■y tlMf >—, ........... |M|J| „ The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ' PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do image] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIII DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ŠTEV. (No.) 16 CHICAGO, ILL., SREDA, 24. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 24, 1934 _LETNIK (VOL.) XLIII Denarni predlog pred senatom - Napad na jugoslov. vlak od poslanske zbornice sprejeti denarni predlog predložen v ponedeljek senatu. — po sebni odbor izvaja zasliševanja izvedencev. — cene se bodo prej dvignile kakor plače. - --I Washington, d.c. — Potem, p ko je bil preteklo soboto po kratki debati sprejet v poslanski zbornici predsednikov prodam glede uravnave vrednosti denarja z večino^ 360 proti 40 glasovom, je bil ta zakonski Predlog v ponedeljek oddan senatu, od katerega vlada pričakuje, da bo z enako hitrostjo t-azmotrival o predlogu in ga sprejel, kakor ga je poslanska , Zbornica. Predlog je prišel isti dan popoldne pred senatslci od- ^ bor za bankarstvo in denarstvo ' in tam so se pričela tudi takoj ^ javna zasliševanja izvedencev. Med tem pa se člani senata pri- ^ pravi j a jo za čas, ko bo predlog ^ prišel pred celokupni senat, in ^ gotovo je, da se bo tukaj dvl- ^ gnila proti njemu ostrejša opo- ^ zicija, kakor jo je imel med p.»- ^ slanci. .j Prvi, ki je bil poklican od omenjenega senatskega odbora, \d da izrazi svoje mnenje, je bil K C Univerzitetni profesor G. F. ■-v-___ ^VaYreti, ki je član predsedni- , i - h v Jcovega "možganskega trusta.'' Pričel je profesor pred sena- ° torje s celim šopom spisov in p.c risb in dal senatorjem tako te- S!1 meljit pouk o gospodarstvu, da . se častitljivi možje niti ust niso |( "Pali odpreti. Ko je bil nato p< Profesor vprašan, je li imel N on kaj opraviti z osnutkom tega predloga, je odločno zani- . kal, da bi bil on njegov začet- u • n * nik, toda kljub temu ga zago 7 \ varja, kajti popolnoma da se ' sklada z njegovimi nazori. Os-nutek je bil izdelan v zaklad- 1 niškem tajništvu, toda Warrevi p' Je izjavil, da ne ve, kdo ga je ' započel. j Razpravljati se je nato pri- j', čelo, kje se bodo najprej po- 1 kazali učinki novega zakona. Profesor ni zanikal, da se bodo ' Najprej dvignile cene življenj- p skim potrebščinam in šele nato ^ bo sledil dvig v delavskih pla ^ Cah. Potrebno je namreč, da se ^ Najprej oživi trgovina in se po-tem dvignejo plače. Vendar pa Je Povdarjal, da se bo pazilo na N to. da plače ne bodo predolgo p Zaostajale za cenami. n Kljub vsej opoziciji, ki se °beta v senatu, se kljub temu uPa, da bo predlog še ta teden sPrejet. -o- Ugrabitev bogataša s St. Paul, Minn. — Že od pre- s tekle sobote so oblasti na delu, c najdejo sled za znanim tu- I kajšnjim bankirjem, Edw. Bre- Y perjem, ki je omenjenega dne t ^ginil. Z gotovostjo se ugotav- s 'ja, da je bil ugrabljen, kajti na t (,°mu so našli list papirja, na i katerem so zločinci o tem obve- c stili domače. Boje pa se, da je 1 Umorjen, ker temu prvemu ob- i Vestilu ni sledilo običajno drugo, i v katerem se zahteva odkupnina, c Ugrabljeni je bil osebni prijatelj i Predsednika Roosevelta in pred- s sednik je naročil justičnemu de- i Partmentu, naj pomaga lokalnim s oblastem pri zasledovanju zli- t lovcev. i -o--] mirite "amer. slovenca"! ] POLITIČEN NAPAD? Eksplozija pogrtala železniški voz v zrak. — Trije ubiti. — Napad baje iz političnih motivov. Dunaj, Avstrija. — Ne more se še s sigurnostjo dognati, is kakega povoda se je izvršil v ponedeljek bombni napad na s vlak, ki je vozil iz Gradca proti r Zagrebu. Domneva pa se, da je -ta napad v zvezi s konferenco, i ki se vrši točasno v Jugoslaviji f med zastopniki držav male ant-ante. Napad je imel svoj popolni strahotni učinek. Enega železniških vozov je eksplozija p vrgla 40 čevljev v zrak. Ubiti so bili trije potniki, število dragih pa ranjenih. Jugoslovanske' varnostne oblasti izjavljajo, dx g jim še ni bilo mogoče, najti ka- s ke sledove za storilci. Domne- t vajo sicer, da utegnejo to biti r hrvaški teroristi, vendar kaj go- d tovega se ne ve. Da pa ima na- r pad politično ozadje, je skoraj t sigurnost. r Konferenca Male antante c.i; s je vršila do zdaj v Zagrebu; v j ponedeljek pa se je premestila j v Belgrad, da lahko zboroval ji f obiščejo kralja Aleksandra. \ Na konferenco je odšel tudi ( jugoslovanski poslanik na Du- t naju, da zborovalcem, namreč j zunanjim ministrom treh držav j Male antante, Čehoslovaške, i Jugoslavije in Rumirnije, lahko poroča o nameravanem obisku na Dunaju italijanskega pod-tajnika za zun. zadeve, F. Su-vicha. Obe skupini, namreč It v- , lija in Male antanta, ste si nam- j reč edini v tem, da v Avstriji ne ; smejo naziji priti na krmilo, in pričakuje se, da se bodo pod- ^ vzeli tozadevni skupni koraki. Obe skupini ste menenja, da t mora Avstrija obdržati s\ samostojnost in da je tudi zmožna to storiti, potrebuje pa od velesil potrebne podpore, kaj; i premajhna je, da bi se mogla sama boriti proti pritisku i'', mogočne Nemčije. -o- NAČRT ZA ZDRUŽITEV ZRAČNEGA BRODOVJA Washington, D.C. — Tekom sedanjega zasedanja kongresa se bo obširno razmotrivala , oborožitev Amerike v zraku. ■ Kakor se napoveduje, se bo pri-• hodnja vojna, kadar bo pač iz-; bruhnila, odigravala v prvi v- - sti v zraku, in pehota, kakor i tudi mornarica, boste igrali 1<-i podrejeno vlogo. Kakor se iz - dosedanjih uspehov razvidi, ne ; bo vzelo več dolgo, ko se bo - p>reko oceana vršila redna pot-, niška prometna služba, in to . da tudi misliti, da v slučaju voj-j ne pridejo kaj lahko oddelki - sovražnih aeroplanov preko - morja in bombardirajo arneri-l ška vojaška taborišča kakor - tudi mesta. To daje povod, da bo kongres posvetil posebno pozornost zračni armadi. Eden < poslancev namerava v prvi vrsti ČASTNA GALERIJA SOVJETSKEGA DELAVSTVA! * k ___ __________! Slika kaže del notranjščine nekega poslop n v Moskvi, katero je prirejeno v namen, da se v njem izkaže čast tistim delavcem, ki so se posebno odlikovali pj i delu za petletko. Na razgled so postavljene slike vseh takih izrednih delavcev. preiskava v ječah- - l '»eiskava o graftanju v fede- \ ralnih kaznilnicah. C —o— C Washington, D.C. — V kon- r jresu se je stavil predlog, naj i imenuje posebna komisija, V c oo imela nalogo, da preišče raz- ■ mere, ki vladajo po raznih fe- i leralnih ječah. Prišlo je namreč i na dan že toliko stvari o graf- ' tanju v njih, da se mora zadeva razčistiti. Povod je dal zlasti i slučaj, ki se je pripetil zadnje 1 poletje v Leavenworthu, kjer je ■ prosluli chicaški gangster Drug- ' pran, ki je bil tamkaj zaprt, uži- ' val skoraj popolno svobodo. Tu- 1 di o Al Caponeju se govori, da uživa posebne predpravice v ječi v Atlanta. Vse te razmere 1 ima omenjena komisija preis- 1 kati. j- -o--1 DAREŽLJIVI ROPARJI Chicago, 111. — V trgovino z opojnimi pijačami na 612 No. Clark st. je v nedeljo stopilo šest moških, ki so z orožjem v roki obvladali lastnika, kakor tudi pet drugih moških, ki so bili slučajno v trgovini. Dočim so lastnika zvezali in položili na tla, so ostale moške prisili, da so jim pomagali, nositi zaboje s pijačami iz trgovine ven na pripravjeni truk. Predno pa so jim odkazali delo-, so jim dovolili, da so se po mili volji napili. Plen, ki so ga ugrabili, je bil vreden $1,200. -o- MEGLA PRODRLA V HIŠE London, Anglija. —Preteklo nedeljo je v tukajšnjem mestu ponovno nastopila izredno gosta megla, ki je prej solnčni dan izpremenila v pravo noč. Bila je tako močna, da je prodrla celo v hiše, in v nekem gledišču je postala tako gostv da se je zdela znamenita pevka Galli-Curci, ki je bila tedaj na odru, kakor nekako breztelesno | bitje. staviti predlog, da se celotna zračna vojaška sila združi pod eno poveljstvo. Zdaj ima pehotna armada svoj zračni oddelek, mornarica svojega in "marine" svojega, in ti trije pridejo dostikrat v navzkrižje, k je se konča delokrog enega in se prične oblast drugega. KRIŽEM SVETA ! — Moskva, Rusija. — V nedeljo je sovjetska Rusija praznovala 10 letnico Leninove smrti, f drugi dan, v ponedeljek, pa 29. obletnico takozvane "krvave nedelje," ko je bilo število oseb ustreljenih, ko so prišle pred r carsko palačo prosit kruha. p — Hongkong, Kitajska. — O I nadaljnji zmagi vladnih čet nad i uporniki v Fukien provinci go- 1 vore poročila. V nedeljo je bi- 5 lo iz zraka bombardirano in t nato zavzeto uporniško mesto i Čangčov. j — Rim, Italija. — Neki list v > Turinu je priobčil članek, v ka- i terem se povdarja, da je prišel ( čas, da pričnete Anglija in