GOSTILNIČARSKI UST StfOkĐvit0 glasilo Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju". Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, šiani gostilnifarske „Zveze" dobiva™ iist brezplafno Štev. 13. V Celju, dne 30. decembra 1930. teto IV. | t retRola JPasic. Komaj’ je dotiskal stroj »Zvezne tiskarne« v Celju prežafostno novico, ki smo jo objavili v našem listu št. 11, da je neusmiljena bela- žena s svojo koščeno roko segj’a po življenju učitelja naše mladine, pokojnem gospodu Benu Serajniku, že se je zopet pokazala s svojo ostro koso in prerezala nit življenja našemu državniku, pokojnemu gospodu Nikoli Bašiču, prvemu voditelju srbskega, in sedaj jugoslovanskega naroda. Kakor težko pogrešamo mi našega učitelja gospoda Serajnika, ravno tako težko bo ves jugoslovanski narod pogrešal svojega državnika in voditelja, gospoda Nikolo Bašiča. Živimo v težkih povojnih časih obnove in težko bo najti temu izkušenemu državniku naslednika, ki bi bil tak ženij, kakor je bil pokajnik. Vodil je državo dolga desetletja in je bil radi te svoje izkušenosti najzmožnejši med zmožnimi za vodstvo tako politično vul-kanizirane države kakor je naša. Izkušenemu državniku in voditelju našega troimenega naroda bomb ohranili trajen spomin v naših srcih. Večna slava spominu Nikole Bašiča ! Vabilo na redni letni občni zbor v jjZveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju“ ki se bo vršil v torek, dne 11. januarja 1927 ob 1. uri pop. v prostorih Narodnega doma v Mariboru. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Boročilo načelstva. priliki izraža' svoje posebno zadovoljstvo im veselje, ker je iz izčrpnega, lepo izdelanega poročila razvidno izredno agilno in intenzivno delovanje zveze v korist gostilničarskega obrta. Bri tej priliki zbornica pripominja, da ji iz službenih razlogov ni/ bilo mogoče poslati svojega zastopnika na to sejo, da pa bo stremljenje gostilni-čarstva, ki je razvidno iz sejnega poročila v poedinih zvezinih akcijah, skušala po svojih močeh kair najkrepkeje podpirati. V Ljubljani, dne 2. decembra 1926. 3. Poročilo tajništva in uprave »Gostilničarskega lista« ter v zvezi s točkama 2 in 3 odobritev celoletnega samostojnega delovanja načelstva im tajništva. 4. Sprememba zveznih pravil. 5. Odobritev letnega obračuna za poslovno leto 1926. 6. Odobritev proračuna za poslovno leto 1927. 7\ Volitve zveznega načelnika, podnačelnika, zveznega odbora in dveh preglednikov računov. 8. Določitev smernic za cenilne komisije. 9. Poročilo o dasedaj podvzetih' korakih radi vpostaviitve konkurence za dobavo pive in sklepanje za bodoče ravnanje v zadevi. 10. Slučajnosti. /jvez1m ^or tvorijo zastopniki /IV’11* zadrug. Zadrugam gre za vsa.ivdi 20 zadružnih članov po eden zastopnik, pri čemer štejejo števila izpod 2ii za polnih 20. Izvoljene zastopnike in njihove namestnike morajo zadruge takoj po izvolitvi naznaniti zvezi. Z\ ezni zbor je -sklepčen ob določeni uri, če je navzoča ena petina delegatov včlanjenih zadrug. V nasprotnem slučaju smejo po preteku ene ure ve-tavno sklepati navzoči zastopniki brez ozira na število. v Zadružni zastopniki morajo pred z^etkom zborovanja zveznemu odboju predložiti izkaznico pristojlne zaloge. — Izkaznica se lahko glasi tuni skupno na več oseb, ki zastopajo eno in isto zadrugo. Ker se ima sklepati na občnem zboru o jako dalekosežnih zadevah, kakor n. pr. točke 4, 6, 7 in 8, prosimo vse zadruge, naj odpošljejo na občni zbor zanesljivo svoje delegate v polnem številu kakor imajo pravico. Slednjič prosimo vse zadruge, da nas na kratko obvestijo, koliko delegatov bo vsaka zadruga odposlala, da se bomo znali ravnati radi prostora za zborovanje. Tovariši! Zdi se nam nepotrebno vas navduševati na udeležbo občnega zbora in Vam pripovedovati, kakšne važnosti je naš letošnji občni zbor. Ker vemo, da se zavedate vsi kako grozovito tlaci neusmiljena mora naš stan k om, se bodete našemu vabilu prav gotovo vsi odzvali. Zato pa opustimo vsako nadaljno agitacijo in vas priča-kujemo dne 11. januarja 1927 v polnem številu. Do svidenja vas pozdravljamo s tovariškim pozdravom Zvezni načelnik: Drago Bernardi 1. r. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ivan Jelačin ml. s. r„ predsednik. Dr. Windischer s. r„ tajnik. Da so nam voditelji te zadruge to pismo pisali, je krivo dejstvo, da se za naše intenzivno delovanje, katerega j objavljajo precej obširno v našem listu, I no zanimajo in našega lista sploh ne | čitajo. Vsled tega ne bi moglo biti naše delo neznano niti najza-dnjemu hribovskemu gostilničarju, toliko manj bi moglo biti neznano naše uspešno delo voditelju po številu jako močne zadruge. Ce bi se na naših sejah razpravljalo le o neprijetnostih in prepiralo, kakor dotičnik v svojem pismu trdi, bi ne bili nikoli dosegli razveljavljenja že izdane osebne pravice gospodu Antonu Založniku iz Rdečega brega pri Mariboru, katero smo zadnje čase dosegli. — Ta stvar je tudi na drugem mestu pod naslovom »Svarilo« precej obširno popisana. Naše agilno delo je dovedlo tudi do tega, da smo povzročili delno regulacijo časa za odpiranje in zapiranje točilnic stoječim gostom in delikatesnih trgovin, kar je sicer res neprijetno za točilce, ali prijetno za gostilničarje. Človek, ki mi o stvari dobro poučen, bi mislil, da je dotični zadružni voditelj zagovornik točiloev stoječim gostom, k«’ pravi, da se na naših sejah razpravlja samo o neprijetnostih. Upamo, da bo to pojasnilo za enkrat zadostovalo onemu gospodu, kateremu je ta članek namenjen, sicer sm;o pripravljeni dati mu še nadaljna pojasnila. V odgovor na gornje pismo, smo rekli dotičnomu gospodu, da mu bomo dali na občnem zboru priliko, da vzame vajeti organizacije sam v roke ter skrbi za to. da bo z boljšim tajništvom kakor je sedanje razpravljal na zvezinih odborovih sejah samo o prijetnih’ stvareh. Radovedni smo prihodnjelet-nega poročila o zvezinem delovanju, ko bo ta gospod vodil našo barko. — Brav gotovo bo krmilaril bolje kakor smo krmilarili dosedaj mi. — Želimo mu obilo sreče in da bi doživel več prijetnosti na odborovih sejah*, kakor smo jih mi. Pobita nesramnost Neka zadruga, ki jo nočemo za sedaj imenovati, nam je na naše vahilo na odborovo sejo, ki se je vršila dne sJ3. novembra 1926, sporočila, da se te seje kakor tudi bodočih zveznih odborovih sej ne bo udeleževala po svojih zastopnikih, češ, da se na istih ne razpravlja o zadevah, stavljenih na dnevni _ red. ampak le o neprijetnostih, oziroma se prepira in pravi, da ji tega n; potreba. Zagotavlja pa, da se bo dal odlok z dne 13. januarja 1925, št. L. br. 9454/2, 1925, kjer pravi v zadnjem odstavku, da je glede policijskega nadzora nad trgovci alkoholnih pijač odrejena ista strogost kakor pri; drugih gostilniških ali kavarniških obratih, B oglejmo, če je to res. Mestni magistrat celjski je izdal Ivot politična oblast prve stopnje na podlagi prvotno citirane okrožnice velikega župana mariborske oblasti v Mariboru odlok z dne 20. novembra 1926, št, 5398/26, sor. 4190/26, s katerim je uredil odpiralni in zapiralni čas za vse točilce stoječim gostom in delikatesne trgovine in sicer: /. Točilci: a) Ob delavnikih: odpirajo svoje lokale ob pol 8. uri zjutraj in zapirajo ob pol 1. uri popoldne; -odpirajo ob 2. uri popoldne in zapirajo ob 6. uri zvečer. b) Ob nedeljah in praznikih morajo biti lokali točilcev cel dan zaprti. //. Trgovci z delikatesami, ki so obenem točilci: a) Ob delavnikih: odpirajo svoje lokale ob pol 8. uri zjutraj in zapirajo ob pol 1. uri popoldne; odpirajo ob 2. uri popoldne in zapirajo ob 8. uri zvečer. b) Ob nedeljah in praznikih smejo imeti odprte svoje lokale in izvrševati tudi točenje: v času od 16. septembra do 30 aprila: od 9. do 11. ure predpoldne in od 6. do 8. ure zvečer; v času od 1. maja do 15. septembra pa: ( od 9. do 11. ure predpoldne in od 7. do 9. ure zvečer. Kar se tiče ureditve odpiralnega m zapiralnega časa obratov trgovskih točilcev, smo zadovoljni, ker se je to vprašanje rešilo povsem v smislu obstoječih zakonskih predpisov in na način naših zahtev. Nismo pa zadovoljni. kar se tiče ureditve odpiralnega in zapiralnega časa za delikatesne trgo\ine, ker se ni to vprašanje rešilo povsem točno po zakonskih predpisih Radi tega smo na naši odborovi seji’ i/e •/ vr®^a ^ne 23. novembra 1926, sklenili se pritožiti proti mestnemu magistratu celjskemu na višjo instanco, to je na velikega župana v Mariboru in zahtevali razveljavljenje odloka mestnega magistrata celjskega kar se tiče ureditve odpiralnega in zapiralnega časa za delikatesne trgovine in da se odredi tudi za te obrate isti odpiralni m zapiralni čas, kakor se je odredil za vse ostale točilce. Izven enega točilca se držijo vsi precej točno določenega časa, čeprav ne povsem točno. Točilen nikakor ne zamerimo, ker ni on zato, da bi sam sebe nadzoroval in prijavil svoje prestopke oblasti. Ne moremo pa razume-tp zakaj varnostna oblast proti temu me ne ukrene vzlic temu, da se je po našem pooblaščencu osebno na to opozorila. — Če se držijo vsi ostali točilci in delikatesne trgovine precej točno določenega časa, zakaj bi se ne držal še zadnji. Ce se nadzira vse ostale točilce, zakaj se ne nadzira še tega. Če stoji oko postave na vratih gostiln točno ob policijski uri in naznani še tako malenkostni prestopek, zakaj bi se ne pogledalo malo na prste tudi točilcu, ki ima svoj obrat v postranski, povsem neprometni ulici. Čc se zahteva od gostilničarja, da se drži točno policijske ure, zakaj bi se delalo izjeme za enega točilca? Varnostna oblast se sicer izgovarja, da nima še tozadevnega ukaza za O|)dzorovanje. A za nadzorovanje gostilničarjev ga pa ima? Kakor da bi za nase člane veljali drugi zakoni. To nas sicer popolnoma nič ne zanima, kako se ukazi izdajajo, zahtevamo kot naj- večji davkoplačevalci le to, da se postopa z vsemi državljani enako, ne pa, da se dela. iztjeme našim konkurentom: in šušmarjem gostilničarske obrti. 