerko, Črnuče — Jezica,
Lep° stanovanje
takoj na razpolago tistemu, ki kupi malo, lepo VILO s krasnim razgledom v lepi, solnčni legi. Vila obsega 3 velike sobe, kuhinjo, sobo za služkinjo in je podkletena Poleg se nahaja gospo-darsko poslopje г dvoriščem, ter obsežni, lepo urejeni zelenjad. in sadni vrt. Vila se nahaja 8 minut od kolodv. Vižmarjc Cena isle je niu) nizka, in sicer Din 140.000. Po izve se v Ljubljani, Kolo dvorska ulica 26. 4163
Hišo v Ljubljani
enonadstrop., prodam za 75.000 Din. — Naslov v upravi lista pod št. 4170.
Lepo posestvo
blizu vasi, prodani zaradi preselitve. Poizve se v upravi lista pod št. 4061.
Moško kolo
dobro ohranjeno, prodam Hrenova ulica 20.
Motorno kolo
skoraj novo, 2 % HP, s 3 prestavami, se po nizki ceni proda. Poizve se pri g. Nordinu in drug v garaži, Poljanska cesta.
Razpis
PRODA SE :
Kompletno dobro ohranj. izložbeno okno 190X105 in vrata s steklom in jeklenimi zastori. Več starih vrat in dvojna železna. Vpraša se v trgovini ANTON MERHAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 22
Prodam vsakovrstne
LEDNE OMARE
vseh dimenzij, ter jih izvršujem tudi po naročilu. S. PRAPROTNIK, Jenkova ulica 7.	4211
Jćctokup/?
šivalni stroj
popolnoma zaprt v omari, najnovejše konstruk-cije, je radi pomanjkanja prostora prav ceno naprodaj. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 4178.
I ГГП luščen GRAH Lubll- in FIŽOL za
kuho nudi po izredno nizki ceni
Sever in Komp.
LJUBLJANA.
ja|F- Starovpeljana
TRGOVINA
mešanega blaga, s stanovanjem, se ugodno proda. Cenj dopise na upravo »Slovenca« pod št. 4097.
DRAŽBA.
Košnja nemške DETELJE se bo prodala na javni
dražbi, v nedeljo 29. t. m. ob 4 pop. pri Taškarje-vem borštu. — Kupci so vabljeni.
»POSEST«
Realitetna pisarna, dražba z o. z. - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 PRODA :
HIŠO. v iti slit no. cnonadstr., Iri stanovanja po "i sobe, prilikline. elektriko, vodovod, parkeli. 1000 in» vrtu, 10 min. od pošle, 210.000 D. VILO. visokopritl., uovozida-no. 4 sobe. kabinet, priliki.. 1100 m- vrta. 12 ininul od centra, tli".000 Din. HIŠO. vispkopritl., liovoziilii-no. 4 sobe, prilikline. vrt, Sp. Šiška. I(10.000 Din. VILO, enonadstrop., trisobno stanovanje prosto. t100 m2 vrta, Rož. dolina, 143.000 D. VILO. visokopritlièno, 4 sobe. parkeli. elektrika, velik vrt. pri klavnici. tliO.OOI! Din. HIŠO. enodružinsko, 3 sobe. 1200 m» vrta. Trnovo, SO.OOO dinarje*. HIŠO. novozidano, visokopritl., 4 sobe. 1100 m» vrta, Sto/i-ee. 6S.000 Din. HISO. enonadstr., več stanovanj, petsobno razpoložljivo. vrt. Tržaška cesta, 210 tisoč dinarjev. HIŠO, trgovsko, novozidano, prometna točka, blizu Lju-lomcru, 75.000 Din. STAVBlSfA po 600 111= ob Dunajski cesti od 18—22 Din. 2 PARCELI po 670 m», najugodnejša lega. Sp. Šiška, po 35 Din.
Poleg tega večje število vil. stanovanjskih, trgovskih, gostilniških hiš. stavbišč v Ljubljani. po Ugod. cenah, kniet-ska in druga posestva v veliki izbiri.	4201
5000 D posojila
iščem; odplačljivo v štirih mes. obrokih. - Cenj. ponudbe prosim na upravo lista pod: »Obresti«.