Ita- i lija resno posredovati med 1 Francijo in Nemčijo, da se pri- < de med tema dvema državama i do sporazuma glede orožja. ] — Berlin, Nemčija. — Predsed- I nik Hindenburg je trpel zadnje i dni na močnem prehladu. Sta- i nje pa se je 86 letnemu pred- i sedniku toliko izboljšalo, da je začetkom tega tedna zopet prišel na delo v svoj urad. -o--- SMRT PREHITELA POROKO Chicago, 111. — Med tem, ko : se je v svoji sobi v Seneca hotelu' pripravljal za potovanje v Waukegan, kjer se je namera ■ val oženiti, je 42 letnega R. Goldberga zadela srčna kap in . je na mestu izdihnil. Njegova zaročenka, ki je bila tedaj pri i njem, je poklicala zdravnika, , ki pa ni mogel drugega ugotoviti kakor smrt. -o-- VZTRAJEN PEŠEC ) Bloomington, 111. — Skozi i 26 let je John Daub iz Toluca, - 111., hodil vsak teden po 80 i milj; niti enega dneva ni opu-. stil. Tekom tega časa je na- - pravil skupno 108,160 milj. i Mož je namreč zaposlen kot nadzornik nad cevmi med me-) stoma Wilburn in Kernan. t -o—— >| OČE ZADAVIL DVA OTROKA Seattle, Wash. — 43 letni ri-t bič Oskar H est n ess je policiji i priznal, da je zadavil svoja dva - sinova, 10, oziroma 4 leta sta- - ra. Dejal je, da je storil to - vsled tega, češ, da sta bila - "od vraga obsedena." Njega, e kakor tudi njegovo ženo so pO* e stavili pod zdravniško opazovanje glede njih uma. - j vojna nevarnost1 —.— i j Napetost na Daljnjem vzhodu j j čimdalje ostrejša. -O- Moskva, Rusija. — Na možnost spopada med Rusija in Ja- ; ponsko je ponovno opozarjal Lazar Kaganovič, tajnik vs2-unijskega centralnega odbora, Povdarjal je, da sovjeti sicer žele živeti v miru z Japonsko, toda kljub temu postaja razmerje čimdalje bolj napeto in prišlo je že tako daleč, da sovjeti lahko pričakujejo napad vsak Čas, dasi Japonci te;r> očitno ne pokažejo. Utegnejo pa tako zahrbtno napraviti, ka-kor so leta 1904, ko so se njih diplomati pogajali s carskimi, istočasno pa so napadli s svojim brodovjem Port Artur. Toda, je omenil govornik, tedaj po imeli Japonci opraviti z neum no carsko vlado. Danes bodo naleteli na večjo pripravljenost PAR OROPAN SVOJIH PRIHRANKOV Chicago, 111. — Pred nedolgim časom je prispel Nich. Hook s svojo ženo iz mesta Buckner v Chicago, kjer sta se odločila, da bosta delala življenje z upravljanjem stanovanjske hiše. Najela sta v ta namen poslopje na 1182 Milwaukee ave. Prihranke, ki sta jih imela od zaslužka iz rudarskega dela, s katerim se je prej Nick bavil, sta pa shranila za stenskim papirjem pod neko sliko na steni. Vsega skupaj je bilo $2800. Preteklo nedeljo, ko sta bila zdoma, pa so neznani zli-kovci vdrli v hišo in jima pobrali vse te prihranke. --o-- ANGLIJA PREVZELA 5KRA HIRAN OTOK London, Anglija. — Na novo Fundlandijo je bila v nedeljo poslana komisija šesterih članov, ki bo prevzela vse vladne posle. Gospodarstvo tega otoka je bilo namreč tako zavoženo, da ni več bilo pomoči zanj, in vlada se je morala za pomoč brniti na Anglijo. -o- " 'Amer. Slovenec' je baro-i meter našega verskega in na-l rodnega gibanja. Kaže nam , rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Čeme. --0-- I .fRITE "AMER. SLOVENCA"! tx Jtigeslavife* O HUDI ZIMI POROČAJO IZ KRANJSKE GORE; VELIKO SNEGA IN MRAZ, DA ZMRZUJE ZVERJAD. — JESENIŠKI KAPLAN KRIŽMAN PRED LJUBLJANSKIM SODIŠČEM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE DRUGE VESTI. Iz "kranjske Sibirije" \ Kranjska gora, 24. dec. - Le- 1 • ' • C tošnja zima se je v Kranjski ^ gori vsaj mesec prekmalu pri- . čela. Že koncem oktobra, kc j je bilo še listje na drevju in me-česen svojih igel še ni odvrgel, je snežilo. Pa so rekli: zginil bo, ker je padel na mokro zem- ' ljo, a ne, pridružil se mu je še nov in vedno več ga je bilo. * Kmetje niti stelje niso mojrli 1 pripraviti. In zdaj, kdo ve, kdpj 1 ga bo konec. Imamo ga že nad 1 meter, mraza pa vsak dan poo 1 IOC. V sredo opoldne se je pa ' le obrnilo na boljše, takoj za ' 10 stopinj in še več. Po svetov- 1 ni vojni tu še nobeno leto nismo ' imeli posebno veliko snega, da } so se ljudje čudili, češ, ali se ' je svet obrnil, da ni snega kakor pred vojno. Leta 1929 prve 1 mesece je bil sicer oster mraz, kakor povsod, a snega pa ni bilo. Med svetovno vojno je bi'o veliko snega leta 1917, še apri la ga je bilo nad 1 meter, a po-1 zneje je kmalu »kopnel. Največ ga je pa bilo, kar pomnijo sedaj živeči ljudje, v zimi 1869-70. Na Razingerjevi hiši : v Podkorenu, kjer se je pred več kakor sto leti večkrat mudil angleški naravoslovec Sir Humphry Davy — umrl leta 1929—je zaznamovano, koliko ga je naletelo vso takratno /i- : mo. Že 10. oktobra 1869 ga je padlo tri čevlje in sedem pal- : cev, torej nad 1 meter, in potem vsak mesec precej, zadnjič je snežilo 23. marca 1870. Vse skupaj je naletelo 20 čevljev in 5 palcev, torej blizu šest m t,rov. In zima je trajala do malega pol leta. Sicer so pa poštene zime pri nas ljudje veseli, z živili in drvmi so preskrbljeni, tudi dovolj gorke obleke imajo, ker redijo veliko ovac V pravi zimi morejo zvoziti les s hribov in iz gozdov, pa smučarji pridejo. Vendar, če je p • premrzlo ali prejužno, sani in smuči ne tečejo rade. Veliko' v mrzloti trpi zverjad v hosti. Letos so našli lovci že več sr:i zmrznjenih. Divje koze so odpornejše, ker lažje hrano dobe. Lansko leto so nas božični prazniki goljufali: ni bilo n-snega ne smučarjev, letos kaže, da bo vsega dovolj, saj je že precej smučarjev priglašenih. -o- Obsodba pred apelacijskim sodiščem Ljubljana, 5. jan. — Včeraj od pol 9 dopoldne do pol 3 popoldne se je v drugič vršila obravnava apelacijskega sodi-1 šča proti g. Andreju Križmanu, kaplanu na Jesenicah radi njegove pridige ob priliki Stross-mayerjeve proslave dne 4. febi lanskega leta. Senatu je predsedoval g. dr. - Gradnik, prisednika pa sta bila i dr. Kranjc in Poljanec. i Okrožno sodišče je, kakor . smo že poročali, g. Križmana oprostilo vsake krivde in kazni ! Apelacijsko sodišče pa se j? včeraj po zaslišanju prič, ki jih je predlagal državni pravdnik, iočim je zavrnilo nadaljn < zasliševanje obtoženčevih prič, izreklo, da je smatrati za dokazano, da je obtoženec v citiranem govoru izrekel, "da niso najslabši narodni voditelji oni, ki jih preganjajo in vlačijo po ječah." S tem je meril i\i takratne politične dogodke z namero, da dela nerazpolož.1-nje proti državnemu redu. Branilec dr. Aleš Stanovnik je v izbranem govoru analiziral nastop in verodostojnost obte-žilnih prič, branil objektivna obtoženčevo brezkrivnost in ka zal na nezadostnost obtežilne-ga materiala ter predlagal oprostilno razsodbo. Sodni senat je po enournetn posvetovanju razglasil sodbo. • katero je g. Križman obsojen na en in pol meseca zapora. 600 Din globe in povračilo sodnih stroškov. -o- Priznanje Že je bilo nekaj krati poro-čano na tem mestu o sloven skem arhitektu prof. Dr. Plečniku. Sedaj je Dr. Plečnik dobil takorekoč novo odlikovanje, ko ga je sekcija "Društva in-ženjerjev in arhitektov" izvolila v odbor, za graditev novega mestnega trga v Sarajevu. Prof. Dr. Plečnik je namreč postal po svoji moderni arhitekturi tako popularen, da ga želijo imeti pri vsakem večjem delu ne samo v Sloveniji, tudi drugod j Jugoslaviji in celo v inozemstvu. -o- Krompir zrasel skozi prstan Kozje, koncem decembra. — Ni senzacija, kar vam hočemo povedati, vendar pa zanimiv pojav. Pri trafikantki gdč. Ani-ki so te dni prali krompir, pri čemer so našli gomolj prav čudne oblike. Ko so gomolj, pre-ščipljen v sredi ko osa, natančneje pregledali, so se kaj začudili, ko so videli, da je povzročil tako obliko zlat prstan s kamnom. Nekdo je moral bogve kdaj izgubiti prstan na njivi in naključje je naneslo,da je skozi prstan pričel rasti krompir, ki je poiskal zaradi nenavadne ovire naraven izhod na obe strani. Kdo je prstan izgubil, se ne ve. -o- Lepa darila Tekst ilna tovarna 11 utter ' Mariboru je darovala mestni pomožni akciji visok znese.', celih 66,000 Din. Tovarna Ze-lenko & Co. pa znesek 100.000 Din. Pa tudi druge tekstilne tovarne so se lepo pokazale. — Tako poročajo iz Maribora. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Ivan Bali ovec, tovarnar, trgovec itd. • star 80 let. — V Celju je umrl t [France Merlak, slikar star $'V let. — V Št. Rupertu na Dol. ' I je umrla Marija Strajnar. Ptegin ^l^^lg^iS * A M E k AN S K i SLOVENEC" __&cda, 24. januarju 1934 JRMERIKANSKI SUOVENEC Kcej in najstarejši rtovemki [The first and the Oldest Slovene |jif"if - list v Ameriki, Newspaper in Amerim. jHlf Patanovljen leta )M1, Ectabliohed IMh P I*h»Ja vsak dan raztui nedelj, poa«- Iaeued daily, »xc»pt Sunday, Mon-IriJkov in dnevov po praznikih. day and the day after holiday«. If' Izdaja ta tiskaj Pnbiivhed by: | EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO, f Naslov aredoiitya ia uprava J Addres« of publication offi««: |649 W. C«rmak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., ChicaSo gelefon: CANAL S5f4 Phone: CANAL 5S44 Naročnina: Subscription: ft celo leto_______$5.00 For one year________$5.00 la pol leta_______2.30 For half a year---------2.50 ga eetrt leta__________1.50 For three months---------1.50 Za Chiang©. Kanado in Bvropo: Chicago, Canada and Ewope: |Ea eelo leto _16.00 For one year------36.00 Za pol leto_______3.00 For half a year---------3.00 f£a Četrt leta_____1.75 For three month«----1.75 f'jlflllBfo A.' Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo SfcjT^ W^J&z&k* kiti dopoulani na Uredništvo vsaj dan in pol pred TBta. HdH?" ^mr dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-^fflpSH®^' pisa «e ne ozka. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 19, " 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Wi PO OUR PART Act of March 3( lg79 Nova ruska zunanja politika Zunanjepolitični ekspoze Litvinova in referati oficioznega |t#vjetskega tiska razodevajo bolno točko, ki prizadeva sovjetski vladi težke skrbi: negotovost od nemške strani in podzemsko podminiranje od strani Rosenbergovih organov, ki očividno pripravljajo pot ekspanziji na vzhod. — Druga še večja in o-jpasnejša bolna točka je napetost na azijskem vzhodu, kjer se i#čividno japonski imperializem pripravlja na roparski skok, da jte zamudi svoje zadnje šanse. Ti dve opasnosti vplivata že nad leto dni na rusko zunanjo politiko in sta bili vzrok za njeno bistveno spremembo v zad-Jkjem letu, ko je Maksim Maksimovič Litvinov neumorno obiskoval evropska in ameriška politična središča in dosezal uspeh za Uspehom. Litvinov dobro ve, kaj hoče, in je znal biti ledeno-liladen napram Mussolinijevim diplomatskim umetnostim, ki Maj bi Rusijo pritegnile ali vsaj približale italijansko-nemške-»u rfevizioništičnenul koncernu'. Se bolj rezerviran je bil ko-»isar zunanjih zadev na povratku skozi Berlin. Ni čuda, sa.i jje gvoje mnenje o berlinski politiki le malo časa pozneje precej neprikrito razodel v svojem političnem ekspozeju. Toda glavna, naravnost življenjska točka'sovjetske zunanje politike je dane« Daljnji vzhod. Na ljubo zavarovanju svoje pozicije ob Tihem morju so Bovjeti doprinesli že marsikatero idejno in programno žrtev in se sprijaznili že z mnogimi kompromisi glede svoje komunistične doktrine in glede svetovne socialne revolucije, ki se je v pi vih letih proglašala kot glavno poslanstvo sovjetov. To se je ponovno opažalo ob zadnjih pogajanjih in konferencah v Washingtonu. V zadnjem času pa so tudi v svoji lastni državi izvedli ukrepe, ki občutno zapostavljajo dosedanje gospodarske in socialne smernice. Zadnje dni minulega leta sta Stalin in Molotov podpisala dekret, ki za gubernije med Amurjem in Tihim oceanom suspendira dosed a j veljavne uredbe glede državnega gospodarstva, zlasti glede kolektivizacije kmetijstva. V imenovanih gubernijah so od 1. januarja 1934 oproščeni vsi kmetje dolžnosti oddajati državi določeno množino žita, mesa in drugih pridelkov. Za kolhoze velja ta oprostitev deset, za zašebne kmete pa pet let. Ribičem se je dovolilo 20 odstotno zvišanje cen, delavske mezde so se povišale za 20 do 30 odstotkov, posebno izdatno pa so se izboljšali prejemki rdeče armade na Daljnem vzhodu. Oficiozno se dekret utemeljuje z velikim pritokom izseljencev, katerim je treba olajšati ustanovitev in utrditev gospodarske podlage, v resnici pa je jasno, da gre za pridobivanje zadovoljnosti in s tem zanesljivosti vojske, za zagotovitev njene stalne prehrane in preskrbe iz neposrednega zaledja in »ploh za ojačenje ruskega življa v iztočnih gubernijah. Zdi se, da ta spremenjena gospodarska in socialna politika lcaže že sedaj vidne uspehe; sklepati se da to zlasti i-z izjav Vorošilova, ki govori o popolni pripravljenosti Rusije na azij-ikem vzhodu in nekako sam podčrtava potrebo skorajšnjih odločitev, češ, da utegne zatezanje in odlašanje prinesti tudi Ru-tiji škodo. Rwski ukrepi za utrjenje pozicij ob Tihem oceanu so očividno prti sad r»sko-ameriške prijateljske korporacije. Ta se presenetljivo naglo razvija in dobiva konkretne oblike, ki so že davno prekoračile okvir korektnega sporazuma in razodevajo tendenco tesnega prijateljskega sodelovanja. Ponekod so se že culi glasovi o rusko-ameriški zvezi, ki bi tvorila mogočen samostojen blok v svetovni politični grupaciji, blok, brez katerega bi bile mednarodne odločitve nemogoče. Danes je menda 0 tako tesni zvezi prezgodaj govoriti, zgrešena pa bi bilo to možnost omalovaževati kot fantastično utopijo. Diplomatske zveze med Moskvo in Washingtonom dejansko še niso realizirane, ali celo ustaljene, vendar je designirani prvi poslanik Zdr. držav, William Bullitt že posetil Moskvo in je bil sprejet s takimi častmi in s tako prisrčnostjo, kakor do zdaj še noben zunanji državnik ali diplomat. Vršile so se pomembne konference, katerih sta se udeleževala poleg Litvinova tudi Kalinin in Trojanovski. Meseca februarja se Bullitt stalno naseli v Moskvi, kjer čaka njega in njegov štab ena najrazkošnejših bivših plemiških palač. Grozeča nevarnost imperialističnih naskokov na svetovni mir je storila čudež, skovala je iz najbolj marksistične in najbolj velekapitalistične velesile skupino, ki bo, čuvajoč lastne interese, stala na braniku mirovnega stanja. Da bi Rusija ali Amerika postopili k Društvu narodov, je danes še manj verjetno kakor doslej. Prav gotovo pa je menda, da se tudi Rim in Berlin nimata nadejati niti ruske niti ameriške pomoči pri svoji revizionistični ekstraturi. Iz izjav, ki smo jih nedavno slišali od Litvinova in od Roosevelta, vemo, da oba državnika smatrata vsako teritorialno revizijo za nepo-j sredno vojno nevarnost. Nasprotno pa kaže sovjetska vlada 1 razumevanje za francosko linijo in ni slučaj, da je naslovila na ministra Paula Boncourja vabilo, naj bi ob priliki svojega potovanja v Prago in Varšavo posetil tudi Moskvo. To vabilo je značilno ravno v času, ko oficielni ruski krogi neprikrito razodevajo svoje nezaupanje napram Berlinu, SLOVENSKA PESEM | Pueblo, Colo. [ Pevski zbor "Slovenec" boj priredil ob svojem prvoletnemj jubileju svoj drugi koncert v! nedeljo, dne 28. januarja v Or-' lovi dvorani. Ker je program j I precej obširen, bo začetek že I ob pol 8. zvečer. Zbor Slovenec lima dobre pevske moči in da ni lenobe panel v prvem letu svojega obstanka, vam hoče dokazati na dotični večer. Upa-'mo, da se bo sleherni Jugoslovan poslužil prilike čuti milo domačo pesem. Vabimo tudi rojake iz bližnjih naselbin, da nas posetijo ' na dotični večer, za kar varil gotovo ne bo žal. j Torej na svidenje 28. januarja vam kliče Odbor. -o- OD DR. ŽENA IN MATER Waukegan-No. Chicago, Ml. Naznanjam, da je bil na de-cemberski seji društva Žena in mater izvoljen stari odbor, ki je sledeči: Preds. Mary Marin-čič, tajnica Frances Drašler, j blagajničarka Jera Opeka, za-pisnikarica Mary Zalar, zastavonoša Agata Miholič. Ravno, ko to pišem, nam je kruta smrt ugrabila našo članico Heleno Susman, ki je že dolgo bolehala na jetiki is sedaj jo je smrt rešila nadaljne-| ga trpljenja. Pokojna zapušča ! žalujočega moža. Naj ji bo lahka ameriška zemlja in sveti naj ji večna luč. Me Članice se je pa spominjamo v molitvah, i Nadalje poročam, da bo ime- lo naše društvo v nedeljo, 28. jan. igro v korist cerkve. Igra se imenuje "Lurška pastarica". | Je krasna igra in primerna ravno za letos, ko je sveto leto in je bila lurška Bernardka prišteta med svetnice. Posamezne vloge so vse v dobrih rokah, kar naj vam jamči za dober uspeh. Igrajo pa Članice našega društva in šolska dekleta. Zahvala za trud gre predvsem naši sestri ldit, ki se trudi, da se bodo igre naučile v kratkem času, samo v dveh tednih. Ni nam bilo namreč mogoče poprej dobiti igre in še sedaj nam jo je preskrbel Mr. Jože Faj-afr iz Chicage, kateremu se celo društvo prav lepo zahvaljuje za trud, ker, če bi se on ne potrudil, bi je me ne mogle igrati. 1 Vse rojake od blizu' in daleč vabim, da se igre udeležite in se sami prepričate o nje lepoti, ker to je res igra, ki se ne vidi vsako nedeljo. Vstopnice so samo po 35c za osebo, za otroke pa po 10c. — Preskrbljeno je tudi za godbo, ki bo razveseljevala stare in mlade. Pa tudi druge reči, ki spadajo k veselici, bodo udeležencem na raz polago. Za vso najboljšo postrežbo bo skrbel društveni odbor.