0 tej stvari bi imeli še mnogo za pisati. Ker nam pa prostora v liistii primanjkuje, smo primorani omejiti naše dopisovanje na najpotrebnejše. Svarilo. vsem, ki bi se hoteli posluževati neresničnih spričeval za dosego osebne pravice za izvrševanje gostiliviške obrti. Gospodu Antonu Založniku , iz Rdečega brega št. 3, občina Brezno, se je podelila meseca marca 1926 osebna pravica na podlagi nekega spričevala, ki se je pozneje ugotovilo na podlagi do*-kazov,ki ismo jih mudili mi oblastim, kot neresnično. Vsled te ugotovitve se je Založniku od strani velikega župana v Mariboru zopet odvzela osebna pravica in mora sedaj svoj obrat zapretil. Koliko škodo radi tega Založnik trpi, menda ni potrebno še posebej povdar-jati. Zato pa svarimo vse slične manipulante s sposobnostnimi spričevali in. jim svetujemo, da take stvari opustijo, sicer bo zadela tudi nje ista usoda kakor je zadela gospoda Založnika. Zagotovimo vsakemu takemu gospodu ali gospe, da ne bomo prizanesli prav nobenemu, ker nočemo absolutno v naših vrstah ljudi, ki se niso nikoli izučili gostilničarske obrti1. Slabo pivo.. Pod tem naslovom smo že v zadnji številki našega lista pojasnili vsem onim našim članom, ki imajo vzroke se pritoževati proti dobavi slabe kakovosti piva od strani sedaj kartelira-nih pivovarn, da je zadeva do popolne ureditve stvari v teku in da se do tedaj s provizoričnimi ukrepi nič ne doseže. Ker se pa pritožbe ponavljajo, smo primorani pojasniti našim članom, da smo podvzeli pri ministrstvu potrebne korake za dosego cenejših prevoznih' stroškov piva iz pivovarn južnih krajev, tako, da bodo te pivovarne ne le lahko dobavile boljše pivo od sedanjih v Sloveniji obstoječih pivovarn, ampak celo ceneje. Ta^stvar bo, v kolikor smo pravilno informirani, do prihodnje sezone dozorela in se bo postavilo zaloge za sedaj v Celju, Mariboru in Ptuju. Če bodo gostilničarji z nami složni, posebno pa tisti, ki imajo sedaj povod se pritoževati, se ni bati, da se bodo do druge sezone postavile zaloge tudi v drugih mestih. Zato pa prosimo vse naše člane, da do tedaj potrpijo ter zaupajo našemu delu in prizadevanjem. Stvar je za nas Slovence tudi v drugem oziru važna in je potrebno, da se pride v najkrajšem času do spremembe. Zadosti smo bili tlačeni; v drugih ozirih do naše osvoboditve. Zato pa nam čisto nič ni potrebno biti iznova suženj tujega, kapitala, kateri je že popolnoma obvladal pivovarno, ki nam dobavlja tako slabo pivo, da se gosti nepopisno zgražajo. Že sedaj opozarjamo vse naše člane, da bodo složni in pripravljeni, kadar pride čas nastopa in bodo izvedli do pičice vse naše sklepe, ker le na ta način bomo dosegli to, kar doseči hočemo, sicer bo padla iznova cela stvar v vodo, kakor je že padla. Ge se bo to zopet zgodilo, nas ne bodo omehčale še tako ostre pritožbe in mile prošnje, ampak vas bomo pustili brez usmiljenja na milost in nemilost usodi. Če je tistim, ki se pritožujejo, kaj na tem ležeče, da se uredi zadeva po njih željah, naj se udeležijo našega občnega zbora, katerega smo prav radi tega sklicali iako zgodaj in ki se bo vršil dne 11. januarja 1927 v Narodnem domu v Mariboru ter se naj oglasijo k 9. točki dnevnega reda k besedi. Vabilo je objavljeno v tem listu na prvi, strani. Kar se bo tam sklenilo, bo merodajno in veljavno do prihodnjega občnega zbora. Mi ne bomo mogli sami potem ničesar spreminjati. Zato pa naj se pri nas nihče ne pritožuje, če se bo po njegovi krivdi odločilo drugače kakor je njemu prav. Da je zadeva važna in da. ne more odločiti samo odbor, vam povemo tudi to, da smo podvzeli korake ne le za ustanovitev pivovarniških zalog iz juž- hib krajev v mariborski oblasti, ampak, da sina izdelali tudi načrti za postavitev lastne pivovarne. Ta načrt je izdelala gostilničarska zadruga v Murski Soboti. Pivovaine seveda ne bomo ustanovili na ogrski meji, ampak v sredini mariborske oblasti, tako, da bo pri rokah vsem našim članom. Vse je pa zopet odvisno od sklepa občnega zbo-rai in od zavednosti gostilničarjev samih. Upamo pa, da nas ne bo tuji kapital še nadalje gnjavil kakor nas gnjavi sedaj. Vzor organizacijske discipline, ali črna knjiga beograjskih manu-fakturistov. Ta članek, ki ga posnemamo iz »Trgovskega listal« z dne 2. decembra 1926, št. 141, ni strokovnega, značaja za gostilničar,stvo in tudi si ne more go-stilničarstvo tega sistema prikrojiti za sebe. Radi tega. bi ne imel ta članek za naše člane prav nobenega pomena in bi ga tudi ne objavljali v našem strokovnem glasilu, 6e bi se vsi naši člani do zadnjega podeželskega krčmarja zavedali velikega pomena lastne strokovne organizacije. Ker pa ne moremo danes o tako izpopolnjeni organizaciji, ki bi bila kos vsaki najhujši nevihti, niti misliti, še manj pa govoriti, je potrebno, da radi zdramitve iz spanja naših tovarišev, podamo naslednje dobesedno članek, ki ga objavlja »Trgovski list«, posnet iiz zagrebškega »Morgenblatta«, da: vidijo, kaj se lahko doseže z organizacijo, kjer vlada železna disciplina med člani. O naših organizacijah. v katerih bi vladala taka disciplina kakor vlada ravno v organizacijah beograjskih mianufakturi-stov, ne bomo mogli še dolga leta govoriti. Že v naprej vemo, da. nam bo kdo zabrusil v obraz, da. se v svobodni in demokratični državi ne sme poznati discipline ali celo kakšnega absolutiz-ma. — Je že res, da je to istafišče popolnoma pravilno, ali na mestu je td' le tam in v takih organizacijah, kjer se člani organizacije, pa bodisi držav- ; na organizacija ali zasebna, sami za- ; veda j o stanovske in organizacijske j dolžnosti. V naših organizacijah, pa naj bodo katerekoli vrste, te zavednosti ni in jo še dolgo dobo let ne bo. Zato je pa treba uvesti v vse take organizacije, v katerih so včlanjeni' nezavedn i člani, železno disciplino in največji absolutizem, sicer ne more organizacija, vršiti uspešno svoje stavljene si -naloge. Da je potrebno dandanes pri tako nezavednih elanih ustvariti take. organizacije, ki so edine v stanu vršiti svoje naloge, nam dokazujejo n, pr. državno-civilne in vojaške organizacije. Te organizacije, ki slonijo na disciplini, so v stanu premostiti vsako še tako veliko zapreko, ne bi mogle pa tega storiti, če bi ne imele v rokah absolutne moči nad svojimi člani. Da je temu tako, dokazuje organizacija beograjskih mianufakturiistov.' članek, ki ga posnemamo iz Trgovskega lista, se glasi sledeče: Črna knjiga beograjskih manufaktur ristov. Beograjski manufakturisti so si v zadnjem času ustanovili povsem moderno organizacijo za varstvo dovoljenih kreditov. Dopisnik zagrebškega »Morgenblatta« si je to organizacijo podrobno ogledal in poroča o njej v eni zadnjih številk isledeče: »V poslopju beograjske trgovske zbornice ima navedena organizaciju, ki se splošno naziva bojkotni oddelek organizacije manufakturistov, tri elegantno opremljene sobe, v katerih se posluje od 8. ure do pozne noči. Organizacija ima 72 članov, ki so vsi beograjski grosisti manufakturne stroke. V organizaciji je izvedena železna disciplina, strožja kot vlada kjerkoli. Kdor se ne pokori, plača v prvem primeru 23.000 Din, v drugem primeru 50.Cen Din in v tretjem 100.000 Din globe. Ako je potrebno še četrto kaznovanje. se ga za kazen enostavno izključi iz organizacije. Za presojo prestopkov obstoji posebno razsodišče, ki je dosedaj samo enkrat poslovalo. Z globo 25.000 Din kaznovani član je ta znesek takoj plačal. Vsi člani organizacije so z njenim Zahvatia* Gospod H, NUDL, Maribor, Vrbanova ulica štev. 66. Več let sem trpel na zobnih bolečinah, preizkusil sem različna sredstva, a pomagale so mi le «Nud!-nove« kapljice za zobe. Učinek je bil naravnost sijajen ter sem prepričan, da so te kapljice edino najboljše izmed vseh dugih zdravil, za to se Vam najtopleje zahvaljujem. R. KOKOT, Račje. poštovanjem jako zadovoljni.. Dolžniki so se sicer razburjali in poizkušali na vse mogoče načine, celo s pretnjo tožb radi žaljenja, časti ali po tiskovnem zakonu onemogočiti akcijo, a železna volja vodilnih organov je premagala tudi te težave. V čem je torej skrivnost tega uspeha? Vsi člani organizacije, sc. obvežejo prodajati po enakih pogojih in .sicer na 60 dni prosto, pri čemur se podvržejo pristojnosti beograjskega borznega razsodišča, ali pa na 120 dni na menico. Na prošnjo dolžnika se more plačilo polovice terjatve podaljšati za nadaljnih 50 dni proti 9% obrestim. Ako dolžnik ne poravna terjatve v redu, mora upnik nemudoma to naznaniti organizaciji, ki odpošlje prvi opomin. Opraviči dolžnik svojo zamudo z boleznijo, slabimi kupčijami ali višjo silo, odloči organizacija v posebni seji, ali se mu dovoli, moratorij ali ne. Ako se dolžnik ne zmeni za opomin, ali se mu moratorij ne dovoli in kljub temu ne plača svojega dolga, se mu pošlje drug, skrajno energičen opomin, s pretnjo bojkota, ki. se tudi dejansko izvede. Noben član ne sme, dokler ne plača starih dolgov, bojkotiranemu dolžniku prodajati blaga ne na kredit in ne pi oti gotovini. Na črno listo postavljeni trgovci morajo, če le mogoče svoje obveznosti poravnati, sicer se poženo v konikurz ali pa morajo s kupčijami prenehati. Nekaj časa so poskušali zamudni plačniki dobivati svoje potrebščine iž inozemstva ali iz Zagreba, dokler niso bile obveščene o bojkotnem gibanju tudi druge organizacije, na primer .društvo za zaščito upnikov v Zagrebu in v Novem Sadu, sekcija grosistov trgovskega društva v Sarajevu, udruženje grosistov' porcelanske in kolonijalne stroke Beogradu, Spolek češkoslo-va,ekycli texstilniku. v Pragi, Glavna zveza avstrijskih trgovcev na Dunajn in Soneta cotomera Italijana v Milanu. Člani udruženja manufakturistov so prepričani, da se bo v treh mescih, tekom katerih se bodo stari dolgovi deloma odplačali,, deloma pa odpisali v konkurznem postopanju, riziko v veletrgovini izdatno zmanjšal in da bo mogoče cene vsled tega primerno znižati. Udruženje izdaja članom dnevno tiskana poročila, v katerih so naznanjeni vsi trgovci, katere je bojkotirati in vsi, ki so poravnali svoje obveznosti in jih torej ni več bojkotirati. Koć naslednja etapa v okviru kreditne zaščite se namerava na novo ugotoviti kreditno zmožnost do višine lastne glavnice. Hoče se namreč sploh ugotoviti kreditno možnost vsakega de-tajlista in sicer tako, da vsak grosist naznani udruženju višino za odjemalce izstavljenih računov. Ako kdo izčrpa svoj kredit, ne dobi pri tem pri no- benem članu več blaga na kredit, dokler ni izplačal vsaj en del svojega dolga. Končno se hoče opozoriti interesente na imena zamudnih dolžnikov potom informacijskih pisarn in časopisa. Poročilo o poteku ankete za ustanovitev okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru. V soboto, dne 27. novembra 1926 ob 4. uri popoldne se je vršila v Mariboru pri velikem županu anketa za ustanovitev samostojnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev za: mariborsko oblast v Mariboru. — Anketo je sklical in ji predsedoval veliki župan mariborske oblasti g. dr. Pirkmajer. Na. anketi) so bili) zastopani: Središnji ured za Osiguranje radnika v Zagrebu po gen. ravnatelju g. dr. M. Glaserju, O. U. Z. D. v Ljubljani po predsedniku g. dr .. Golia in ra vna-Mju g. dr. Bohinjcu, Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je zastopal zbornični tajnik g. dr. Hess, Delavska zbornica v Ljubljani je delegirala na anketo g. čohala, Zveza industrijcev pa g. ing. ŠukPjeta in dr. Pipuža. Za zvezo obrtnih zadrug sta prisošt/ovaia anketi gg. Bu-reš in Zadravec, Zvezo obrtnih društev v Celju je zastopal g. Bizjak iz Celja, strokovne delavske organizacije pa g. Eržen. Po sklepu zveznega odbora sta se udeležila ankete v imenu naše zveze gg, Bernardi, zvezni načelnik m zvezni tajnik g. Komac. Po pozdravu navzočih in otvoritvi ankete je g. veliki župan v uvodnih besedah podal obširno zgodovino bolniškega