KRATKE VESTI [CTORY BUY KUPUJTE VOJNE BONDEI Ste v. (no.) 38 letnik (vol.) ul iš i STROP" DOLOČEN ZA CE-■ NE ZELENJAVE IN JAJC Glede jajc velja točasno določba le v trgovini na debelo._ Še nadaljnje zelenjave pridejo pod kontrolo za cene. — Suh fižol na karte. — Meso bo občutno pristriženo. Washington, D. C. — Urad administracije za cene je v torek izdal nadaljnje odredbe glede kontroliranja cen živil. Kakor je že prej napovedal, je med drugim določil najvišjo ceno, po kateri se smejo prodajati sveže zelenjave, in temu je sledila tudi določba za "strop" cenam jajc v trgovini na debelo. Za sveže zelenjave je zdaj v veljavi tista cena, ki je obstojala v dnevih med 18. in 22. februarjem. Vključeni v to določbo so paradižniki, zeleni fižol, korenje, -zelje in grah. Za jajca pa je po novi določbi veljavna za prihodnje tri mesece povprečna cena 40 centov za ducat v prodaji debelo. Napovedano je, da temu stedila odredba za ^ višjo ceno, ki jo bo računati trgovec na Irobno. Na ta način je zdaj okrog 95 odstotkov vseh živil pod vladno kontrolo glede cen. Kakor se iz urada za cene sliši, se bo postavila najvišja cena tudi na sladko koruzo in špi-načo ter mogoče tudi na zeleno ter salato. Potem bodo sveže ribe še edino važnejše Živilo, ki ni "pod stropom". Glede odmerjanja mesa, za katero je v načrtu, da pride v veljavo s 1. aprilom, se sliši, da bo bolj ostro, kakor se pričakuje, in, da bo omejitev najmanj tako občutna, kakor je zdaj določena za konservira-no sadje in zelenjavo, ako ne še bolj. Poleg omenjenih konserv pridejo pod novo "odmerjanje po točkah" tudi suhe zelenjave, namreč suh fižol, grah, leča ter izsušena juha. Prodajati se bo smel ta živež na karte Št. 2, za katere se vrši ta teden registracija. GANDHI V NEVARNOSTI Boje se, da ne bo doživel 21. dneva posta. New Delhi, Indija, r- Na 14. dan, kar vodi svoj pro-I testni post, v torek, je bil Mo-' handas Gandhi že v tako resnem stanju, da so se pričeli bati za njegovo življenje. Sploš-; on prevladuje mnenje, da stari mož ne bo doživel 21. dne-.va, koliko^ je imel določeno, da se bo postil. Dasi oblasti, ki; zaprtega, pozorno. *zO—j stanju, ker se upravičeno boje, da bodo po Indiji izbruhnili v slučaju njegove smrti taki neredi kakor nikdar prej, vendar so doslej vsako priporočilo, naj Gandhija izpuste, trdovratno odklonile. AMERIŠKI "CUPPER" SE PONESREČIL Lisbona, Portugalska. — U-sodna nesreča, za katero se vzrok še ni mogel pojasniti, se je pripetila ameriškemu prekoatlantskemu potniškemu letalu "Yankee Clipper" ko je imelo pristati zadnji ponedeljek pri tukajšnjem mestu. Letalo je namreč nenadno treščilo v Tagus reko, na kar so švignili iz njega plameni ter se je nato potopilo v nekaj sekundah. Na njem je bilo 40 oseb, 13 uslužbencev in 27 potnikov. Od teh so bili štirje ubiti, 16 jih je bilo rešenih, mnogi od njih s poškodbami, dočim je bilo ostalih 20 pogrešanih in so se najbrž potopili z letalom vred. Kapitan Sullivan. ki je poveljeval na letalu, in ki je med rešenci, dasi ranjen, pravi, da mu je nemogoče, razložiti katastrofo. Kakor se zdi, je moral aeroplan naleteti na zračno praznino, ki ga je potegnila navzdol. Letalo je bilo last Pan-American Airways in družba pravi, cte -prva nesreča, od- kar se je v maju 1939 uvedel prekoatlantski potniški promet. ZAVEZNIKI JIH IZJALOVILI NAPADE NATREH TOČKAH Amerikanci in Angleži uspeli z odporom proti mogočnim nemškim napadom. — Položaj v Tuniziji sicer resen, toda go-^ jiti moramo trdno zaupanje, pravi predsednik. VESTI 0 DOMOVINI ANGLIJA IZGUBILA MNO- ŽINO ASROPLANOV v. Chicago, 111. — S poleti preko Nemčije je britanska zračna sila izgubila do letošnjega 1. januarja skupno 2,-759 aeroplanov. To je razodel zadnji ponedeljek tukajšnji britanski konzul Gallienne, dostavljajoč, da je prejel te informacije iz uradnih virov. Navedel je to številko kot dokaz, kako močna je postala Anglija v zraku. Kakor pravi, je takorekoč cela Anglija eno samo letališče: "Pod psakim drevesom je kak aeroplan in pod številnejšimi griči, kakor bi si mogli predstavljati, so podzemska mesta, ki so kontrolna središča za letala. JUGOSLAVIJA PRIZNALA CEHOM PREJŠNJE OZEMLJE London, Anglija. — Jugoslovanska vlada je poslala zadnji ponedeljek češki vladi noto, v kateri priznava Če h osi o-vaški vse ozemlje, ki ga je ta prej imelsa, povdarjajoč, da smatra monakovsko in vse druge poznejše pogodbe, ka-j kor bi sploh ne obstojale. Anglija je že prej podala Cehom tako izjavo. — Chicago, 111. — Škof Gawlina, načelnik kaplanov v poljski armadi in zastopnik papežev v Rusiji, je prispel zadnje dni direktno iz Rusije v Ameriko ter je imel v tprek konferenco s tukajšnjim nad-! škofom Stritchem. — London, Anglija. — Po .novi odredbi bo kake tri milijone žensk v Angliji prišlo pod kontrolo delavskega mi-nisterstva. Ta odredba namreč govori, da so podvržene prisilnemu delu ženske v starosti 31 do 40 let, ako nimajo otrok, pod 14 let starih. — Mexico City, Mehika. — Tukajšnje mesto je občutilo zadnji ponedeljek tak potresni! sunek, kakor ga že ni doživelo i zadnji dve leti. Neka oseba je • bila ubita, ko se je porušila neka hiša. -o- PREDSEDNIK ČESTITAL RDEČI ARMADI Washington, D. C. — Tal torek je slavila sovjetska rdeča armada 25. obletnico svoj? ustanovitve in na predvečer jej poslal predsednik Roosevelt Stalinu čestitke, v katerih je v imenu ameriškega ljudstva izrazil "naše globoko občudovanje" nad uspehi te armade, češ, da jim ni enakih v zgodovini. Washington, D. C. — Novi napadi, ki so jih podvzele Rommelove čete na ameriške pozicije v Tuniziji, so bili u-stavljeni, kakor govori poročilo, ki je prišlo ta torek s tamkajšnjega bojišča. - V srednji Tuniziji so vrgli Nemci mogočne sile v smer proti mestu Thala in se jim je tudi posrečilo, da so nekoliko napredovali, a so bili kake štiri milje od mesta ustavljeni. Nekoliko bolj proti severu, namreč pri mestu Robaa, so britanske sile vrgle napadajoče Nemce nazaj, in enako so napadalci naleteli na odpor tudi pri mestu Kasserine, kjer so jih ustavili zavezniški aero-plani. Splošno pa se priznava, da £6 zavezniške sile doživljale v Tuniziji zadnje čase občutne udarce od osišča, in to je omenil tudi predsednik Roosevelt v svojem govoru, ki ga je imel po radio v ponedeljek večcfc*, na Washingtonov rojstni dan. Povdaril pa je, da nas ti udarci ne smejo spraviti v malo-dušje, marveč, da moramo gojiti tako trdno zaupanje, kakor ga je Washington, namreč, da bo cilj kljub začasnim neugodnostim končno dose- Dr. Beneš je izjavil, da bo treba sedaj v srednji in vzhodni Evropi končno veljavno razrešiti vsa manjšinska vprašanja. Za to delo bo treba dve ali triletnega premirja, preden more mirovna konferenca vse urediti za stalno. zen. KRALJICA IN PRINCEZINJI STALIN PROSLAVLJAL USPEHE SOVJETSKE ARMADE Moskva, Rusija. — V proglasu, ki ga je izdal v torek, ob 25. obletnici I ustanovitve rdeče armade, je načelnik so-» vjetske vlade Stalin proslavljal to armado, da je zdaj branite 1 j ica miru in prijateljstva med ljudstvi vseh dežel. Ta