J^c/oproda?
Vsakovrstno
zlato Kupuje
po najvišjih cenah neme, javellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
HLODE
hrastove in smrekove kupuje parna žaga V.SCAGNETT1, Ljubljana
OMARA ZA LED
ceno naprodaj. Vprašati pri vratarju hotela Slon ▼ Ljubljani.	4203
PRODA SE
dobro ohranjena, skoraj nova, v zelenem plišu preoblečena ZOFA in železni ŠTEDILNIK, malo rabljen. — Poizve se v ud ravi lista pod št, 4213.
Pisalni stroj
ROYAL, skoraj nov, naj novejši model, ceno naprodaj. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 4180.
Prodam travo
(sladko), prve in drmfe košnje. — F. M AT J Ah, Zgornja ŠiSka 57. 4127
jç I Prostov. ga-■ sil. društvo na Brezovici pri Ljubljani oddaja izvriitev (izdelavo) stanovanja (po načrtu za orožniško postajo na Gasiln. domu na Brezovici stavbenikom proti edinemu plačilu, da dobi prevzemnik dela pravico, sprejemati stanarino za dobo več let. Ponudbe je poslati načelništvu do 8. junifa, kjer se izvedo tudi natančni pogoji.
Pozor čebelarji !
Za pridobitev mnogo medu priporočam A.-Ž, Kune PANJE, katere izdelujem po naročilu hitro, garantirano solidno in po zelo nizkih cenah. — FRANC KANCLER, mizar in čebelar, Sp. Hajdina - Ptuj.
Volna - bombaž
za strojno pletenje In ročna dela, dobite po F" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 13 - Židovska 4.
NAZNANILO.
Dne 31. maja otvorim v lastni hiši, Vetrinjska ul. št. 5, I. nadstr., Maribor
posredovalnico služb
za posle v zasebnih hišah in gostilnah. - Toplo se priporočam osobju, ki išče službe in gospodarjem ozir. gospodinjam, ki potrebujejo uslužbencev. Temelj moje obrti bo: poštenost in solidnost. -Priporočam se za obilen obisk Elizabeta LORBER, lastnica konces. posredovalnice za službe.
BREZOBRESTNO
POSOJILO
izključ. za zidanje malo-stanovanjskih hiš. Pojasnila pri kred. stavbni zadrugi »MOJMIR«, Maribor, Koroška cesta 10/1.
Vn7flVP raz'ič., po-VUtUVC, poln. dobro ohranjene, imam naprodaj in sicer: KOLESELJ na 4 vzmeti, voz zapravljivec 2 sedeža), močan parizar šine 10 cm) za težo 3000 kg, 1 močan voz-samec in 1 lažji, Cena primerna. Po dogovoru. Priporočam se za v mojo stroko spadajoča dela in prevzamem naročila vseh vrst vozov. Mihael Vojska, kov. mojster, Rodica 26, Domžale.
Harmonij
z ameriško konstrukcijo, najizbornejši instrument, radi smrti ceno naprodaj. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod št. 4179.
ŽVEPLO
»Ventilato« — najfinejše, zavarovano z drž. plombo, prodaja na debelo najceneje tvrdka VLADO RADAN, Zagreb, Miha-novičeva ulica 14. Telef. 21—85. Brzojavi: Vladan.
Lekarna dr. G. P1CG0LI
Ljubljana, Dunajska cesta ti
"Ж" želodčno tinkturo
katera krepča želodec in uîinkuje odvajalno. Naročila se točno izvršujejo.
Žimnice
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnikn, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma)
Damsko kolo
prodam. — Poizve se: Poljanska cesta štev. 50l
Prodam: X
1924 in 1925 za 150 Din, »Vojska na Balkanu« za
25 Din, poštn. prosto. — Ponudbe pod »Knjige št. 4187« na upravo lista.
Pozor, mlinarji!