in nezgodnega: zavarovanja sploh in utemeljeval potrebo ustanovitve posebnega O. U. Z. D. s sedežem, v Mariboru. — Nato je g. veliki župan zaprosil g. I. Zadravca iz Središča, ki je prevzel referat v zadevi, da poda svoje poročilo o nameravani ustanovitvi te važne ustanove oziroma delitvi sedanjega ljubljanskega urada na dva dela. G. Zadravec je obširno utemeljeval potrebo samostojnega zavoda za zavarovanje naših nastavljencev za mariborsko oblast. — Po od nas sestavljenem pregledu bi obsegal novi urad za mariborsko oblast okroglo 34 tisoč zavarovancev, katere bi se ločilo od sedanjega ljubljanskega urada, ki obsega preveliko število (okoli 76.000) članov in je po našem mnenju radi njegovega preštevilnega članstva pre-okreten in prepočasen v njegovem poslovanju. — Zato pa bomo vedno zagovarjali pravilno stališče gospoda velikega župana dr. Pirkmajerja, ki stremi za tem, da, se deli sedanji ljubljanski okrožni urad za zavarovanje delavcev na dva in siteer na mairiborske- •wi Ni vse eno, & jL kateri kavin pridatek uporabljate. — Razlika v kakovosti je jako velika, ravno tako kakor pri zrnati kavi. — Naj zado volj nej ši bodete s Fr a ckovim kavnim pridatkom, kateri je že pred davnim preizkušen in katerega kakovost je priznano najboljša. — (Pravi je samo z imenom „Frasif&k*1 in z mSSii&kom.) I Novo veletrgovino TRGOVSRi DONT Mor G r* an d magassie koiifection, Ma|wedja konfekcijska dvorana v Jugoslaviji. VeSškanns&a izbira vsakovrstnega sukna za gospode. Lastni atelje za izdelovanje oblek po dunajskem. kroju. Največja izbera krasnega volnenega blaga, platna, Sifonov, odej, posteljnih garnitur, namiznih prtov itd. — NHidO HOj HO ZSIMldi Sl OglBdOtl VBilhO TOZStOVO V TPgOSSiieill dOIHll ga in ljubljanskega. Upravni stroški tega odcepljenega urada bi ne bili prav nič večji kakor so oni na mariborsko oblast odpadajoči stroški sedanjega ljubljanskega urada;. — Za posamezne delodajalce in delojemalce bi se ugodnosti celo povečale, ker bi imeli priliko brez vsakega dolgega potovanja v Ljubljano vpogleda ti osebno v katastre in se prepričati kako stoji njih račun i. t. d. Po našem mnenju bi kazalo celo deliti sedanji ljubljanski urad na tri dele in sicer na ljubljanski, ki bi obsegal vse ozemlje ljubljanske oblasti do Posavja, celjski, ki bi obsegal Posavje, Savinjsko dol., sedanjo celjsko in šoštanjsko ekspozituro, del konjiške in slovenjegraške, in mariborski, ki bi obsegal ostali del mariborske oblasti. Da pa ne bomo delali s to našo zahtevo težkoč mariborskemu) uradu, opustimo naše zahteve o ustanovitvi celjskega urada, vztrajamo pa na tem, da se izvede delitev sedanjega ljubljanskega urada na dva dela in sicer na ljubljanskega, ki naj obsega ozemlje ljubljanske oblasti, im mariborskega,, ki naj obsega teritorij mariborske oblasti. Kakor govorijo interesi delojemalcev in delodajalcev ljubljanske oblasti proti delitvi te važne socijalne institucije, tabo govorijo interesi istih interesentov mariborske oblasti! za delitev. To se je videlo tudi iz debate na anketi, Vsi zastopniki ljubljanske oblasti so zagovarjali ohranitev sedanjega ljubljanskega urada v celoti. Zakaj? Zato, ker je to interes tistih ljudi, ki so jih zastopali in poslali na anketo. Če bi pa bile iste osebe, ki so zagovarjale nedelitev ljubljanskega urada iz mariborske oblasti, bi zagovarjale pa delitev. -N a sprotno bi pa zagovarjali ne-dehtev sedanji zastopniki interesentov mariborske oblasti, če bi prebivali v ljubljanski oblasti. Iz tega se torej vidi, da zastopnike iz ljubljanske oblasti, ki so proti delitvi, ni vodila misel splošnih interesov vseh zavarovancev, ampak le lokalni interesi ljubljanskemu uradu najbližje stoječih zavarovancev. To priča lepa monumentalna palača v Ljubljani, v kateri se kopljejo v izobilju prostorov nekatere osebe, in ki je last ljubljanskega okrožnega urada, ponos Ljubljane in celo države. Kako se hote ali nehote. to ne vemo, postopa, mačehsko z zavarovanci mariborske oblasti, dokazujejo pri ekspoziturah obstoječi naj-skromnojši ambulatorijii. Tudi ne govorijo za delitev same lokalni interesi interesentov mariborske oblasti, ampak tudi dejstvo, da se je z upravno politično delitvijo Slovenije na dve oblasti delilo tudi vse druge ustanove in organizacije tako kakor se dotično ozemlje politično-upravno upravlja, — Radi tega bo prej ali. slej do take delitve prišlo, pa tudi če se postavljamo vsi proti delitvi, ne le inte- i rosenti ljubljanske oblasti Statističnim številkam, ki jih je ' navedel ravnatelj g. dr. Bohinc, s ka- j terimi je hotel dokazati pasivnost ma- | riborsko-oblastnega dela sedanjega ' ljubljanskega urada, ne moremo prav : verjeti, ker ne moremo razumeti,! kako i naj bi bili stroški bolnic za del ljubljanske oblasti' v 1. 1925. 1,930.000 Din in za mariborsko oblast pa ...... 1,811.000 » torej samo za ... 119.000 Din večji za ljubljansko kakor mariborsko oblast, vzlic temu, da. ima ljubljanski oblastni del urada 8 do 10 tisoč zavarovancev več kakor mariborski oblastni del. Po tem računu bi odpadlo na vsakega posameznega člana za ljubljansko oblast 29 Din in za mariborsko oblast pa 60 Din. Torej za mariborsko oblast na vsakega člana 31 Din več kakor za ljubljansko, ki ima, kakor rečeno;, 8 do 10 tisoč članov več kakor mariborska oblast. Značilno je tudi dejstvo, da se hoče statistično dokazati, da je imel ljubljanski del sedanjega ljubljanskega okrožnega urada v mesecu septembru 1926 dohodkov na prispevkih 2 milijona 239.700 Din in za del mariborske oblasti pa samo 1,490.000 Din, torej za 749.700 Din več kakor v mariborskem oblastnem delu. Na posamezne člane razdeljeno bi odpadlo za člane v ljubljanski oblasti 49.91 Din in za one v mariborski oblasti pa 45.98 Din, ali pa 3.93 Din več za ljubljanske kakor za mariborske člane. Tudi se trdi in statistično dokazuje, da stanejo zdravila za mariborske oblastne člane več kakor za ljubljanske, To trditev je opiral gosp. dr. Bohinc na. to, da je v mariborski oblasti mnogo več sezonskega delavstva kakor v ljubljanski oblasti. Tudi so baje mariborsko-oblastna podjetja zdravju škodljivejša kakor pa ljubljanska. Sicer pa ne bo za odločevanje merodajna samo ta anketa, ki je bila zgolj le informativnega značaja, ampak bodo v tem pogledu odločali tudi drugi faktorji, ki so na stvari direktno interesi,rani in sicer delodajalci in delojemalci. Kdor noče o neki stvari ničesar slišati, mu je vsaka bilka dobrodošla, da ustvari zadevo manj važno. V računu za dokazovanje večjih stroškov se je stavilo tudi stroške volitev, ki naj znašajo pol milijona dinarjev in s stroški 12. članov ravnateljstva. Kolikokrat so se pa vršile volitve, da se je mogla dobiti ta številka,. S takimi številkami, s katerimi je hotel g, dr. Bohinc dokazati neutemeljenost delitve sedanjega ljubljanskega okrožnega urada na dva dela, bi lahko postregli v neskončnost. Ker nam pa prostora v listu primanjkuje, bomo to opustili in se omejili le na najvažnejše, kar nas interesira. Čudimo se, da niso delojemalci vsi složni. Zastopnik delavskih strokovnih organizacij g. Eržen zagovarja prav tako delitev in sicer iz upravnih razlogov. Nasprotno pa se upira delitvi zastopnik delavske zbornice g. čobal. 1 Tukaj se nam zopet vsiljuje prejšnja misel o lokailneln patrijotizmu. Gospod Čobal kot Ljubljančan ne more odobravati, da bi g. Eržen odnesel del dohodkov Ljubljane v Maribor. Gospodje! Glejte predvsem interes zavarovancev in njih delodajalcev, potem šele na lokailpatri j ot izem. Prej ali sled bo prišlo tudi do združitve trgovskih bolniških blagajn in rudarskih bratovskih skladnic s se-dajnimi Okrožnimi uradi za zavarovanje delavcev. To zavarovanje se bo sčasoma razširilo tudi na poljsko delavstvo. Torej če ne poprej, se bo moralo pa takrat misliti na ustanovitev ne le mariborskega okrožnega urada, ampak celo na celjskega, kakor si mi predstavljamo, ker bosta mariborski in ljubljanski daleko prevelika in pre-ckretna. Bolje je torej, da se delitev že sedaj izvede, dokler je stvar še v manjšem, kakor pa potem, ko bo prišlo zraven še trikrat toliko članov. Kaj ljudje vse pravijo ... Pravijo, da so se točilci stoječim gostom precej časa pomišljali za ustanovitev lastne organizacije proti naši zvezi in listu. Mrmrajo, da so se po dolgem premišljevanju in ko jim je začela voda v grlo teči, vendarle ojunačili in sestavili pripravljalni odbor, kateri ima nalogo organizacijo izvesti. Trdijo, da so bili v zadregi pri izvolitvi načelnika pripravljalnega odbora in da so morali iti celo v Dalmacijo po njega, ker nimajo baje doma sposobne osebe. Šepetajo, da nimajo na razpolago niti lastnega lokala in da morajo prirejati sestanke v naših gostilnah. Čvekajo, da ne bodo potrebovali uradnika, ki bi jim organizacije izvedel, ker so sami zadosti pridni in pravijo, da je vsak, ki je zmožen voditi svoj trgovski obrat, tudi sposoben za vsako organizacijsko delo. Godrnjajo, da so navzlic temu sprejeli v službo nekega zelo agilnega uradnika, ki išče pravila naših zadrug, da bi na podlagi istih sestavil njih statute. Govorijo, da se ne bodo postavili z nami v boj proti karteliranim pivovair-nam, ampak, da nas bodo v tem boju pustili na cedilu. Mi pa pravimo, da je 3000 članov broječa in do popolnosti izvedena organizacija močnejša kakor 6 točifcev, kateri se za ustanovitev organizacije zanimajo in da ne bodo vzlic temu, da precej pravijo, nič napravili. Državna obrtna banka. Načelniki obrtnih zadrug v Celju so sklicali sporazumno za dne 12. decembra 1926 ob 9. uri predpoldne v hotel Celjski dom v Celju obrtniški shod, na katerem se je poročalo o ustanovitvi drž. obrtne banke in njenih podružnicah, o ustroju tega za obrtništvo itn gostilničarstvo jako važnega denarnega zavoda. — Shoda se je udeležilo okroglo 200 obrtnikov. Shodu je predsedoval v imenu vseh obrtnih zadrug dolgoletni voditelj obrtništva g. Ivan Rebek. Kot referent v zadevi je prisostvoval shodu zbornični tajnik g. dr. Pless, kateri je v dolgem, jako lepem govoru objasnil predvsem zgodovino tega novega obrtniškega denarnega zavoda, kar je bilo radi precej razširjenega napačnega, mnenja o celi stvari neobhodno potrebno. Klepetajo, \ podrobnih obrisih je zborničn da ni lepo delati raznih naklepov tajnik g. dr. Pless obrazložil zakon < proti naši organizaciji in listu v j državni banki in nje pravila. Ta lepa lokalih naših članov. 1 razlaga gospoda referenta je dovedla KLETARSKA ZADRIIfiA r zlli. MARIBOR, Canka*jeva ulica št. 1 priporoča prvovrstno vino lastnega pridelka iz ljutomerskih in mariborskih okrajev ter vabi cenj. naročnike za obisk njenih kleti v Mariboru. 13. državna razredna loterija ima največji dobiteh ? Z00.G00 Din (šrir mi ijone dvesto lističd.napjev) 12. premil. Ena premija 1,200.000 Din. Vsaka druga srečka dobi, zato ta Ul VI naročite eno srečko! Žrebanje 11. januarja 1927. Cena srečk: Cela 100—. polovična 50 —. četrtinska 25—, dinarjev. Dobitki in šanse so enormni: 4,200 000, 4 000 000, ‘3.E00.000 3.700.000, 3 600.000 3 500000 3,400.000, 2,900000. 