armada, je dejal Stalin, ni bila ustanovljena z namenom, da bi si osvajala tuje dežele, marveč, da bo branila sovjetske meje, ter, da je vedno spoštovala pravice in neodvisnost vseh narodov. Zdaj je ta armada v smrtni borbi proti hitlerjevskim silam in, ker druge fronte v Evropi ni, ona sama nosi celo breme vojne, je povdaril Stalin ter nato dostavil : "Kljub temu pa rdeča armada ni le trdno stala pred napadi nemških fašističnih tolp, marveč je tekom vojne postala tudi nevarnost za fašistično armado." Tekom 20. mesecev, pravi, je okrog devet milijonov Nemcev postalo onesposobljenih za boj, in med temi jih je bilo ubitih nič manj kakor štiri milijone; na mate-rijalu pa so izgubili Nemci samo tekom zadnjih treh mesecev nad 7,000 tankov, 4,000. aeroplanov, 17,000 topov in velike množine drugega. Opozarjal pa je Stalin, da nasprotnikova armada sicer doživlja poraze, nikakor pa, da še ni* premagana; utrpela je udarce, toda to ne pomeni, da si ne utegne opomoči. Zato, pravi, mora biti rdeča armada pripravljena še na trdo borbo In pri tem bodo morali nnwa„of: - j; „„ __ Angleška kraljica Elizabeta in njeni dve hčeri, princexinja Elizabeta pomagati tudi guerilCl za nem- (Btoječa) ^ princexinja Margaret Rose. Slika je bila Vzeta r kraljevi pala-SKO fronto. či Buckingham v Londonu. CIGARETE ŠE NE BODO ODMERJANE Washington, D. G. — Na govorice, ki so se razširjale, da se bodo tudi cigarete postavile na karte, je vojni produkcijski urad v ponedeljek objavil, da točasno • niso potrebne še nikake omejitve glede njih. -o — NAVODILA GLEDE DOHODNINSKEGA DAVKA Med odtegljaje od obdavčljivega lanskega dohodka se smejo všteti tudi taki dolgovi, ki se ne morejo izterjati,-a bi imeli biti plačani -tekom lanskega leta. Glede njih se morajo navesti natančni podatki. Odtegniti je dovoljeno tudi del zdravniških stroškov, ki jih je imel davkoplačevalec bodisi za se, bodisi za svojo družino. Ne smejo pa se odtegniti, ako so bili stroški kriti z zavarovalnino. Dalje je v nekaterih slučajih dovoljeno odšteti tudi razne izgube v trgovskih kupčijah, vendar je o tem, kakor tudi o drugih odtegljajih priporočljivo, posvetovati se s kakim davčnim izvedencem. Stroški za vzdrževanje avtomobila in za kurivo se smejo odtegniti, ako so ti v zvezi s potovanjem v trgovske svrhe. V vsakem slučaju pa se lahko odtegnejo izgube na avtomobilu, povzročene . vsled nesreč, tatvine, itd., vendar v nekaterih slučajih le toliko, kar ni bilo krito z zavarovalnino. Predsednik Dr. Beneš predlaga akcijo za obnovitev sred-nje-evropskih držav i Čehoslovaški predsednik, dr. Beneš je podal več važnih izjav v teku interview-a s posebnim dopisnikom New Yorkj Times-a, g. C. L. Sulzberger-jem v Londonu. Prinašamo v izvlečku glavne misli, izražene v tem interview-u. London, 18. februarja | (NYT) — Češki državnik, ki zdaj že drugič v izgnanstvu deluje za osvoboditev svojega i naroda, je uverjen, da zgodovina dozdaj še nikdar ni nudila srednje—in vzhodnoevropskim narodom tako ugodne prilike za energično in končno veljavno rešitev narodnostnih problemov; Hitler je s po-| kolji in gospodarsko zmešnjavo ustvaril v teh predelih Ev- j rope popolni kaos in s tem tudi možnost preureditve. Načrt dr. Beneša, za katerega skuša pridobiti zedinje-ne narode, ki naj bi ga začeli t uresničevati še pred koncem vojne, sioni na naslednjih štirih točkah: 1. Obnovitev neodvisnih držav v centralni in vzhodni Etv--! ropi; določitev provizornih meja, katere je treba pripra-iti pravočasno in jih vključiti v pogoje premirja, ki bodo predloženi osišču. 2. Priznanje, da bo potrebno dve ali tri leta trajajoče premirje, doba v kateri bo storjeno vse potrebno za končno T^ljavno ureditev o priliki mirovne konference. 3. Izmena manjšinskih skupin v cilju, da se permanentno reši ta vir mednarodnih sporty^ Ko bo ta izmena končate, bo treba priznati onim malttn manjšinam, ki bodo še preostale, popolno enakopravnost z ostalim prebivalstvom. 4. Ko bo ta sporazum izveden, bo treba ustanoviti v vzhodni Evropi federacijo ali pa skupnost homogenih, držav. Ti predlogi so velike važnosti že zaradi prestiža, katerega uživa predsednik Beneš tako v Londonu, kakor v Moskvi in Washingtonu. Treba je seveda resnici na ljubo priznati, da se nahajajo med ze-dinjenimi narodi tudi taki. ki so tem predlogom nasprotni. Pred vsem so tu Poljaki, ki bi raje videli, da se ustanovi najprej federacijo in se šele potem rešuje podrobne probleme. Oni, ki so mnenja dr. Beneša, pa se v sedanjem položaju nočejo vezati, ker mislijo, da bodo morale nekatere države reševati z Rusijo svoje posebne probleme in nikakor nočejo, da bi se jih zamešalo v spore, ki bi se iz tega mogli razviti. Dr. Beneš je izjavil: "Moje mnenje je, da je treba zdaj radikalno in končno veljavno razrešiti vsa manjšinska vprašanja v centralni in vzhodni Evropi. Dvoje možnosti imamo za to in sicer: prvič — združiti vse srednje-evropske narode v eno ali dve veliki federaciji. Oni, ki podpirajo to idejo, trde, da bodo v tem slučaju manjšinska vprašanja izgubila svojo ostrino. "Druga skupina pa trdi, da ne bo mogoče ustvariti federacij ali skupnosti držav, dokler manjšinska in obmejna vprašanja niso popolnoma rešena. "Vsi poskusi, ki so sloneli na prvi metodi, so se dozdaj ponesrečili. Jaz sam sem poskušal delovati v tej smeri z Malo Antanto, toda Madžarska se~ravno radi manjšinskih vprašanj in zaradi meje ni nikdar hotela pridružiti. "Druge metode pa nismo še nikdar preiskusili. Ustanovljene so bile neodvisne države, toda manjšinski problemi niso bili nikdar rešeni, tako da sta Nemčija in Madžarska uporabili svoje manjšine kot peto-kolonaše. Mislim, da bomo naleteli na velike težave v vprašanju obširnih konfederacij ali državnih skupnosti, ako prej vseh mineritetnih in obmejnih problemov ne razrešimo. Uničenja, katera je Hitlerjev novi red izvedel z gospodarskim izropanjem in osiromašenjem narodov, strašno ' materijalno in fizično trpljenje ljudstev v centralni in vzhodni Evropi, vse to je ustvarilo položaj, v katerem predlagana ureditev niti od daleč ne bo tako težka, kakor bi bila sicer. "Kako jo izvesti, o tem bomo govorili, kadar se bodo | zedinjeni narodi načelno odlo-. čili. Nikdar ne bomo mogli razmejiti srednje Evrope popolnoma točno v smislu jezikovnih mej. Nekaj manjšin bo vedno ostalo. Toda dober del teh bi bilo treba odposlati v njihovo narodno državo. V bodočnosti bi moralo biti ne-j mogoče, da pride v Evropi do ! posebnih manjšinskih pogodb ali posebnih zakonov, ki bi predstavljali izjemno stanje in tako uvedli za čas krize in vojne mogočne pete kolone, kakor se je to godilo v sedanji vojni. Narodnostne pravice morajo temeljiti izključno le na človeških pravicah, kakor na primer v Ameriških Ze-din j enih Državah. "Pogoje premirja za sovraž-| nike je treba pravočasno pripraviti. Manjše dežele morajo vedeti v naprej, kakšne bodo njihove začasne meje; tako i bodo mogle organizirati svoje življenje takoj po premirju »icer bi zopet nastal kaos. Potrebovali bomo dve ali tri le-| ta, da najdemo končno veljavno ureditev, ki bo služila mirovni konferenci.'* PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico_od boja do zm&ge! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. v (Official Organ of four Slovenian Organizations) CHICAGO; ILL., ČETRTE K, 25. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 25, 1943 now tne tiny craft was adrift on the dark vast ness of tHE 3ea. ygggjg^. Stran 2 amerikanski slovenec Četrtek, 25. februarja 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. UsianoTljen l*ia 1891 Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: edinost publishing co. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 \\ fit - Naročnina: Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta _$6.00 __ 3.00 _ 1.75 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto__—$7.00 Za pol leta_-— 3.50 Za četrt leta--2.00 Posamezna številka -- 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1831 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published by: edinost publishing co. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 vrlo klaverna, ker je hudo dvomljivo, kako je s slovansko! znanjeno je bilo • k w i • i •___•___• i____j__i • i • •___i_____op Kn uco Irn lo' Subscription: For one year-- For half a year-- For three months-- Chicago. Canada and Europe: For one year-__$7.00 For half a year , ■ 3.50 For three months-- 2.00 Single copy- 3c krvi, dasi vsaj po krvi slovanskih Rusov ne manjka, in izgleda, da so vsaj med generali res slovanski Rusi, če so slovanski tudi po zavesti, pa zopet jaz ne vem. Pri vseh upih te skupine pa ni brez bojazni, ker je danes tam v Rusiji vse še po stari navadni — zagonetno. In še ena skupina bi morala biti, je nekaj zanimanja za to skupino, pa vse premalo, ker roba morda ni preveč prijetna, in s takimi neprijetnostmi se nihče rad ne bavi. Goebbels se je razkoračil, lisjakovsko zabrenkal na sladke strune radi bojjševikov, strnil v rebra vse Nemce, da naj napnejo vse moči, in tudi udaril je ta Goebbels, in tu smo pri četrti skupini. Rekel je nekako: "Če bi res prišel dan, da bi mi morali iti, ako bi kakega dne mi bili primora-ni zapustiti pozorišče zgodovine, bomo zaloputnili vrata tako strahovito, da se bo zmajal vsemir in ob človeštvo oka-menelo od groze." Tako v magazinu Das Reich. Kaj je hotel povedati, ko je tako zarjul? Pač, da bodo Nemci v slučaju poraza izpremenili Evropo v razvaline. Tudi drugi so se izrazili enako, in "brezpogojna predaja" jih je morala le potrditi v tem načrtu. Kako bi Nemci izpeljali ta načrt? Čemu poprašujete? Ali ne vidite že zdaj, da ga izpeljava jo? Med Poljaki traja to uničevanje že četrto leto, kar 30, 40 tisoč jih izgine brez sledu. Zdaj prihajajo na vrsto tudi Francozi, kakor pričajo dogodki v mestu Marseille. Kakor vrabce so jih strelja-i li, podrli s topovi cele mestne dele, odpeljali jih do 40 tisoč 1 General Bader je razglasil štiri srbske okraje za talce z vsem prebivalstvom, vse lahko postrelijo, svinca še ni zmanjkalo. Dne 29. prosinca je bil na mesto tistega "rablja-Hangmana" — Heidricha, imenovan za poglavarja Gesta-Tudi v Berlinu so tiči kakor so zagonetni tiči tisti Mos- pa general Ernst Kaltenbrunner, Avstrijec in bolj zagrizen POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo Tsaj dan in pol pred dnevom, ko isid« list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa sa na osira. — Rokopisov uredništvo ne Trace. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ______ J. M. Trunk: GR02NJE, JAMRANJE IN DRUGO koviči. Ko je prišlo iz mesta Casablanca od konference, da bo fajt do konca, dokler ne bodo Nemčija, Italija in Japonska na tleh, so tiči v Berlinu potisnili klobuk za vrat in se razkoračili, češ, podaje, kapitulacije ... nak .. te besede ni v nemškem besednjaku! Tako je grmel Goebbels, rjul Goe-ring in po posredovalcu povedal tudi Hitler. Well, saj se poznamo, ker tako je pri vsakem borcu, dokler ni brez sape na tleh. To so stare bajže, kaj drugega nobeden razsoden človek ne bo pričakoval, ako ni naiven. Ampak zima tam na ruskih planjavah le hudo pritiska in še bolj pritiskajo že neštetokrat "uničene" ruske armade. Ni še tako hudo, tudi raznim rusofilom, podomače, de-livcem, kakršnih ne manjka nikjer, najmanj med nami amerikanskimi Slovenci, ni treba požirati že zdaj slin, da bodo — delili, ker Nemec je še močan, se zna umikati, da ga ni mogoče prijeti, in vreme se še za Nemce more izpre-meniti. Slabo pa le kaže vreme radi ruske sape. In tako je treba v Berlinu tudi m$lo pojamrati, da bi Nemcelni sami ne bili preveč presenečeni, ako bi sapa začela briti bolj blizu Berlina. Kakor so se vsi trije prej razkoračili, tako so ti "trije nemški kralji" tudi zajamrali, da so tisti Mosko-viči tudi hudi tiči, da so se pri njih malo namazali, urezali, niso jih pravilno cenili, ko so šli na ruske poljane ropat.. . %da bo Nemcem treba napeti še vse moči in se hudo napenjati, preden bodo te ruske bandite spravili na tla, ampak na tla jih bodo spravili, da rešijo — civilizacijo pred boljseviki za ves svet. Toraj nekaj jam rani a, in povrhu tega še mogočen šajn, prav svetniški šajn, ker le Nemec bo rešil to — civilizacijo in rešil na vsem svetu. Trenotno pa je skoroda že kritično za nemški narod in za svetovno civilizacijo. Prefrigano. Dve muhi na en udar. Nemce naj bi pripravili, zrukali naj bi jih, da napnejo vse moči, in jamranje jc prijetno za aliirance, morda malo zadremajo, ker'v Nemčiji že jamrajo, in solzavih duš nikjer ne manjka, še kaka solza bi se potočila za te žlahtne Nemce, ki rešujejo in se žrtvujejo za — civilizacijo vsega sveta. Premeteno in prefrigano, in naivnih ljudi, katerim se more kapa potegniti črez glave, ne bo nikoli zmanjkalo. Upajmo vsaj, da merodajni krogi med aliiranci ne bodo začeli — dremati, in ne bodo udobno čakali, da naj ruski medved vse opravi. Ko bi opravil ta medved, bogami, pri plenu bi bili dremači prvi na nogah! , Ljudje so, kakršni pač so, jeza nič ne pomaga. Ali morda ne poznajo malo itam v Moskvi teh ljudi? v cerkvi, da mislijo v Moskvi, kjer imajo besedo taki, ki niso slovanske bo vsako leto na božični dan sv. maša brala za žive in mrtve darovalce sv. Roka. Četudi bi si bil lansko leto kdo lahko mislil, da so škof v Peoriji naredili pomoto, ker so nam Čehoslovaka poslali za župnika namesto Slovenca, mi tukaj v okolici sedaj ne misli mo tako. Novi župnik so med nami dobrodošli in vse ljudstvo jih spoštuje. Komaj je eno leto, kar so sem prišli, pa imajo prav lepe pridige in druga cerkvena opravila v slovenskem jeziku. Tudi ljudje drugih narodnosti pridejo k slovenski maši, in kadar g. župnik berejo ali pridigajo v angleščini, se vsem dopadejo, in vsak je presenečen, kako so ,se mogli tako hitro naučiti slovenskega in angleškega jezika. V Prečni pri Novem mestu smo tudi 6 let imeli kaplana iz Čehoslovakije. Ko sem hodila v šolo, so me učili katekizem in govorili slovensko, kakor mi. Po šestih letih so bili prestavljeni za župnika v faro Razdrto na