Proda se 2 para valjcev, 36X22, 3 cilindri štiri- in tridelni, 1 reform štiridelna — vse v dobrem stanju in do julija še v obratu. Istotam naprodaj vodno kolo in triba, 600 XI25 in 300. — FRAN JUVAN, valjčni mlin — Sred. Gameljne, St. Vid nad Ljubljano.	4147
SENO PRODAM!
Naprodaj je v Žabnici pri Škofji Loki košnja trave. Poizve se pri F. Juvan, Ljubljana — Kette-Mur-nova cesta 26,
2 otroški posteljici
belo pleskani, prav dobro ohranjeni, z žimni-cami, sta prav ceno naprodaj. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 4177.
//asa obrt
čč. gg. ŽUPNIKU
Vsa pozlatarska, cerkvena in privatna, v mojo stroko spadajoča dela, izvršujem vedno po najnižji ceni. Za obiina naročila se priporočam cenj. župniščem. — Umetne slike in okvirji. ANTON KOS, pozlatar, Ljubljana, Mestni trg 25. 4039
OSLE za kose
prave bergamaike - do bite pri SEVER & Komp., I.iubliana.	3930
ČTRMPILJE E
'O	i
fANT.ČERNEi) K
^ Ljubljana .ç, jj E к^у T
PšcniCno moho
najboljših mlinov nudi najce nojo veletrgovina žita in mlovBkih izdelkov
A. VOLK. Llubllana
lleuljova cesta št. 24
Pletilni stroji
patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi, šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, Lfub-ljana, Židovska ulica 5.
V Mariboru
je najugodnejši nakup: galanterije, drobnarije in parfumerije, vrvarskih in pletarskih izdelkov — na
drobno in na debelo pri
DRAGO ROSINA
IfnlDCarii" Dvokolesa „nUICJUlJI v ceni zelo padla. Pneumatika Miche lin, Dunlop Ceniki franko — prodaja na obroke. F. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
KROJE (šnite)
poljubne in po najnovejši modi, izdeluje in razpošilja Knaielj Alojzij, učit. krojašlva, Ljubljana, Kri-ževniška ulica. 4043
Damski slamniki
se sprejemajo v preoblikovanje po najnovejši fa-zoni. Prodajajo se novi od 50 Din naprej. — Tovarna slamnlkoT Alojzi SKRABAR — Domžale.
Mamice!
30 otroških vozičkov raznih vzorcev ee prav poceni razproda v tovarni „TRIBUNA", Ljubljana, Karlovska c. 4.
Za birmo
ure, zlatnino in erebrnino nudi v veliki izbiri najcenejše
Ivan Pakii,
Ljubljana, Stari trg št. 20.
Za birmance
nudi najlepša darila, kakor zlate in srebrne ure, verižice i. t. d. po nizki ceni zlatar
Danijel Zupane
Ljubljana, Ufolfoi/a ulica 6.
POPRAVILA
Mehanik IVAN LEGAT
specijalist za pisarniške stroje
Maribor, Vetrinjska ul. 30
Telefon int. 434.
Pozor društva!
O prilikah 25- in 50-letnic i. dr. slavnost. prireditvah
se najtopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-atelje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. al. 34. — Za prvovrstno delo se jamči.	Cene solidne.
GLHSOUIRJE IN НН8Ш10ШЈЕ
uglašujem, popravljam strokovno In ceno! Tudi potujem! Naročajte po dopisnici za
G. Jnràsek, L|ubl|ana Wolfova nllca lt
Zagreb,Jur|avska57
priporoča nalboljše tamburice, pai-tlture, strune, šole In vse potrebščine za vsa glasbila
š Odlikovan na parlik
Ceniki franko. razstav
Elektrotehnično podjetja
Jože Markež
JESENICE 54,
se priporoča za via v ta «troko spadajoča dela.
EH.HSCHER ZA6REB
Sudnlčka ulica S/11
dobavlja dvokoleaa, dele 7.a dvokolesa, pnonmati-ko, šivalne stroje, цта-mofone.gramofonske plošče lor nogometne žoge po najnižji coni. Mehaniki dobe popnst.
Zahtevajte veliki llustrovani brezplačni katalog
ter pošljite marko za 8'— Din za poitnino.