2 400000. 1,600000 1 500.000, 1 400000, 1,300000 špeajelno: 2a 1 200000’ 2 a 500000 2a 400000, 2a 300000, 4a 250.000 6a 200000, 2a 100.000, 10a 80000 8a 60 000' 2a 50000, 24a 40.000, 38a 30000. 2a 24.000, 46a 20 000, 116a 10 000 in še preko 120 tisoč dobitkov izpod 10000 Din — Jar bi rai tudi Vam enega teh velikih dobitkov izplačal, z tu narečite še danes eno srečko. Msgoče Jas rmo tikaj srela bita! N'r°6l° 1 ANTOM GOLEŽ, 3VEARII30R, Aleksandro vet cesto, št. 425 Ps'istssesst in jjaSiosi Vam jamči maša f „KOLINSKA CIKORIJA1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ki dlaje Lciwa izdatnost, Sepso bas*«© iru je izdelek doma čega delavca teiT _________zasluži, da se uporablja v vsaki rodbini. ?1 • -« w do tega, da so se vsi navzoči obrtniki prepričali, da je potrebno, se za podpisovanje delnic zanimati. Ker smo v našem listu že opetovano natančno popisali, kako je v tej zadevi ravnati in ker nam v listu primanjkuje prostora, ne bomo tega važnega gospodarskega sestanka nadalje popisovali, ker vemo, da se naši gostilničarji itak zavedajo važnosti tega .zavoda. Vsekakor pa podamo naslednje navodilo o nakupu delnic državne obrtne banke kraljevine SHS. Banka se jie osnovala na temelja zakona o obrtni banki, katerega je izglasovala narodna skupščina SHS na svojem XXXII. zasedanju dne 30. januarja 1926. Pravila banke je odobril g. minister trgovine in industrije dne 23 junija 1926, št. 3806. Po zakonu in pravilih ima banka pravico kupiti 40% delnic, obrtniki 51% in ostalih 9% delnic pripada prijateljem obrtništva, to so one osebe, ki so do sedaj za obrtništvo na kakršenkoli zaslužen način delale, bodisi na o r g a ni zat ornem, bodisi na drugem obrtniško-gospodarskem polju. 9*5110'™1 glavnica banke znaša /o milijonov dinarjev. Od teh se vpiše za sedaj samo polovica, to je 37 milijonov 500.000 Din, od katerih podpiše država 15 milijonov in ostalih 22 milijonov 500.000 Din pa obrtniki sami. Ker je banka prosta vsakega državnega in občinskega davka ter vsake vrste taks, je jasno, da bo zamogla dajati obrtnikom najoenejiše kredite. — r udi se je država odrekla vsakemu do-n°su oziroma dobičku banke in tudi od 40% delnic podpiše, brez da bi zahtevala zato kakšne obresti. — Zato je pa tembolj priporočljivo nakupiti čim večje število delnic. Za podpisovanje delnic so pooblaščeni sledeči denarni zavodi: Narodna banka SHS in njene filijalke. Prva hrvatska štedionica in njene podružnice in Srbska banka v Zagrebu in njene podružnice. — Pri nakupu se položi samo vpisnina,, ki znaša za vsako delnico 5 Hin in 20% vrednosti nominale vsake delnice. Kadar kupci delnic vplačajo celo vsoto, se jim bodo takoj izdale originalne delnice, ki se glasijlo ali na ime obrtnika ali pa tudi na ime njegove žene. Na glavni skupščini (občni zbor), ki se bo vršil prvikrat dne 20. februarja 1926, dajeijo vsake tri delnice po 1 glas. Da se pa prepreči vsako preglasovanje ene same osebe, se je stavilo v zakon in pravila dotočilo, po katerem je priznano eni osebi največ 25 glasov. Če bi n. pr. jako premožen obrtnik hotel kupiti večino delnic z namenom, da bi na zboru preglasoval ostale delničarje, mu je s to določbo taka manipulacija onemogočena. Stvar je torej sigurna in za razvoj našega gospodarstva jako važna ter svetujemo vsem našim članom, da si nabavijo najmanj vsak po tri delnice, da pridejo do pravice glasovati na občnem zboru delničarjev državne obrtne banke kraljevine SHS. V boljšo ilustracijo stvari podamo naslednje izdelano TABELO, iz katere je točno razvidno koliko je vplačati takoj pri vpisovanju za vsako delnico in koliko vsaki mesec v času 25 mescev. u E TJ _o > O >č/5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 12 15 18 21 30 Pri nakupu delnic se položi takoj Mesečni obroki tekom 25 mesecev po Znesek polne vrednosti posameznih delnic tevilo glasov na zboru vpisnina 20°/o od nominale Din P Din 1 P Din 1 P Din I P 2.000 » 8.000 » 5.000 » 1.000 » 1.000 » 5.000 » 12.000 Celokupni izdatki . . . 193.000 Din. -Za kritje teh proračunjenih izdatkov so predvideni sledeči dohodki: za dobro Saldo iz leta 1926. .. . j . 5BOO Din za, dohodke oglasov v »Gostil, listu« . . 96.000 » 1. Celokupni predvideni dohodki 101.000 Din. Ce rekapituliramo izda,tke po.............193.000 Din in dohodke po .... 101.000 » vidimo, da znaša proračunski primanjkljaj 92.000 Din, katerega, je treba kriti s prispevki včlanjenih zadrug in sicer po 40 Din letno od vsakega člana. Ti prispevki so prora-čunjeni na okroglo vsoto ...... 95.000 » Ce bi plačale vse zadruge točno njim predpisane prispevke,, bi ostalo koncem leta 1927. šle ... . 3.000 Din denarja, kateri bi se uporabil za izpopolnitev inventarja zvezne pisarne. V tem kosmatem proračunu a še ni všteta članarina za tujsko-prometno zvezo v Mariboru, h kateri moramo pristopiti kot ustanovni' člani, če hočemo kaj veljati na merodajnih mestih. Taki člani plačajo enkrat za vselej 10.000 Din. Istotako je potrebno za uspešno naše delovanje, da pristopimo kot člani k »Središnjemu Savezu Gostioničar-skih Udruženja v Beogradu«, članarina te korporacije je mesečno 2 Din ali letno 24 Din za vsakega naših članov. če se glasuje za pristop k tujsko-prometni zvezi in k Središnjemu Savezu, bi se potem povišala zvezna; članarina od- 40 Din na 70 Din letno za vsakega člana. Gospodje! Le če bo občni zbor odobril ravnokar vam razloženi proračun, lahko priča,kujejo člani še nadalje tako intenzivno delovanje zveze in izdajanje tako obširnega lista, sicer se bo moralo omejiti vse na najpotrebnejše. — Da bo občni zbor ta proračun odobril, je odvisno edinole od vas. Če vam je na nadaljnem intenzivnem delovanju zveze kaj ležeče, je potrebno, da delate med vašimi člani razpoloženje, da pooblasti jo svoje- delegate, ki jih bodo poslali na zbor, za glasovanje za od zveznega odbora sestavljeni letni pro-. račun, po katerem bo treba plačati vsakemu članu letno najmanj 40 Din, in če -se bo glasovalo za- nristop- k Središnjemu Savezu celo 70 Din.— Kako da se ta prispevek med člani razdeli, je skrb zadrug. Da se revnejšim gostilničarjem plačilo olajša, je priporočljivo razdeliti vse člane na razrede. Premož- i nejšim članom, ki imajo poleg tega še dobroidoČ-e obrate, se lahko naloži višja članarina. Zato pa zniža revnejšim članom za to, od premožnejših članov več plačano vsoto, tako, da bodo p-o-magali plačati premožnejši člani revnejšim njih- prispevke, n. pr. A, ki je: jako premožen in ima tudi dobro idoči obrat, plača letno namesto 40 Din zvezne članarine 60 Din,, torej 20 Din več kakor je od zveze proračunjeno. Zato bo pa plačal B, ki' je reven, za 20 Din manj- kakor je proračunjeno. Vsled tega bo plačal A 60 Din in B pa 20 Din. Oba skupaj 80 Din. Na ta način pride tudi zveza do svojih proračunjenih dohodkov in revnim članom bo pa olajšano plačilo članarine. Ce se zvezni proračun ne- bo odobril v predlagani višini, bodeta propadla zveza in list ter s tem v zvezi tudi ves gostilničarski- stan, kateremu se kljub dobro delujoči in močni organizaciji nalaga vedno večja bremena. — Ce se nas bo pa z odobrenjem proračuna podpiralo, ne bomo nehali ze delom, dokler ne dospemo do našega cilja. S tem končam svoje poročilo v upanju, da se ne bo nobeden član obotavljal pooblastiti zadružne delegate glasovati na občnem zboru za predlagani proračun. Zvezni načelnik g. Bernardi se zahvali zveznemu tajniku za izčrpno podano poročilo, katerega na kratko re-sumira in da na razpravo. K debati se oglasijo razni navzoči gospodje odborniki, kateri odobravajo delovanje pisarne, G. Berilč od ptujske zadruge pravd, da je zveza prav ravnala, ko- se je združila s Sv. Vojsko in drugimi organizacijami v tu in inozemstvu,, kar se tiče skupnih interesov, kakor je bilo objavljeno v našem listu. Predlaga, naj bi se list še nadalje izdajal in povišala rajši- zato zvezna član arih a, kakor da bi se- list ustavil. — Ker ni Središnji (Savez do danes še pokazal nobenega, resnega in uspešnega delovanja, pravi, naj se ne predlaga zveznemu občnemu zboru, da bi glasoval za pristop. Slednjič predlaga, g. Beridč, da bi se zvezni surovi proračun objavil v listu še- pred nov. letom, da bo zadrugam dana možnost se s svojimi alani v tem pogledu pogovoriti in pooblastiti svoje delegate, da glasujejo za ali proti istemu. Zastopnik velikega župana gosp. Ignacij Založnik pravi, da ni dvoma, da je silno važno pristopiti k Središnjemu Savezu Gostioničarskih Udruženja v Beogradu., Da niso danes še rešene vse gostilničarske zadeve, je pripisovati ravno dejstvu, da nima gostil-ničarstvo na sedežu parlamenta nobenega zastopstva, ki bi rešitve pospeševalo. Zadeve točilcev stoječim gostom ne bo moči toliko časa rešiti, dokler se ta stvar ne bo uredila z zakonom. — Velika župana mariborske in Ijubljajn-ske oblasti že delujeta na to dve leti1. Državna zveza vseh- zvez ali Središnji Savez se pa toliko časa ne more ustanoviti, da bodo včlanjeni v pokrajinskih zvezah vsi gostilničarji. Mogoče ej pa ustanoviti namesto tega Središnjega Save el centralno tajništvo, ki ho imelo nalog skrbeti za to, da se vse že aktualne zadeve, ki čakajo rešitve, pospešijo in da skrbi za izvedbo organizacija. — Takšno tajništvo bi ždel, da bi imeli v Beogradu. Zato pa vam svetujem, da povabite vse v državi obstoječe zveze na konferenco in predlagate tam ustanovitev takega, urada. — Prispevki za to tajništvo naj se pa razdelijo po teritorijalnem obsegu in ne po članstvu. Stališče vašega tajništva o ustanovitvi Gospodarskega sveta ni pravilno. Taka inštitucija je tako važna, da je bolje, da se ustanovi danes; nego jutri. Jako obsežno -obrazloži pomen take inštitucije in pravi, da ne morejo imeti poslanci o današnjem stanju gospodarskega položaja obrtništva; niti pojma, vizlic temu pa sklepajo o važnih obrtniških zadevah. To pa zato, ker ni Gospodarskega sveta. Ce se pa tak Gospodarski svet keda-j ustanovi, poten se mora poslati tja le take može, ki bodo delali samo gospodarsko, ne pa politično. Zvezni načelnik g. Bernardi se zahvali zastopniku velikega župana g. komisarju Založniku in da njegov predlog za ustanovitev centralnega tajništva v Beogradu kot svoj predlog na glasovanje, za katerega glasujejo vsi navzoči. Naloži se zveznemu tajništvu izdelati vse potrebno za, sklicanje konference za ustanovitev centralnega tajništva., K tajniškemu poročilu se oglasi še g. Andrej 0-s-et, zastopnik mariborske mestne zadruge in restavrator v Narodnem domu v Mariboru ter stavi na načelstvo vprašanje, kako je moglo priti do' tega, da se je predlagalo velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru, naj kaznuje zadružnega načelnika g. Konrada Žnuderla, ker je potrdil po sklepu odbora spričevalo ge. Rogina. Na