Notranjskem, pred nekaj leti pa sem brala, da so umrli. Slovenci so hodili na univerzo v Prago na Češkem študirat za inženirje, advokate, .zdravnike, itd. Saj smo se u-čili, da so tam najboljše šole v celi nekdanji Avstriji. Spominjam se, kako je bilo Pozdrav vsem čitateljem tega lista in vsem članicam S2Z po celi Ameriki! Mary Pryatel. kot vsak Prus. Ne čakajte, ne poprašujte, kako bodo delali razvaline, ker jih že zdaj delajo, samo zmenite se ne dosti, ker je vam vse drug odpor bolj pri sfcu, odpor zoper — kle-rikalizem, zoper Vatikan, pa stojite sami tik pred grobom! Razdeljeni smo, vsi skupaj se pa lahko zvrnemo pod razvaline, o kakršnih javno govorijo ti Nemci, ako bi morali podleči. PRIDITE NA SEJO SANS-a TO NEDELJO! Detroit, Mich. V Detroitu smo si ustanovili dne 7. februarja podružnico SANS-a. Na skupnem zborovanju društev se je pokazalo, da se naši rojaki zavedajo, da le mi ameriški Slovenci smo zmožni pomagati mučenim in teptanim bratom in sestram v stari domovini. S. A. N. Svet kljub zaprekam dobro dela. Priznanje vlade v Washingtonu, izposlo-vano za Slovenijo, je pomenljivo in za nas ameriške Slovence dalekosežno. Slovenski a-meriški svet bo mogel uspeti le z našo gmotno in moralno pomočjo in doseči to, kar je sklenil S. N. K. v Clevelandu Naša podružnica SANS-a za Detroit in okolico bo imela svojo drugo sejo v nedeljo dne 7. marca ob 2 popoldne v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livernois. Vabljeni ste vsi, ki ste bili na ustanovnem zborovanju in vsi, ki niste pozabili, da Vas je rodila slovenska mati. Vsa društva, ki niso imela svojih zastopnikov na ustanovnem zborovanju, naj to store sedaj. Društva kot posamezniki, prav vsi, leta 1913, ko je bil v Ljublja-' moramo postati člani te zgo- DOGODKI . pned Slovenci po ^ Ameriki , Razdeljeni smo in razdeljeni še na več skupin. Eno skupino tvorijo tisti, kateri mislijo le na — delitev, kadarkoli slišijo kaj o Rusiji. Če Rfusija zmaga, in pri njih ima Rusija zmago menda že v žepu, bo delitev, da nič kaj. Kdorkoli zmaja malo z glavo o zmagi Rusije, ali ima kako drugačno mnenje o ruski delitvi, je nasprotnik delavskih krogov, sovražnik zatiranega proletariate, bes naj ga butne Takih upov polnih delilcev ne mrgoli samole med partizani tam v krvavi domovini, vse polno jih je vsepovsod. Komunizem je privlačna sila, in delil bi rad tudi tak, ki ima avtomobil, saj bi delitev lahko vrgla kar dva in še več. Poznamo se. Druga skupina je takih, katere kar strese, ako kaj slišijo o komunizmu in komunistični Rusiji, ako je res komunistična še danes. Ne zamerim jim, ruski komunizem je bil strašen, ko se je udejstvoval. Nihče rad ne deli, ako ima kaj pod palcem, to je naravno. Ta skupina je vsa bleda pri ruskih zmagah, ako bi bile res že končne zmage. Tretja skupina je tam, kjer sicer nekaj pogledujejo na Rusijo, ker je doma hudo, in upajo, da bi utegnilo nekaj za dom odpasti, ako bi bila zmaga v Moskvi. Ali je to rusofil-stvo, ali morda celo malo panslavizma, ne vem, dom pa je šel fuč skoroda vsem ostalim Slovanom, in povsem naravno je, da se ozira ta skupina v Moskvo. Slovanska misel je RAZNE NOVICE Oglesby, 111. V nedeljo 14. februarja smo spremenili k zadnjemu počitku komaj 16 let staro Alice Kernc. Pokojna je bila hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank Kernc. Za njo žalujejo starši, dva brata in pet sester, od katerih sta oba dva brata in dve sestri v armadi. Poklicani so bili vsi domov teden pred njeno smrtjo, tako so se lahko še vsi poslovili od nje, ter jo spremili do hladnega groba, k zadnjemu počitku. Še tisti večer, po pogrebu, so se morali vrniti na svoje postojanke: Lt. Frank v Camp Roberts, Calif., Pvt. Joseph v St. Petersburg, Fla., Cpl. Caroline v Daytona Beach, Fla., Mary je pa odšla 16. feb. v Washington, D. C. Čeravno je bilo 2 pod ničlo, je bila zelo velika udeležba pri pogrebu. Pokojna je bila članica Slov. Ženske Zveze ganljiv je bil prizor, ko je deset mladih deklic korakalo z rožami pred njeno krsto; to so bile vse članice mladinskega in odraslega oddelka. Krsto so nosili mladi fantje, njeni sošolci. Njen pogreb je bil zares zelo veličasten. Matere, katere še nimate svojih hčera v Zvezi, prepeljite jih noter, ker'je SŽZ ena venke v Ameriki, in ker je ravno sedaj kampanja za nove Članice. Vse Članice ste vljudno vabljene na sejo 7. marca, ker takrat bo eni podarjen Baby Bond in se bo vršila volitev delegatinj za prihodnjo konvencijo. Meseca Januarja so se naše seje udeležili č. gospod župnik Štefan Kassovic iz La Salle, 111. Kot je bilo že poročano, so se g. župnik zavzeli, da bi bil letos v šestih mesecih plačan ves dolg na cerkvi sv. Roka, zato so se tudi na seji priporočili, če bi tudi mi v Oglesby mogli kaj prispevati. Vse članice so z veseljem sprejele to prošnjo; tako smo že na seji vsaka nekaj darovale. Potem sta se pa Mrs. Meglich in Mrs. Frances Kozel priglasili, da bosta šli od hiše do hiše prispevke nabirat. To sta tudi storili in precej nabrali. Kateri še ni nič prispeval, naj blagovoli izročiti svoj dar Mrs. Meglich, ker ona je tozadevna zastopnica za Oglesby, ali pa naj ga odda naravnost G. župniku. V lassalskem časopisu sem brala, da so že v enem mesecu nabrali $3,600, kar je že lepa svota. Rojaki, odločite se in prispevajte vsak po svoji moči. Vsi želimo, da bi se župniku in faranom želja izpolnila, da bi enkrat Sloven- najlepših organizacij za Slo-[ ci imeli cerkev brez dolga. O ni Evharistični shod. Celi vlak «e je pripeljal v Ljubljano iz Čehoslovakije: Orli in Orlice in godba; še danes si jih predstavljam, kako so lepo korakali s zastavami po ulicah na Kongresni trg k sv. maši. Popoldne so pa imeli blizu artilerijske vojašnice javno telovadbo. Izgledali so, kakor da Jbi morje valovalo. Bog daj skoraj konec teh Nacijev in Fašistov, in da bi bila naša Jugoslavija in vse slovanske dežeje boljvenotne, kakor kdaj poprej! Zel limo tudi, da bi Bog dal zdravje našemu g. župniku, da bi med nami Slovenci delovali mnogo let, ker so bili tako srečni, da so ušli pred Hitlerjem. Od prijateljice sem dobila poročilo, da so v Prečni Italijani g. župnika odpeljali v gozd in tam ustrelili. Imela sem tam še živo mamo in pet sester; mogoče so tudi ž njimi tako storili. Rojaki in rojakinje: Na Veliko nedeljo, 25. aprila, bo v Slovenskem Domu v La Salle velik Jugoslovanski shod. Vsi ste vabljeni, in nihče naj ne izostane. Glavna govornika bosta Etbin Kristan in Mrs. Josephine Erjavec iz Jolieta; bolj natančna poročila bodo kasneje objavljena. Drugače se imamo v Oglesby po starem. Snega in mraza1 je toliko, kot bi bili v Sibiriji. Dela je tudi dovolj; vsak lahko dobi delo, če je le zmožfr. Mladi fantje so večinoma odšli na vojno. Očetje in matere seveda žalujejo za svc.'imi sinovi, ker ne vedo, če se vrnejo ali ne, in alf pridejo nazaj zdravi ali pohabljeni. Ampak starši, vseeno bodite po-jiosni, ker vaši sinovi se borijo za demokracijo in svobodo celega sveta. dovinsko pomembne organiza ,cije. Vsi prispevki so prostovoljni, vsak naj da