/sak »Kolesar«
dobi lahko 80 Din nagrade dnevno. Pišite in priložite znamko 2 Din, Poštni predal 29, Ormož.
Pliliral Zdravniški za-rlJllLd: vod (Anstalt dr. Pečnik-a za pljučne bolezni, na gori Jànina občina Sečovo, p. Rogaška Slatina. Prospekt ; dinarje.	331^
KUPUJTE POVSOD LE DOMAČO KOSO
F. KAJETAN AHACIČ — TRŽIČ
SVETUJEMO VAM
da si naročite
PUCH-KOLO
ki je najboljše!
Dobi se po solidni ceni In tudi na obroke le pri tvrdkl
1GN. VOK9 LJUBLJANA,
Tavčarjeva ulica štev. 7
Samo od 30. maja do 10. junija!
Dinkoštna ugodnost.
Vsak Kdor hupi robe v iznosu čez 200 Din dobi en par otroških Čevljev ali sandal
franho.
Tovarniška prodajalna Iv. C A R L POLLAK, d. d.
Dunajsko cesta St. 23 no dvorišču pri Pollaku.
Znižane ceue in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajli-ranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA" F. D. L., tovarna dvokoles in otroš. vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša skrbna soproga, nad vse dobra in blaga mati, stara mati, teta, tašča in sestra, gospa
Dera
posestnlca
previdena s svetotajstvi za umirajoče, dne 27. maja 1927 po kratki, mučni bolezni, v 56, letu v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnicc bo v ponedeljek 30. maja 1927 ob 10. uri dopoldne izpred hiše žalosti na domače
pokopališče.
Št Lovrenc na Drav. polju, dne 28. maja 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.

Tjana
nûQavice, тштнсе
Il H H 11 W m
Naznanilo
■pi^ Tvrdka pok nasl.
P^'l Hirho Bogataf
lJUWJana'54
P	cenjenemu občinstvu, da
1 f V otvori 1. junija
svojo popolnoma na novo preurejeno in bogato založeno špocijclno trgovino vsakovrstnih najmodernejših klobukov, ter se za cenjeni obisk najtopleje priporoča. Cene zmerne!	Postrežba točna 1
Istotam se bodo sprejemali klobuki v popravilo.
J®- SPREJMEM takoj zanesljivega
KLEPARJA
kateri je popolnoma izurjen v stavbnem In galanterijskem kleparstvu. Istotako se sprejme izurjen STAVBENI KLJUČAVNIČAR, kateri zna tudi samostojno kovati. Oziram se samo na starejšo moč od 25—35 let. — Pismene ponudbe pod »Klepar« na Atoma Company, anonč. in reki. dr., Ljubljana.
Pri nabavi novih
poslovnih knjig
Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki, kakor tudi z brezplačnim proračunom
A. janežič, Ljubljana
Florijanska ul. 14
knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig
Dober jabolčnih
ima poceni naprodaj
PAYL SKOBERNE - CELJE,
Vrazov trg 2.
VENECIN
izredno zdravilna voda proti
reumatizmn in išiasn, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran
dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isie d. d. Ljubljana.
Dobro ohranjena
lokomobila
WOLF, 20—25 PS, ceno naprodaj. Videti v obratu pri
Franc Knaflič, Šmartno p. Litiji.
REFORM STEKLENICE
za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh
velikostih ter vse druge pritikline in Zupančevo knjigo : Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
LOVRO PETOVAR. IVANJKOVCI
Ceniki se pošljejo na zahtevo. Nizke cene I Najsigurnejše v porabi, torej najboljše.
Naznanilo.
Tvrdka Janko Klun iz Slovenjgradca naznanja cenj. občinstvu, da otvori v Prevalju v lastni hiši bivšega trgovca Zimmerla svojo popolnoma na novo opremljeno in bogato založeno z novim najmodernejšim blagom trgovino s I- junijem 1927.
Za cenjeni in obilni obisk se priporoča Janko Klun Cene zmerne.	Postrežba najsolidnejša.
Dospela sirila
etamin, batist, krep, rips in modno blago letne sezone. — V veliki Izbiri za birmance v trgovini
Marije Rogelj, Sv. Petra t. 26, poleg Kolodvorske ul.