zahtevo g. Oseta se je prečita! zadevni spis dobesedno in se je ugotovilo na podlagi pojasnila gosp. Oseta, da je g. Žnuderl izvrševal samo sklep odborove seje. — Pri tej priliki se, je zavzelo stališče napram sezonskim natakarjem in natakaricam. Po daljši debati se je sklenilo soglasno, da se ne šteje sezonska natakarska služba za celo leto, ampak samo za tisti čas, v katerem je bil uslužbenec pri dotičnem podjetju resnično zaposlen. Ker se nihče več ne oglasi k besedi v zadevi tajniškega poročila, da, zvezni načelnik g. Bernardi na glasovanje odobrenje dosedanjega samostojnega delovanja zveznega načelstva in tajništva, za katerega glasujejo vsi navzoči s pristavkom, da se naj predlogi za kaznovanje enega ali drugega zadružnih funkcijonarjev, pripusti- sklepanje odborovi sejd. Nadgeometer Adolf Gotzl obl. avt. civ. geometer Maribor, Aleksandrova cesta 63 prevzema vsa zemljemerska opravila in izvršuje ista točno in po zmerni ceni. K četrti točki dnevnega reda pojasni zastopnik velikega župana g. komisar Založnik, da se je že uradno odredilo vse potrebno, da ne dobi odslej naprej- nobeden prosilec za osebno pravico poprej točilne pravice, dokler ni rešena definitivno prošnja za, osebno pravico. Vsled tega pojasnila odpade vsaka nadaljna -razprava in sklepanje. — Radi tega. se preide k peti točki dnevnega reda. Zastopnik velikega župana komisar g. Založnik pojasni obširno postopanje zadružnih komisarjev in katerim zadrugam se bodo taki funkcijonarjii postavili ter priporoča vsem -načel,nikom intenzivno in korektno zadružno poslovanje, da ne bo potrebno postavljati njih zadrugam zadružnih komisarjev. K šesti točki dnevnega reda pojasni g. Založnik kot zastopnik velikega župana v obširnem referatu pomen tujsko-prometne zveze in predlaga, naj bi navzoči sklenili pristopiti kot člani k tej za gostilničar-s,tvo tako važni korporaciji in priporočali isto tudi svojim včlanjenim zadrugam. Po kratkem medsebojnem ra-zgovoru sklenejo navzoči pristopiti kot ustanovni člani k tujsko-promctnl zvezi s članarino 10.000 Din enkrat za vselej. . K sedmi točki dnevnega reda se na predlog zveznega tajnika, kal eri je zadevo iztirjanja zaostale zvezne članarine od neke reni-tentne zadruge pojasnil, soglasno sklene, vložiti zadevo v arhiv, ker ni izgleda, da bi se zamoglo od te korporacije kaj doseči. K osmi točki dnevnega reda poda zvezni tajnik g. Komac točno poročilo o do sedaj pod-vzetih korakih za ustanovitev odseka za brezplačno posredovanje služb. Po kratki debati se sklene pripustiti celo zadevo ožjemu odboru v Celju, kateri ima nalogo zadevo izvesti. K deveti točki dnevnega reda se po kratki . debati sklene sklicati občni zbor v prvi polovici januarja 1927 v Mariboru. Dan določi zvezno načelstvo, lokal pa mariborska mestna zadruga. — Vabilo se razglasi v listu od 20. decembra 1926. K deseti točki dnevnega reda pojasni g. Beriič obširno pomen in važnost podpisa, delnic za državno obrtno banko in predlaga, da bi se našim članom priporočalo podpis. stilnicarn! Od dobrega razpoloženja Vaših gostov je odvisna tudi Vaša obrt. Da pa bodo Vaši gosti dobro razpoloženi, naročite takoj humorističen list »Muhe«, ki izhaja v Celju 3 krat v mesecu in stane celoletno 40 Din, polletno 23 Din, četrtletno 12 Din. Uprava „Muh“ v Celja. K enajsti točki se pride nazaj na tajniško poročilo k točki, kjer se govori o izdajanju odloka ! mestnega magistrata celjskega glede odpiralnega in zapiralnega časa lokalov trgovskih tooiloev in delikatesnih trgovin ter se osvoji predlog zveznega tajnika g. Komaca in sklene soglasno j vložiti proti mestnem magistratu celjskemu pritožbo na velikega župana mariborske oblasti v Mariboru, ker je dovolil za delikatesne trgovine izjeme v odpiralnem in zapiralnem času. Prosi naj se velikega župana, da odlok celjskega magistrata, kar se tiče določitve časa za odpiranje in zapiranje delikatesnih trgovin, razveljavi in odloči tudi za zadnje isti čas kakor se je določil za točilce stoječim gostom. K dvanajsti točki dnevnega reda, to so slučajnosti, se sklene delegirati na; anketo; za ustanovitev 0. U. Z. D. za mariborsko oblast v Mariboru gg. načelnika Bernardija in tajnika Komaca, da se o načrtu in* formirata in podasta občnemu zboru detajlna pojasnila, kateri bo o zadevi definitivno sklepal. G. Milan Martinovič razlaga jako lepo in obširno o poteku 51. občnega zbora društva mednarodnih hotelirjev, ki se je vršil pred kratkim v Budimpešti, kateemu je prisostvoval na lastne stroške kot delegat naše zveze. Gospodu Martinoviču izrazijo navzoči soglasno zahvalo za tako požrtvovalnost. Na predlog g. Martinov,iča se soglasno sklene pristopiti kot člani k temu društvu in plačati M 40 letne članarine. Najinteresantnejše celega poročila je to, da je ogrska država, žrtvovala v namen 51. občnega zbora mednarodnih hctolirjev 10 milijonov dinarjev. Take vsote bi naši krmilarji ne dali za povzdigo tujskega prometa, dali bi jo pa za povzdigo kake politične partije. — Žalostno ali resnično., K besedi se še oglasij o gg, Volčan-šek iz Brežic, Golenko iz Ormoža in Ratbey iz Rajhenburga in prosijo zvezo za intervencijo za izposlovan je raznih ugodnosti gostilničarstvu pri obdavčenju vina. — Vse gospode se prosi, naj bi poslali na zvezo pismene predloge, ki bodo služili za podlago pri sestavi pismene vloge na merodajne činitelje. K zaključku se oglasi k besedi, še zastopnik velikega župana komisar g. Založnik in konča svoj daljši nagovor na navzoče s sledečimi besedami: Že-> lim, da na tej poti dalje korakate, ker je ta pot prava, ki vodi do končnega vašega cilja. Zveznii načelnik g, Bernardi se iskreno zahvali zastopniku velikega župana komisarju g. Založniku za udeležbo na naši odbor ovi seji in za lepe in poučljive govore, ki jih je držal navzočim tekom današnje seje. Zahvali se istotako tudi vsem navzočim odbornikom za številno udeležbo in vztrajnost ter zaključi sejo ob 18. uri zvečer. Izredni občni zbor mariborske mestne zadruge. (Konec.) Novoizvoljeni podnačelnik g. Senekovič povzame v nenavzočnosti načelnika g. Spatzka besedo in se zahvali , vsem navzočim za izkazano mu čast j ih obljubi, da bo posvetil vse svoje i moči zadružnemu delu. da se bo doseglo zboljšanje gospodarskega položaja vseh zadružnih članov. Svoj govor ponovi tudi v nemškem jeziku. Gospoda Žnuderla pa prosi, naj vodi zborovanje do konca. V odbor je bil izvoljen g. Verzel j kot odbornik im gg. Starmann, Gizeij in Horvat pa kot odborniki namestniki. i Po končanih volitvah povzame besedo g. Žnuderl in častita vsem novoizvoljenim gospodom ter jih poziva, naj delajo še nadalje tako kakor se je delalo do sedaj v prid celemu stanu ter se naj goji najtesnejše prijateljstvo med člani. K besedi se oglasi g. Valjak, kateri se povraća na poročilo zvezimega tajnika gosp. Komaca, ki je zaprosil, naj bi današnji zbor zavzel stališče na-pram točilcem-stoječim gostom in pravi, da je odločno proti temu, da bi se taki obrtniki, ki niso strokovno naobra-ženi, včlanjevali v gostilniške zadruge. Po daljši razlagi zadeve predlaga, naj se v polnem obsegu odobri zvezino sta- lišče, to je, da se ti obrti ne včlanijo v gostilniičamske zadruge, G. Žnuderl da ta predlog na glasovanje, za katerega glasujejo vsi navzoči Za besedo prosi tudi stari borec za gostilničarske pravice g. Kafer, kateri izvaja v nemškem jeziku sledeče: Prosim vas, da mi oprostite, da govorim v nemškem jeziku. Za daljši pogovor v slovenskem jeziku bi ne bil zmožen. Da bi se pa sedaj na stara leta učil slovenskega jezika, mi je nemogoče. K besedi sem se oglasil, da počastim Žnuderla kot zadružnega načelnika. Danes tri leta smo ga volili v odbor in nikdo izmed nas ni takrat znal, kakšno strokovno kapaciteto smo pridobili našemu stanu. Nikdo ni takrat poznal njegovih zmožnosti in agilnosti, šele ko je postal pozneje podnačelnik, se je spoznala njegova zmožnost za. zadružno delo. To je tovariš, ki nam je koristil mnogo s svojim vplivom pri oblastih. Izjaviti moram, da je nam vsem žal ga zgubiti iz naše sredine. Upajmo pa, da bo naš Žnuderl do prihodnjega zbora zopet član naše zadruge. On je bil tisti, ki je znal z vsemi člani enako ravnati. On ni poznal izjem. Da mu izrečemo za njegovo požrtvovalno delo kar najlepšo zahvalo, vas prosim, da se v znak zahvale dvignete z vaših sedežev. Vsi navzoči so se v tem znamenju dvignili raz svojih sedežev, kar znači', da je bila izrečena g. Žnuderlu za njegovo požrtvovalno delo najlepša zahvala. K ončno se g. Žnuderl poslavlja od svojih tovarišev kot zadružni načelnik in gostilničar ter preide k drugemu stanu, kjer upa doseči boljšo bodočnost kakor v gostilničarskem, katerega od vseh strani pretežko obremenjujejo z državnimi in občinskimi dajatvami, ter zaključi občni zbor ob 6. uri zvečer. * Odstopiivšemu agilnemu in požrtvovalnemu zadružnemu načelniku g. Konradu Žnuderlu izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo za njegovo požrtvovalno delo v prid vsemu gostilničarskemu stanu. Kakor je razvidno iz zapisnikov zvezitniih sej, se je gosp. Žnuderl udeležil vsake naše seje im zbora ter stavlja! uvaževanja vredne predloge. Zato ga bomo pa tembolj pogrešali v naši sredini. Novoizvoljenemu, načelstvu pa naj-iskneneje čestitamo k izvolitvi' im prosimo naj pridno posnema agilnost in požrtvovalnost svojega vrednega prednika. Vinski sejem in razstava v Ivanjkovcih. Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« r. z. z o. z. v Ivanjkovcih je priredila dne 9. decembra 1926 drugi vinski sejem in razstavo vin ormoško- ljutomerskega izvora. O poteku sejma smo že čitali poročila. V spopolnitev istih hočem navesti v naslednjem nekaj stro-kovno-tehničnih podatkov. 86 vinogradnikov je prijavilo za sejem in razstavo 195 vin letnikov 1921 do 1926. Vinskih vzorcev pa je bilo vposlanih 178. 17 vinskih vzorcev ni pravočasno prispelo, pa se jih zbog tega ni moglo več upoštevati. Vsa pravočasno dospela vina so bila pred sejmom oziroma razstavo glede kvalitete po posebni strokovni' komisiji ocenjena (Kočevar, Zabavnik, Zupanc). Večina vin je bila iz mešanih nasadov, po številu 92, sortiranih vin pa 86. Radi kvantitativno jako slabe vinske letine 1926 manjši vino-gradni posestniki niso vin sortirali, ne zato, ker se jim to ne bi izplačalo, nego s&mo zato, ker je pridelek bil pač zelo skromen. Vzlic temu so vina iz mešanih nasadov jako dobra, ker ti mešani nasadi sestoje iz samih dobi ih vrst grozdja. Večji posestniki pa imajo večinoma sortirana vina. Ocena vin je v splošnem izpadla ugodno, če upoštevamo, da je komisija morala izločiti iz seima le dva vinska vzorca zbog plesnobe oziroma okusa po plesnivem sodu, t. j. vsega skupaj samo 1.1%, je to dokaz dovolj dobrega kletarjenja tudi pri malem vinogradniku. Sumljivost mešanja vina žlahtnih trt z vinom samorodnih amerikank se je pojavila samo v dveh slučajih, t. j. tudi samo 1.1%. Je to znamenje, da so ljudje že spoznali neumestnost meša- nja šmarnice z našim dobrim vinom, kar je pripisati ugodnemu vplivu tozadevnih odredb velikega župana v Mariboru ter delavnosti javnih funk-eijonarjev v tej smeri. Slika ocene vin je sledeča: Tek. Štev. Vino Letnik O c e r a1 Skupaj 6 5 4 3 2 1 0 1 Mešan nasad . . . . . . . 