Lukolela na ekvatorju v belgijsikem Kongu, 20. XII. 1933. Po.ovaitfe v AfiiKo. Anton Kiamberger, misijonar. Dalje. Ker sem imel samo štiri dni dolo.ene za ogledovanje pariških znamenitosti, sem moral brž naprej. Kar mimogrede sem si ogledal Eiffel-ov stolp, katerega so že gotovo mnogi bralci vi- deli vsaj naslikanega. Čudovito delo človešikega uma! Kdor hoče iti na vrh stolpa, mora plačati 30 francoskih frankov za svojo radovednost. Precej slano, kaj ne! In ko prideš do vrha, kaj vidiš? Neštevilno umazanih črnih hii pariškega mesta! Montmartre, krasno svetišče, posvečeno presv. Srcu, v njem je izpostavljeno noč in dan Najsvetejše! Veličastna stavba, vsa iz rezanega kamna. Nisem veliko občudoval in ogledoval stavbe same, marveč sem rajši molil in prosil presv. Srce blagoslova za pot in delo, ki me čaka. Sloven&ka domovina, tudi tebe sem se tu spominjal in te priporočal božjemu Srcu, da bi mogla prenesti preizkušnje, ki so prišle nad tebe! Ne obupaj, dragi narod slovenski, še ti bo sijalo solnce! . Nekako nerad sem šel iz svetišča, pa sem moral iti. Kod sem te dni vse hodil, tu ne morem popisati, iker nimam dovolj časa. Prav pošteno so se mi zamerili Parižani zavoljo vsfop"nYn_, _._ sem jo moral povsod plačati. Ti prešmentani ljudje odirajo tujca, da je joj. Povsod, kamor prideš, plačaj vstopnino, iki ni ravno majhna. Najmanj so še zahtevali za vstop v Pantheon, namreč samo 2 franka, drugod pa povsod po 5 frankov, ponekod celo 25. Edino zaplenjene topove, ki so na dvorišcu vojnega muzeja, so pustili gledati brez vsake vstopnine. V neki cerkvi je neka dama prav sitno zahtevala, naj kaj darujem za afriške misijone. Odgovorim ji: »Oprostite, gospa, jaz vprav tja potujem. Torej lahfco fcar meni izročite, ikar ste nabrali. Tu, prosim, moj potni list.« Kako dolg obraz je naredila! Jaz pa v smeh. Pobegnila je iz cerkve. Ni namreč pobirala za misijone, marveč za — svoj žep! Pariških zanimivosti sem bil kmalu sit, nekaj zavoljo presnete vstopnine, s ikatero odirajo tujca, nekaj pa zato, ker je bilo preveč naenkrat Ne smem pozabiti zabeležiti naslednje: Obiskal sem tudi tisto cerkev, mislim, da ima sv. Gervazija za patrona, v katero je med svetovno vojno udarila med službo božjo ob 10. uri predpoldne nemška granata in napravila strahovito opustošenje. Porušila je, polovico oboka y srednji ladji in ne vem ikoliko ljudi pobila, ker je bila cerkev polna vernikoVi Od zadaj, ko se pride v cerkev, visita dve sliki, iki predstavljata to razdejanje ob času svetovnc vojne. Zadnji dan sem še malo v Versailles (Vrzej, lcakor rečejo Francozi) šel pogledat. Tu stoji grad nekdanjih francoskih kraljev. Najprej sem moral plačati prav pošteno vstopnino, za kar pa mi ni bik> preveč žal, ker se tu res vi« dijo ikrasne reči. Posebno me je zanimala krasna grajrka kapela. Pokazali . mi tudi dvorano in mizo, kjer je bil podpisan po svetovni vojni mir z Nemčijo. Tudi nekdanji kraljevi vrtovi ter parki so res krasni. Če ima kateri izmed čitatelje-v ikaj dosti jurčkov na razpolago, mu svet^jem, naj si gre to krasoto sam ogledat. Po štiridnevnem ogledovanju mesta senl ^il bojj utrujen, kakor _e bi kosil po pesniških tr?