— Pozdrav vsem članicam. Mary Mail-inčič, preds. --o- SMRTNA KOSA NA ZAPADU West Linn, Ore. Nič nimam kaj veselega poročati. — Smrt nam je pobrala tukaj priljubljenega rojaka j Rok Zanikrja. Pogreb se je vršil v soboto 13. jan. s peto sv. mašo zadušnico iz cerkve sv. is Janeza na katoliško pokopali- |i šče. Obrede za pokojnim je o- jr pravil naš č. g. Msgr. A. Helz- U brand. Kljub slabemu vremenu |i in visoki starosti je gospod po- ž kojnika spremljal tudi na po- t kopališče' in tam ob odprtem 'v grobu opravil zadnje molitve \i za umrlim. Pogreba se je tudi j udeležilo, veliko število ljudi, s zlasti so bili vsi tukajšnji Slo- i venci, odrasti in mladina, kar i je zelo častno za naš narod tu- t kaj, ker, kadar kateri Slove- 1 nec ali Slovenka umre, se brez I izjeme vsi udeležijo pogreba ( in s cvetjem pokrijejo grob po- / kojnika. — Pokojni Rok Za- i nikr zapušča žalujočo vdovo. ; štiri sinove in dve hčeri, ki so pa : vsi že odarstli in preskrbljeni, i razen ene hčerke. — Vsem ža- j lu j očim izrekamo naše odkri- I tosrčno sožalje, pokojnemu pa < naj bo večni mir in pokoj in i sveti naj mu večna luč. I Rojakinja. N \ to m ono ; IZ DEŽELE ONSTRAN RAZUMA J Louis Roubaud, ki si je ogledal pariške norišnice, je poslušal po- • leg zdravnikov tudi umobolne same, in prinesel grozovite zgodbe iz "dežela onstran razuma". (De-monts et dements.) Libraire Gal- ( lima'-d, Paris 1933.) Bolniki ži-vijo v zračnih gradovih in so za- ; dovolj ni z usodo, če ne moti nihče | njih namišljene resničnosti, A nasilno, surovo zdravljenje more , povzročiti nepopisno trpljenje in ■ smrt. ( Neki tihi nesrečnež se je imel j za velikega boksarja, ki je moral , stalno braniti svetovno prvenstvo pred novimi nasprotniki. ( Vsled tega je redno po vseh pred- ( pisih premagal svojo blazino, ki jo je,imel za sovražnika, z uro , v roki odštel določeno število se- , kunci, pomagal premaganemu na noge in mu nudil "dvoboj Za re-vanžo". Neki mlad zdravnik je tttislil, da bo ozdravil tega športnika. Osrečil ga je po vrsti s'prisilnim jopičem, samostojnim zaporom, umetnim hranjenjem, ga naposled privezal za roke in noge na postelj. Vse to je ostalo brez učinka. Bolnik je moral v vodo. Privezali so ga v topli kopelji in mu v presledkih polivali glavo z ledeno vodo. Roubaud trdi, da je včasih zaključek silnega zdravljenja "črni voz, ki neslišno, brez sožalja in vencev odpel j a novo žrtev". Tudi omenjeni športnik "je ob zori tretjega dne obležal brez zavesti: njegov obraz je postal zamollclordeč in potem sinj-kast." Šef norišnice, ki ga je obvestil paznik o stanju bolnika, je rešil nesrečneža. Naklonil mu je za boks primernega slamnatega moža. Bolnik se je takoj pomiril, postal prijazen in po končanem obveznem dvoboju mirno pletel iz iste slame košare z drugimi tovariši vred. Avtor kopiči svoje gradivo, da bi pripomogel do zmage novi psihiatriji. Kajti še vedno je marsikatera na zunaj moderna norišnica v notranjosti slična starinski ječi.Marsikateri zdrav- \ niki so pred vsem pazniki in bra-1 nijo javnost prej pred bolniki c kakor pred boleznijo. Imeti mo- j ramo več usmiljenja z nesrečne- 1 ži, ki se zaman upirajo pomrači- i tvi zavesti in morajo napol zdra- ] vi izgubiti osebno prostost.Noben < zdravnik ni v stanju brez daljše- , ga opazovanja ločiti norca od i zdravega, če niso podane značil- i ne zunanje spremembe, ki pa ' niso obvezne. Roubaud navaja slučaj nekega mladega umetnika, ki je postal žrtev bedaste ovadbe. Moral je uklenjen ponoči v celico za pobesnele, ko so se zanj zavzeli številni prijatelji z znanim odvetnikom na čelu. Nasprotno so aretirali v Flensbur-su na Nemškem brivca, ki je red- ; no odreal kos ušesa onim, ki so ; prišli strič lase. Ta mož se je potikal iz kraja v kraj in izgubil : dosti služb. A vsi so ga imeli sa- : no za nerodneža. Zdaj pa je ugo- ! tovila preiskava, da je bil to nevaren norec, ki je skrbno varoval 1 v špiritu odrezane kose ušes. Priznal je psihiatru, da ni mogel premagati skušnjave, ko je prijel z britvijo v bližino ušesa. Tako težko otipljiva je meja med normalnim in umobolnim človekom. -o- ZGODOVINA CERKVICE NA TRŠKI GORI Znamenito trškogorsko cerkev je dal sezidati leta 1620. stiski opat Jakob Reinprecht, posvetil pa jo je Reinald Scarlichi, tedaj škof tržaški, pozneje škof ljubljanski. Kapelico na evangelski strani, posvečeno sv. Izidorju, pa so 1. 1776. seidale šentpetrska, šmarješka in prečenska župnija, da bi odvrnile živinsko kugo, za katero je takrat poginila skoraj vsa živina. tja je bila svojčas na Trški gori sloveča božja pot, nam spri-čuje že Valvazor. Pred desetletji so prihajale na Trško goro kar tri procesije: iz Št. Petra, Prečne in Novega mesta. Pred 60 leti pa tudi še iz Mrne peči. Cerkev ima 4 bronaste zvonove, ki jih je naročil 1. 1925. na smrtni postelji posestnik Koši-čelc iz Kandije za'450.000 kron/ L. 1928. je znani dunajski akademski slikar Kleinert preslikal trškogorsko cerkev. Takrat so odstranili iz cerkve kip sv. Urbana, ki so ga 1. 1914 postavili vanjo, in ga slovesnos blagoslo- Variijte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Cdnal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. vili. Poseben kras cerkve je sedaj obok ladje, na katerem so naslikane tri dobro posrečene slike: Marijino oznanjenje, rojstvo in vnebovzetje. Od spomladi 1. 1929 visita v presbiteriju tudi dve krasni umetniški sliki: sv. Atona in Matere božje. Obe je restavriral akad. slikar Sternen iz Ljubljane. Potovanje v stari kraj Ako ste namenjeni v stari kraj," ali ako želite dobiti koga iz starega kraja, je v Vašem interesu, da nam pišete po vozni red in druga potrebna navodila. Cene za Denarne Pošiljke: Za $ 3.00.........Din 120 — Za $ S.90____100 lir S 5.00.........Din 210 — Za $17.50........ 200 lir Za $10.00........Din 430 — Za $26.26._____ 300 lir Za $11.50.........Din 500 — Za $42.50........ 500 lir Za $22.65.—Din 1000 — Za $85.00........1000 lir Zaradi nestalnosti cene dolarja, so navedene cena podvržene spremembi, bodisi doli ali gori. NOTARSKI POSLI. Ako rabite pooblastilo, pogodbo, izjavo, ali ako imate kak drug posel s starim krajem, se vselej obrnite na: LEO ZAKRAJSEK General Travel Service 1359 Second Avenue, MEW YORK. N. Y. POZOR! §Na tisoče Slovencev in Hrvatov se mi je zahvalilo za moja zdravila, katera so rabili z najboljšim uspehom, kakor za lase, reumatizem, rane, i" za vse druge kožne in notranjt.e bolezni. Mnogi mi pišejo, da je moj brezplačni :enik vreden za bolnega človeka nail *500. — Zaradi tega je potrebno, da Vsakdo takoj piše po moj brezplačn' •enik za moja REGISTRIRANA GARANTIRANA ZDRAVILA. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St.. Cleveland. Ohio SLOVENCEM IN HRVATOM za popravo elektrike in vodovodnih cevi po zelo nizki ceni se priporoča Martin VuknimČ, izvežban elekt,-* in plumber. — Naslov: 9758 Ave. J. Telef. Regent 0209, So. Chicago, 111. glede STENSKIH KOLEDARJEV, ki jih je izdal letos "Ameri-kanski Slovenec", odgovarjamo vsem onim, ki sprašujejo, če jih pošiljamo tudi v stari kraj, odgovarjamo, DA JIH POŠILJAMO. Stenski koledarji stanejo za stari kraj S POŠTNINO VRED 20c, katere nam je poslati v znamkah ali drugače z natančnim naslovom za ter i kraj, in mi iih odpravimo naprej. Torej, kdor želi stenski koledar naročiti svojcem v stari kraj, to lahko stori, kakor omenjeno. KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (EC) r«let,^ir»„ N«,w„e, S«r*<:4> Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Denarne pošiljat ve v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: 1...........S S: ^ s s. ......$ s.7s 2a $10.00............ 410 Din 7.a $10. pošljite......$10.85 Za $12.25............ 500 Din Za $15. pošljite......$16.00 Za $20.00............ 835 Din Za $25. pošljite......$26.00 g'gS::z S S ^ ^ ^^......*41-25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John JericH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL- V trenutku je bil Blake zvezan. Odvzeli so (triu tudi njegov Samokres in se začeli posvetovati, kaj bi z njim napravili. Eden ga je hotel 7. . nožem preblosti. Tedaj se ie pa, urinceza vrgla t»a;Bla'Ka in'tako zdržala ostro bodalo. "Nd b6š ga ubijal!" 