1926 3 11 27 15 6 2 64 2 » » 1925 — 1 3 8 12 1 — 25 3 » » ....... 1924 — — — — 1 — — 1 4 » » 1923 — — — — 1 — — 1 5 » » 1921 — — — 1 — — — 1 6 Rumeni šipon 1«26 — 1 2 10 5 1 — 19 7 » » 1925 1 — 1 2 5 — — 5 8 » » ....... 1921 1 — — — 1 — — 1 9 Laška graševina 1926 — 4 3 7 — — — 14 10 » » 1925 — 1 3 1 — — — 5 11 » » ..... 1924 — — 1 — — — — 1 12 Drobna » 1926 1 1 13 » » 1925 2 — — -- — — — 2 14 » » ...... 1924 1 1 15 Muškatni silvanec .... j 1926 4 1 1 1 — — — 7 16 » » ..... 1925 — — 1 — — — — 1 17 Zeleni » 1926 — 2 — — — — — 2 18 » » 1925 — 1 — 1 — — — 2 19 Beli burgundec 1926 1 2 3 1 — — —' 7 20 » » .... 1925 — 4 1 — — — — 5 21 » » 1924 1 — —- — — — — 1 22 Rulandec . . 1926 1 — — — — — — 1 23 » . ; O. • ... 1925 — i 1 — — — — 2 24 Traminec 1926 — i 1 — — — — 2 25 » 1925 1 — 1 — — — — 2 26 Rumeni muškatelec 1926 — i 1 27 Muškatna varina 1925 — i 1 28 Neuburger 1926 — i 1 29 Portugalka 1926 — — 1 1 — — — 2 Skupaj . . . H 25 37 59 38 8 2 178 1 1 1 6 pomeni najbolje. Razstavljaloem, katerih vina so bilabila ocenjena z 6, 5 in 4, so se priznale diplome in sicer: I. Za izborne kvalitete. 1. Klotar Bouvier, Gornja Radgona, za izborni rumeni šipon letnik 1925, pridelan v Jeruzalemu. 2. Karolina Hintze, Ptuj, za ru-landca, letnik 1925 in 1926, pridelan v Jeruzalemu. 3. Štefan Brodar, Ormož, za beli burgundec letnik 1924 iz Brobrovnika, za muškatni silvanec letnik 1926 iz Gomile. 4. Katika Rajh, Mota pri Ljutomeru, za muškatni silvanec letnik 1926, pridelan v Jeruzalemu. 5. Franc Kočevar, Središče, za muškatni silvanec letnik 1926, in rumeni šipon letnik 1921, pridelan v Kaj-žaru. 6. Otmar Diermayr, Ormož, za drobno graševino letnik 1924 in 1925, pridelano v Kajžaru. 7. Štajerska hranilnica, Podlehnik, za drobno graševino in traminca letnik 1925 in 1926 in beli burgundec letnik 1926, pridelan v Podgorcih. H. Za prav dobro kvaliteto: 1. Ivan Fischerauer, Jeruzalem, za rumeni šipon in laško graševino letnik 1926, pridelan v Jeruzalemu, 2. Alfred Saffin, Dunaj, za vino iz mešanega nasada letnik 1926, pridelan v Vinskem vrhu, 3. Lovro Petovar, Ivanjkovci, za laško graševino in beli burgundec letnik 1926, pridelan v Jeruzalemu. 4. Oskar Kaltenegger, Pavlovski vrh, za vino iz mešanega nasada letnik 1926, pridelan v Pavlovskem vrhu. 5. Anton Lešnik, Gradež, za beli burgundec letnik 1925 in za vino iz mešanega nasada letnik 1926, pridelano v Cerovcu. 6. Ivan Veselič, Ormož, za beli burgundec letnik 1925 in 1926, pride- | lan v Jeruzalemu oz. Litmerku. 7. Rudolf Potorc, Ormož, za ru-landca letnik 1925, pridelan v Stre- , zetini. 8 Ludvik Kuharič, Ormož, za ze~ • leni silvanec letnik 1925 in 1926, pri-I delan v Stanovčaku, 9. Olga Beninger, Svetinje, za muškatni silvanec letnik 1926, pridelan pri Svetinjah. 10. Adolf Stamen, Ormož, za beli burgundec in laško graševino letnik 1925, pridelen v Litmerku. III. Za dobro kvaliteto: 1 Josip Janžek, Ivanjkovci, za vi-! no iz mešanega nasada letnik 1926, pridelan v Drebrovniku. 2. Robert Wolf, Bovec, za muškatni silvanec, laško graševino in rumeni : šipon letnik 1926, pridelan v Ilovcu. i 3. Ivan Lukman, Krčevina, za vino iz mešanega nasada letnik 1926, pridelan v Kaijžaru. 4. Martm. Reinisch, Gradec, za laško graševino letnik 1926, pridelan v Pavlovskem vrhu. 5. Mirko Rajh, Sarajevo, za vino iz mešanega nasada letnik 1926, pridelan v Slamnjaku. 6. Dr. E. Schwarz, Ljutomer, za vino iz mešanega nasada letnik 1926, pridelan v Grosovčaku. 7. Avgust Vraz, Cerovec, za vino iz mešanega nasada letnik 1926, pridelano v Radomerščaku. 8. Anton Senčar, Pušenci, za traminec letnik 1926, pridelan v Streze-tini. 9. Vinko Polak, Ivanjkovci, za vino iz mešanega nasada letnik 1925 in 1926, pridelano v Ivanjkovčaku. 10. Štefan Vogrin, Vukom orje, za vino iz mešanega nasada letnik 1926, pridelano v Kožanjšaku. 11. Mestna občina Ormož, za vino iz mešanega nasada letnik 1926, pridelano v Vinskem vrhu. 12. Marija Rozman, Ilovec, za ru-landec letnik 1925 in laško graševino letnik 1926, pridelano v Ilovcu. 13. Ludvik Sigmundt, Svetinje, za Leli burgundec in vino iz mešanega nasada letnik 1926, pridelano pri Svetinjah. 14. Dediči Sigmundt, Svetinje, za beli burgundec letnik 1926, pridelan v Brebrovniku in 15. Angela Golar, Ljutomer, za vino iz mešanega nasada letnik 1926, pridelano v Grosovčaku. Vinska razstava in sejem v Ivanjkovcih ima beležiti zopet lep uspeh, ne samo iz vidika vinske trgovine, nego tudi v strokovno-tehničnem oziru. Vinogradnik ima na takih prireditvah najlepšo priliko videti, kaj konzum zahteva in kaj najboljše plača, in se, če je pameten, pri svojem vinskem obratu po tem tudi ravnal. Želeti je, da se vinogradniki povsod, kjer so pogoji dani, organizirajo in skušajo posnemati kraje, kjer se že prirejajo vinski sejmi in razstave kakor v Ivanjkovcih, Središču, Št. liju, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Take prireditve so velikega pomena in bi morala biti zbirališča materijala, t. j. vina za prireditve v večjem obsegu, kakor bo n. pr. oblastna vinska razstava od 15. do 17. januarja 1927 v Ptuju. Uapti je, da se bodo vse prej omenjene organizacije v njih lastnem interesu razstave v Ptuju z dobrim blagom iz svojih okolišev mnogobrojno udeležile. Uspeh ne bo izostal; vina je malo. Kupcev bo dovolj. I. Zabavnik. ■ n —... I. I . I l.ll ll,-! ■ —— . I ■ ——■ — Ml..—I I ■■■!■« ■ ■ II II M I ■ I I I I. I „gn Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim gostom, odjemalcem, prijateljem, znancem in tovarišem ter se priporočamo za nadaljni nakup. Alojz Hvalec, mesar Anton Štern, gostilničar Juiius Ogrizek, restavracija in mesarija Franjo Ozom Rogaška Slatina. Rogaška Slatina. Rogaška Slatina. Rogaška Slatina. Anton Debeljak, gostilničar in trgovec z lesom Katica Kotnik, kavarna „BristoK P. Loschnigg, trgovina Rogaška Slatina. Maribor, vetrinjska ulica 30. Rogaška Slatina. Ivan in Marija Gteščič, restavraterja Otorepec & Žurman, trgovina Državno zdravilišče Rogaška Slatina Stjepan Čoh, resfavrater Rogaška Slatina. Rogaška Slatina. Rogaška Slatina. * Restavracija Rimini Muto" Kavama „Europa11 Veletrgovina z vinom Pugel & Rossmann Milan Martinovič Dvmvftii iivivMvui = MARiBOH = Cenj. potujočemu občinstvu, vsem prijateljem in tovarišem Maribor. Maribor. Rogaška Slatina. vesele božične praznike in srečno JSiovo letol Tomo Majer. Razno. Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je dne 17. oktobra 1926 umrla soproga člana gostilničarske zadruge v Šmarjah pri Jelšah gospa Ivana Lo-renčak. Istotam je umrl dne 9. dec. 1926 gospod Leo Jer še, gostilničar v Šmarju pri Jelšah, ki je bil tudi član omenjene zadruge. — Gostilničarska zadruga v Šmarju pri Jelšah izreka vsem preostalim svoje globoko sožalje. [Pokojnike pa bo obdržala v trajnem spominu. Lahka njima bodi domača gruda! Oblastna vinska razstava v Ptuju. Med 15. in 17. januarjem 1927 se vrši y Ptuju p6d protektoratom g. velikega župana mariborske oblasti vinska razstava in vinski sejem. O tem obveščamo vse člane in jim priporočamo, da v obilem številu razstavo posetijo. Razstavila se bodo vsakovrtna domača vina. Zato je poset gostilničarstva na tej razstavi velevažnega pomena. Listnica uneriništ*a. Radi pomanjkanja prostora smo morali odložiti poročilo o nameravani 3. avstrijski strokovni razstavi gostilničarskih in sorodnih obiti v Grazu 1927 za prihodnjo evilko. Piana kosa Brata Požar se priporoča cenj. gostilničarjem, hotelirjem in kavarnarjem. Ob enem želimo našim cenj. odjemalcem vesele božične praznike in srečno JSlovo leto! Brata Požar, Maribor, Gospojna 3. Franc Govedič čevljarstvo ter delavnica za popravila snežnih čevljev In galoš Maribor, Frankopanova 10 želi cenj. občinstvu in prijateljem vesele božične praznike in srečno flovo letol Zahtevajte cenik oglasov! Gostilna in kavarna Alojzij in Aloj sija Kristina Voligrnbcr Maribor, frankopanova 17 Cenj. občinstvu, vsem prijateljem in tovarišem vesele božične praznike in srečno Novo leto! Dalmatinska gostilna pri 4» M Maribor, Dravska ul.13 Cenj. občinstvu, vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno flovo letol kavarna „Rotovž" Maribor, Rotovški trg 5 želita vsem cenj. gostom, pri-= jateljem in tovarišem = vesele božične praznike in srečno jMovo leto ! ■ NAMIZNE PRTE, SERVUETE I I ter sploh vse gostilničarsko in hotel- ■ I sko perilo dobavlja po zelo znižanih ce- I I nah veletrgovina R. Stermecki, Celje. | S 11 Ilustrovani cenik zastonj. 9 Naznanilo. Cenj. občinstvu, prijateljem in tovarišem vljudno naznanjam, da sem s 1. decembrom til. prevzela gostilno od ge. Alojzije KIRBIŠ v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 79. Z dobrim naravnim vinom in izvrstno kuhinjo bodem postregla vsakemu gostu ter se za obilen obisk in naklonjenost priporočam. Ivana Dolničar. N aznanilo. Cenjenim gostilničarjem naznanjam, da sem se r azdr užil s firmo C. FURST Sdhne v Ptuju in da bodem odslej sam vodil trgovino z vinom naprej. Zagotavljam pošteno postrežbo s pristno kapljico in se priporočam cenjenim odjemalcem tudi v V. Baebler, Ptuj posestnik in vinogradnik. Preselitev. Informacijski biro .,M AR STAN1, Maribor se le preselil v hišo Glavni trg, nad Mestno lekarno, vhod Lekarniška ul. 2. Posreduje tudi nakup, prodajo, najem, na račun gostilne in kavarne i. t. d. Grajska kief = Maribor = Cenj. občinstvu, prijateljem in tovarišem vljudno naznanjava, da sva s 1. decembrom 1926 pr«wzela obče znano GRAJSKO KLET. Za blagohotno naklonjenost ter obilen obisk se priporočata JOSIP in MARIJA MAJDIČ. Učno-postavne knjige. 1 komad avstrijsko pravo » državljansko pravo 1 » trgovinska in menična postava » civilno kazensko pravo 1 » Logarithrnus-računska umet- nost nove, v nemškem jeziku sestavljene, Proda ugodno po dogovoru gostilni čarka Alojzija KRAČUN v Ločah pri Konjicah. Sadj evec |tari in novi razpošilja A. OSET, Štajerska klet. Narodni dom, Maribor. los. Zlringer Dreparalor-gačiteli Martbor, Slovenska ulica at. 28 Ptiče, sesalce itd. prepariram naravno, izvrstno in trajno. Rogove vseh vrst, trofeje montiram na zrezljane ali na naravne deske. Prevzamem vsakovrstne Rožuhe za belostrojenje in kupujem rogovje. 