Cono najnižje.
Kupim skozi celo leto vsako množino
kostanjevega taninskega lesa, smrekovega lubja (celega in drobljenega) ter smrekove hmelove droge
proti akreditivnemu plačilu. — Ponudbe na naslov: FRANC OSET — Sv. Peter v Sav. dolini.
Hotel Pension „Jadran", Selce
Hrvatsko Primorje, na novo preurejen, na samem inorju, s krasnimi sobami, razgled na morje. Velika terasa za solnčne kopeli. Prvovrstna oskrba po zmernih cenah. - Najtoplejo se priporočata lastnika
Ivan in J ust i Pečnik.
A 171/24/134.
Prostov. dražbo nepremičnin.
Na predlog Prve Hrvatske štedionice v Zagrebu, Središnjc privredne in zadružne banke d. d. v likvidaciji v Zagrebu in Bankkommanditgescllschaft Franz Pollak na Dunaju kot likvidatorjev zapuščine po Vinku Majdiču, veleindustrijalcu v Kranju, se bodo na podlagi tusodnega sklepa z dne 14. aprila t. 1., A 171/24/134, prodale na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine za pristavljeno izklicno ceno. Nepremičnine so proste vsakega dolga ali bremena in se prodajajo v spodaj navedenih skupinah kot celote. Prodajalci si pridržijo sprejem prodaje tekom 14 dni.
Dražba se vrši v pisarni notarja Ant. Šlamberger v Kranju,
dne 7. junija 1927 ob 10. uri dopodne.
Ostali pogoji prodaje in plačila so na vpogled v pisarni notarja Antona Šlamberger v Kranju.
Skupina:	Nepremičnina:
1.	VI. it. 326, d. o. Kranj:
parccla št. 456, njiva
2.	VI. št. 770,- d. o. Kranj:
parccla št. 333, pašnik
3.	VI. št. 880, d. o. Kranj: parcela št. 1215, stavba, hiša št. 8, sedaj 13
parcela št. 1212, njiva parccla št. 1213, travnik parccla št. 1214, vrt parccla št. 1233, gozd
4.	VI. št. 117, d. o. Klanec:
parccla št. 83, njiva parccla št. 84, travnik parccla št. 85, pašnik
5.	VI. št. 128, d. o. Klanec:
parcela št. 89. njiva
6.	VI. št. 28 in 29, d. o. Huje:
parccla št. 123/1, gozd parccla št. 122, gozd parcela št. 120/2, gozd parcela št. 121/1, gozd parcela št. 121/2, gozd
Mera:
16 a 65 m-
1 a 29 m2 4 a 85 mJ 4 a 03 m3 3 a 60 m" 64 a 43 m-
78 a 20 m5
29 a 13 m' 22 a 30 m5 21 a 80 m3
73 a 23 m3 21 a 80 m3
14 a 67 m3 26 a 22 m3 18 m3 22 a 34 m3 3 a 81 m3
Izklic. cena Din
3.000-—
20.000 —
12.000 —
25.000 — 12.000 —
67 a 22 m3 10.000 — ANTON ŠLAMBERGER, notar v Kranju, kot sodni komisar.
Za botrice In botre, birmance in blrmanke priporočam veliko izbiro lepih čevljev. — Izbira modnih čevljev v vseh barvah In čevlji lepega ročnega izdelka po zelo nizkih cenah
Frania Snoi
Lfubijaroa - Prešernova uifca 32
Sven Elvestad:
Mož, ki je oropal mesto.
Kragovo čemerno lice je razodevalo, da s tem pojasnilom ni zadovoljen.
Nenadoma je posegel v razgovor policijski načelnik: »Stvar se da razlagati tudi drugače. Mar ni možno, da sta ta dva moža, ki sta pravkar stala tu pred nami, da sta ta dva gospod in njegov sluga?«
Krag je živahno prikimal: »Tudi jaz sem mislil na to. To pojasnilo bi bilo prav dobro, ne drži pa v eni točki.«
Pristav se je radi te nove možnosti tako začudil, da je obmolknil in v pričakovanju pogledoval oba gospoda. Glas policijskega načelnika je razodeval, da se tudi on ne brinja s pristavovim naziranjem.