'je kričala v smrtnem strahu. "Rajo daj mene." "Ne razumejo te," rekel jc Biako :'n jih nato prosil, naj princee ne zvežejo, čemur 0o se pa smijali. "Ne smejo t«; ubiti," je jokaje nadaljevala Guinalda. "Pozabi moje trde besede če moreš, nisem mislila tako." — "Ljubim te Guinalda", je še potrdil Blake. Tedaj so Arabci pograbili princezd hi jo vfekli stran, Blaka pa pustili zvezanega, da tam pogine. Še enkrat se je Guinalda obrnila k Blaku in rekla: "Ljubim te, Jimmy!" in odšli so. skrbno zakrivajoč za princezo vsako sled njenih stopinj. . . Na vzhodu je vstajal meset. Njegova rudeča obia je rriedlo obsevala okolico, ki je bila za čas zavita v mučno tihoto. Le listja pod Blakom j3 šumelo, ki se je hotei na vsak način oprostiti vezi. Toda, kaj je to? Stopiiije? Nekaj je'zaSumelo in ne ravno daleč od njeira- Skoro prepričan je bil, da vidi scnco in tedaj — o groza. Nedaleč pred njim je opazil otrašnega leoparda, ki se r.u je bližal. Korak za korakom se je krvoločna zver brcala svoji žrtvi. Že se je pripravljala na skok. Prestrašen Blake ni mogel obrniti svojih oči od straš;tt:ga pogleda. Videl je, kako se jc kakor rnačka potuhnjeno plazila-zverina proti njemu — in tedaj je nekaj zabingljalo v zraku. Leopard se je ustavil, se začel umikati. Blake jc pa tudi opazil, da se je dvigai vedno višje v v?ju drevesa. Kaj je bilo? ^ Sreda, 24. januarju IIRM___'AMERIKANSKi SLOVENEC*__~T "" '."."*"„"„"_"" Stran 3 ^WOOOOQOOQOOO ooo ooooooo-o ooo-o ooooooo OOOOOOQ \ Zapadna 7v--a 1 Slovanska ^gg^1 ^veza $ UEN VER, COLORADO. \ Naslov in imenik glavnih uradnikov. c | UPRAVNI ODBOR: 5 X Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ayc., Pueblo, Colo. j 0 Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. ( X Tainik: Anthony Jersin, 4825 Washington St., Denver, Colo. S Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penil. St., Denver, Golo. 9 Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatclier Bid«., Pueblo, Colo, ž NADZORNI ODBOR: j 5 Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. ! 5 2. nadzornica- Mary Grum 4949 Washington St., Denver, Colo. J $ 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: ! Ž Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. j £ 2. porotnica:'Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. < rt 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. < 9 4. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. ] 6 S porotnik: Dan Radovich, 179 N. Main, Midvale, Utah. £ URADNO GLASILO: ! X "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 11). ! Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- j 5 nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prou- ( 2 nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi j 9 bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. < 6 Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- ( 2 gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. j 6 Kdor želi postati član Zvoze. naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- < Sc štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. J ? Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa i 8 j pojasnila in potrebne listine. i |! SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZOl j FINANČNO POROČILO Z. S. Z. ZA MESEC DECEMBER 1933. FINANCIAL REPORT OF THE W. S. A. FOR DECEMBER, 1933. Prejemki od društev — Receipts from lodges: St. Smrtninska sklada Bohi..in pošk. Dbbrodčl. Strošk. dr. Razred "A" "B" sklad feklad sklad Skupaj Lodge Mortuary Funds Sick & Accident Beneficent Expense No. " Class "A" ' 'B" Fund Ftilld Fund Total '] 103 71 24.13 151.65 3.38 42.80 325.67 3 66.46 70.96 183.65 4.32 54.50 379.89 4 35 39 32.95 .76 9.50 78.60 5. 80.84 19.86 107.65 2.40 30.00 240.75 b. 26.77 2.59 32.30 .70 8.75 71.11 7 130.07 .96 136.00 2.98 37.5(1 313.51 8 —.— 10.67 22.80 .52 6.50 40.49 9 75.59 • —.— 72.05 1.64 20.00 169.28 11 16.86 —.— 15.95 .44 5.50 38.75 13. 8.58 1.44 11.40 .28 3.50 25.20 14 58 89 2.56 65.65 1.46 18.25 146.81 IS* '5 19 __ 24.15 .38 4.75 54.47 16 23168 26.26 142.05 3.40 43.50 446.89 17' 16 94 23.72 49.40 1.12 14.00 105.18 2,,' 2904 __ 30.60 .66 8.25 68.55 9, ,'()5 34 44 47.60 1.20 15.00 99.29 2, 19g7 9.25 29.45 .72 9.00 68.29 23* 36 58 —•— .78 1 0.25 82.01 24 22 35 1.44 24.30 .64...... 8.00 56.73 25' —.— 10.03 11.25 .36 4.50 26.14 2(5 27.46 —.— 24.90 .62 8,75 61.73 S 27' 5.91 —6.60 .14 1.75 14.40 1.28. 13.60 1.15 19.95 .46 5.75 40.91 -.2<>, 43.29 10.15.....51.95 1.30 16.50 123.19 30. 7.41 1.77 26.90 .46 5.75 42.29 31. 3.90 5.73 12.95 .32 4.00 26.90 32. 31.82 3.13 37.30 .86 10.75 83.86 33.Nov. 32.10 2.96 37.10 1.08 13.50 86.74 33.Dec. 30.38 2.96 34.15 1.00 12.50 80.99 34. 22.04 1.32 4.00 .12 1.50 28.98 36. 10.18 8.38 15.80 .44 6.25 41.05 37. 17.06 —.— 28.50 .60 7.50 53.66 38. 14.44 —.— 15.20 .32 4.00 33.96 40. 22.89 —.— 21.85 .46 5.75 50.95 41. 62.82 14.81 78.30 2.02 25.25 183.20 43 9.16 —.— 9.05 .20 2.50 20.91 44. 8.69 --.— 12.35 .26 3.25 24.55 45. 8.19 —.— 11.40 .24 3.00 22.83 46. 10.17 —.— 11.55 .28 3.5(1 25.50 47. 4.02 —.— 8.55 .18 2.50 15.25 48. 4.63 — .-r 10.40 .24 3.00 18.27 49. 5.60 3.37 7.60 .16 2.00 18.73 1387.62 294.04 1711.60 39.90 503.30 $3,936.46 Obresti od obveznic — Interest on bonds: t 1 $2000 U. S. Treasury, 3/i§ I Dopisi lokalnih 1 1 društev Iv------------ M .....>mini ■mm.......... WTOa OD DR. HRABRI SLOVANI ŠT. 17 Z.S.Z. Frederick, Colo. Iz naše naselbine se bolj redko oglašamo. Radi tega lahko rojaki in rojakinje sirom Zdr. držav menijo, da smo tukaj v bližini coloradskih gora že vsi pomrznili, kar pa ni res, ampak ravno obratno. — 1. dec. lanskega leta nam je sneg samo pokazal svojo barvo, da vemo, da je še vedno bel, kakor je bil nekdaj. Ni ostal, dolgo, kmalu je izginil in od tedaj imamo zopet prijetno vreme, kakor spomladi ali celo v poletju. — Kar se tiče delavskih razmer, še ni vredno jih omenjati, ker se meni zdi, da so povsod enake. Tukajšnji pre-mogarji smo vsi organizirani v UMW. of America. Zmešano je vse tako, da ne vemo, ali stojimo na nogah ali na glavi. Včasih premišljujemo današnje razmere, ki so tako čudne, da jih ne moremo povsem razumeti. Ko primerjamo zaslužek in ceno živil in nam ne gre v glavo, da da sta ti dve za življenje tako potrebni reči v takem nasprotju in jima nikakor ni mogoče stopati vsaj vspo-redno. Vedno je vse narobe. Ako gre cena živil gori, gre zaslužek ravno v nasprotno smer. Kako prijetne bi bilo, če bi se že skoraj uresničilo, kar nekateri prerokujejo, da bomo namreč imeli vsi enake dohodke. Radi se udajamo takšnim sanjam, nazadnje nas pa le vse skupaj jezi, ker spoznamo, da so to le sanje in nič drugega. Za obupati bi bilo, če bi človek naprej vedel svojo usodo, kako bo izkoriščan od kapitalistov, sovražnikov delavstva. Le tipanje na boljše čase nas še drži, saj se je celo cigan izrazil, da je boljše slabo kakor dobro, ker za slabim vselej pride do- U1U, Z,«. UUUU1II pil VflClCJ 3JUUU. Upanje torej imamo, da bi se le kaj kmalu uresničilo, da bi le plavi ptič kaj kmalu obletel vse Združene države in vesel priletel nazaj v Belo hišo š poročili o trspešnem poletu in veselimi novicami, da je delavstvo dobilo svoje pravice. Da pa delavec potrebuje tudi zabave in razvedrila, o tem menda ja ne bo nihče oporekal. Saj na zabavi vsaj za trenutek pozabi svoj težki položaj, svoje križe in težave. Kdo bi pa tudi vedno kimal doma za pečjo in premišljeval težavno življenje. Zato pa, kljub krizi in slabim delavskim razmeram, se je članstvo društva Hrabri Slovani št. 17 ZSZ. odločilo, da napravi plesno veselico dne 27. jan. na Frederick, Colo., v Mr. fishlinovi dvorani. Veselica je v korist društvene blagajne in je vstopnina samo 25c, mladina v spremstvu staršev je pa prosta. Pričete k veselice je ob 6. uri zvečer. Kedaj se konča, pa ne moremo naprej povedati. Za prigrizek bo dobro preskrbljeno, kakor tudi žeje ne bo treba nobenemu trpeti. Prav dobro bo preskrbljeno tudi za tiste, ki so bolj usmiljenega srca do čevljarskega stanu in jim v tej zaslužka — imeli bomo za to ' privoščijo vsaj nekoliko prav izvrstno godbo. Igral bo dobro znani harmonikar Mr. Peter Keržan in njegov orkester, ki bodo izvajali vesel;: valčke, da nas bo kar samo gnalo okoli. Slavna društva, kakor padi posamezno občinstvo iz bližnjih in daljnih naselbin, ste najuljudneje vabljeni, da nas posetite na zgoraj omenjeni veselici, kolikor mogoče številno. Posebno še vabimo Denverča-ne in njihova društva, da pridejo na našo veselico. — Pravijo, da ima vsak narod nekaj, kar posebno ljubi; naš slovenski narod pa menda najbolj ljubi svojo pesem, ker kje drugje se sliši toliko različnega petja, kakor ravno, med sloven- skim narodom? Ko greš okoli po Sloveniji, ti od vseh strani udarja veselo petje na uho. — Pojo otroci, ko se igrajo, pojo pastirji na paši, pojo mladeniči na vasi, pojo naše mladenke, plevice in žanjice ,pojo delavci