kolikor more mesečno, najmanjši darek bo rešil košček Slovenije. Delujmo za popolno zmago naše nove domovine in pomagajmo našim krvnim bratom in sestram v stari domovini. Lepa je vrtna greda, če mlada roža jo krasi, še lepše je srce človeško, če plemenitost v njem živi. Ua Menton, tajnica DEKLETA V VOJAŠKI SLUŽBI Butte, Montana Tukaj se je prostovoljno priglasila služit Strica Sama Miss Mary Šutej, hčerka spo štovane družine Mr. in Mrs. Luka Šutej. Pristopila je k ta koimenovanim WAVES. Njena slika je bila priobčena na prvi strani The Butte Daily Post, kako je prisegla zvestobo Stricu Samu. Je res zanimivo videti, kako prisega s po-vzdignjeno roko pred ameriško zastavo in pred Lt. John F. Biehlerjem, ki je poveljujoči častnik montanskega mornariškega okrožja. Ona je prva, ki se je v državi Montana priglasila za WAVES ali žensko mornarico. Mary je korajžno dekle. Stara je komaj 20 let, zato so morali njeni starši dati izrecno dovoljenje, da je mogla biti sprejeta. Naznanjeno je bilo, da bodo v tem okrožju z WAVES še nekoliko počakali, dokler se jih še kaj več ne priglasi. K takoimenovanim WAACS ali ženski armadi pa je pristopila Miss Dorothy Simonich, hčerka Mrs. Ane Simonich, ki je vdova in ima že enega sina pri vojakih. Šutejevi pa imajo Lekarnar Cleveland, O. — Dne 10. februarja je na Western Reserve univerzi v Clevelandu graduiral 22 letni Joseph M. Turk in dobil diplomo kot izkušen farmacevt ali lekarnar. Mladi lekarnar je sin družine Joseph in Rose Turk z 1040 E. 69.St. Rojen je bil v Clevelandu; kjer je hodil v farno šolo sv. Vida, potem je dovršil Cathedral Latin High School, tekom zadnjih štirih let pa Western Reserve University. Zdaj se bo dal vpisati v oficirsko šolo, nakar bo pri-deljen kaki vojaški lekarni. Duhovniške spremembe Chicago, 111. — Rev. Richard Rogan, do sedaj drugi pomožni župnik pri Sv. Štefanu, je bil te dni prestavljen v So. Chicago kot pomožni župnik na župniji Sv. J u r i-ja. Farani pri Sv. Štefanu neradi gledamo, da mora ta navdušeni in prijazni mladi gospod od nas, in upamo, da pride, kakor hitro bo mogoče, spet nazaj. Medtem pa mu želimo vse najboljše na novi postojanki! Prevaja »lovenske pesmi Chicago, 111. — Kenneth Matthews, angleški prijatelj Slovencev, ki se je naučil slovenščine, je prevel več Prešernovih, Župančičevih in drugih slovenskih pesmi na angleščino. Te prevode je izdal v v majhni brošurici, ki je zdaj na knjižnem trgu v Angliji. Na dopustu Pueblo, Colo. — Na dopustu sta bila za nekoliko časa Mr. Edward Galič, sin Mr. in -ilrs. Anton Galič, kakor tudi Mr. Mihelich, sin Mrs. Jennie Mihelich. — Bog varuj naše vojake vsepovsod in Marija pomagaj vsem! — J. M. K vojakom Chicago, 111. — V petek 26. februarja odide k vojakom mladi slovenski, fant Edward Koren, sin družine Michael in Mary Koren, 2158 S. Kilbourn. Ze v farni šoli pri sv. Štefanu in vsa štiri leta v Harrison High School je bil eden najboljših cornet igralcev v šolski godbi. Vrlemu fantu želimo vso srečo! sina Louisa pri mornarici že več kakor eno leto. Tako imata tudi Mr. in Mrs. Charley Propp svojo hčerko Josephino že drugo leto v vojaški službi Strica Sama. Josephine je izučena bolničarka. V kratkem bo poslana prek vode, samo ne ve kam; tako je obvestila starše. Vsem našim dekletom in fantom v vojaški službi želimo, da bi se čim prej zdravi in zmagoslavni vrnili k svojim ljubečim staršem. Mary Kotze oglasi v "am. slovencu" imajo vedno uspehi TARZAN (650) ČOLN PREPUŠČA VODO Napisal: Edgar Rice Burroughs FORTUNATELY THE UPE BOAT WAS CLEARED FROM THE DANGER 2ONE OF THE SINKING SHIP. - WHILE THE MEN PULLED AT THE OARS, 50ME OF THE WOMEN SAILED WATER FROM THE LEAKY BOAT . 65C- BY THE STARS TARZAN SET A COURSE TOWARD THE FAR AWAY COAST. HE WONDERED IF THEY WOULD EVER REACH. IT. Na srečo je rešilni čoln bil izVen nevarne točke pred potapljajočo se ladjo: ________1______-h,— Mali čoln je sedaj samotno plaval v noči po morju. Medtem ko so se moški trudili z vesli, so ženske hitele odstranjevati vodo iz čolna, ki je vdirala skozi Juknje. _ _______________ Po zvezdah je Tarzan nameril pot proti obrežju, toda dvomil je, da bo-« do obal kedaj dosegli. ..... _ Zapadna Slovanska ****«« S- Preds« Slovenians were given to Austria, a part to Italy and another part to Hungary. We do not want to see the history repeated by dividing our people among their worst enemies, therefore, it is our duty and obligation to help said Slovenian American National Council to promote their noble work for a just cause with the government of this Country. After a short delibera tion the board unanimously approved that a sum up to $500. be donated to said Council for said cause. Upon a recommendation of the Western Star Lodge, No. 16, the board approved that in the event that any member is discharged by his physician right after, or a few days after, the meeting the officers of such lodge shall have full right and power to approve such sick, ac cident, operation and indemnity benefits so that such member will not have to wait a whole month before he or she receives the benefits. The board unanimously approved that an honor roll of all members in the armed forces be installed in the supreme office. It has been unanimously approved that the Association re members our beloved late brother Matt J. Kochevar and pays for a high mass at St. Mary's Church, Pueblo, Colo., on his anniversary date or as near thereto as possible. Brother Rupar is authorized and requested to investigate and that he does everything in his power to procure an appropriate picture of our departed brother Matt J. Kochevar which portrait we want to install in the supreme office. The Supreme Secretary reminds the board that on July 5th of this year the Association is going to celebrate the 35th anniversary and recommends that the Association f opens a gigantic THIRTY FIFTH AN-NIVEKSARY CAMPAIGN for new members and that we pay special prizes to the lodges that will enroll either the most new adult or juvenile members or both, as follows: The lodge that will enroll the most new members and not less than 25, shall be entitled to $75.00 on December 31, 1943; the lodge! that will enroll next most new members shall be entitled to $65.00; third prize shall be $55.00; fourth prize shall be $45.00; fifth prize shall be $35.00; sixth prize shall be $25.00; and the last prize shall be $15.00. In order to be entitled to any of the above prizes the lodge shall secure at least 25 new members in either department or in both departments. In addition to the above prizes the usual commissions shall be paid to the members responsible to enroll new members, as follows: For any juvenile member enrolled into J A (where the monthly premiums are only 15c) a commission of 75c shall be paid; for each juvenile enrolled into either plan JB or JC, or any new adult member the commissions shall be $1.00 for $250.00 insurance; $2.00 for $500.00 insurance; $3.00 for $1000.00 insurance; $4.00 for $1500.00 insurance; and $5 for $2000.00 insurance. Any lodge enrolling in this anniversary campaign 200 new members shall be entitled in addition to the aforesaid prizes and commissions to additional $250.00 at the end of this campaign. If two or three or more lodges shall enroll 200 new members they shall all be entitled to the grand additional prize of $250.00. Each lodge has the opportunity to get that grand prize, providing it enrolls 200 new members. The lodge that will enroll the most new members shall be proclaimed the 35th Anniversary Champion and shall be entitled to the beautiful campaign trophy which is now in possession of Three Star lodge, No. 33, Chicago, III. The above recommendations were unanimously acceptec. and the entire board wishes that the 35th anniversary mem bership campaign shall not be in vain. Since there was no other business to be transacted the supreme president, Leo Jurjo-vec, adjourned the meeting at 6:00 P. M. Leo. Jurjovec, Sr., Pres. Anthony Jersin,, Sec'y. -o-' TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 Denver, Cok>._ We are hoping for a good attend ance at the meeting Thursday evening, February 25, when we expect to map out a program of activity that will make our lodge outstanding in this our 35th Anniversary year of the WSA.We need your help and cooperation. In order to save space for the Su preme Board minutes of their recent meeting, we shall try to give you more lodge news in the Fraternal Voice next week. Send the children to the United Comrades meeting this Sunday afternoon, February 28, at 1:30. The supervisors have many worthwhile things for the kiddies this year. Your help in urging the juvenile members to become interested and active will be appreciated. Dopisi lokalniH društev vvr www ČLANICAM POOR. ST. 3 S2Z Pueblo, Colo. ' O naši podružnici se prav malo sliši in bere. Nemara smo vse enake, da raje beremo ko pišemo. Na januarski seji smo imele prav lepo in veliko udeležbo. Tako, drage sestre, če se nas več udeleži sej, več se lahko sklepne dobrega. Meseca januarja smo imele veselico v prid naše blagajne in se nam je prav dobro obnesla. Drage sestre, zdaj bi vas pa še prosila, da bi se malo bolj zanimale za nove članice, da bi vsaj vsaka eno dobila, pa bi jih bilo na koncu leta že precej lepo število. Kakor veste, se bo vršila konvencija maja meseca v Pitsburghu; to je že vsem znano. Prosim vas, da se prihodnje seje vse udeležite; to je prvo sredo v marcu, kakor po navadi, ker bomo volile delegatinje. da si po vaši previdnosti izvolite delegatinje tako, da- bo za vse prav, da ne bo potem kakega pregovarjanja. Izvoliti bomo morale dve delegatinji. Po seji bomo imeli malo zabave, če bo zadosti časa. Najlepši njih sanje o srečnih časih. Dejali so, da bi bil edini kralj Matjaž zmožen, da prepreči Turkom prehod v zahodno Evropo. Jedro vojske kralja Matjaža je tvorila črna vojska kakih 6000 mož, večinoma Cehov. -o- ZAKLAD V DIHURJEVEM BRLOGU Ko se je sprehajal s svojim psom blizu Gunthrie, Ky., je Bili Spurlin videl, kako je neki dihur izginil v odprtino. Pes se je zakadil za živaljo in je začel razkopavati ozko luknjo. Kmalu je brcnil ven poldolarski novec. Sedaj Spurlinu ni bilo več mar dihurja in je tudi sam začel kopati. Preden sta on in njegov pes dokončala svojo delo, sta izkopala iz jame zlatih in srebrnih novcev v skupni vrednosti za $500. — Ni vsak tako srečen! -o- RAZGOVOR MED JUGOSLOVANI IN RUSI ' London, Anglija. — Med jugoslovansko vlado in zastopnikom Rusije Bogumilovim so se zadnji teden pričeli razgovori za dosego sporazuma glede generala Mihajloviča. Rusi namreč obdolžujejo generala, da se bolj bojuje proti partizanom kakor pa proti četam osi-šča. članicam naše vsem glavnim pozdrav vsem podružnice in odbornicam! Rozi Lesar, predsednica. -o- BRAT FRANK GLACH NAS POZDRAVLJA Denver, Colo. Bivši predsednik porotnega odbora ZSZ, Frank Glach, nam je ravnokar poslal naslednje pismo: Sprejmi mnogo srčnih po- STARA KARANTANIJA V dobi dvanajstega in trinajstega stoletja so nastajale male vladarska kneževine v okrožju stare Karantanije. Začetek tem samostalnim deželam je postavil patrijarh oglejski. Ta se je znal okoristiti v borbah med cerkvijo in državo ter dosegel, da je cesar Henrik IV. leta 1077 popolnoma ločil Furlansko od Koroške in jo podelil kot samostojno vojvodino svojemu zavezniku, oglejskemu patri-jarhu Sieghardu. Obenem je ce- sar istega leta odcepil tudi Is-zdravov, Tt ta Tvoja družina. trQ " Kranjsko od Koroške voj- vodine in ju izročil svojemu Kako se pa še kaj imate v Denver ju? Jaz se imam po navadi. Zdrav sem. > Tudi Vam želim vse najboljše. Nadalje pošiljam od vojakov iskrene pozdrave vsem članom društva št. 23, Cleveland, in vsem članom Zapad-ne Slovanske Zveze. Tvoj prijatelj in sobrat Pvt. Frank Glach 35511822 H. Q. 8. H. Q. S. Q. 99th Sec. Gp. A. P. O. 687 c-o Postmaster, New York, N. Y. Razveselilo nas je, ko smoH -slišali od našega bivšega predse dnUca porotnega odbora, da se dobro počuti in da je zdrav. Celokupno članstvo ZSZ mu želi vse najboljše. Anthony Jersin, gl. tajnik ZSZ. BENEFIT DANCE SCHEDULED ON MARCH 6TH__ The Trail Blazers' officers dacided to sponsor a Benefit Dance before the Lenten season arrives. This dance is given for the beanfit of the lodge treasury and it is urgent thai ovary Trail Blazer member attend and bring along as many friends as possible. All WSA members in and near Denver are extended a cordial invitation to be present for a grand old time. The scene of this dancef est will be the Slovenian Hall. 4468 Washington, on Saturday evening. March 6th. Please secure tickets from Secretary Krasovich. They sail for 35c—tax included. The time is short, but «• feel certain every member and friend will do a lot of boosting to assure a record crowd. We should about organizing Speaking Lodge in many communities, — and more Juvenile Branches. u____^^ TO IN 0N0 ODKLEJ IN KAJ JE "ČRNA VOJSKA" "Črno vojsko" so jeli nabirati v sili 1. 1469. Vsaka hiša morala daiati po enega moža za črno vojsko. Zlasti so pa vladarji potrebovali črno vojsko v dobi Turkov po naših krajih. Resnično nevarna je postala turška sila, ko je prevzel vlado sultan Muratll. (1421—1451) Evropski vladarji te dobe ima jo na vesti napredovanje tur ške moči, ker so rajši napadali drug drugega, ko da bi bili odvračali Turke. Edino ogrskega kralja Matjaža so se bali Turki. Tedanji avstrijski cesar je bil silno zadolžen in za varstvo slovenskih pokrajin ni storil toliko, kolikor bi bil moral in kolikor je pobral denarja v namen obrambe proti Turkom. Plemstvo je zahtevalo od cesarja pomoči in mu je poročalo, da ni dobro zahtevati od kmetov črne vojske, ker so nejevoljni zaradi turških nadlog. Kralj Matjaž je bil pa znan kot prijatelj ljudstva. Slovenci so se nadejali, da se uresničijo oglejskemu podporniku, češ, da zmanjša moč koroških vojvod, da se ne bi mogli več protiviti državni oblasti cesarjev. S tem je izgubila Koroška vse svoje južne pokrajine. Vendar niso oglejski patrijarhi dolgo vladali na Kranjskem in v Istri, i temveč je Kranjska prišla v last Eppensteincem in njihovim dedičem Sponheimcem ter se smatrala za posebno deželo, čije vladarji so se zvali "domini Carniolae"; Istro pa so vladali razni mejni grofje, dokler ni prišla tirolskim Andechs-Me-ranom (1173) v oblast. AKOIMATE težave glede dohodninskega davka? Ne mučite se in ne delajte si preglavice radi dohodninskega davka, ki ga morate prijaviti te dni. Ako imate .težave glede prijave računanja, pridite k STAN R. KAISER, 1823 W. 22nd PL, Chicago Canal 7975 Ure: od 7 do 10:30 ob večerih. On je bivši pomožni kolektor od Internal Revenue Departments. POSLVSAJTE jugoslovanski radio!program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. are zjutraj preko radio postaje WGES V. Chicagi. — ' Četrtek, 25. februarja 1943 ......