8 Priporočam se cenj. občinstvu za obisk. Imam vedno na razpolago vsakovrstna vina, likerje in slivovko. Cene nizke! Postrežba solidna 1 Jfan Kač gostilničar, Gotovlje pri Žalcu. nho hočeš štediti denar "fRI moraš kupovati v trgovini v v Konjicah, ker tam je najcenejši nakup različnega manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi vse krojaške in gostilničarske potrebščine, mlinske volnene in svilene site. Dobro in poceni manufakturno, špecerijsko in železninsko blago kupite edino le v novi trgovini Mihajlo Lapuh, prej Ogorevc v Konjicah. Pozor! ® Novost! Patentirani Vas ščiti pred okuženjem in tuberkulozo, ker popolnoma prepreči vsak izliv bacilov. Iz higijenskih vzrokov in radi nevarnosti okuženja neobhodno potreben. Zdravniško odobren’ Iznajditelj Hudolf Škrobar Maribor, Trubarjeva ulica II. L__________________——_________ Franc KoVačič Kolar, DoboVa pri Brežicah ob $aVi izdeluje vsakovrstne vozove za mesarje, koleseljne, kočije najfinejše vrste in avtomobilne karoserije po načrtu. Gostilničarjem se priporoča m a. n. u f a. k t u r» ra a. tracjortriraa M. GrajAi trg 1 MARIBOR Vetrinjska ni. 1 blizu gostilne „ČRNI OREL". V zalogi vsakovrstni namizni prti, servijeti, razne brisalke, pregrinjala, odeje, kakor tudi razno drugo volneno in bom-bažasto blago za ženske*, moške obleke in perilo. —- -- Vedno ugodne cene! — — Naznanilo l Cenjenim gg. tovarišem in gostom vljudno naznanjava, da sva s 1. nov. 1.1. prevzela gostilni na Tržaški cesti in „Hapoc" nasproti Javni bolnici. Za prvovrstno naravno vino in izvrstno kuhinjo bodeva skrbela in pros:va za obilen obisk Ivan in Rezi Gradišnik. Na razpolago tudi hlev. Špecerijo, delikatese, semena priporoča Karl Loibner, Celje, Hralja Petra cesta štee. 17. Zaloga Meini-ove kave, čaja, kakaoa, ruma, konjaka i. t, d. Franja lageri Maribor, Koroška c. 41 Izdelovanje perila za dame in gospode. Najfinejša izdeljava! Solidne cene! Bala za neveste! Karel Troha Marihof"y Slovenska ul. 2/1 ZAJAMČENO PRISTNO BUČNO JEDILNO OLJE ZNAMKE „HUBERTOVO11 Tovarna olja LOG pošta Limbuš - Maribor Glavna zaloga; Vilho Hoppt — Maribor Gosposka ulica 38—41. Priporočam za praznike Trgovina stebla in poreelann Ivan Kovačič Maribor, Korošiitic.10 Telefon 433. velika zaloga češkega stekla, porcelana, kamenine, šip za okna, ogledal, okvirjev za podobe, svetilk itd. itd. Steklarska delavnica. Na veliko! | Na malo! J. Szinicz Maribor, ftleljsanilroila (. 21 priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga - - in perila po najnižjih konkurenčnih cenah. veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke kakor zimske površne sukne, raglane, površnike, kratke športne suknje, kakor tudi modne hlače, jahalne hlače in vseh 'drugih oblek ter gotove usnjate suknje. — Obleke se tudi po meri točno in najceneje izvršujejo. —- Velika zaloga češkega in angleškega modnega sukna. — Za cenjena naročila se priporoča FRKNC MLIN, Maribor, aMsaimroita cesta za krojaštvo Irt konfekcija. ■jfe Vrtnarsko podjetie Herman Steinbrcnncr cvetličarna in prodaja semenja, vrtnarska arhitektura in zelenjadiie velekulture Cvetličarna: II a pihni’ Vrtnarstvo: Kralja Petra trg štev. 1 rlClNUUl Koroška cesta štev. 103 Izdelujem okusno vence in šopke ter prodajam vsakovrstne cvetlice, rezane in v lončkih. — Za spomladanski nasad nudim prvovrstno, čisto zelenjadno in cvetlično semenje z 80 7o garantirano kaljivostjo. — Prenavljam domače okrasne vrtove in parke po najnovejšem slogu. Zaradi otvoritve nove trgovine 25 0|o znižane cene. Domača in dalmatinska VINA prodaja na debelo po nizkih cenah Josip Žumer, Celje Priporoča tudi svoj hotel in restavracijo s priznano dobro kuhinjo. Cene zmerne. Telefon št. 46. Prepričajte se sami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Petra cesti vedno prvovrstno volovsko meso po zmerni ceni. Za obilen obisk se vljudno priporoča Josip Gror»enjak, mesar in prekajevalec, Celje. Splošno mizarstuo in zaloga mrtvaških krst Marii? Špeglič Celle K»>alja Petra cesta 28. Cene zmerne. S Najceneja in najbaije se kupijo moški in ženski štofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefiri in gotove različne obleke itd. pri Ivan Mastnaku, Oelje; Kralja Petra c. IS manufaktura in lastna izdeloValuica obUH. Priporočata se Fran Strupi franc Vanči <3 «3 l j «3 -- 5= P (gp'- priporoča f gostilničarjem in kavarnarjem svojo bogato ~ zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. i Najnižje cene in točna ^ postrežba. ^ URE, ZLATO, SREBRO Ant. Lečnik. Celle, Glavni trg it. 4. KUPUJE STARO ZLATO, SREBRO. Steklo za okna, zrcala, slike, okvirje za slike, jedilno orodje vseh vrst porcelan, kamena posoda, svetiljke. NA DROBNO! NA DEBELO! Najboljšo in najmodernejšo prekajevalnica z lastno hladilnico priporoča Viktor Zany Celje, Prešes>ncva uiisa II. Na debelo! Cene zmerne! Na drobno! Priporoča se Lovro Rogelj sodavičar Celje, Kralja Petra cesta št. 41. V zalogi ima vedno naravni malinovec iz domač'h gorskih malnov. Izdelovanje sodavice in pokalice Gabenje pri Cslju F. BINDER S ZLATAR in GRAVER, MARIBOR, OROŽNOVO UL. 6 Graviranje jedilnega orodja in namizne posode najceneje in v najkrajšem času. Mariborsko električno, instalacijsko in strojniško podjetje Mce* HOLLBR in drag, MBRiBOR, Gosposka ulica 8. Instalacija na obroke! Vse v to stroko spadajoča popravila se sprejmejo. Cene nizke! Razno belo platno kupite dobro in poceni pri tvrdki Franc Jug Celje, Prešernova 24 TVornica čokolad« a n TVornica čokolade a priporoča svoje izdelke »MENAGE« najboljša čokolada za kuho, »SANA« vanilijeva najfinejši izdelek za kuverture. vsake vrste, posebno iz tovarne Berndorf priporoča po jMonkurEnčiiih cenah friic Ioni, Ilir, Bosposiia ulica 3. -©-© -©-©--©-o—©-©-?-©-©-© INDlAN-motocykli (Prospekt in cenik na željo). STE YER-auto (in Kugellager.) CASTROL OIL KONTINENTAL - PNEUMATIK © ©- Roman PELIKAN, Maribor, Kralja Petra trg Štev 5 v palači Pokojninskega zavoda. 0-0-©-©-©-©—©-©-©-©-©-© O Struga^ska delavnica » električnim pogonom. Lastni iz-’delki in izdelava vseh v stroko spadajoiift - del. - afL^ lip: lllllllflIBI FR. BERNH9RD-0V sin imejitelj Sustav EenM BBRIBOR, BIsRssndrova cesta 17 Nadrohiio! Telefon 30 Na debelo! Zaloga votlega, litega in brušenega stekla. Ogledala, svetilke, okvirji, porcelan, kamenina, kakor tudi vse v to stroko spadajoče luksuzne in druge potrebščine. Umetno zasteklenje stavb in portalov. Za gostilničarje znižane cene! Bllllllllll BUČNO OLJE garantirano pristno in najboljše priporoča po konkurenčni ceni Tovarna bučnega olja J. HOCHMULLER v MARIBORU. Pod mostom štev. 7, Magdalenska stran. Telefon št. 339. Zamenjava bučnih koščic za olje. Hotel Pošta Rogaška Slatina Moderno urejene sobe, izvrstna kuhinja, v centrumu zdravilišča. Avto garaže. Po letu in po zimi odprto. Postrežba dobra, solidne cene. Za obilen obisk se priporoča STJEFflH ČOH, hotelir. Josip Škof Maribor, Tržaška cesta 8 električni zavod za emajliranje raznih pločevin,posameznihde-lov dvokoles, šivalnih ter pisalnih strojev. ČrSoslifiMjeiiipiKiiiiiije. Andrej Somrak stavbeni in gaianterijsbi blepar Maribor, Cvetlična ulica št. 8 izdeluje vse vrste posode iz pločevine, zlasti kopalnice, pločevinaste strehe, strešne žlebove in tudi popravila istih. Priporoča se za vsa v stroko spadajoča dela. ! Popravila hitro in poceni. ! Solidna Izdelava, cene nizke. ©O©©©©©©©©©©© © ©©©©©©©©©©£©© I Vinarji! I 0 © § Navodilo za strokovnjaško na § © pravi janje vina in žganja, kakor ^ © tudi za vse vrste esenc in ho-g landske majske pijače. Navodila © veljajo 30 Din. Dinar je poslati © vnaprej na 1 jfHemikos" © e © zastopstvo kemijskih izdelkov C i Rača (Krag.), Srbija. | Q J 0©GS©a©GG©©G!©|©e©©0©S©©©©©©{ Foio-atelje A. ČERNE umetniški slikar in fotograf Celje, Ljubljanska cesta 10 Se priporoča za vsa slikarska kakor fotografska dela; poveča in in slika po vsaki sliki itd. Slika se tudi izven hiše. Postrežba solidna I Cene konkurenčnet Zaleži razglednice od 1000 kem. naprej. jTie^A Fr. Tomažič, I B n°žar j" izdel°vatelJ kirurgičlh potrebščini Maribor, Slovenska ulica St. 5. Za hotelirje in gostil-ničarje priporočam svoje lastno kovano orodje vseh vrst. Prevzamem vse jedilno orodje v popravilo in obnovitev po zmernih dnevnih cenah. Dovoljujem si cenj. občinstvu vljudno naznaniti, da sem dne 20. nov. 1926 Dtvoril na tukajšnjem Kralja Petra trgu v palači Pokojninskega zavoda trgovino z mešanim blagom in delikatesami Z ozirom na svoje dolgoletno delovanje v tej stroki si nadejam z zagotovilom dobre postrežbe in nizkih cen pridobiti zaupanje in obisk cenj. odjemalcev. V tem pričakovanju znamujem z odličnim spoštovanjem Rudolf Zelisku, trgovina z mešanim blagom Maribor, Kralja Petra trg. v MARIBORU, Grajski trg štev. 3 priporoča veliko zalogo pohištva lastnega izdelka po najnižjih cenah, zlasti za hotelirje in gostilničarje. SOLIDNO DELO! TOČNA POSTREŽBA! totatfradja JMaj doffl” sb priporoča z dobro kuhinjo tsr s pristnimi haloškimi in ljutomerskimi vini. Josip in Anica Berlič, restavraterja. Tovarna mizarskih izdelkov Ivan Klančnik, Maribor Tovarna in pisarna; Mejna ulica št. 6. Gostilničarji, pozor! |i D 9 rdeča in bela, iz tukajšnjih goric; Bizeljsko, j j o i lf| P§jj Sromlje, Pišece, Zdole so vedno na razpo- j! b lllllfl lago v večjih množinah po zelo nizki ceni j! b* ^iHli pri trgovcu Josipu Boecio v Brežicah. jj a Tudi transportni sodi na razpolago. Jakob hopan, parna pekarna CELJE, Kralja Petra cesta 33« Se najvljudneje priporočam gosp. gostilničarjem kakor drugemu cenj. občinstvu za obilen odjem. Postrežba solidna l 'ma**A0i»0m******A**wm&Mi^m*i**(im0m**m0**A*m0imAim****. Priporočam se cenjenemu občinstvu za obilen obisk. Imam vedno vsakovrstna vina, likerje in slivovke. Postrežba solidna! Cene nizke! MATIJA KRAJNC Žalec. gostilničar. Žalac. zadruga za izdelovanje perila v Ptuju izdeluje VSakOVTStnO perilo za hotele, kavarne in restavracije kakor tudi gostilne. — Dalje tudi perilo za dame, gospode in otroke od priproste do najfinejše kvalitete po najnižjih konkurenčnih cenah. Moderne notranje opreme sob, salonov, pisarn i. t. d. i. t. d, Portali in stavbna dela. Telefon št. 319. Velika zaloga perila za delavce kakor tudi delavskih oblek. Postrežba točna I Cene zmerne I Pozor! Pozor! M. Frohlich - Navratil trgovina konf. blaga in kožuhovine CELJE, Kralja Petra cesta 11 Naznanjam cenj. občinstvu, da imam vedno v zalogi vsakovrstno konfekcijsko blago, kape v vsaki obliki za športnike, za državne in privatne nameščence, na željo tudi z napisom. Posamezne predmete za častniške in podčastniške uniforme. Nadalje kape in vse potrebščine za požarne hrambe (gasilce). — Izdelovalnica in prodaja kožuhovine. — Se vljudno priporoča! Cene zmerne! HOTEL „EVROPA" Rogaška Slatina. 40 moderno opremljenih sob z električno razsvetljavo. V poslopju moderno urejena trgovina z mešanim blagom, delikatese, praška gnjat itd. Postrežhn cniiHtmi Cene zmerne! Postrežba solidna! Z velespoštovanjem P. ILosolmicj. Ir ' "N Zaloga radenske in petajnske mineralne vode! LEOPOLD FLORIAN Maribor, Pod mostom štev. 4—6 priporoča najizvrstnejšo zdravilno in namizno kislo vodo! GOSTILNIČARJI! Naročajte «Gizela» vrelec, ker ne črni nobenega vina. --.................... . ,DRAVA‘S: Maribor, Meljska cesta 91 Telefon interurb. 