»Na prvi pogled, je rekel Krag, se zdi res zelo verjetno, da sta moža, ki sta stala pravkar tu drug ob drugem, gospod in njegov sluga. Za ta slučaj menile, da je Lah gospod, kaj ne?«
»Gotovo.«
»Tako gotovo in naravno to pač ni.. Toda denimo, da je (ako. Potem pade podmena že radi neke okol-hojsti.
»Radi katere?« je vprašal policijski načelnik.
Pozabl jate popolnoma na kovčeg,; je odvrnil Krag. ; V hotelu Malmô trdijo, tla je kovčeg izginil iz gospodove sobe. Mislim, da se to ni moglo zgoditi istega dne, ko so gospoda videli zadnjikrat. Mislim dalje, da je izginil kovčeg iz sobe šele naslednji dan.«
»Menite torej,« je rekel načelnik, »da se je vrnil mož, ki ga imenujemo gospoda šele dan po preokretu čisto naskrivaj v hotel, da bi odnesel kovčeg.«
»Ne tega ne menim. Smatram za gotovo, da mu je sluga sam prinesel kovčeg.«
Potemtakem jo vedel slugo čas za novo bivališče svojega gospoda?«
»Če ne ves čas, gotovo pa nekaj dni potem, ko smo bili prijeli Laha.«
»Čemu je pa potem tarnal in povpraševal po gospodu?«
»Zato, ker se je hlinil.<
»Zakaj?«
»Ukazano mu je bilo tako.«
»Kdo mu je ukazal.«
»Gospod.«
»Ali mi morete tudi pojasniti, čemu je zagrešil bedasto tatvino v trgovini z dragotinami?«
. Prav dejstvo, da se je obnašal tako strašno nerodno, pove vse. Igra. Gospod mu je tako ukazal.«
Pri teh besedah se je pristav porogljivo nasmehnil in rekel: »Čujte, ta je pa že predebela. Čemu naj bi ga gospod pošiljal krast?'
»Ker je gospod želel,« je odvrnil Asbjbrn Krag, da bi slugo prijeli. Želel je, da bi ga redarstvo zalotilo pri tatvini. Saj vendar ne boste verjeli, da bi imela taka tolpa sploh kakega slugo, v navadnem pomenu besede. Dalje je popolnoma nesmiselno, jemati za res, da bi trpela (a prekanjena in drzna tolpa v sredi človeka, ki bi bil v resnici talco neizmerno bedast kakor se kaže ta Thollon. Zna na čisto svoj način igrati in se hliniti neumnega in to svojo zmožnost uporablja v svojo in v korist svojih tovarišev. Mislim pa. da je v resnici prav tako prebrisan kakor živahni Lah Ferro, ki je motril moža s tolikim prezirom.«
»Do tu bi utegnila biti vaša sklepanja pravilna,« je dejal pristav, ki se je sedaj začel tudi zanimati za Kragovo naziranje. »Toda zakaj, za božjo voljo, hoče zgubiti gospod še enega moža? Zakaj je ukrenil vse tako, da smo morali prijeti Thollona?«
Krag se je nasmehnil. »Na to vprašanjo pač no bo ležkci odgovoriti.«
Pristav je pogledal kvišku.