v vinogradiK in njih pesem je, skoro bi rekel, še najbolj razigrana. Prav res, lepa je slov. pesem, kakor je lepo slovensko dekle, ko se sklanja k svojim skrbno gojenim cvetkam na domačem vrtu. Lepa je slovenska pesem v tujini še zlasti radi tega, ker nas spominja na milo domovino, katero smo bili prisiljeni zapustiti, ker nas ni mogla vseh osrečiti. Daleč proč od matere Slovenije smo, toda vso pot in še sedaj nas ni zapustila naša pesem. Ostala je z nami in nas spremlja na vseh potih našega življenja, v žalosti in veselju. Zato je naravno, da kadar se Slovenci skupaj snidejo, pa najsibo na zabavi ali kaki drugi prireditvi, tam re navadno sliši tudi prelepa slov. pesem. — Pa tudi gostoljuben je naš slov. narod kot maloka-teri. In to gostoljubnost hočemo tudi mi pokazati na naši veselici. Zato rojaki in rojakinje, naj ob koncu mojega pisanja še enkrat ponovim vabilo in vas povabim, da pridete v velikem številu na našo prireditev 27. jan. zvečer. Joe Tursich, tajnik. --o- KRAJEVNIM DRUŠTVOM IN ČLANSTVU Z.S.Z. sporočamo, da pravila za Za-padrio Slovensko Zvezo so v tisku in bodo v kratkem izgotov-ljena ter razposlana na krajevna društva. Vsi, ki poprašujejo za nova pravila, naj blagovoli-jo> to vzeti na znanje. Tiskarna Atner. Slovenca. -o—— IZ URADA DR. SV. KATARINE ŠT. 29 Z.S.Z. Cleveland, O. Še par tednov in 10. februar bo tukaj, ko bomo v Grdinovi dvorani kronali kraljico src na i lesni veselici, ki bo prirejena njej v počast. Prav za gotovo pridite vsi na to veselico in s seboj pripeljite vse svoje prijatelje in znance, ker kraljice se ne kronajo vsaki dan. To bo res nekaj posebnega. S tem, da pridete, tudi veliko pripomorete, da bo večje veselje na ve-(Dalje na 4. strani.) Zdaj lahko najamete Krožilno plinsko peč Nikake zmede in sitnosti več - enakomerna, udobna toplota, kjer jo potrebujete TU je dobra novica za domove, trgo-' ine in urade brez centralne kurjave ali, kjer je potrebna še ena peč. Zdaj lahko najamete lepo krožilno plinsko peč. Nikakega predplačila, nikakih stroškov za inštalacio. Plačate samo najemnino za sedem mesecev v letu. Zakaj bi se bavili z nadležno kurjavo navadne peči, ko pa je tako lahko kuriti s plinom. Cene za kurjavo s plinom so tako znižane zdaj, da ga zmore vsaka hiša, celo najbolj skromna. Od te peči kroži vlažen zdrav zrak. Pobarvana je z orehovinasto glazuro in se bo skladala z najboljšo hišno opremo. Instalirana v stanovalni sobi, ne bo samo prispevala k olepšan ju doma, marveč bo tudi zagotovila večjo udobnost in snaž-nost. Zdaj je čas, da odpravite skrb in delo iz svojega doma s tem, da instalirate eno teh novih krožilnih plinskih peči. Da imate udobje in celo zimo enakomerno udobno toploto povsod v vašem domu. Nikakega dela s prenašanjem in premetavanjem premoga, nikakega iztresanja in odnašanja pepela. OdlOčite se zdaj, da boste imeli to moderno plinsko peč. Pošljite kupon DANES za našo novo knjižico, ki vam bo dala popolno informacijo. Lahko najamete to lepo r|fi krožilno plinsko peč za nič .|| več kot $2.05 na mesec. K^MP' 1 The Peoples Gas Light and Coke Company ' 122 South Michigan Avenue 1 Telephone: Wabash 6000 ' Please send me your new folder which I I gives full information . on Circulating ' Gas i I Heaters. | Name ........................................................................ I | Address ........:........................................................... | | City....................................... Phone No................... } THE PEOPLES GAS LIGHT and COKE COMPANY ^ 122 South Michigan Avenue ^ r awr—'AMERIKANSKI SLOVENEC-____Shfl.. 24. J.naarJ. »»1 " "ČRNI MOŽ" POVEST IZ PRETEKLIH DNI Spisal K. M. Porogljivo se je nasmehnil in nadaljeval: "Deset drugih bo dobil lahko namesto nje — tako je rekel. Prav, še vse prste si bo zaradi nje oblizoval, toda njegova ne bo. Za vabo mi je pa dobro služila in mi še bo. Danes bom z njim obračunal tudi zaradi osla, ki mi ga je vrgel v lice." Na vretenu, ki je bilo edino, kar je človek v kolibi opazil, sta viseli dve vedri, ki sta bili tako pritrjeni na vrv, da se je eno spuščalo v globino, če se je drugo dvigalo iz nje. Poljanec je postavil gornje na rob vodnjaka, sedej vanj in se počasi spustil v globino, tako "da se je z rokoma oprijemal vrvi drugega vedra. Cetovodja je bil še zmeraj tako mrzlično razburjen. Odstal je v izbi in korakal iz kota v kot. Ni vedel, da je samo igrača v rokah tistega, ki ga je mislil drevi ujeti. Poljančev nasvet se mu je zdel najboljši. Hotel ga je ubogati, ker mu je bilo dosti do tega, da bi pokazal, kako pogumen je. Komaj je pričakal večera. Takoj, ko se je začelo mračiti, je krenil po poti proti rudniku. Ker je hotel biti zelo oprezen, se je le počasi pomikal proti cilju. Toda še preden je odzvonilo deveto uro, je bil že pri zasutem rudniškem rovu. Tu je tudi kmalu odkril staro brezo, o kateri mu je pripovedoval Poljanec. Bila je daleč na okoli edina, zato je vedel, da mora biti prava. Po trebuhu se je jel plaziti okoli nje in iskati skriti vhod v rov. Toda tisti trenutek je začutil, da ga je nekdo z vso močjo treščil po glavi. Zgrudil se je. 0-koli vratu mu je neznanec zadrgnil zanko in mu zvezal roke in noge. To je videl še v čudnih, meglenih sanjah, potem pa mu je pošla zavest. Ko se je zbudil, je bilo vse okoli njega temno. Preteklo je nekaj minut, preden se je zavedel vsega, kar se mu je pripetilo. S spominom je prišla tudi neizmerna jeza na samega sebe in svojo nerodnost. Vse moči je napel, da bi se rešil vezi. Ko pa je videl, da je vse zaman, je začel na ves glas kričati. Njegov glas so morali ljudje slišati. Ni poteklo dolgo časa, ko nenadoma čuje rožljanje ključavnice. Odprla so se vrata in svetel soj luči je osvetil preperelo slamo njegovega ležišča. Ležal je v ječi Črnega moža, ki jo je bil Rajko nedavno prej odkril., Zunaj sta stala dva zakrinkana moža. Eden imed njiju je držal svetilko v roki. Drugi pa je stopil bliže k ležišču in razvozlal vrv, ki je imel z njo ujetnik zvezane noge. "Pojdi!" mu je ukazal in ga sirovo brcnil z okovanimi čevlji v nogo. Ker se ni dovolj hitro pobral — saj je bil od vezi še ves otrpel — ga je pograbil za vrat in vzdignil s tal. Potem ga je sunil na hodnik in ga potiskal pred sabo po rovu do kon'ca, do dvorane, kjer je svetilka izpod stropa metala svoj slabotni soj na večjo skupino mračnih mož, ki so bili vsi zakrinkani in oboroženi. Sedeli so v krogu po klopeh. Eden je vstal in dejal: "Cetovodja, ali veš, kje si?" Njegov glas je zvenel pridušeno izpod krinke, da je podčasnik razumel vsak zlog, toda glasu ni mogel spoznati. "Da, vem. V rovu sem, v razbojniški jami. Zahrbtno ste me napadli in me spravili sem. Toda to se vam bo otepalo. Vse vas bom polovil in vas spravil na vislice!" je jel groziti. Splošen smeh, ki je pošastno zvenel izpod krink, je bil edini odgovor na njegove besede. "Le prihrani svoje gobezdanje in grožnje," je dejal prejšnji glas. "Zdaj se ne spodobi, da tako govoriš. Pred sodniki stojiš. Sodili te bodo za vse sitnotsi, ki si jim jih prizadel." "Pred sodniki? Ne priznam sodišča, ki se na tak način sestaja in tako sodi. Hitro me izpustite ali pa. . ." "Kar lepo tiho bodi in ne zapravljaj besed. Vseeno je, ali priznavaš tako sodišče ali ne. Obsodba se bo izvršila, kakršnakoli že bo. Obrni se, četovodja! Tamle stoji Črni mož! Ali vidiš pištolo v njegovi roki? Ce boš rekel le eno besedo, ki mu ne bo všeč, ti pošlje kroglo med rebra. Potem se boš lahko upiral, kolikor se boš hotel!" Z glavo je pokazal proti ozadju rova. Tam je stal zravnan širokopleč poglavar tihotapcev. Dolgi lasje so mu padali na tilnik. Črna brada mu je silila izpod krinke in mu zakrivala vrat. Za pasom se mu je blestelo orožje, v iztegnjeni desnici pa je držal nabito pištolo in meril na četovodjo. Podčastnik je začutil mravljince po hrbtu. Vse v njem se je upiralo sili in vnedar je videl, da je zanj edina rešitev to, da se vda in prosi za milost. Ali pa, da poskusi zavleči sodbo, dokler ne pride pomoč. Odločil se je za poslednje. "No, naj se pa ta komedija začne. Toda napravite kar se da hitro!" je vzkliknil. "Nič se ne boj! Nismo vajeni dolgotrajnega besedičenja! Ti si se zaklel, da boš ujel Črnega moža. Dobiti si hotel nagrado, ki je razpisana na njegovo glavo, in postati poročnik. Ker pa je to naravnost brezumno početje, ti bomo mi pomagali in pokazali pravo pot do 'povišanja' in 'plačila'. Povišali te bomo z vrvjo, plačali pa s svincem in ne z zlatom in srebrom. Poglej, tamle je vrv, svinec pa v naših puškah! Z njim te odpravimo še toplega