256 Telegr.i Drava Maribor izdeluje: Hladilne omare, prostostoječe hladilnice z letno polnitvijo, točilnice, stroje in konzervatorje za sladoled, stroje za izdelavo ledu v gospodinjstvu. Presije za pivo. Prednosti fabrikatov: Intenziven hladilni učinek, popolnoma suhe stene hladilnih celic, svež in čist arak, nizki nabavni stroški. Zahtevajte cenik! Načrti, proračuni in strokovnjaški nasveti na razpolago. Alojz Zorčič umetni valjčni mlin Spodnlt Breg pri Plulu Zamenjava vsakovrstnega zrnja za najboljšo moko ter nakup in prodaja vseh mlinskih proizvodov. Mlin zmelje nad en Tčacjon žita dnevno. VinCEflC tJRJilČ, Gosposka uliea 23 CEIiJE Gosposka uliea 23 USTflNOVlidEflfl 1849. TEIiEFOfl ŠTEV. 85 Vedno sveže pecivo I E E m E E Friderik Csaszar izdelovanje cementnih in umetnih izdelkov MARIBOR, Tnžaška cesta št. 6 izdelovanje vsakovrstnih cementnih in umetno-kamenitnih del, nagrobnih kamnov, grobnih okvirjev, cevi, stebrov za plote in stopnic v vsaki velikosti. Nadalje izdeluje najceneje tla za teraso, preobleke v umetnem marmorju, plošče za kredence, mize in umivalnike. — Prevzamem vsa v stroko spadajoča gradbena dela. esđ C53 POHIŠTVO! MIZE! JAGODIČ & SAJKO LASTNIK TVRDKE B. JAGODIČ MARIBOR, Rotovški trg 4->3 N a zalogi: spalnice, jedilnice, gosposke in dekliške sobe, predsobe, kuhinje, stoli, mize, kredence, matrace, otomani, divani, karniše, vložki, različne garniture i. t. d. Opreme za hotele, kavarne, restavracije, kinematografe in bolnišnice. Lastne tapetniške in mizarske delavnice. — Osnutki in vzorci na zahtevo. Tapetniška in mizarska dela se izvršujejo po zmerni ceni. POPRAVILA! STOLI! Razširjajte »Gostilničarski list*! — ROBAVSOV SUHOR (PREPEČENEC) je znan kot najboljše kvalitete za gostilne kavarne in bufete. Pri večjih naročilih znaten popust. KARL ROBAVS, tovarna suhora, Maribor, Koroška cesta 24. SRIBAR & PONGrRACIC = CEJLJJB, Gosposka ulica 27.— Izdelovalnica in trgovina pletenin, ročnih del, perila in predtiskarija. Volnene damske, moške jopice in polovri od 100 Din naprej. Lastna delavnica, zato najceneje! — Oglejte sl vzorce! Kupujte vaše potrebščine le v manufakturni trgovini pri „ SoliMLCrUL6* Cešje, Glavni trg šf. 9 Dokazano je, da kupite tam samo prvovrstno blago po znižanih cenah. Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik. Pozor! Novo! Pozor! D. Uršič, čevljarna Naznanjam cenj. občinstvu, da imam večjo zalogo vsakovrstnih čevljev ter pošiljam brezplačno cenik. — Odpošiljam tudi po pošti. — Postrežba solidna! — Cene konkurenčne! Na malo! Na veliko! Hotel „P r i pošt 1“ L| uto mer Moderno opremljene sobe, izvrstna kuhinja ter zajamčeno pristna vina po zmernih cenah. Točna postrežba. Kavarna in bilard. — Autogaraža. Trgovina vina, zlasti velika zaloga jeruzalemca, svetinje in stanovščaka. Gostilničarji, zahtevajte vzorec in cenik! Za obilen obisk se priporoča ALOJZ ZAVRATNIK. Zaloga pohištva in preprog ERNEST ZELENKA PARIBOR, Uliea 10. oktobra št. 5 nudi kompletno hotelsko in gostilničarsko pohištvo, najboljše stole za hotele in gostilne, izdelane po lastnih tipih. Cene brez konkureneel Elektrotehniško in mehaničko podieife Štev. 91. CELJE - GABERJE Štev. 91. Prodaja motorjev, koles, šivalnih strojev, ter vseh pri-padajočih delov po najnižji ceni. Popravljajo se tudi mo-torji, kolesa, šivalni stroji in motorji na elektriko. POZOR! POZOR! Izdelovanje moškega in ženskega perila, pred-tiskarija in šivanje čipk (entlanje). Cene zmerne. Postrežba solidna. Se priporoča MARIJA DERGAS, prej Muli er, Celje, Gosposka ul. 17. Roza in fidela flrmbrusfer modistinja in šivilja jVLaribor, Vetrinjska uliea štev. 17. Zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Popravila točno in solidno! Brezkonkurenčne cene! Čiščenje motnih vin s francosko želatino „LAINE“ ali praškom „JULLIEN" je poceni in enostavno. Tudi vsa druga čistilna in lepšalna sredstva »EPON1T«, MARMORNI PRAŠEK itd. dobite stalno v drogeriji 3ls1 je v pravem pomenu besede motorno kolo za vsak namen. Zanesljiv za kar jamčijo stoteri uspehi pri strogih poskušnih vožnjah tu-in inozemstva; Ročno enostaven ker se vsak lajik brez posebnega poznanja lahko vozi; skromen v postrežbi; pOCeni v porabi. Generalno zastopstvo za Slovenijo: MM% Maribor, Trg sVobode J Nadalje zastopstvo motocykla: Monet-Goyon, Rex Acine ter raznih drugih svetovnih znamk. Zastopstvo automobilov: S. A. R. A., Salmson, 8Ronet-Goyonf S. B. (Slaby - Beringer). Melika zaiasja vsakovrstnih delov ter pnevmatike. AUTO-OLJE: Gastrol, Hobiloil, Bargojle, Sacon;, Speedail. ▼ c, Najceneje kupite modno in konfekcijsko blago, vsakovrstne čevlje in raznovrstno moško in žensko perilo domačega izdelka v trgovini modnega blaga CELJE, Glavni trg 14. Postrežba točna In solidna. Cene zmerne. IVAN POTOČNIK čevljarski mojster in specijalist za ortopedlčne čevlje il>ox> Pobreška cesta št. 6 Telefon 447. (tik državnega mosta) Zgradbe električnih central, transformatorskih postaj in vseh napeljav, kot krajevnih mrež, v hišah za moč in razsvetljavo. — Lastna in stalna zaloga predpisanega V. D. E. materijala in različnih motorjev. Lastna delavnica in preizkuševalnica v svoji hiši. Postrežba točna, zanesljiva in solidna. Zahtevajte proračune. prevzema Kože vsake vrste v izdelovanje na kožuh, jerhovino, belo, rjavo in črno usnje po najnižjih cenah! Solidna in hitra postrežba! MARIBOR, Loška ul ca štev. 18 Kdor oglašuje, ta napreduje! I-arstK*. ml. pečaur* in lončar* M A R IR O R, Stolna ulica. štev. 2 izdeluje glinaste peei, štedilnike, kuhinjsko in vrtno posodo. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižji ceni. Postrežba solidna I ♦♦ Na j boSjše sukno za moške obleke in drugo manufakturno blago vsake vrste se kupi najceneje v trgovini JLšSLlh*. MARIBOR, VelrinjsKa ulica štev. a3* f immaaaaaammmmmamamamimseio*^^ 0000 Priporočamo cenienemu občinstvu K? gostilno z mesarij0 AJn topi*1 g. EMiLA PERDIHA na Laškem, kjer so vedno na razpolago p rjc_ jedila ter najboljša vina iz haloških in ljutomerskih mrzia kupite pri tvrdki I. P. ITlatkouid, ■■. CeBje, Glavni trg 8 ~ katera pošlje na zahtevo vzorec brezplačno! Cene zelo primerni-,! Postrežba točna! KannoscšHa inMijsKa družba JtuU|ria ulica 7 V C©ljit Razlagoila ulica 7 Ustanovljena 1906 Telefon 67 Lastni kamnolomi Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. — Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpri-prostejše do najmodernejše oblike. Zahtevajte načrte in proračune. JAKOB KOVAČ modni salon Celje, Razlagova ulica št. 6 Izvršuje vse civilne obleke za salon in šport ter tudi uniforme za vojake. Lastna zaloga najmodernejšega blaga. Postrežba solidna in konkurenčne cene. Frorajo tovarna pohištva s strojnim obratom = CELJE. Kersnikova ulica = Izdelujem vse vrste pohištva od navadnega do najfinejšega ter po načrtu okna in vrata za male in velike stavbe. Prevzamem kompletne naprave za pisarne, banke, hotele, kavarne, kina, gledališča itd. v navadni, amerikanski ali moderni izpeljavi. Velika zaloga vsakovrstnega pohištva CELJE, Glavni tf*g štew- 12. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>iXXXXXXXVXKX:iXXXXXXXXXX Antonija Pibcarsiils^ Ljubljana, Vodnikov trg* Podružnica z zajutrkovalnico v Rog. Slatini. Priporoča po zmerni h cenah vse 'rste mesnih izdelkov, mesne in ribje konzerve, kompote, vSc vrste sira, sploh vsa v delikatesno stroko spadajoča živila. — Postrežba solidna. J0«>CSXXXX)«X30fiX ' solidno in po zelo ugodnih cenah ter se priporočam za naročila VALENTIN SCHUNKO, Celje, Aškerčeva ulica 7. Samo 6 dlli čez morje — Dobra hrana In pijača brCZplflCHO = Cie Chargeurs Reunis, Sud at!antique, — za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado. ■ ■siHHaBBHaHBnBamiiB Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik Ivan Kralcer v Ljubljani, KolodvorOa ul. 35. j Moderno urejena pekarna »ANTEE1« Celje, Glavni trg št. 7 priporoča prvovrstno sveže pecivo. Za obilen obisk se priporoča lastnik FR. KAC Fani Verbošek trgovina in izdelovalnica perila CELJE, Gosposka ulica št. 5 Izdelujem vsakovrstno moško, žensko in posteljno perilo ter tudi ženske obleke. Imam tudi lepo zalogo vedno za prodajo. — Postrežba solidna in cene konkurenčne. Konrad 'Potztier starvlbno kleparstvo Celje, Ašherčeva ul. 6. Specijalna delavnica za naprave strelovodov kakor vsa v kleparsko obrt spadajoča dela. — Postrežba solidna in konkurenčne cene. lOejsiarstvo In vodovodne instalacije FRANJO DOLŽAN ---------- CELJE ------------ prevzema vsa v zgoraj omenjene stroke spadajoča dela, kakor kritje streh, zvonikov, vodovodne naprave, moderno urejene kopalnice, straniščne naprave, naprave strelovodov kakor tudi vsakojaka popravila istih. Zaloga azbestnega škrilja. — Vsa dela in popravila se izvršujejo točno in solidno. Cene zmerne! Proračuni vedno na razpolago. Prva celjska kemična čistilnica in parna bar vari j a v Celju Gosposka ulica 21 Novo urejena delavnica. PRIPOROČA SE RADENSKA KISLA VODA Radenski OIZELA vrelec prvovrstna namizna voda za mešanje z močnimi starimi in sladkimi vini, katerih ne počrni, kakor tudi s sadnimi šoki vseh vrst in rdečimi vini. Radenski KRALJEV vrelec zdravilna in pitna voda, izvrstna za mešanje s kiselkastimi -----vini. — — Radenski ZDRAVILNI vrelec najbof n^tron litijon min. voda, prijetna, osvežujoča in zdravilna voda. C V Šampanjec Franc Čuček & Cie, prej w. Hintze lastnik ERNST HINTZE, PTUJ KRALJEVI DVORSKI LIFERANTI Diamant Elite Vino a la Corinth. Vermouth a la Torino. ©0©©©s©©e©sG©ee©se©e©e©e©ceee©sGe©G©eeG©eG©e©0©e©©©ee© ee© Ernest Gert, Maribor priporoča cenj. gostilničarjem in kavarnarjem svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode. Po želji pošilja vzorce. Najnižje cene ter točna postrežba. ©©GS©QQ£©0©©©QGGQQG©Q, Celje pmcrnotfa ulica k. i nahrani "varčevati Pop»*tsoma vafr.o naložite denarne prihranke pri zadrugi Varčuj v mladosti, np Hrani stradal ne boš LASTNI DOM Marljivost stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju tr^^^jSt’ Obrestuie hranilne g»of Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. ,z ma!ega raste nravnosti ! vloge po ^ Jamstvo za vloge nad 1,500 000 Din. veliko! K'5.1ižbnUir«iSfkp:a2eX“, posebno priporočljiv kot namizna voda, bodisi mešano z vinom ali okusna prebavo pospešujoča pijača, „Styr*ia“, izborno sredstvo za želodčne katare, bolezni v ledvicah ali črevah ter proti katarom dihalnih organov, „Donat“, najmočnejša naravna mineralna voda za bolezni ledvic, jeter, kroničnih želodčnih in črevesnih bolezni, žolčni kamen, debelost, sladkorno bolezen. Sezona : maj—september. Cene zmerne. Pred in po glavni sezoni znatni popusti Vojaška godba. Dijetična kuhinja. Pension. Ugodne prometne zveze. lis Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za jedakcijo, Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celju-