Dejal sem torej,« je nadaljeval Krag, »da amalrnm navideznega sluco za prav tako prebrisa-
nega kakor Laha. Morda sem nekoliko pretiraval. Ferro je bolj prebrisan; zato gospodu tudi več koristi, v tem tiči vsa razlaga.«
»Še vedno ne razumem.«
»Snuje se beg iz zapora.«
»A tako.«
»Ferro mora iz temnice, ker ga gospod potrebuje, in ker utegne mednarodno redarstvo poslati sedaj vsak čas poročila o tem možu. Zveza je potem na kratko ta, da se je Thollon dal ujeti po nalogu svojega gospoda. Mož je vedel, da bomo postavili Thollona, čim se bodo le našle pri njem skrivnostne posetnice, Lahu nasproti. Tako smo tudi res dali Thollonu priliko, da je povedal Ferru, kar mu je hotel gospod naročiti. Morete biti tudi popolnoma uverjeni, da je Lah to sporočilo dobil in razumel. Ljudje to vrste imajo svojo posebno abecedo. Obstoja pa v tem, da na svoj poseben način tipajo in bobnajo s prsti, trepljejo z obrvmi, si dajejo znamenja z nogami, gibljejo z rokami in sklanjajo glavo na prsi. Vse to so črke in stavki. Ko smo mislili, da je Thollon nemiren in razburjen, smo se motili. Ni bil prav nič razburjen. Samo pravil je nekaj svojemu prijatelju in tovarišu. Na žalost sem to igro prepozno odkril, četudi sem čutil ves čas, da se pred našimi očrni dogaja nekaj podlega. Taka je resnica, gospodje. Ako jo • dobro premislimo, so vse ujema: zakaj in kako je izginil gospod, kovčeg, neverjetno bedasto tatvina, skrivnostne posetnice, nenavadna Thollonovn topost in vse drugo... Spet so nas zvodili za nos, to je vse. :
Pristav se je ujezil in naglo vstal s svojega sedeža. 4 Da, prav imate,« je vzkliknil, »morate imeti prav. Sedaj mi je vse jasno. Toda niso samo mene vodili za nos, mi vsi trije smo se dali zapeljati, gospodje.«
Krag je nalašč preslišal pristavovo opazko in se znova obrnil k stražniku, ki je bil prinesel vosli iz hotela Malmo. »Ali so vam opisali kovčeg, ki je bil izginil tako skrivnostno?^ je vprašal.
111=111=
5 > p £
3 g p •
° £
0	—
P-S
1	p
Pfl P5
3 % ° «
o »
p« B D4°
e r
o
o C C
S v 2. S* c
gf f	Б'в
Б a	M n,
- _ 1	o o
P M	3 2.
S r	g	2
и	?	j
СЛ p S
OO r •
<	Œ « »T
ш i
TO И P •
s--2-** 1
o .
к»
2 ~ ÏÏ -
<	p r
" -1 B f • i s
» 3 X Z
0	« P jO
1	h 3 111=111=
Ne zamenjajte naSe stare firme
UfORSCHE & PREAC, MARIBOR
samo Gosposka ulica 8
se vjam priporoča po najnižjih brezkonkurenčnih cenah sukno 'za obleke, kakor vsakovrstno martufakturno blago ter tkanine za perilo in lepe
NOVOSTI ZA ВВ1ШО!
Tam kjer visi
t€ SOLNCU"
Mlobiihe, slamnihe
in razno modno blago nudi najceneje
Jakob lah, Maribor, Glavni trg 2.
Rudi prezidave izredno nizke cene.
uiiiu mm lu мишндошу
Prodaja
za Slovenijo
se odda.
Kavcija Din 15.000 — potrebna
Ponudbe pod „V. 1.2849" na upravo lista.
v Mariboru
suhi, eventualno s pisarno, za skladišče
se iščejo za 1. julij ali avgust
mogoče tudi nekaj pozneje. — Ponudbe s točnim opisom in navedbo skrajne cenc na upravo »Slovenca« pod šifro: »Loka) v Mariboru« št. 4145.
Kot. prva pomoč pri obolenju prašičev ter v ,'.abra-njan.je rdečico be je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo
Sadnikarjev zdravilni praSek zoper obolenje prašičev
To je vedno učinkujoče alsopatičco sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani rdečico. Previden rejec ima ta prašek vedno doma! t zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din, preprodajalci poseben popust. Če se pošlje denar naprej poštnino
prosto, sicor po povzetju. Izdeluje in razpošilja z natančnim navodilom samo
Lekarna Mr. Stanko Hočevar, Vrhnika 23. V zalogi so vsa druga zdravila.
Iztilclovaimca famfturic
i. VARDIAN. Sisah 54. (llrv.)
priporoča kot stara izdelovalnica svoje najboljše tamburice vseh vrst. — Ceniki na razpolago.