na drugi svet. Jutri zjutraj boš visel v gozdu in v žepu boš imel listek z napisom: 'Kazen Črnega moža.' Prav tisto se ti bo zgodilo kakor Potočnikovemu Francu in gozdarju!" "To je umor, ki ga nisem zaslužil!" "Molči! Zakaj so te prestavili v naše kraje? Zakaj polegaš ves dan po gozdu, zakaj si prišel nocoj sem k rudniku? Odkril si naše skrivališče za obvestila in že zato moraš umreti! Prisluškoval si in oprezoval naše ljudi! S smrtjo izgubi človek tudi dar govora, ki utegne biti dostikrat nevaren. Zato boš moral umreti, da bomo mi varni!" Možak, ki je govoril, se je obrnil k tihotapcem: "Kdor imed vas glasuje za smrtno kazen, naj vstane!" Vsi brez izjeme so vstali. "Ali vidiš, Četovodja, kaj bo s tabo? Izmoli očenaš! Cez dve minuti boš že visel ob steni." Možje so spet sedli. Grozeče so ga obkolili. Prvič v življenju je začutil neizmeren strah pred smrtjo. "Ali se ne morem rešiti? Ali si ne morem pomagati?" je vprašal z drhtečim glasom. "Ne!" "Molčal bom! Ne bom vas izdal!" "To zdaj obljubljaš, ko boš pa prost, boš takoj tekel k svojim predstojnikom. . ." "Pr isežem vam ! Zahtevajte karkoli, vse bom izpolnil!" "Tvoja prisega nam nič ne pomaga! Samo grob je tih in ne govori. Pojdi sem!" (Dalje prih.) "Vsak naj spozna, da brez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila." —Rev. P. Cyril Zupan. (Nadaljevanje s 1. str.) selici in pa pripomorete do lepšega finančnega uspeha, ker me res potrebujemo denarja. Tri kandidatinje, ki se potegujejo za čast kraljice, kakor vam je že menda skoro vsem znano, so: Helen Cierinski, Bertha Kraje in Rose Grebene. Vsak naj pomaga tej, katera je po njegovem mnenju najlepša za kraljico. Za mladino bomo poskušale napraviti nekaj posebnega, namreč, da jim ustrojimo poseben klub, kjer bodo sami vodili svoje seje. To bo za nje gotovo nekaj posebnega, ko bodo imeli sami svoje uradnike, ko bodo sami pobirali svoje asesmente, sami prirejali svoje zabave in se sploh sami udej-stvovali v vsem društvenem življenju, prav kakor odr,astli člani. Rose Grebene je njihova "supervisor", njena asistentka je pa Ema Trentel. Prvo svojo sejo bodo imeli 13. febr. ob 7. uri zvečer v istih prostorih, kjer zboruje odrastli oddelek našega društva. Pošljite torej svoje otroke na to sejo in če še ne spadajo vaši otroci k ZSZ., jih vpišite, da postanejo člani. Mi želimo, da bi naše mladinsko društvo v Cleve-landu ravno tako napredovalo, kakor napredujejo drugod, v Illinoisu in Coloradi.—Pozdrav Rose Chantiek, blag. -o- IZ URADA DR. CLEVELAND ŠT. 23 Z.S.Z. Cleveland, O. Hudi časi gori, hudi časi doli, vse1 tarnanje nič ne pomaga. — Zato smo sklenili, da bomo spremili konec predpusta k počitku. Sicer je pa tudi škandal vseh škandalov, da bi tako fest fantje kot smo pri društvu Cleveland, samo doma za pečjo ždeli. — V soboto, 27. jan. zvečer se bomo sestali v Mer-varjevi dvorani na Bonna. Kaj in kako bo, vam ne morem in ne smem povedati, ker vas nočem preveč ostrašiti. Nekaj vam lahko vseeno izdam. .Vstopnine ne bo nič. pač pa se bo vsak, kdor se bo upal priti blizu, moral slovesno obvezati, da bo spravil za kazen pet kozarcev ohajske kislice pod streho, — kako, to je njegova briga. Kdor pa ni preveč krev-ljast, bo lahko pomagal čevljarjem do dela in zaslužka. Vabimo v imenu celega društva Katarine in Washington, da nas posetijo. Posebne Katarine, ki ste naše bližnje sosede, ste vabljene, saj bo v vašo korist. — Pozdrav vsem ! Lojze Rozman. niiiiiiiiiiiujiiiiiuiiiiiaiiuiiiiniiEiiiiiiiiuiiiniuiiuniiiuiiiiiiiiiiiug ! ZSZ ENGLISH'SECTION i s i ^uniiiuuiniiiiiiiiiiiiamiimiiiicjiiiiHiiiiiiniiiniuiuiuiiHuiiiiiiiiS ST. KATHERINE'S LODGE NO. 29 Z.S.Z. Cleveland, O. Dear members, especially the young juveniles:—We're going to try something new in Cleveland, that is, we're going to help our juvenile members form a club. It's going to be i-eally managed in a grownt-up way. Our brand new Juvenile - Supervisor Rose Grebene, with the help of her assistant Emma Trentel, is going to call the first meeting on Feb. 13, 1934, at 7 P. M. in the same room Where the senior lodge holds its meeting. Be sure to come and help get organized. Won't it be fun to have regular officers, such as President, Vice-President, Secretary, Rec. Sec'y, Treasurer, Auditors, and an Entertainment Committee just as the seniors? Then, too, a name will be selected, club colors, and even a mottoe! I almost wish that I were a juvenile member and I'll wish that more so when you start having your picnics, parties and plays. Be sure to come to the first meeting so that you can be a charter member; bring new members, too, so that your club will grow, and boost Cleveland and ths WSA. Some day soon you can hope to have your club just as successful as Chicago and Pueblo clubs. Let's give them some real competition. Feb. 10 is the great day, the day that our "Queen of Hearts" will be crowned. Try hard to win girls. The honor is no small one. Every girl in Cleveland will envy the "queen". How nice it will be to be crowned at the dance given in her honor on Feb. io, at Grdina's Hall. She will receive flowers, have her picture taken, and a prize, too. Be sure to come to the dance that night and bring your friends too, to wish the 'queen' joy and happiness. The three contestants are Helen Cirnski, Bertha Kraje and Rose Grebene (all very charming young ladies, boys). —I'll be seeing you at the dance. — Fraternally yours, Rose Chandek. --o- PUEBLO BOOSTERS Pueblo, Colo. As the felicitives hustle and bustle of the yuletide reason dies down and the renown "Christmas tie', is hidden away in the darkest corner, the Pueblo Boosters swing into the business of the new year by installing new officers. For the next meeting we are to have a Valentine party. A committee was elected consisting: L. Zabakovich, C. Berger and William Lesar . At this meeting the supervisors were elected. Mr. Blatnik was the lucky one. Mr. Blatnik was a supervisor for three years, and we are all glad that he will serve his fourth year. After the meeting was adjourned and then we had a keno party which we all enjoyed. Recording Sec'y. John Novak. --o- TRAIL BLAZERS LODGE Dentver, Colo. The January meeting of the Trail Blazers Lodge No. 41, was ' unusually well attended, and the installation of new officers took place. At this meeting the Fifth Anniversary was celebrated but, the joyfull part of the program was omitted in order to pay proper respect to our deceased Brother, Joseph Demetrovich, who passed away January 13, 1934, at 6:15 P. M. at the age of 28 years. Everyone was touched very deeply at the last tribute paid to our beloved Brother. Everything was draped in black in proper respect. Our deceased Brother was loved by all the members and friends. He was always ready to help anyone, at any ' time. Whether it was for the Church, Lodge, or any individual he was there ready to do his share. Though he has departed to the Great Beyond, he shall never be forgotten by his friends. Brother Anthony Jersin, Supreme Secretary, acted as Chief installer at the Installation of the officers for the coming year. Those installed were as follows: Bro. George Miroslavich—President, Sister Helen Skull—Vice President, Bro. Joseph Tezak— Financial Secretary, Bro. John i Kaleevic—Recording Secretary, t Bro. Anton Gosar—Treasurer, ; Bro. Anthony Lunka—President ; Board of Trustees, Bro. Joseph i Yurko—First Assistant Trustee, • Sister Mary Novak—Second As-isstant Trustee, Bro. Joseph Jenkins—Juvenile Supervisor, Bro. John Krasovic—Conductor, and Bro. Joseph Kalcevic—Sar-geant-at-Arms. The office of the Lodge Musician is Vacant. Any member of this Lodge who is capable of holding this office, and would like to hold same, will you kondly get in touch with one of the Officers. I wish to thank the members of the Queen of the Holy Rosary Lodge No. 7 and St. Martins Lodg No. 1 who helped to install the Officers. I also wish to compliment Louis Tezak, a United Comrade who furnished the music for the 'occasion. Bro. John Tezak was received as a new member, and is welcome amongst us. We are glad to have you, Bro. Tezak. Hope to see more of you at our meetings this coming year. An Officers meeting will be held at the Residence of Bro. I George Miroslavich, at 3724 Wil-' liams Street, on Wednesday, Jan-' uary the 24th. All Officers are 1 urged to attend. I Plans are in progress fo an en-' tertainment to be given the first1 Saturday after Easter, on April ■ the 7th. Watch this paper fori1 further plans. i Fraternalism