^ninsar AktfckA&ki Strafi 3 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC Strmu Zgodba o povišanju Spisal Stanko Bor. 'mmmimisiMimmwaiMimmim& Janezu je zagomazelo po žilah. Se zdravnik naj pride in konstatira, kako je pravzaprav z njim. Nemirno se je premetaval po postelji, grizel odejo in stiskal pesti in mislil na tisti nesrečni trenutek, ko je zamislil to nesrečno misel na zvezdo, kakor na črno kugo ali grozno pošast s strupenimi želi. In želja, da bi bilo vsaj že konec dopusta, konec te nestrpne in neznosne stiske in tega neznosnega trpljenja, je vspla-polala v vsej svoji moči — ali še štirje dolgi dnevi, mukotrpni in neznosni dnevi so mu bili sojeni. Ko pa je oče s resnim in skrbnim obrazom oblekel zimski plašč in hotel oditi v mesto, je Janez planil kakor bi ga pičil gad s postelje in se nasmejal — prisiljeno in mukoma nasmejal, ali zato nasmejal, da bi potrdil svojo trditev — in rekel: "Kako moč imajo vendar rože! Prav nič me več ne boli!" "Ostani še vendar v postelji, Janez! Ni dobro vstajati!" "Kako pa, zdrav, popolnoma in čisto zdrav, pa bi ležal v postelji!" Urno se je oblekel in neprestano hvalil zdravilno moč kresnih rož in veselo zatrjeval, da mu jih morajo dati nekaj na pot in za Celovec, potem bo brez skrbi, da ne bo nikdar bolan, ali da bo takoj ozdravel. V Janezu je vsplapolalo kakor z zadnjo besno silo in kakor v obupanem odporu za samoobrambo in obstoj. Vesel je hotel biti, vesel je moral biti, da jih prepriča, da ni bolan. In smejal se je in govoril kakor v šali urno in neprestano in hotel udušiti črva v srcu in pregnati temne misli iz glave. "V gostilno moram! Že na Božič so me fantje silili in na Štefanje še bolj, pa se mi ni hotelo. Danes moram iti, sicer bodo mislili bog zna kaj o meni! In pa veselo bo tam — in jaz hočem biti danes vesel!" Udaril je z nogo ob tla in zavihtel kapo in se naredil kakor bi hotel za vriskati. Čudno so ga gledali domači in se niso mogli takoj vživeti v to naenkratno spremembo. Mati mu je prigovarjala, naj ne gre; oče pa si ni mogel razložiti, da bi tako naenkrat ozdravel in je stal neodločen. Ali Janez se ni dal pregovoriti, zapel si je plašč in ga tesno pritisnil na bluzin ovratnik — morda pride Jože iz sosednje vasi — in odšel je. Mati je pregovorila potem i očeta, da je šel za njim in bil tako ori rokah za vse slučaje. V gostilni je bil Janez vesel, zabaven — to se pravi, delal se je takega, da prežene fantom nevoljo do sebe in prepriča vse, da je že popolnoma ozdravel od dopoldanske bolezni — strahu pred Jožetom iz sosednje vasi in fanti, ki bi ga hoteli po vsej sili spraviti v gostilno, kjer bi moral odložiti plašč. Dražil je mlajše, kako bo pri vojakih, modroval s starejšimi, pravil vse mogoče smešne dogodbice iz kosarne — ali plašča ni odložil, pač v skrbi, da se ne povrne dopoldanska bolezen. Oče ga je moral biti vesel, ker je lahko opazil, da bi se bolnemu človeku ne ljubilo toliko in tako veselo in zabavno govoriti. Tedaj pa je Janez hipoma umolknil, vstal in odhitel iz sobe in stopil v kuhinjo. Nihče ni zapazil spremembe na njegovem obrazu in naglega odhoda niso smatrali za kaj nenavadnega. Hip pozneje je stopil pa-truljujoči orožnik v pivsko sobo, pozdravil navzoče in se vsedel k peči. "Taka zima!" "Mraz je, da! Pa kako, kaj morate i da- nes, v nedeljo, na patruljo in v službo !" "Naša služba ne pozna nedelj in se ne ozira na mraz!" "Težka je ta služba!" "Pa se človek navadi! Kakor pri vojakih, ravno tako je pri orožnikih! Mraz ali vročina, delavnik ali praznik — pojdi, pride povelje in moraš iti! E, v Bosni so bili hudi časi!" "Vi ste bili v Bosni, Hudoklin?" : - "Seveda sem bil!" "Torej vojak! In sedaj služi že vaš sin cesarja!" "Moj oče je bil pa na Italijanskem v vojski. "O, to ima celo zgodovino vaša rodovina in vojaščina!" "In to je zanimivo, vsi trije, moje oče, jaz in moj sin pri istem polku!" "Res zanimivo!" "OČe je bil v vojski, jaz sem bil v vojski, sinu ne bi privoščil, da bi bil, ker v vojski je trpljenje! No, on pa drugače pokaže svoje zmožnosti kot vojak in naredi na drug način svojo dolžnost in reši čast, ki jo je takorekoč dolžan rodovini in očetu in staremu očetu, ki je takorekoč podedovana ..." "Saj res! V tako kratkem času — in že frajtar!" je rekel eden mož. "Kako ?!" je postal orožnik pozoren. "Vsakemu se ne posreči že v prvih treh mesecih prignati do frajtarja!"- "Kdo pa je prav za prav frajtar? Jaz ne vem nič o tem!" \ "Njegov sin, Janez, je frajtar! Kako, da ne veste, saj se je vendar javil na Božič pri vas!" "Moj tovariš je podpisal in potrdil d<£■ pustnico, ne jaz! Govorila sva o njem—ali da bi bil frajtar?! Jaz ne vem!" "Tega vendar ne morete zahtevati od njega, da bi na veliki zvon obešal svoje povišanje !"■ "Čudna stvar, jaz ne vem! Bomo videli !" je rekel orožnik in si drgnil roke. Med tem je odšel krčmar iz sobe po vino in povedal v kuhinji Janezu, da govorijo v sobi o njem in o njegovem povišanju in ga hvalijo in da se celo orožnik zavzema nad njegovim povišanjem, torej je moralo biti to povišanje res nekaj nenavadnega in izrednega ! On seveda ne ve, kako in zakaj se gode take reči, ker ni bil nikdar vojak. Ko se je vrnil krčmar iz kleti, ni bilo Janeza več v kuhinji, v sobi ga pa tudi ni bilo. Zaman je čakal nanj ponosni oče, da se postavi z njim pred orožnikom, zaman je čakal orožnik," ki ni mogel in ni mogel, ali ni hotel in kar ni hotel verjeti, pač pa je hotel kar na mestu osebno dognati in razbistriti pojme in dognati resnico. Janez se ni vrnil v pivsko sobo. In ko je prišel oče domov in povprašal po njem, je dobil odgovor, da ga ni bilo domov. Zaman so čakali nanj prav v trdo temo — Janeza ni bilo od nikoder, Janez je izginil ko senca pred solncem ... vm. Prvi dan po vrnitvi vojakov od božičnega dopusta se je zvečer pri objavljenju dnevnega povelja naenkrat pojavila na dolgem hodniku visoka stotnikova postava. Sablja je udarjala v enakomernih presledkih na kameniti tlak; po hoji in po tem, da ni držal sablje z levo roko, so vojaki lahko spoznali, da stotnik ni pri najboljši volji. (Konec prih.) SLOVENSTVO 'AMERIKANSKI SLOVENEC" 1849 W. Četrtek, 25. februarja 1943 yU&ncrpotjie/g J. M. Trunk A V-Home buys War Bonds and Stamps regularly. Victory is expensive. It costs a lot more than money. But regular purchase iA War Bonds and Stamps is what the Govern-, ment *' asking now, and every cent invested is just that much freedom insurance for your children. OCD has established five qualifications for a V-Home. Make you* a V-Home! Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. - NAJLEPŠE DARILO in najlepši spomin za sina, moža, prijatelja ali sorodnika, ki odhaja k vojakom je lep molitvenik ali rožni-venec. Naši naročniki lahko dobijo pri nas nekaj takih praktičnih predmetov. Ti predmeti za vojake so: VOJAŠKI MOLITVENIK Z ROŽNIM VENCEM s v lepem ovitku, ki je trpežno narejen in se zgane skupaj, kakor denarnica, da jo vojak lahko nosi v malem žepu vedno pri sebi. Knjižica vsebuje najpotrebnejše masne in druge molitve. Tako ima vojak vedno pri sebi praktičen molitvenik v angleščini in vse kar mu potreba. Ta sestav stane s poštnino vred___._-____ . $1.50 "My Companion" "MOJ TOVARIŠ" V malem usnja te m ovitku ki se zapne, kot meila denarnica, in jo ima vojak lahko vedno pri sebi vsebuje rožni venec., na strani dve svetinjice, ena Presv. Srca Jezusovega, druga Žalostna mati z mrtvim Sinom Zveličarjem. Stane samo A. Tomec pise o tisti grdi kletvi, katere se poslužujejo v tujem jeziku slovenski ljudje v nekih krajih, ki se pa prav radi prikrajšanja slovenskega jezika opravičeno hudo pritožujejo. Narod za posamezne ni odgovoren, ampak posamezni so tudi del naroda. Sedanja stiska — božja kazen. Neki se na vsa usta režijo, ko kaj takega vidijo. Well, bomo videli. Take kletve ne spadajo le v moralno območje in se tičejo kazni, odkrivajo, žal, tudi sirovost v narodu, ki se drugače hudo postavlja, in res ni tako od nič. Kjer je pa resnična sirovost, ostane sirovost, slovenska ali italijanska. Sirovin bo imel vsak narod, podvomim pa, da bi bil kak narod tako predrzen pri kazanju teh sirovin, kakršen je naš slovenski narod. Smo intele-gentni, žal, vrlo inteligent-ni(?) tudi pri umazanih jezikih. Govori se pogostoma, da moramo biti Bogu hvaležni, ko smo pri sedanji stiski tam kolikor toliko v dobrih razmerah v Ameriki. Pa se oglaša sosed v Wyomingu, in bruha kletvi-ne naravnost Bogu v obraz. Pravijo, da nas nočejtf poznati, ker smo majhni. Ali ni dobro, da nas ne poznajo? Kaj ko bi nas spoznali, kakšne si-rovine imamo med nami, in kako je pri nas omogočeno, da se take sirovine spravljajo v javnost, in se lahko tiskajo prave svinjarije, da bi pri kakem drugem jeziku nastopile oblasti radi javne morale. In če kdo le omeni kazen božjo, siknejo z jeziki kakor bi bili prileteli naravnost iz pekla! Irci, n. pr., so taki, taki. Tudi med njimi bo dosti svinjakov. Ampak ko bi kak tak merjasec nekaj zapisal, kakor zapišejo slovenski merjasci, Jbi moral zapisati v angleščini, in izvedeli bi o tem poštenjaki, ki ne marajo svinjarij, in nastal bi vihar ogorčenja. Zapisano pa je slovensko, kdo se zmeni, in tisti, ki čitajo, se bodo režali na vsa usta. Inteligentni smo baje, za kulturo se močno potegujemo, civilizirani pa nismo vsi, in dosti je med nami gobcev, ki odgovarjajo inteligentnosti, v umaza-nosti in zlobnosti tudi. Naj kdo misli o Kristusu, kar mu drago. Morda mu je le Jezus iz Nazareta, neki pravijo, da ga sploh ni bilo, je vse le bajka, legenda. Ajnpak najmanj slovstvo, ako kdo ne vidi v sv. pismu ničesar drugega, pripisuje temu resničnemu ali legendarnemu Jezusu to in ono modrost, bister izrek, da ni nič sličnega v nobenem slovstvu, tako da ga imenujejo "Modrega iz Nazareta', ali je bil, ali pa ni nikoli živel. Ta Jezus je rekel: "Kadar molite, recite: . . . daj nam danes naš vsakdanji kruh ..." J. Pintar tam v Rock Springu, Wyo., ki je težko imel dosti za pod zobe tam pri Škofji Loki, se je nasitil v dobri Ameriki, pa sika zdaj ko gad: " . .. sem vesel, ker (tako!) mi je Bog trebuh ustvaril, da mi ni treba čreves v žaklju nositi po Ameriki ..." In to se tiska v slovenšCihi! Dalje sika: "... včasih kdo reče, da naj Boga zahvalimo, da smo tukaj na varnem. Jaz za to ne bom Bogu hvaležen. Vozne stroške sem moral sam plačati . . . Prav velikih stvari zastonj nisem nikdar dobil, najmanj pa od Boga, čeprav sem mu včasih kaj postregel". Kakšna čast je morala tedaj biti za Boga, da se je zanj zmenil ta Pintar iz Škofje Loke, in kakšen revež mora biti zdaj Bog, da se ta Pintar zanj ne zmeni! Jezus, najmanj Modri iz Nazareta, je rekel: "daj nam danes naš vsakdanji kruh . . . ", rekel toraj, da kruh prihaja od Boga, pri tem škofjeloškem in zdaj rock-sprinškem Pintarju pa izgleda, kakor bi on zamogel kruh delati, ko sedanje človeštvo pri vsem napredku niti zrna ne mc^e narediti in jih na stoti-soče in milj one strada in od lakote umira. Ali nismo Slovenci kerlci, ko porežemo še "Modrega iz Nazareča"? ! Kerlci, kerlci . . . in morda se jih še Nemceljni bojijo, in poleg tega tudi 'po-lentarski Lahi, da nas Slovence hočejo uničiti, ker smo taki kerlci, da nam pri kruhu ni treba nobenega Boga. kakor je vsaj Krist povedal, ali je povedano v slovstvu sv. pisma. Kerlci. Citajte še konec . . . in tam lahko vidite, kakšni kerlci smo Slovenci, ker se boste morali prijeti za nos. Posebno fina posrebrnjena verižica je krasen predmet za vojake, pomorščake in letalce. Narejena je iz finega blaga. Sredi je utisnjen križ z Zveličarjem. Na strani Mati Božja Milosti polna, na drugi Usmiljeni odresenik. Zadaj sv. Jožef z Detetom in Marijino Srce. Radi fine kakovosti je ta svetinja dražja, toda vredna, radi lepote. Stane s poštnino ^ jI i- < 11 m 1 \ ** • 'O ^fe . 7 " -4 N^ j s - itfj , fr - V zalogi imamo tudi krasne "Sterling silver" verižice za na vrat in sicer: LEPE SREBRNO ŠKAPULIRSKE MEDALJE (svetinjice), zelo lične in pripravne. Stanejo s poštnino vred ________________________________________________________ $2.00 Naročnikom teh predmetov naznanjamo, da zdaj mnogokrat ni mogoče na enkrat dobili teh predmetov. Tvornice jih izdelujejo t omejeni količku. Kdor pričakuje, da bo le predmete rabil, naj jih naroči ▼ naprej in ne zadnje dni. ko jih že potrebuje. Takrat večkrat s njimi ni mogoče postrečL ker jih mi dobivamo od časa do časa le v omejeni količini. Naročilom je vedno prid jati potrebni znesek in isto naslovite nas AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS ZAPONKE SV. KRISTOFERJA Za avtomobiliste imamo v prodaji krasne zaponke sv. Kristoferja, patrona avto voznikov. Narejene so tako, da se kar zapno ali zabodejo na blago, s katerim je znotraj oprem- _ Ijen ali tapiciran avtomobil. Stane vsak ? mostnino po________-_ Naročila sprejema: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 Wert Cermak Road, Chicago, Illinois HLAPEC JAN je ime novemu romanu, ki ga pričnemo objavljati v par dneh v našem listu. Roman je prestavljen iz flamščine in kaže zanimivo socialno plat življenja. Citateije opozarjamo, da ga čitajo od kraja, da jim ne bo pozneje zaL Opozorite na ta roman tudi svoje znance in prijatelje in jih nagovorite, da si tudi oni naroce list, da bodo deležni tega romana.