J
pisalni Sfrol Ima suetoDnl slooei, nad 2.000.000 slrejjeo oignit »ЛПАЛЛ Mnbliana, Selenburgoot prometu, nedoscgl|lu d (rpeinosti in usktî tega najcenejši. кУ^у	ulica 0/1. Telelon s«. 98C
ka banka d.
Brzoiav. naslov: Gospobanka
LjiiMščina, Miklošičeva cesta IO Telefon ^t.2057,2470 m 2979
Račun poštno ček. urada št. 11.943 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisnd, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 -
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in
vložne knjižice, Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcijo pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Z« Jugoslovansko lUk&rno » Llubliani; Karal Cmi.
Izdajatelj; dr. Fr. Knlnvea.
Urednik: Franc ТепеШлт.
IZVRŠUJE TOC M O ENOBARVNE/ \lN VEČBARVNE FOTOTIPIJE/ 4AMTOT9 PIJE» KOMBINIRANE/ 0KL11EJE ZA NAVADEN/ \lN NAJFINEJŠI PAPIR JCLIfEJE PO RISBAH ^PERORISIH IN SLI« JCAH«ROKOPESIH 4FOTO6RAFIJAK 4ZA RAZ6LED-, 4NICE» DALJE, vREKLAM»/
SLIKE/^hr*
Sa4 )ti\

Чвввв»^
KNJIGOVEZNICA K.T.D.
črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih saida-konti, štrac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d.
V AMERIKO
POTUJEM 14. JUNIJA. Obiščem Newyork
Washington, Chicago, Pittsburg, Cleveland — ir sprejmem Se nekaj zadev v o e e b n o ureditev
DR. IVAN ČERNE
Gospodarska pisarna, Miklošičeva cesta ( LJUBLJANA
lioinonîom ^а začnem v ordinacijskih
ndzridnjdm, prostorih dr Neuwirlh.a v
Gosposki ulici štev. 461, v MARIBORU z dnem 1. junija 1927 SVOJO ZDRAVNIŠKO PRAKSO.
Med. univ. dr. JOS. IVANŠEK.
pran 3era^a
bančni uradnik
J-lilda Grbančič
poročena.
Ljubljana, dne 28. maja 1927.
Brez posebnih naznanil.
« .Si igo — o
Ci «л
> rs
b
rt	na
^	u
И	>
"o«._
Cene/še kot pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manujakturno blago samo pri
). TRPIN, MARIBOR, O/avni trg štev. il
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotorji
iz znanih čeških tvornic
Škodovih Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. M. Д. Štebi, Ljubljana
Selenburgova 7	Telefon 2966
NOV HOTEL!
Laško pri Celju.
Čast nri je najvjludneje naznaniti, da otvorim na Binkoštni pondeljek, dne 6. junija 1927 v prostorih bivše Pivnice § 11 v Laškem popolnoma novo urejen, 2 minuti od postaje tik ob Savinji ležeč
HOTEL „SAVICA"
Hotel nudi cenjenim gostom, zlasti leto-viščarjem in izletnikom gorka in mrzla jedila ob vsakem času, pijače najboljše vrste, razpolaga z več sveže opremljenimi tujskimi sobami, krasno urejenim in obsežnim vrtom, lastno avtogaražo v hiši, z veliko, parketirano dvorano in r godbo ob sobotah zvečer in nedeljah popoldne. — Letoviščarji dobe v hotelu „penzijon" po 50 Din dnevno. Cene zmerne.
Za mnogobrojen poset se priporoča
P. TROP, lastnica
LfiT&r^gSM za turist® Va/Sii itn športnike
< .s
7 > Ž °
I—i J-
—I
S»
3 8.
ИШИТГ^ШНП HiHMIlIMI 'm■
priporoča tvrdka
Domača tovarna kos
Slovenjgradec
ustanovljena 1773 izdeluje
nedoseženo
dobre rezi
Dobiva se
D. RflKUSCH, CEUE.
Med. univ.
dr. V. Stacul
špecijalist za otroške bolezni
ordinira od 11 — 12 in od 2 — 4
v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2 - Hiša „Evropa"