-Vjt__..il_, Kar oddahnil sem se, fco sem iz vlaka opaz_vaLj|rostrana in skrbno obdelana polja, l.atera sc razprostirajo proti belgijski meji. Po dobri uri vožnje z brzovlakom smo prišli do kraja, kjer jč bila med vojno fronta. Še sedaj so tam deloma ohranjeni betonirani strelski jarki. Tu in tam se vidijo poru.ene vasi, zraven fljih pa so pozidane nove. Po prostranih pašnikili so se pasle velike čred« lep. rejene goveje živine, po večini črno z velikimi belimi lisami. Taikšno živino sem opazil tudi v Belgiji. To sc tiste svetovno znane krave mlekarice, ki dajo pri sikrbni postrežbi do 45 Iitro-. mlefca na dan. Slovenski kmetovalci, sem bi trebalo, da bi se šli učit, kak. se mora živina krmiti, da je od nje res kaj dohodka. Na francosiko-belgijski meji zopet vse žcpe prevohajo ti pre.mentani financarji, ki v svojem, menda na celem svetu edinatvenem preizkovanju re_ zaslužijo, da bi jih kura pičla, ikakor Prleki pravijo. Ko sem nekega Belgijca, iki se je z mano iz Pariza vozil, povprašal po vzroku teh sitnosti, mi leta odvrne: »Na tej meji je zelo razvito tihotapstvo. Ravno pred par dnevi so olkrili res izviren način šverca s tobakom. Že dalj časa so opazovali financarji, ikako po neki reki plava s francoske strani ogromna množin_ buč. Od začetka se niso veliko zmenili, odkod so buče v vodi Mislili so si pač, da je bila v hribih, fcjer reka izvira, kakšna ploha, ki je odnesla te tikve z njiv. Nekega dne pa _e je nekemu financarju zahotelo, da bi jedel buče. Kdo naj jpopiže njegovo začudenje, iko najde v njej polno tobaka. Seveda je bil takoj alarm po celi reki in začel se je prav divji lov za b_č_mi. Celo ikmetom po dvori.čih. in po njivah so preiskali vse buče, ali ni morda v kateri namesto ibučnih jedrc ali ikoščic zrastel tobak. Nič se niso financarji ozirali na ogoreene proteste gospodinj, marveč so z Hajvečjo brez-bzirnostjo mrcvarili prešmentane buče.« Neki debeluhar, ki se je tudi vozil v istem vagonu, se je ob 'tem pripovedo. .nju tako smejal, da sem se bal za njegov trebuš.ek, da se ne bi tudi iz njega vsul tobak, ta tako dragocena in preganjana, a vendar od ¦mnogih zelo čislana rastlina. Od mesta Charleroi naprej do Liegea (Lježa) ali Liittich, kakor Nemci pravijo, sem videl ogromne ikupe, podobne velikim mravljiščem. To so takozvani čterci ali prostori, ikamor vozijo iz rudnikom zemljo in drug neporaben materijal. Ker je pokrajina večinoma ravna, oziroma posejana z majhnimi, valovitimi, komaj do 10 m visokimi hribč.ki, delajo ti kupi, iki so ponekod do 200 m visoki, zelo čuden vtis. V teh krajih so namreč največji belgijski rudniki, v ikaterib dela tudi precej Slovencev, kakor sem pozneje v Liegeu zvedel. Ob poldne je privozil naš ekspresni vlak na glavno postajo v Liegeu. Tu me je čaikal vizitator belgij.ke province misijonarjev. Po prav prisrčnem pozdravu me je odpeljal v naš samostan v ulici San Pierre (Sv. Petra). Je to večinoma staro poslopje, ki je bilo nekdaj last starih belgijskih patricijev. V Liegeu sem ostal z malimi presledki skoraj 2 meseca. Trebalo jc namre. pripraviti vse potrebno za potovanje v Afriko: obleko, perilo in sto raznih drobnar.j, ki jili človek potrebuje v tropičnih fcrajih. V Afriki namreč ni tako, kakor v Evropi, da bi šel in sproti kupil, kar se rabi, ampak je treba vse nakupiti v Evropi vsaj za eno leto naprej. Poglaviten je klobuk, ikateri je iz plutovine (snov, iz katere delajo zamaške za steiklenice) ter ima obliko avstrijske jeklene čelade, kakršne so nosili vojaki med svetovno vojno. V Afriki se mora najbolj varovati glava pred pekočim solncem, iki ima tuikaj res posebno moč. ,V EvropL vsak gleda posebno spomladi in jeseni, da ikolikor mogoče pride na solnce, tu pa se je treba skrivati pred njim. Iz Liegea sem napravil več sprehodov iV okolico, ki je popolnoma industrijskega značaja; povsod tisti ogromni kupi ali šterci in pa tiste značilne rudniške naprave za dviganje rude. Nekatere teh jam so baje do 2000 m globoke: tako so mi pravili rudarji, ki tam kopljejo. Ob dani priliki sem obiskal tudi porušeno trdnjavo Loncien v Ansu, ki je oddaljena dobrih 7 km od Liegea. Dalje sledi.