and Cooperation is our Motto, so lets try our best to make this a banner year for the Trail Blazers Lodge. I remain Mary Kucler. -o- TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 W.S.A. Denver, Colo. Think it over:— Now that a New Year we start, Let us not drift apart. With the 1934 set of officers at the wheel, Let's make this a record of a New Deal. If every one his part will perform, I am sure that the association will anew be born. At funeral we will gather to bury The hatchet which we all do cary. Let bygones be gone, And start friendship anew at dawn. So let us start this anniversary this eve, By turning over a new leaf. Each member pledge himself to the association, To try and get a new member : to ranks of this organization. Let us not forget the Juvenile ' Branch, For they will build our future ranks. So let us all look for a four- 1 leaf clover, And think this over: United we stand, Divided we fall. i —By dots is Alius. Rev. J. C. Smoley: socijalno vprašanje in socijalni red 1 DEJSTVA IN NAČELA. (Dalje.) IIT. Bog v človeški družbi. "Bog je mrtev," je nekoč nekdo vzkliknil in insceniral prav peklensko krohotanje, kakor ga svet še ni slišal. Liberalizem se je hvalil svojega velikanskega dejanja, češ, sedaj je Bog odstavljen v človeški družbi.— Prišla je pa potem revolucija za revolucijo, prišla je svetovna vojna, in za njo so prišle zopet revolucije, in svetu je smeh prešel. V človeški družbi je Bog še vedno tujec. Cemu še treba Boga? Vsaj imajo gospodarstvo. "Gospodarstvo je usoda", gospodarstvo je vse. Saj imajo tehniko. Z njeno pomočjo se je vse kopičilo, čemu bi še prosili: "Oče naš, daj nam naš vsakdanji kruh." Železne tračnice, o-gromni železni kolosi so vezali ■ krajine sveta, ki je postal se-[daj za človeka jako majhen. (Kaj naj bi vsegamogočni jStvarnik še delal ? Razvoj obrtnega nagona, ki se je osvobodil jvseh nravnih vezi, človeški um (s svojim trudom je imel za posledico naraščaj bogastva po ,svetu, kakoršnega ni nikdo pričakoval. Vsak je lahko prosto skrbel edinole za svoje lastne interese in koristi; vse to je moralo privesti k harminiji in naj-.večjemu blagostanju narodov in človeštva sploh. Odstavljen je Bog v človeški družbi. Pokažem vam nekaj slik iz nekdanjega evropskega življenja. Bilo je krasno poletno jutro leta 1904. Krasno sinje nebo, ptice so prepevale v logih in gajih slavo božjo. Rosa se je CHICAGO YOUNGSTERS' BRANCH NO. 2 W.S.A. Chicago, 111. Dear members and friends: —We have heard some sad news that our Secretary Miss Frances Primozich has been ill for some weeks and is under the doctor's care, which is said that she is unable to pratici-pate in any physical exercises. Another old member, Albert Krzicnik, has been injured while skating on the street, and is in a bad condition. All members who have a chance please go visit him and cheer him up. We all hope the two members a speedy recovery. Well, how are the members getting along in selling their chances? The quicker you members sell chances the better it will be for all. As soon as you sell them please br.ing the money and the book to the home of our secretary. Many of our members are working very hard to cooperate and make this a success. Our bowling teams had! zrcalila kakor demanti v jutranjih solnčnih žarkih. Ogledati smo si hoteli rudokop. Od vseh strani so hiteli rudarji, se pozdravljali in si voščili srečo. Pred vhodom smo stali in si še enkrat ogledali solnce, predno smo se podali v temno, črno jamo. In tu se je zgodilo nekaj čudnega. Vsi rudarji so, kakor hitro je udarila ura 6, pokleknili, vsi so se prekrižali, eden je pričel moliti jutranjo molitev. Vsi so prosili božje pomoči, da bi jih Bog obvaroval nesreče; zopet so se prekrižali in se podali v jamo . . . Bilo je v neki avstrijski tobačni tovarni. Je v temu več kot 25 let nazaj. Na stotine in stotine in stotine delavk je delalo v tovarni. Delovodja je vodil obiskovalce po tovarni in jim vse razkazoval. Bila je že skoro tema, da je bilo treba prižgati luč. Naenkrat je prenehalo ro-potanje strojev,vse je bilo tiho, samo en glas je bilo slišati, ko se je možak prekrižal, na stotine galsov se je pridružilo, začeli so skupno moliti rožni venec... Velikanska tovarna. Zasebna uradna šeffova soba, velika, svetla. Na pisalni mizi telefon, ukazi gredo sem in tja. Nič posebnega v njegovi sobi, nikakih slik ali kaj drugega. Samo, na eni steni visi križ, in od tega križa prihaja nekako tiho življenje v ves obrat. V tej tovarni ni veliko govora o socijalnem prašanju. (Dalje prih.) -o-- "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas morajo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"— bowled last Wednesday, and Joe Mlakar was the highest, of all. Frances Primozich had bowled on one team and now that she is unable, we would like to have volunteers; anybody wanting to bowl should call on the secretary's home [for information. ' We are again calling attention about the Valentine Party which will be held in February 1934. We hope a 100 per cent, will be present. Members who haven't paid the 10c yet, please do so, that the ser-retary will, have reservations in. Giving all regards and best wishes to the officers of W. S.A. who shall attend the yearly meeting on January 28, 1934., in Denver. Hope they make a success.—We remain fraternally yours, The Two Spies. NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN Tako je rekel Mike Lovey, stari Mtatelj, ki je bil eden tistih brihtnih mož, ki hočejo vso vedeti in ne verujejo ničesar. Delal je v je-kiarni in je imel zelo močno, zdravo ženo Ma-letoma s svojimi šesterimi otroci. Poleg dru-rijo, ki je priala iz stareita kraja pred dvema žme je Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in se vrniti, šest mesecev je Slo dobro in Mike j« vlagal denar na banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolelo in morala je oditi v bolnico, iz te v drugo, v tretjo itd. Iz vsake ,ie prišla bolna. Niso mogli vedeti, kaj ji je. Mike je bil ves zbesan, kajti čutil je, da bo ""-•'b'1 svojo Imo, Imel pa je nekega prijatelja, ki mu je dostikrat dal kak svet. Mike ga seveda ni nikdar poslušal, kajti vse je sam bolje vedel Nekega dne je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglašftno v listih, kajti bil je prepričan, da ima Marija trakuljo. Ko je zdravilo prišlo. ga je Marija jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je šla od nje trakulja, 31 čevljev dolga. Mike ni mogel verjeti svojim ušesom, ko mu je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom oglasa v časopisu. Zdaj je od svoje neverjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji se hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila. Na tisoče mož. žena in otrok, ki so bolni, se neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen tista pošast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pn so izguba teka s požreSnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečine v hrbtu, adih in nogah, omotica, glavobol, občutki sla-liosti a praznim želodcem, temni obroči okrog oči. Želodec se čuti težek, napihnjen, včasih z občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca v 5rova. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo, izgublja težo, ima smrdljivo sapo, stalno pljuje, je brez vsa-sega veselja do dela in je vedno len. Znano ie. da je ta pošast povzročila tudi napade p»-lavice. Ta pošast zraste včasih do 50 čevljev, Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduši svojo irtev. Rešite se te pošasti takoj, dokler vam ae spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mu-joče pomagati. Pošljite $3.50 za Laxtain za popolno zdravljenje, ako želite, da boste rešeni ;ega strahovitega zajedavca, na U. S. Laboratory, USL Bldg., Box 2006, Hollywood. Cal. [zdelano je po naročilu, zato omenite starost Ne more biti zato poslano po COD. Garantirano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 2f sentov. (Izrežite ta oglas in ga Bhranlte, k" vam bo mogoče prav prišel,) , čemu bi so mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ccnt-Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefoni PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Chicago, ID Tel. Canal 7172-7173 ČISTO MLEKO ZA VAŽE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO, — iz — Wencel's Dairy Products 2380-82 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois Telefon Monroe 3673 Na razpolago vam za vaše zdravje v svojih novih modernih •vetlih mlekarskih prostorih.